VESTNIK * ^tmmumnHtutumHmumummotmmtMmuttmmmmuaM Poštni urad 9020 Celovec E Vertagspostamt 9020 Klagenfurt ^ E izhaja v Ceiovcu E Erscheinungsort Kiagenfurt E Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov E E ceioietna naročnina 120 šiiingov E ^ P. b. b. l)Mn:mmm))mnmm)nmHMmnn:mtmtnnumnmMnmtttnB *-ETN!K XXXVi CELOVEC, PETEK, 12. JUNIJ 1981 ŠTEV. 24 (2023) NEVARNA ZAOSTRiTEV NA BLiŽNJEM VZHODU: bombe so razdejale jedrsko elektrarno tzraeiski bombniki so minuto nedeijo popoldne uničiti iraško jedrno eiektrarno v Osiraku, kakih 30 kiiometrov od Bagdada. Dogodek Pfedstavija ponovno nevarno stopnjevanje napetosti na Biižnjem vzhodu. torej na območju, ki je že samo po sebi v zadnjem času zeio "Vroče", kajti tamkajšnji napeti poiožaj se iahko vsak trenutek spre-v novo oboroženo ..reševanje" zgodovinsko spornih vprašanj, ^ato je tudi razumijivo, da je piratski napad izraeiskih bombnikov iz-ivai v svetu spiošno ogorčenje in ga enotno obsojajo kot nedopust-dejanje, ki nevarno ogroža svetovni mir. ^est o izvršenem napadu na širjeno, tako da aski jedrski reaktor je objavita iz- resnice na tem. Siska vlada, ki svojo neodgovor-° odločitev skuša ,,utemeljevati" trditvami, da je bi) reaktor baje spenjen gradnji atomske bombe, " ' bi bila seveda naperjena proti ^elu". šio naj bi za bombo, s ka-sno so Američani ob koncu dru-^ svetovne vojne uničili japonsko ssto Hirošima. V izraeiskih urad-krogih trdijo, da bi morali reak- Podviga enotni vsi, ki iskreno želijo, da bi končno prišlo do porni- bo gotovo nekaj Sicer pa niti ni tako važno, kaj je bil dozdevni in kaj resnični „vzrok" za Beginovo odločitev — ne tak ne drug vzrok namreč ne opravičuje dejanja, s katerim se je Izrael ponovno izkazal kot nevarnost za mir v svetu. Zato so si v obsodbi izraelskega terorističnega Adamičevi dnevi V slovenskem de!av:kem do-v Clevelandu (ZDA) je bila 0'rednja prodava, s katero so Polastili spomin na Loui:a Ada-književnika, publicista in Politika, tigar 30-ietnice smrti 'o leto: spominjajo v obeh nje-9°"ih domovinah — v Ameriki Jugoslaviji. Posebne Adami-eve dneve pa so priredili tudi drugih amerižkih mestih, kjer Povsod so se prireditev udeie-*"' !teviini tamkajfnji slovenski Odroma jugoslovanski rojaki. Tridesetletnico Adamičeve smr-' bodo primerno proslavili tudi ojogovi stari domovini Slove-j.'l'. žirži Jugoslaviji. Priprav-lojo vrsto prireditev in predvsem "anstvenih srečanj, kjer bodo Podobno kot :daj v Ameriki primorati lik in delo Louisa Adami-0- ki je ji skromnega doseljen-.0. Prodrl v sam vrhamerižke "jiževnosti in s svojim javnim olom bistveno prispeval k spo-rumevanju med Američani in '"9°'!ovani. ritve tudi na tem nevralgičnem področju, kjer zdaj že desetletja govorico orožja le občasno uspe utišati s krajšimi ali daljšimi premirji. Posebno ostro obsojajo izraelski napad razumljivo v Iraku samem in v celotnem arabskem svetu. Odločna obsodba je prišla tudi iz Egipta, kjer so dogodek označili za kriminalen, neodgovoren in neupravičen ter Izrael obtožili nenadnega stopnjevanja napetosti že tako eksplozivnega stanja na Bližnjem vzhodu. Pri tem je za Egipt seveda neprijetno dejstvo, da je do izraelskega napada-prišlo le nekaj dni po srečanju predsednikov obeh držav. Prav tako sta izraelski napad obsodili tudi