427
Letnik 43 (2020), št. 2
Ključne besede:
P er g ament ,	papir , 	
slik arstv o,	
r esta vrir anje, 	
k onzervir anje
Key-words:
P ar chment ,	paper ,	
art 	of	 painting,	
r est or ation, 	
conserv ation
1.04 	Str ok o vni	članek
UDK 	7.025.3:930.85
001.1:930.85
Pr ejet o:	 22.	5.	 2020
Dela na pergamentu in papirju z vidika humanističnih 
in naravoslovnih znanosti: misli o simpoziju in ob izidu 
zbornika razprav
N A T A Š A 	GOL OB
zasl.	pr of.	ddr .
Upok ojena	r edna 	 pr of esorica	 na 	oddelk u 	 za 	 umetnostno	zgodo vino, 
Filozof sk a	f ak ult eta, 	Ašk er če v a	 2, 	 SI-1000	Ljubljana
e-pošta: 	 Natasa.Golob@ff.uni-lj.si
Izvleček
Junija	 2019	 je 	 v 	 Ljubljani 	 v	 or g anizaciji 	 Filozof sk e	 f ak ult et e 	 Uni v erze 	 v 	 Lju -
bljani 	 in	 Ar hi v a 	 R epublik e 	 Slo v enije 	 Ministrstv a	 za	 k ul tur o 	 pot ek al 	 medna -
r odni 	 znanstv eni	 simpozij 	 » W or k s 	 of 	 Art 	 on	 P ar chment 	 and	 P aper«.	 V 	 no -
v embru	 2019	 je 	 izšla	 monogr afija	 s	 27	 r ecenzir animi 	 prispe v ki. 	 V 	 njih	 so	
str ok o vnjaki	 nar a v oslo vnih 	 in	 humanističnih	 disciplin	 pr edsta v ljali 	 s v oja 	 do -
gnanja, 	 po v ez ana 	 s	 t ehnik ami 	 nastajanja 	 spomenik o v ,	 z	 njiho vim 	 pomenom	
v 	 času 	 nastank a,	 r azgrnili 	 so	 r azmerja	 med 	 umetniki	 in 	 občinstv om,	 na	 drugi 	
str ani	 pa 	 so	 pr edsta vili 	 pr obleme,	 ki 	 se	 nanašajo	 na 	 v ar o v anje, 	 k onzervir a -
nje,	 r esta vrir anje 	 in	 int erpr etir anje 	 lik o vnih 	 del	 na 	 per g amentu 	 in 	 papirju. 	
P oleg 	 u v odneg a 	 orisa	 t eg a 	 simpozija	 je	 članek	 osr edot očen 	 na 	 po v ezanost 	
humanističnih	 in 	 nar a v oslo vnih 	 znanosti	 t er	 je	 r azmišljanje	 o	 pomenu	 in 	 ce -
lo vit osti 	 r azisk o v anja, 	zbir anja	znanja	in	doseg anja	znanstv enih	cilje v .
Abstract
W or k s	 on	 P ar chment 	 and	 P aper 	 in	 the 	 View	 of 	 Natur al	and	 Human 	 Sciences:	
Thoug hts	on 	 the 	S ymposium	and	 Pr oceedings
In	 June 	 2019,	 the 	 F aculty 	 of 	 Arts	 of	 the 	 Uni v ersity 	 in	 Ljubljana 	 and	 the	 Ar chi v es 	
of	 the	 R epubli c 	 of	 Slo v enia 	 or g anized 	 an	 int ernational 	 scientific	 s ymposium	
“W or k s	 of 	 Art	 on	 P ar chment 	 and 	 P aper” . 	 Pr oceedings	 with 	 27	 peer-r e view ed 	
articles 	 w er e 	 published 	 in 	 No v ember 	 2019.	 Experts	 fr om 	 the 	 field 	 of 	 natu -
r al	 and 	 humanistic	 sciences 	 pr esent ed 	 their	 r esults	 r elat ed 	 t o	 t echniques	 of	
monuments’	 cr eation	 and	 their 	 place 	 in 	 the	 time 	 of	 cr eation; 	 the y 	 pr esent ed 	
r elationships	 among	 artists	 and	 their	 audiences	 and	 pr esent ed 	 pr oblems	 of 	
pr eserv ation,	 conserv ation,	 r est or ation 	 and	 int erpr etation 	 of 	 art 	 w or k s 	 on 	
par chment	 and	 paper .	 The	 article	 gi v es 	 a 	 brief	 o v erview 	 of	 the	 s ymposium 	
and	 then	 f ocuses 	 on 	 the	 int er connection 	 among 	 humanistic	 and	 natur al 	 sci -
ences	 and	 r eflects 	 the	 author’s 	 thoug hts	 on	 the	 meaning	 and	 w holeness	 of	
r esear ch,	 kno w ledge	collection	and 	achie v ement	of 	scientific	goals.	

428
Nataša 	Golob:	Dela	na	per g amentu 	in	 papirju 	z	 vidik a	 humanističnih	in 	 nar a v oslo vnih 	znanosti:	..., 	str .	 427–440
Članki in razprave || Articles and Papers
Uvodna opomba
Od	 6. 	 do 	 8. 	 junija	 2019	 je 	 v	 or g anizaciji 	 Filozof sk e 	 f ak ult et e 	 Uni v erze 	 v	
Ljubljani 	 in	 Ar hi v a 	 R epublik e 	 Slo v enije 	 Ministrstv a 	 za	 k ultur o 	 odpr l 	 vr ata	 med -
nar odni	 simpo zij	Works of Art on Parchment and Paper , 	 ki 	 g a 	 je 	 spr emljalo 	 pri -
bližno 	 120	 udeležence v 	 iz	 E vr ope 	 in 	 ZD A.	 Znanstv ena 	 sr ečanja 	 so	 dogodki,	 ki	
sla vijo	 znanstv eno	 delo	 in	 prizade v anja 	 za 	 no v a 	 spoznanja,	 t or ej 	 je	 bil	 tr enut ek 	
nad v se	 primer en:	 let o	 2019	 je	 bilo	 za 	 nas 	 v se 	 znamenit o	 let o, 	 saj 	 je	Alma mater 
Labacensis 	 pr azno v ala 	 prv o	 st oletje	 s v ojeg a 	 obst oja.	 T a	 jubilej	 je 	 na 	 Filozof ski	
f ak ult eti 	 počastilo	 (v eč	 k ot)	 st o	 znanstv enih 	 in 	 k ulturnih 	 dogodk o v ,	 simpozij	 je	
bil	 eden 	 od	 njih.	 V edno	 zno v a 	 so	 se 	 poudar ki 	 strnili	 ob 	 r azisk o v anju, 	 r asti	 znanja	
in	 r azvi janju 	 znanosti,	 ob 	 tr eh	 med	 seboj 	 po v ezanih 	 delo vnih	 poljih,	 ki	 so	 vpisa -
na	v	delo	na	Filozof ski 		f ak ult eti.	