Francija in Italija, torej državi, ki sta sodelovali pri gradnji igraškega jedrskega reaktorja in tako lahko neposredno jamčita, da so bile naprave res namenjene izkoriščanju v miroljubne namene. Ne nazadnje pa je pri celotni zadevi v določeni zadregi še Amerika — ne samo kot najzvestejši zaveznik Izraela, niti ne le zaradi tega, ker je Izrael uporabil za svoj napad bombnike ameriške izdelave, marveč predvsem zato, ker so s tem napadom verjetno padla v vodo vsa ameriška prizadevanja za dosego miru na Bližnjem vzhodu. Kakšne bodo posledice nedeljske pustolovščine Izraela, trenutno seveda še nihče ne ve. Vsekakor se bodo z nastalim položajem bavili najrazličnenjši forumi; Irak je med drugim zahteval nujno srečanje arabske lige ter sklic varnostnega sveta. Generalni tajnik OZN VValdheim je izrazil ..globoko zaskrbljenost" glede možnih posledic izraelskega napada, ki ga je obsodil kot nedvoumno kršitev mednarodnega prava. Pa tudi avstrijski kancler Kreisky je menil, da svet ne more dovoljevati takšnih dejanj, kot je izraelski bombni napad na iraško jedrsko elektrarno — kajti to, česar se poslužuje Izrael, je vendar „zakon džungle". Mednarodna so!idarnost v boju proti obujanju nacizma, za mir, svobodo in demokracijo Na povabilo republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije so bili predstavniki koroških borčevskih organizacij in združenj žrtev fašizma v četrtek 4. junija 1981 na enodnevnem obisku v Sioveniji. Razgovora na sedežu ZZB NOV Siove-nije v Ljubijani, kjer jih je sprejet predsednik repubiiškega odbora Janez Vipotnik z najožjimi sodeiavci, so se udeiežiii predsednik dežeinega vodstva Zveze sociaiističnih borcev za svobodo Hans Pavviik, predsednik dežeinega vodstva OVP-jevske organizacije poiitičnih preganjancev dvorni svetnik dr. Kari Sveceny, predsednik dežeinega vodstva Zveze avstrijskih borcev odporniškega gibanja in žrtev fašizma Josef Nischeivvitzer, predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc in predsednik Zveze siovenskih izseijencev Jože Parti ter drugi predstavniki omenjenih organizacij. Med pogovorom je biia poudarjena podobnost staiišč vseh organizacij in njihova skupna žeija po nadaijnji krepitvi medsebojnih stikov v smeri enotnega ciija: odtočnega boja proti vsem pojavom zopetnega oživijanja nacifašistične miseinosti in nacionalistične nestrpnosti, boja za mir v svetu, za svobodo in demokratične odnose med ijudmi in državami. V tem smisiu so se dogovoriti tudi o srečanju borčevskih organizacij treh sosednih dežei Furianije-Juiijske krajine, Koroške in Siovenije, ki naj bi biio ietos decembra v Ceiovcu. V Ljubijani so si predstavniki iz Koroške ogiedaii tudi muzej ijudske revoiucije in novi Dom ivana Cankarja. Svoje bivanje pa so zakijučiii z obiskom v iegendarnih partizanskih Dražgošah, kjer so na prisrčnem srečanju s predstavniki borčevskih organizacij gorenjskih občin podkrepiti mednarodno soiidarnost vseh protifašističnih borcev in žrtev fašizma. Položaj na Poljskem Pritiski od znotraj in od zunaj Po pisanju zahodnega tiska je Sovjetska zveza vodstvu Poljske spet enkrat poslala „zadnje opozorilo". V nedeljo zvečer je bilo namreč slišati o skrivnostnem dopisovanju med Moskvo in Varšavo, v ponedeljek pa so bile potrjene vesti o pismu sovjetskega partijskega vodstva centralnemu komiteju poljske združene delavske partije. To pismo, ki ga je podpisal Leonid Brežnjev, doslej najostreje oce- Zaščita Slovencev v Italiji je eno temeljnih vprašanj razvoja demokratičnih odnosov čj^ačeti polniti z gorivom v zabili , letošnjega leta; torej so Po tridnevni razpravi je deželni svet Furlanlje-Julij-ske krajine izglasoval priporočilo rimski vladi, naj čim prej sklene zakon o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v tej deželi. Kakor že prej tržaški občinski svet, tako se je zdaj tudi deželni svet ..zadovoljil" s tem, da vladi manjšinsko zaščito samo priporoči, ne pa od nje zahteva končno rešitev odprtih vprašanj. „ . , Čeprav se je manjšinska razprava torej tako na ob- Pred odločitvijo, zdaj ali nikoli, činski kot na deželni ravni končala s ..kompromisom", Pl rv\* — t-; — pa jg vendarle pokazala tudi pozitivne premike. Predvsem se je namreč pokazalo, da danes ni več demokratične sile — če seveda izvzamemo neofašiste in listo za Trst, ki oboji imajo prav svojevrstne poglede na manjšinsko vprašanje —, ki ne bi čutila vprašanja zaščite Slovencev kot enega temeljnih vprašanj za nadaljnji demokratičnih odnosov med prebivalstvom v 9ei .P°zneje nihče več ne bi mo-tstt °°Tibardirati naprav, saj bi s Povzročil rad------- tia,^agdadom, ki ?Psv ljudi. torej skuša izraelska vlada svoje dejanje. Toda v t^rsk' pri napadu na iraško Pomembno pa je tudi dejstvo, da je prodrlo načelo o br^q o elektrarno za nekaj povsem tako imenovanem globalnem zaščitnem zakonu, ki naj da i?9a: predsednik izraelske vla- bi slovensko manjšino enako zavaroval na celotnem ozemlju njene naselitve. Tozadevnemu stališču Slovenske skupnosti so najbližji komunisti, ki so izjavili, da ne bodo pristali na delitev Slovencev na razne kategorije glede na njihove pravice (kakor je to sedaj v praksi, ko imajo tržaški Slovenci še največ pravic, goriški Slo-. - - .j - .4- D. venci že precej manj, beneški Slovenci pa sploh nobenih S0yj okuiejO. da jo bodo - _ ,op. ured.) niti ni zanje sprejemljivo preštevanje manj-S tem premagali in kot pogoj za uveljavitev zaščite (kakor se je doga- ^k)ih Spodnesli vladni Stolček. V jalo npr. pri avstrijskem zakonu o narodnih skupinah — Političnih opazovalcev je op. ured.). Podobno stališče kot komunisti zastopajo tudi mnenje vsekakor zelo raz- socialisti, ki obtožujejo predvsem večinsko krščansko radioaktivni oblak bi terjal smrt razvoj deželi. predsednik izraelske vla a^egin se je za neodgovorno "a 3"turo očitno odločil tudi zato, ^3 K .."SPsktaku)arno" vplival na J^njih parlamentarnih volitev, $tr; '6; . kate: aiki re njegovi konservativni demokracijo, da s svojo počasnostjo zavlačuje sprejem zaščitnega zakona, za katerega se Slovenci v Italiji borijo že celih 35 let. Pa tudi furlansko gibanje se dokaj odločno postavlja za pravično rešitev manjšinskega vprašanja, pri čemer povezuje uzakonitev pravic Slovencev s pravicami furlanske in nemške narodnostne skupnosti. Kvalitetno povsem drugačno in v bistvu restriktivno gledanje so med razpravo pokazali krščanski demokrati in socialdemokrati. Bili so sicer prav tako za čimprejšnji sprejem zaščitnega zakona, vendar so zagovarjati potrebo razlikovanja med narodnostnimi in jezikovnimi skupinami. Konkretno so