Pri 	 v se binsk em	 oblik o v anju 	 simpozijsk eg a 	 pr ogr ama 	 so 	 nas	 v odile	 misli,	
da 	 so	 dela	 na	 per g amentu 	 in	 papirju 	 spomeniki	 sk upne	 int elektualne 	 zgodo vi -
ne.	 Pr a v 	 per g amentni 	 in 	 papirni	 listi	 so 	 mnogo	 st oletij 	 ohr anjali	 zasnutk e	 stv a -
rit e v , 	 v	 njih	 so	 dok umentir ani 	 nameni	 in	 delo vni	 pr ocesi	 marsik daj	 anonimnih	
tv or ce v . 	 K er 	 so	 dok umenti	 naše	 uni v erzalne 	 zgodo vine,	 zaht e v ajo 	 posebno	 skr b	
in	 občutlji v o 	 pozornost .	 V sak	 zase 	 je	 neposr edni	 izr az	 člo v ek o v eg a 	 duha,	 in	 mi,	
ki 	 smo	 dediči	 t e	 ustv arjalne	 poti,	 jih	 mor amo 	 v ar o v ati: 	 s	 t em	 smo	 tudi	 v aruhi	
zgodo vinsk eg a 	spomina.	
Pr ek	 s v ojih 	 de l	 st opajo	 ustv arjalci	 v se 	 od 	 antik e 	 dalje 	 v	 dialog 	 z	 br alci	 in	
g ledalci;	 njiho v a 	 dela	 so 	 bodisi	 dok ončana	 ali 	 nedok ončana,	 v endar	 se	 z 	 najr az -
ličnejšimi 	 oblik ami, 	 barv ami	 in	 mat eriali	 r azkri v ajo 	 v	 v selej 	 enkr atnih	 podobah.	
T ak o	 smo	 se 	 hkr ati	 znašli 	 v 	 d v eh 	 v log ah, 	 smo	 občinstv o	 ohr anjenih 	 del	 iz 	 minu -
lih 	 časo v 	 in 	 minulih	 ok olij	 t er	 na 	 drugi	 str ani 	 nadaljujemo	 naloge	 za 	 tr ajnostno	
dobr obit	 t eh 	 del;	 t o 	 so	 pr a v 	 tist e 	 naloge, 	 ki	 so	 jih	 v	 st oletjih	 pr ed	 nami	 opr a v ljali 	
neznani	 r esta vr at orji 	 in 	 knjižničarji,	 ti	 pa	 so 	 na	 s v oj 	 način 	 poskr beli, 	 da	 se	 je	
ohr anil	v saj	del	ustv arjeneg a. 	
K o	 jemljemo	 v	 r ok e	 gr adi v o	 na	 per g amentu	 in	 papirju,	 se	 nam	 ob	 int elektu -
alnih	 in	 est etskih	 r ezultatih	 pisnih	 spomenik o v	 r azgrinjajo	 inf ormacije	 o	 ok oljih 	
in	 pogojih,	 ki	 so	 jih	 obdajali	 v	 času	 nastank a.	 V edno	 zno v a	 se	 pr ed	 nami	 znajde 	
no v	 tip	 per g amenta	 ali	 papirja,	 k er	 se	 mat eriali	 r azlik ujejo	 g lede	 na	 sesta v o	 t er	 se -
v eda	 čas,	 kr aj	 in	 namen,	 v	 k at er em	 je	 bilo	 delo	 zasno v ano,	 r azvit o	 in	 ur esničeno. 	
Če	 je	 cilj	 r azisk o v alca	 est etskih	 in	 v sebinskih	 spor očil	 usmerjen	 v	 analizo	 duho v -
ne	 podstati,	 pa	 je	 pr ed	 r azisk o v alca	 sno vne	 nar a v e	 spomenik a,	 pr ed	 r esta vr at orja 	
in	 k onzerv at orja	 posta v ljena	drug ačna	nalog a,	ki	 pomeni	 identifik acijo	 celotneg a 	
spektr a	 upor abljenih	 mat erialo v ,	 nosilce v	 zapiso v ,	 pisal,	 barvil	 it d.	 T a	 simpozij	 je 	
z	 v eč	 prispe v ki	 t emeljil	 na	 sodelo v anju	 humanističnih	 in	 nar a v oslo vnih	 str ok o v -
njak o v ,	 ki	 so	 obr a vna v ali	 izbr ane	 spomenik e.	 K er	 je	 v log a	 k onserv at orsk o-r esta -
vr at orsk e	 str ok e	 in	 doktrine	 pomembno	 v ar o v alo	 v	 prizade v anjih	 za	 ohr anjanje 	
spomenik o v ,	 so	 pr edsta v ljene	 str ok o vne	 ugot o vitv e	 in	 diseminacija	 v	 tisk ani	 obli -
ki	 t ehtna	 opor a	 pri	 bodočih	 posegih:	 naša	 želja	 je,	 da	 bi	 ta	 spoznanja	 postala	 del 	
odločit e v	tistih,	ki	imajo	zadnjo	besedo	(in	denar)	pri	r eše v anju	spomenik o v . 	
T o	 je	 samo	 del 	 cilje v , 	 ki 	 smo	 si	 jih 	 zasta vili.	 Sleherno	 ustv arjeno	 delo	 je	
samost ojna	 a vt orsk a 	 stv arit e v , 	 zat o	 ni	 bilo	 dilem	 g lede	 pozornosti	 in	 njiho v eg a 	
vr ednot enja. 	 Pričak o v ali 	 smo,	 da	 bomo 	 doži v eli 	 pr edsta vitv e 	 dotlej	 neznanih 	 ali	
malo	 znanih	 lik o vnih 	 del	 in	 tak o	 je	 bilo.	 Zat o 	 nas	 posebej	 v eseli,	 da 	 se	 z	 obja v o 	
študij 	 lahk o 	 r azširi	 v est	 o	 njiho vi	 enkr atnosti,	 k ulturnem 	 in 	 umetnišk em 	 znača -
ju. 	 Lik o vna 	 in	 besedilna	 dela	 so 	 v edno	 zgo v orni 	 in	 nik oli	 po v sem 	 odkriti 	 dok u -
menti 	 naše	 pr et eklosti, 	 k at erih 	 t emelj	 je	 spor očanje 	 lepot e	 in 	 znanja.	 Ustv arjeni	
spomeniki 	 na	 per g amentu 	 in	 papirju	 zar adi	 t eg a 	 bistv a	 bodisi	 določajo	 bodisi	
pr eseg ajo	 tak o	 čr k o vne 	 k ot 	 lik o vne 	 sist eme,	 k er	 je 	 v	 njih 	 hkr ati 	 vizualizacija 	 jezi -
k a,	 k o 	 podoba	 in 	 zapis	 int egr alno 	 oblik ujeta	 spor očilo. 	 Marsik daj 	 pa	 spomeniki	
zar adi	 ok oliščin 	 in	 časo vneg a 	 odmik a	 pridobijo	 posebno,	 ik onsk o 	 v elja v o, 	 in 	 so 	
v ečplastna	memorabilia .	

429
Letnik 43 (2020), št. 2
V	 drugi	 polo vici	 no v embr a 	 2019 	 je	 izšel 	 zbornik,	 v 	 k at er em 	 je	 obja v lje -
nih 	 27 	 na	 sim poziju 	 pr edsta v ljenih	 študij	 in	 nek aj 	 kr ajših	 člank o v ,	 r azvitih	 iz	
plak atnih 	 pr ed sta vit e v .
1
	 Ob 	 simpozijsk em	 naslo vu 	 je	 dodan	 podnaslo v	Interdi-
sciplinary Approaches ,	 ki	 je 	 poudaril	 značaj	 t eg a 	 sr ečanja,	 saj 	 so 	 pri	 obr a vna vi 	
spomenik o v 	 na	 per g amentu 	 in	 papirju	 sodelo v ali 	 str ok o vnjaki 	 r azličnih 	 znan -
stv enih	disciplin.	
Natisnjeni	 prispe v ki 	 so	 strnjeni	 v	 štiri 	 sk upine.	 Prvi 	 sklop,	 »Pr edsta -
v ljanje	 izk ušenj: 	 po v ezo v anje 	 pr et eklosti 	 in 	 sedanjosti «,	 r azgrinja 	 skr bi	 g lede	
r azsta vnih 	 politik 	 do	 star ejšeg a 	 gr adi v a 	 pa	 tudi	 vpr ašanje	 o	 naših	 vr ednostnih 	
standar dih,	 k adar	 gr e	 za	 majhne,	 lok alne	 ar hi v e, 	 in 	 po v ezuje 	 zgodo vinski	 r azv oj 	
r esta vr at orsk e	 str ok e 	 z	 zapisi 	 pr of esorje v , 	 ki	 so	 bili 	 še 	 pr ed	 neda vnim	 eminent- 
ni	 str ok o vnjak i 	 z	 našimi, 	 zelo	 drug ačnimi	 možnostm i. 	 Drug a	 sk upina 	 študij	
ima 	 izr azit o 	 umetnostnozgodo vinski 	 značaj:	 »Int erpr etir anje 	 umetniških	 del 	 in	
umetnik o vih 	 nameno v «. 	 Znotr aj 	 časo vneg a 	 lok a	 od	 r omanik e 	 do 	 sr edine 	 20.	 st o -
letja,	 v	 k at er em 	 so 	 nastali	 obr a vna v ani 	 spomeniki,	 so	 besedila	 pr edsta vila 	 r edk o 	
obr a vna v ane	 ustv arjalne 	 pr ocese,	 pok azala	 no v e 	 dok aze 	 o	 pr eselje v anju 	 lik o v -
nih	 prvin, 	 o 	 t ehničnih	 domislicah, 	 nepr ed videnih 	 napak ah	 in	 celo	 ponar ejanju.	 V	
tr etji 	 sk upini 	 so	 študije,	 ki	 r azgrinjajo 	 dileme	 k onserv at orje v , 	 k o	 se	 je 	 bilo	 tr eba 	
odločiti 	 med	 r azličnimi	 prist opi: 	 »R azisk o v anje 	 bistv a	 lik o vnih 	 del:	 pr ezerv aci -
ja	 in	 k onzerv acija«. 	 Obr a vna v ane 	 stv aritv e 	 so	 zaht e v ale 	 v elik o 	 znanja,	 izk ušenj, 	
saj 	 je 	 v sak o 	 de lo	 nek aj 	 posebneg a, 	 bodisi 	 zar adi	 v elik anskih 	 f ormat o v , 	 kr hk eg a 	
pr esojneg a	 papirja,	 umetnik o vih 	 k ombinacij	 r azličnih	 slik arskih	 mat erialo v 	 in/
ali	 posebneg a	 pomena	 pošk odo v aneg a 	 dela.	 V 	 četrti	 sk upini	 so	 zbr ane 	 študije,	 ki 	
t emeljijo 	 na 	 nar a v oslo vnih 	 spoznanjih,	 na	 primerjalnih	 ugot o vitv ah 	 z	 r azličnimi 	
post opki, 	 kjer	 meritv e	 lahk o	 »vidijo« 	 struktur e 	 mat erialo v 	 in	 jih	 analizir ajo, 	 r e -
zultati 	 pa	 lahk o	 natančno	 pok ažejo 	 delo vne 	 pr ocese	 v	 nek em 	 času 	 in 	 ok olju	 t er	
usmerjajo 	 nadaljnje	 post opk e, 	 zat o	 je	 ta 	 sklop	 prispe v k o v 	 naslo v ljen 	 »Mat eriali	
in	 or odja 	 v	 k onzerv at orskih 	 post opkih.« 	 T u	 je	 bila	 beseda	 dana	 tudi	 no vim 	 po -
st opk om	 in 	 no vim	 mat erialom,	 ki	 so	 posebej	 r azviti	 z	 namenom,	 da 	 bi	 ohr anili	
star ejša 	dela	na 	per g amentu 	in	papirju.