bili mnenja, da je treba Slovence v tržaški in goriški pokrajini šteti za narodnostno skupnost, medtem ko naj bi bili Slovenci v videmski pokrajini le jezikovna skupina; ustrezno temu razlikovanju bi po njihovem mnenju morali prilagoditi tudi raven zaščite. Še dosti restriktivnejše pa je bilo gledanje Liste za Trst, katere predstavniki so med razpravo zastopali stališče, da uživa slovenska narodnostna skupnost v Italiji že dovolj pravic (torej ..sorodno" mnenje, ki ga zastopa tudi strankarska troedinost na Koroškem — op. ured.). Seveda pa se takšno stališče tržaških „melonarjev", kakor splošno označujejo pristaše Liste za Trst, ne kaže samo v razpravah o zaščiti slovenske manjšine, marveč predvsem tudi v praktičnem odnosu do Slovencev in njihove enakopravnosti. Prav v zadnjem času je tržaška občinska uprava z „melonarskim" županom na čelu že ponovno segla po sredstvih kričeče diskriminacije Slovencev in njihovega jezika in s tem izzvala splošno ogorčenje vseh demokratičnih sil. njuje položaj na Poljskem, izraža veliko vznemirjenost spričo razvoja dogodkov v državi in pošilja vodstvu poljske partije „ neprijetna opozorila". Po sovjetski oceni najožje politično vodstvo Poljske ni znalo obrzdati kontrarevolucionarnih tokov v državi, poljski tisk pa sovjetska stran celo obtožuje, da odkrito podpira protisocialistične sile. Poleg tega so sovjeti zaskrbljeni tudi zaradi naraščajočega protisovjetskega razpoloženja in akcij na Poljskem. Kaj je konkretno mišljeno s sovjetskimi opozorili, je povedal podpredsednik poljske vlade Rakow-ski. Posameznim voditeljem neodvisnega sindikata Solidarnost je očital, da z vrsto destruktivnih akcij skušajo izpodkopati vladajoči red in privesti do spremembe družbenega sistema; pri tem se poslužujejo najrazličnejših oblik pritiskov in izsiljevanja. Na Poljskem je na dnevnem redu vprašanje ljudske oblasti, je dejal Rakowski; ta oblast je ogrožena, s tem pa je v nevarnosti tudi državni obstoj ljudske republike Poljske. Rakowski je poudaril, da si vodstvo partije že od septembra 1980 prizadeva uresničiti linijo sporazumevanja, toda „danes je ta linija ogrožena in izpostavljena težkim udarcem". Kot je dejal, obstajajo v državi sile, ki bi pripravljenost vodstva na dialog in razumne kompromise rade izkoristile za slabljenje oblasti, da bi ..postala brezvoljna igračka v rokah odločnih nasprotnikov". S položajem so se bavili tudi na hitro sklicani seji centralnega komiteja, kjer je prvi sekretar Kania poudari) odgovornost partije za usodo dežele, za razvoj ni obrambo socializma ter za trajno jamstvo neodvisnosti Poljske. Študentje živo spremljajo položaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem Na povabito Ktuba stovenskih študentov na Dunaju je 29. maja tamkajšnje stovenske študente obiska) predsednik Zveze siovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter, ki jim je govori) o trenutnem potožaju na Koroškem. Predvsem jim je totmači) situacijo po zadnjih razgovorih na državni in dežeini ravni ter v svoji oceni priše) do zaktjučka, da smo koroški Siovenci vedno v defenzivi, v katero nas siiijo avstrijski dejavniki, ki stvari nikdar ne rešijo in nas potem siiijo, da razgovarjamo o stvareh, ki jih oni žetijo. Krivo na tem je predvsem dejstvo, da ktjub