Zbornik 	 je 	pahljača	r azisk o v anj, 	r azmišljanj,	spoznanj	 in	no v eg a 	znanja.	
T o 	 je	 dobr o 	 in	 t o vrstnih 	 dogodk o v , 	 odprtih	 za	 iskri v ost 	 misli, 	 ki 	 se	 spr oža -
jo	 v 	 v seh 	 disciplinah	 člo v ek o v eg a 	 isk anja	 in	 r azširijo	 v	 no v e 	 po v eza v e, 	 ni	 nik oli 	
do v olj.
O raziskovanju, znanju in znanosti
2
… 	 Znanost	 je	 nena v adna 	 pokr ajina	 –	 nik oli	 ne	 v eš, 	 k aj	 boš 	 našel,	 k o	 boš	
prišel 	 tja.	 Pr ed v sem 	 je	 daleč,	 in 	 k o	 v anjo	 v st opiš 	 z 	 mislijo	 na	 ciljno	 dognanje, 	
1
 Works of Art on Parchment and Paper: Interdisciplinary Approaches 	 (ur .	 Golob,	 V odopi v ec 	 T o -
mažič),	 2019. 	 – 	 Za 	 g ladek	 pot ek 	 simpozija	 in	 izdajo	 zbornik a	 imajo	 zasluge	 št e vilni	 k olegi	 z 	
obeh 	 institucij	 in	 jim 	 dolgujemo	 iskr eno 	 zah v alo, 	 saj 	 so	 s	 podpor o	 zamisli	 o	 simpoziju 	 omo -
gočili	 sr ečanje 	 starih	 in	 no vih	 r azisk o v alnih 	 k olego v 	 pri	 v sebinah,	 ki	 se	 jih	 lot e v amo 	 že	 v eč	
let	 ozir oma 	 desetletij. 	 Nepr ecenlji v a 	 je 	 sr čna 	 za vzet ost 	 dek ana 	 Filozof sk e 	 f ak ult et e 	 pr of. 	 dr . 	
R omana 	 K uharja 	 t er	 dir ekt orja 	 Ar hi v a	 R epublik e 	 Slo v enije 	 dr .	 Bojana	 C v elf arja 	 in 	 njego v eg a	
namestnik a 	 dr .	 Andr eja	 Nar eda,	 ki	 so	 st opili	 napr oti	 v 	 slehernem	 tr enutk u 	 in 	 ob	 v seh 	 prilož -
nostih.	 Spr ejeli 	 so 	 tudi 	 ob v eznost , 	 da	 bosta	 Filozof sk a 	 f ak ult eta 	 in	 Ar hi v 	 R epublik e 	 Slo v enije 	
k ot	 kr o vni 	 instituciji 	 pr e vzeli	 finančna 	 br emena	 izv edbe	 simpozija	 in 	 natisa 	 zbornik a,	 ki 	 se 	 jim 	
je	 pridru žil 	 po	 zaslugi	 pr edst ojnice 	 dr .	 Katje	 Mahnič	 tudi	 Oddelek	 za	 umetnostno 	 zgodo vino.	
Izk ušeni	 ekipi	 Znanstv ene	 založbe	 Filozof sk e	 f ak ult et e 	 z	 dr .	 Mat e vžem	 R udolf om 	 in	 Jur et om 	
Pr eg lauom 	 pa	 gr esta	 poklon	 in	 zah v ala 	 za 	 r ealizacijo 	 zbornik a 	 r azpr a v . 	 –	 Simpozij	 in 	 natis	
študij	 sta	po	zaslugi 	 obeh	institucij	prispe v k a	k	 uni v erzalni	znanosti.
2
	 Misli,	 ki	 sem	 jih	 pr ebr ala 	 na	 tisk o vni 	 k onf er enci 	 30. 	 januarja	 202 0	 ob	 pr edsta vitvi 	 simpozij -
sk eg a 	 zbornik a,	 so	 – 	 zar adi 	 r azlik	 med	 izr azom	 go v orjene 	 besede,	 ki	 jo	 lahk o 	 spr emlja	 poljub -
no	 št e vilo	ilustr acij, 	 in 	 zapisane 	 besede 	 –	tuk aj	nek olik o 	 drug ače	oblik o v ane.

430
Nataša 	Golob:	Dela	na	per g amentu 	in	 papirju 	z	 vidik a	 humanističnih	in 	 nar a v oslo vnih 	znanosti:	..., 	str .	 427–440
Članki in razprave || Articles and Papers
si	 r azpe t	 med	 r azmislek om 	 o	 t em, 	 k aj	 je	 bolj 	 in	 k aj	 je	 manj 	 pomembno,	 k aj	 je	
v elik o 	 in 	 k aj 	 majhno,	 znajdeš	 se 	 v	 primežu, 	 k ak o 	 v	 osuplosti 	 spričo	 no vih	 pog le -
do v	 ločiti	 med	 t em, 	 k ar	 je	 str ansk a 	 pot 	 in	 onim,	 ki	 je	 v elik a 	 pot , 	 ki	 pelje	 napr ej:	
t olik o	 ne v arnosti 	 pr eži	 in 	 tr enut ek 	 odločitv e	 je	 t ežak.	 –	 Nek aj	 tak eg a 	 je 	 zapisal	
Car l 	 Sag an; 	 knjig a 	The Demon-Haunted World: Science as a Candle in the Dark
3
	 je	
poklon	 znanstv eni	 sk epsi.	 Ni	 bil	 edini 	 v eliki 	 znanstv enik, 	 ki	 je 	 bil	 nezauplji v 	 do	
r ok ohitrskih	 tr dit e v 	 in	 je 	 pr ed	 znanostjo 	 čutil 	 str ahospošt o v anje, 	 je	 pa	 t o	 odlič -
no	 zapisal. 	 V 	 bog at em 	 naboru 	 njego vih	 pogost o	 citir anih	 misli	 je	 zelo	 natančna 	
tista,	ki	opr edeljuje 	znanost:	
znanost 	je	način	r azmišljanja, 	znanje	 pa	je 	nek aj	 po v sem	drugeg a.	
Gr e 	 pr a v 	 za 	 t o,	 za	 naše	 pr emik anje 	 pr oti 	 znanosti,	 v elik emu 	 cilju 	 našeg a	
početja.	 V endar 	 znanost 	 br ez	 znanja	 ni 	 ur esničlji v a 	 in	 znanje	 se 	 nabir a	 sk ozi	
r azisk o v anje, 	 ki	 pr a v 	 tak o	 ni	 znanost ,	 v endar	 je	 nujna 	 pot ,	 ki 	 ut egne 	 pri v esti 	 do	
hipot eze	 in	 iz	 t eg a 	 izhajajočeg a	 natančneg a	 dognanja,	 izostritv e	 znanstv ene 	 me -
t ode,	 si st ematičneg a 	 analizir anja, 	 t eorije.	 Znanost	 je	 celo vit ost 	 pog lobljeneg a 	
u vida	 v	 cilje	 no vih	 odkritij. 	 Znanost 	 je	 pozna v anje 	 dosežk o v 	 na 	 nek em 	 podr oč-
ju, 	 je	 kritična	 in	 sk eptična	 obr a vna v a	 r ezultat o v , 	 ocen	 in	 vr ednot enj; 	 znanost	 je	
d vig	 nad 	 neposr edne	 podatk e, 	 ki	 so	 sesta vina 	 k oher entneg a 	 sist ema 	 vr ednot . 	
Znanstv ena	misel	je	str og a,	 a	hkr ati 	s v obodna.
K o 	 je	 Arist ot el 	 r azisk o v al 	 flor o	 in 	 f a vno 	 na	 Lesbosu,
4
	 je 	 s	 sist ematičnim 	 pri -
st opom,	 z 	 dobr o	 zasta v ljenim 	 ciljem	 in	 natančnim 	 r azisk o v alnim 	 delom	 dosegel	
par adigmatsk o	 r a v en 	 znanstv eneg a 	 dela.	 Naslednjim 	 st oletjem 	 je	 izr očil 	 načela,	
met odo	 in	 sist ematik o 	 ciljneg a	 r azisk o v anja, 	 na v sezadnj e 	 pa 	 je	 s	 s v ojim 	 zapisom	
določil	 še	 nek aj	 v eč, 	 t o	 sta	 pomen	 in 	 v elja vnost 	 upor abl jeneg a 	 jezik a, 	 za v edanje 	
o	 nujnosti	 natančneg a	 poimeno v anja 	 sleherneg a	 elementa	 v	 delo vnem	 pr oce -
su. 	 Aris t ot el 	 je	 v	 bistvu	 ustv aril 	 shemo 	 znanstv eneg a 	 de la,	 ki 	 je	 ob v eljala 	 za 	 v eč	
st oletij;	 k 	 enemu 	 znanstv enemu	 cilju	 je	 prit egnil 	 doseg lji v e 	 vir e,	 spise	 in 	 znanje	
ljudi,	sopo v ezane	misli	 in	pr edmet e 	t er	v se	t o	posta vil 	v	 čista	r azmerja. 	
O	 Arist ot elo vih 	 znanstv enih 	 dosežkih	 v emo	 k ar	 pr ecej. 	 R azlog	 je	 pr epr ost: 	
s v oje 	 post opk e, 	 opažanja,	 met ode,	 r azmišljanja 	 in	 r ezultat e 	 je 	 –	 tak o	 k ot	 njego vi	
sodobniki	 in	 sotrudniki 	 –	 zapisal, 	 matično	 besedilo 	 pa 	 je	 bilo	 po	 t edaj 	 v elja vnih 	
knjižničnih 	 in	 knjigotrških	 post opkih	 r azmnoženo 	 in	 poslano 	 v 	 beli	 s v et . 	 Br ez 	
zapisa	 (ali	 bol je:	 ohr anjeneg a	 zapisa) 	 poniknejo	 mnog a	 znanstv ena 	 dognanja	 v	
plast eh	 pozabe;	 k adar	 ostaneta	 znanstv ena 	 misel	 in 	 znanstv eno 	 spoznanje	 v	 ži -
v ljenju	 eneg a	 sameg a,	 je	 t o 	 last	 samo	 t e	 osebe	 in 	 v si	 naokr og 	 ostanejo	 nepos v e -
čeni	 v	 no v ost ,	 niso	 seznanjeni	 z	 ugot o vitv ami. 	 P ot em 	 je	 tr eba	 vpr ašanje 	 odpr eti	
na	 no v o, 	 poznejši	 r azisk o v al ec 	 je	 spet 	 pr ed	 neznano	 pokr ajino,	 ki	 jo	 mor a 	 načeti	
s	prvim 	k or ak om,	s	prvim	v st opom 	v	 sist ematično 	 obr a vna v anje.
V	 Arist ot elo vih 	 časih, 	 v	 4.	 st oletju	 pr .	 n. 	 št .,	 je	 bila	 v eščina 	 pisanja 	 in	 obli -
k o v anja 	 misli	 znana	 in	 upor abljana	 v	 širših	 kr ogih:	 pr ecejšen 	 del	 njego vih 	 spi -
so v	 je 	 k 	 sr eči 	 ostal	 prisot en, 	 pr e v ajali 	 so	 g a	 in 	 še	 dolgo,	 v ključno	 z	 Darwinom,	
upošt e v ali	 njego v e 	 ugot o vitv e: 	 zgodo vina 	 g a 	 ni	 pozabila.	 In 	 tu 	 je	 možen	 dotik	 s 	
cilji	 našeg a 	 simpozija	 –	 njego v a 	 dela	 poznamo,	 k er 	 so	 pr episo v alci	 upor abljali 	
sor azmerno	 tr ajne,	 četudi	 mnogo vrstne	 nosilce	 zapiso v , 	 les	 in 	 platno,	 k o vino 	
in	 k amen, 	 usnje,	 papirus	 in	 r astlinsk e 	 list e,	 ki	 so	 nek aj	 časa	 kljubo v ali 	 pr opadu.	