spomenicam in operativnemu koiedarju nimamo do)-goročnega koncepta in smo tako prisiijeni vedno govoriti ie o neurejenih vprašanjih. Sicer radi govorimo o narodnopoiitičnih, kutturnih, gospodarskih in drugih programih, toda praktično smo vedno prisi-tjeni razgovarjati o tistih vprašanjih, ki nam jih vsiijujejo z uradne strani. Če hočemo ostati subjekt svojih teženj, moramo imeti dolgoročen koncept in tega moramo uvelja-vati povsod — znotraj države, v kateri živimo, pa tudi napram matični državi, da se ne bo razgovarjalo o nas, temveč z nami, je naglasi! predsednik ZSO. Zavedati se moramo, da je naš obstoj odvisen predvsem od nas samih, od naše življenjske volje. Zato je tudi potrebno, da se v prostoru, v katerem živimo, in v družbi, ki nas obdaja, uveljavimo kot enakopraven dejavnik na vseh področjih družbenega dogajanja. Ne smemo pa se zapirati v geto, kajti miselnost geta pomeni manjvrednost in je škodljiva, zato je treba več samozavesti in zdravega narodnega ponosa. V svojem izvajanju je predsednik ZSO opozoril tudi na letošnjo 40-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda ter na vstajo in protifašistični boj, v katerem smo aktivno sodelovali tudi koroški Slovenci. V tej zvezi je Detovne akcije dobra šota mtadih tjudi Jugoslovanska, mladina tudi letos nadaljuje s svojimi tradicionalnimi delovnimi akcijami, s katerimi je v vseh letih po drugi svetovni vojni pomagala izgraditi najrazličnejše objekte in izpolniti druge naloge, s tem pa bistveno prispevati k obnovitvi med vojno porušene domovine in njenemu razvoju na raznih področjih. V Sloveniji so se letošnje mladinske delovne akcije začele minulo nedeljo in bodo trajale več mesecev. V tem času bodo mladi iz vse Jugoslavije samo v Sloveniji delali na štirih zveznih in šestih republiških delovnih akcijah; več kot 4600 mladih brigadirjev bo opravilo predvidoma 677.000 delovnih ur v vrednosti več kot 80 milijonov dinarjev. Ob delu, ki ga bodo mladi opravili na infrastrukturnih objektih, pa poleg delovnega učinka samega prav tako mnogo pomeni tudi občutek ljudi v krajih, kjer so včasih že skoraj izgubili upanje na razvoj. Prav zato potekajo mladinske delovne akcije pretežno na manj razvitih območjih in tako prispevajo k izravnavanju neskladij v razvoju posameznih področij Slovenije. Tozadevno je organizacija letošnjih delovnih akcij dovolj zgovorna. Zvezne delovne akcije 1981 bodo naslednje: Na zvezni mladinski delovni akciji „Posočje 81" bo sodelovalo 600 brigadirjev, ki bodo pomagali pri izgradnji vodovodnega omrežja, urejanju hudournikov ter napeljavi elektrike in telefona v nekaterih krajih tega območja. Poleg tega bodo v ne akcije: Na republiški mladinski delovni akciji „Goriško 81" bo sodelovalo 480 brigadirjev pri obnovi cestnega omrežja. Enako število mladih bo udeleženih na delovni akciji „Brkini 81", kjer bodo delali pri cestnem, vodovodnenm in poštnem omrežju v občiniah Sežana in Ilirska Bistrica. Brigadirji na delovni akciji „Kras 81" bodo gradili 4,3 km dolg kraški vodovod, mladinci na delovni akciji „Istra 81" pa enako dolg primarni višinski vodovod. V brigadirskem naselju v Šmarju pri Kopru, kjer bo sedež delovne akcije „Istra 81", bo predvidoma bivala tudi skupina brigadirjev iz Slovaške in Madžarske, ki bodo pomagali