Ne	 poz abimo, 	 da	 nek at eri 	 pr episi 	 niso 	 bili 	 po v sem 	 nata nčni,	 a	 tudi	 v	 takih,	 k on -
taminir anih 	 pr episih 	 so 	 ostale	 prisotne	 struktur e	 Arist ot elo v e 	 znanstv ene 	 pa -
r adigme	 in 	 tudi	 bistv o	 njego v eg a	 miselneg a	 post opk a.	 Ostal	 je	 prisot en	 s	 s v ojo 	
met odo	 in,	 čepr a v 	 ne 	 mor emo	 tr diti,	 da	 je	 poleg	 zoologije 	 napisal 	 tudi	 botanik o,	
mu	 je	 njego v	 učenec	 T eofr ast 	 sledil 	 in	 v	 njego vi	 botan iki	 vidimo 	 nadalje v anje 	
Arist ot elo v eg a	 nar a v oslo vneg a 	 dela.	 Ali	 je 	 T eofr ast o v a 	 botanik a 	 posr k ala 	 tudi	
3
	 Sag an: 	The Demon-haunted World.
4
	 P eck: 	Aristoteles ,	od	 str .	11 	dalje.

431
Letnik 43 (2020), št. 2
Arist ot elo v a	 spoznanja 	 o	 r astlinah,
5
	 ni	 mogoče	 tr diti,	 a	 takr at	 je	 bila	 znanost 	
int elektualna	 celota,	 pa	 tudi 	 odnos	 do	 doseg lji vih 	 spiso v 	 je	 bil	 s v obodnejši, 	 k ot	
je 	 naš:	 pr ecej 	 spr oščeno	 so 	 v	 obst oječa	 besedila	 dodaj ali	 s v oje 	 misli	 in 	 tak o	 je 	
marsik at er o 	ohr anjeno 	 znanstv eno 	delo	 nasledek 	 v eč	a vt orje v .	
Opazo v ati, 	 g ledati, 	 videti,	 r azumeti:	 tak o	 zar adi	 nar a vnih 	 danosti 	 člo v ek o -
v eg a	 uma 	 k ot 	 zar adi 	 izšolanosti,	 čemur	 dolgujemo 	 marsik at eri 	 intuiti vni	 odzi v , 	
gr e	 r azume v anje 	 v seg a 	 posr edno 	 in 	 neposr edno	 izr aženeg a, 	 sno vneg a 	 in 	 ne -
sno vneg a	 s v eta 	 v	 pr esenetlji v e 	 dimenzije.	 V endar 	 se	 je	 v se	 začelo	 z 	 g ledanjem	
in 	 pr epr ostim 	 vpr ašanjem,	 k ak o 	 g ledam,	 k aj	 se	 z	 menoj,	 mojim	 umom 	 v	 t em	
pr ocesu 	 vizualneg a 	 zazna v anja 	 dog aja. 	 Sr ednji	 v ek 	 je	 pr enek at er o 	 ugot o vit e v 	
sam	 do gnal, 	 marsik aj 	 je 	 pr e vzel	 iz	 antik e,	 a	 pr a v 	 tak o	 iz	 znanja,	 pridobljeneg a 	
v 	 stikih	 z	 drugimi	 k ultur ami.
6
	 Ok oli 	 leta 	 1000 	 je	 Sr ednjo	 E vr opo 	 doseg lo	 A vi -
cenno v o	 medicinsk o	 znanje	 in 	 približno	 takr at	 se	 je	 r azširila	 v	 latinščini	 defi -
nir ana 	 tr dit e v , 	 da	 se	 int elektualni 	 pr ocesi	 od vijajo	 v	 možg anih	 in	 da	 se 	 v se	 t o 	
začne	 v	očeh:	 iz 	 njih 	 pot ek ajo 	k anali	 –	nervi 	 –v	 r azlične 	 pr edele 	 možg ano v , 	ki	so 	
med	 seboj 	 po v ezani. 	 V 	 možg anih	 je 	 cent er	 za 	 zdr a v o 	 pamet	 (sensus communis ),	
cent er 	 za 	 f ant azijo 	 (ymaginatio )	 in	 zazna v anje 	 zunanjih	 oblik 	 (vis formalis ),	 za	
doži v ljanje	 spoznanja 	 (vis cogitatiua ),	 pr esojanja 	 (vis estimatiua ) 	 in 	 v	 zatilju	 je	
cent er 	 za 	 spomin	 (vis memorativa).
7
	 Izhodišče	 znanja,	 r azume v anja 	 in 	 int elekta 	
(t er 	posledično	umsk eg a 	dela)	so	oči,	vid,	 vidna	 zazna v a.
Mogoče	 bi	 si	 tudi	 mi	 mor ali	 pomag ati	 s	 skico,	 k o	 bi	 ob	 br anju	 A vicenno v e 	
medicine	 pr enašali	 zapisano	 r azlago	 v	 nazorno	 r azpor edit e v	 mentalnih	 pr oce -
so v .	 V	 t em	 početju	 ne	 bi	 bili	 dosti	 drug ačni	 od	 sr ednje v eških	 gener acij;	 od	 13. 	
st oletja	 dalje	 je	 v	 r ok opisih	 mogoče	 najti	 št e vilne	 ponazorilne	 risbe	 člo v ešk eg a 	
t elesa,	 ki	 določajo	 območja,	 v	 k at erih	 se	 od vijajo	 obr a vna v ani	 pr ocesi.
8
	 –	 V	 ang le -
šk em	 r ok opisu	 je	 naslik ana	 miniatur a	 z	 nazorno	 posta v ljenimi	 lok acijami,	 kjer 	
se	 v	 možg anih	 od vijajo	 int elektualni	 pr ocesi.	 Št eti	 jo	 smemo	 za	 zr calo	 znanja	 o 	
možg anih,	 a	 t o	 ni	 nič	 drugeg a	 k ot	 zahodnoe vr opsk a	 pr edela v a	 vzhodnosr edo -
zemskih,	 helenističnih	 in	 ar abskih	 znanstv enih	 r azisk a v .	 V	 jedru	 gr e	 za	 po v eza v o 	
medicinskih	 spoznanj,	 ki	 sta	 jih	 zapisala	 Galen	 in	 A vicena,	 v endar	 nas	 ne	 sme 	
pr esenetiti:	 miniatur a	 ima	 samo	 sr ednje v eški	 videz,	 v	 jedru	 pa	 je	 dolg	 antične -
mu	 znanju.	 Sor odne	 antične	 upodobitv e	 se	 niso	 ohr anile	 do	 naših	 dni,	 k ar	 pa	 ne 	
pomeni,	 da	 primer lji vih	 dok ument o v	 medicinsk e	 znanosti	 ni	 bilo.	 Sr ednje v eški 	
učenjak	 je	 s v oje	 misli	 ponazoril	 s	 slik o	 in	 besedilom	 in	 ták o,	 na	 per g ament	 ali 	
papir	pr eneseno	dognanje,	je	ostalo. 	
Ob	 t em 	 se	 je 	 tr eba 	 spomniti,	 da 	 sta	 r azčlenje v anje 	 člo v ek o vih 	 k ogniti vnih 	
sposobnosti 	 in	 opr edelje v anje 	 možg anskih	 funk cij	 zanimali	 v eč	 antičnih 	 znan -
stv enik o v . 	 Glede	 na	 ohr anjene	 spise	 je 	 ut emeljena	 misel,	 da	 je 	 bistv eno 	 delo 	
opr a vil	Plat on.	V	Timaju 	 (45b–47)	 je 	spr ego v oril 	 o	zunanjem	in 	notr anjem 	 vidu 	
t er	 poudaril	 pomen 	 uma,	 dojemanja.	 Obe	 obliki 	 vida	 se	 dopolnjujeta, 	 a 	 samo 	
notr anji 	 vid 	 ustv arja	 mentalne 	 podobe,	 med	 k at er e 	 spadajo	 spomin, 	 intuicija, 	
f antazija, 	sposobnost	k ombinir anja.
V se	 znanje	 izv ir a 	 iz	 r azume v anja 	 nar a v e, 	 	 bi 	 r ek el 	 r azisk ujoči 	 um	 in 	 ana -
lizir al 	 poja v e: 	 sk or aj 	 st o	 let	 pr ed 	 ang lešk o 	 miniatur o	 je 	 R obert	 Gr osset est e 	 na -
pisal 	 v eč 	 izvir nih 	 besedil	 o	 nar a vnih 	 poja vih, 	 posebej	 o	 s v etlobi 	 in	 	 pr oblemih	
optik e,	 ki	 so 	 v 	 št e vilnih	 pr episih 	 r azširila 	 njego v a 	 dognanja.	 R azlag alne 	 risbe 	 so 	
5
	 Gl.	 T eofr ast: 	Značaji [Her ondas: Mimijambi], 	 str .	 72–80.	 K	 pr e v odu 	 in	 k omentarju	 Ant ona	 So -
vr eta 	 je	 Kajetan	 Gantar	 dodal 	 s v oje 	 misli;	 k omentar	 obr a vna v a 	 nar a v oslo vno 	 znanost	 posebej	
in	se 	v ečkr at	dotik a 	Arist ot elo vih 	del	in	 T eofr ast o vih	nadalje v anj. 	
6
	 Mary 	 Carruth ers 	 se 	 je 	 vpr ašanju	 pr oceso v , 	 ki	 spadajo	 v	 domeno 	 anat omije,	 pos v etila 	 v	 pog la v -
ju	‘The	description	of	 the	neur ops y chology 	of	 memory ’ ,	str .	46–79.
7
	 Golob: 	O	spominu	in	 spominski 	podobi 	v	 sr ednjem 	v ek u,	str .	 252 –270; 	 sl.	1	na	str . 	254.
8
	 Pr esenetlji v a	 je	 int erpr etacija 	 vit ešk e 	 pesnitv e 	 Helmbr echt , 	 kjer	 risba, 	 ki	 spr emlja 	 junak a, 	
po v e,	 da 	 je 	 imel	 čepico,	 na	 k at eri 	 so	 bili	 izv ezeni	 značilni	 moti vi	 iz	 r azličnih 	 lit er arnih 	 del	 –	 de -
tajl,	 ki 	 g a 	 	 poznamo	 samo 	 zat o, 	 k er	 se	 je 	 ohr anil	 r ok opis. 	 Gl.	 Klar er: 	 Ek phr asis, 	 1999,	 str . 	 34–40.

432
Nataša 	Golob:	Dela	na	per g amentu 	in	 papirju 	z	 vidik a	 humanističnih	in 	 nar a v oslo vnih 	znanosti:	..., 	str .	 427–440
Članki in razprave || Articles and Papers
pomembno	 dopolnje v ale 	 t eor etično 	 besedilo 	 in	 zanimi v o 	 je	 v edeti,	 da	 je 	 nemški 	
mat ematik, 	 filozof 	 it d.	 Dietr ich 	 iz	 F r eiber g a, 	 študent	 Alberta 	 V elik eg a 	 in	 ne	 R o -
berta	 Gr osset esta, 	 obja vil 	 študijo	 o	 lomu	 s v etlobe, 	 sheme	 ma vrice	 pa 	 je 	 pr enesel	
na	 fiziološk o	 plat	 člo v ek o v eg a 	 dojemanja	 barvneg a	 kr og a. 	 T or ej 	 je	 obr a vna v al 	
lom	 s v etlobe 	 in 	 odzi v anje 	 očesa:	 risba, 	 ohr anjena 	 v	 r ok opisu 	 iz 	 Basla,
9
	 k aže 	 po -
v eza v o	 z 	 vzr oki	 za	 zazna v anje 	 mnogot erih	 barv ,	 ki	 so	 v	 nar a vi 	 in 	 jih	 slik ar 	 potr e -
buje;	 v	 t ej 	 ana lizi 	 je 	 st oril	 –	 z	 znanstv eneg a 	 vidik a	 – 	 ogr omen 	 k or ak 	 v	 r azisk o v a -
nju	 dojemanja	 optičnih 	 poja v o v .