slovenskim mladincem pri delu. K povečanju površin obdelovalne zemlje bo prispevala mladinska delovna akcija „Koban-sko 81", na kateri bo 240 brigadirjev pomagalo pri melioraciji kmetijskih površin, gradnji gospodarskih poslopij na kmetijah in ureditvi cest do hribovskih zaselkov. Na mladinski delovni akciji „Bela krajina 81" pa bo 360 mladincev gradilo vodovodno in cestno omrežje v občinah Črnomelj in Metlika. Poleg dela bodo mladinci v brigadirskih naseljih seveda poskrbeli tudi za kulturno in športno življenje ter za družbenopolitično delo. Pri tem bodo oblikovali svoj odnos do dela in odgovornosti, hkrati pa sklepali nova poznanstva, krepili tovarištvo ter bratstvo in enotnost. V tem smislu so mladinske delovne akcije obenem tudi vsestransko šolanje mladih poudaril, da je narodno delo treba danes nadaljevati v smislu narodnoosvobodilne borbe, kar pa ne pomeni predvsem zastopanje verbalnega radikalizma, temveč uveljavljanje temeljnih načel NOB, kot so sodelovanje z vsemi demokratičnimi silami in zlasti potreba enotnosti mimo vseh svetovnonazorskih in političnih gledanj. V trenutni situaciji je dialog brez dvoma potreben, je ob koncu naglasil predsednik ZSO, ki pa je ob tem tudi menil, da moramo ostati realni pri ocenjevanju položaja. Tako se je pri zadnjem razgovoru jasno pokazalo, da nas hočejo predstavniki oblasti siliti v sosvete, kar pomeni tudi priznavanje zakona o narodnih skupinah. V tem smislu pa je zahtevo po vstopu v sosvet treba razumeti tako, kakor da bi bilo s tem po njihovem vprašanje rešeno. Izvajanjem predsednika ZSO je sledila dolga in živahna diskusija, ki je bila delno zelo kritična na račun obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, torej tudi na račun ZSO in ne nazadnje njenega predsednika. Vendar je potekala v konstruktivnem smislu in so študentje pokazali pripravljenost, da razmišljajo o iznešenih vprašanjih in da skupaj z osrednjima organizacijama iščejo najboljšo pot za realizacijo člena 7 državne pogodbe in s tem enakopravnosti slovenske narodne skupnosti na Koroškem. V debati so tudi študentje ugotovili, da nam manjka dolgoročni koncept, zlasti pa manjka politična strategija. V tej smeri so obrazložili svoja gledanja, kako naj bi praktično izgledala akcijska enotnost koroških Slovencev, kako naj bi potekalo sodelovanje z demokratičnimi silami, kako je treba gledati na zakon o narodnih skupinah in kako bi se bilo v nadaljnji strategiji treba zadržati pri dialogu z zvezno in deželno vlado. — V četrtek 4. junija pa je Klub slovenskih študentov v Gradcu obiskal sodelavec Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu Teodor Domej. Zbranim študentom je govoril o delovanju inštituta, kratko pa jih je informiral tudi o zadnjih razgovorih na deželni vladi. Tudi med graškimi študenti se je po uvodnih iznašanjih razvila dolga in živahna razprava. Na obeh srečanjih se je pokazalo, da naši študentje tako na Dunaju kot v Gradcu živo in prizadeto spremljajo dogajanje doma na Koroškem in da so pripravljeni ne samo kritizirati, marveč tudi konstruktivno prispevati k čim boljšemu in uspešnemu uveljavljanju na- Kdo obHkuje danes javno mnenje v Avstriji /l//o?M D%/w%, wož, Ih sM/i/ z% ton v Zn/or-TrMc/js^/Z? oh- r/a;%Z' ORF-%, sc n: ufr/no OMCKOtvr/, y/šc v z