10
	 Dietrich	 iz	 F r eiber g a 	 je	 pisal 	 ok oli	 leta	 1300	 in	
ta	 iz r azita 	 po v eza v a 	 nar a v os lo vnih 	 vidik o v 	 z	 umetniškim 	 izr ažanjem 	 ni	 bila	 de -
ležna	 zgr ažanja 	 in	 odklanjan ja	 cer kv eneg a 	 vr ha.	 	 S v oja 	 dognanja	 je	 ut emeljil 	 na	
najboljši	 možen	 način:	 bog	 je	 ustv aril	 s v etlobo 	 (Fiat lux! ) 	 in 	 t emu 	 je 	 sledila 	 stv a -
rit e v	 s v eta 	 v	 mnogot erih	 barv ah;	 k ak or 	 je	 ži v opisna 	 s v etloba 	 iz	 slik anih 	 ok en 	
obarv ala 	 božji	 hr am, 	 tak o	 je	 pr a v , 	 da	 se	 člo v ek o v o 	 ok o	 v eseli 	 barvneg a	 bog astv a. 	
Zapisala	 sem 	 samo	 d v e 	 imeni 	 in 	 obe	 se	 po v ežeta 	 pri 	 misli	 nar a v oslo vneg a 	
r azisk o v alca, 	 da	 je	 barv e	 mogoče	 videti	 le	 takr at , 	 k o	 sno vni	 s v et 	 obsije	 luč.	 Fizi -
k alno-mat ematične 	 risbe	 Dietricha	 v on	 F r eiber g 	 izhajajo	 iz	 nar a v oslo vne 	 ana -
lize, 	 Le onar da 	 da	 Vincija	 pa 	 je	 k ot	 slik arja	 med	 mnogimi	 drugimi 	 vpr ašanji	 tudi	
9
	 Basel, 	 Uni v er sitätsbibliothek, 	 Ms	 F .	 IV .30,	De iride III ,	 2,5, 	 f ol. 	 33v –34r . 	 R ok opis 	 je	 datir an	 v	
prv o 	polo vico	14.	st oletja	in	bi	ut egnil 	biti	k opija	 po 	 a vt ogr afu	 Dietricha 	 v on	F r eiber g.
10
	 Gr e	 posebej	 za 	 tr aktat e 	 o 	 s v etl obi 	 (De luce),	 barv ah 	 (De coloribus )	 in	 o	 ma vrici 	 (De iride );	Ope-
ra omnia .	 3,	 Hambur g 	 1983,	 str .	 9–46. 	 Dietrich	 v on	 F r eiber g 	 je	 v	 lek sik onih 	 zapisan 	 k ot 	 The -
odoricus	 oz.	 T eut onicus 	 de	 V rieber g. 	 –	 Naslo v e 	De luce, De coloribus, De iride 	 je	 mogoče	 najti	
pri 	 marsik at er em 	 a vt orju, 	 k ar	 je	 tr eba 	 r azumeti	 k ot	 pona v ljanje 	 klju čnih	 besed, 	 ki	 usmerjajo	
poznejše	 br alce	sk ozi 	 t ematsk o 	podobne	 spise,	t or ej	 gr e 	 za	podpor o 	 br alcu.
Rokopis De iride Dietricha von Freiberg; v tretjem poglavju govori o lomu svetlobe in 
zaznavah v očesu, kar spremlja ta risba; Basel, Universitätsbibliothek, Ms F. IV.30, 
fol. 33v–34r.

433
Letnik 43 (2020), št. 2
zanimalo,	 k ak o 	 sta	 slik arje v o 	 delo	 in	 r ezultat	 od visna 	 od 	 k ota,	 pod	 k at erim 	 pada	
s v etloba	 na 	 »objekt«,	 ki	 g a 	 slik a. 	 S v etloba, 	 ki 	 sije	 iz	 nek eg a 	 eno vit eg a	 vir a, 	 vpli v a 	
na 	 s v etlobno-barvno 	 f ormulacijo 	 naslik aneg a 	 objekta.	 Leonar do v o 	 r azisk o v anje 	
s v etlobe	 t or ej 	 izhaja	 iz 	 r azmislek a 	 o 	 slik arje vih 	 pr oblemih	 in 	 pog led	 na 	 pr enek a -
t er eg a 	 njego vih	 portr et o v 	 po v e, 	 da 	 je 	 v ečletno 	 nastajanje 	 slik e 	 spr emenilo	 nepo -
sr edno, 	 tr enutno 	 r ealističnost	 portr eta 	 v	 podobo,	 ki	 je	 zaznamo v ana 	 z	 br ezča -
sno 	 ek sist enco, 	 z	 imanentnostjo	 duha,	 ki	 obstaja	 v	 s v etlobi. 	 Se v eda 	 je	 Leonar do 	
zapisal, 	 da 	 po vršino	 najbolje 	 os v etljujejo 	 v odor a vno 	 padajoči	 žar ki,	 opr edelil 	 je 	
tudi	 kv antit et o 	 in	 kv alit et o 	 s v etlobe, 	 ki 	 se	 g lede	 na 	 vpadni 	 k ot	 spr eminja, 	 in	 k ot	
slik ar 	 je	 izbokline	 in	 v dolbine	 na	 osebi 	 spr emenil	 v	 po vršino,	 ki	 jo	 ob v laduje -
jo 	 mnogot eri 	 s v etlobno-senčni 	 učinki. 	 K ončni 	 slik arski	 r ezultat , 	 ki 	 je	 ist očasno 	
plod 	 r azisk o v anja 	 optičnih	 zak ono v , 	 je 	 znan,	 t o	 je	 enigmatični	 pajčolan	 polsenc	
na 	 obr azu 	 Mone	 Lise	 in	 na	 licih 	 drugih	 portr etir ance v . 	 Br ezčasnost 	 je 	 portr eti -
r ancem	 podelil	 sk ozi 	 psihologizacijo,	 ki	 se	 je 	 odmaknila	 od 	 tr enutnosti,	 zat o 	 pa	
upošt e v ala	 dolgost	 izk ušenj,	 ki 	 jih	 je 	 pustil 	 na 	 obr azih	 k ot	 sledo v e 	 mine v anja 	 let .	
A 	 t o 	 so	 umetnostnozgodo vinski 	 pr oblemi,	 ki	 so 	 nenehno 	 ži vi	 zar adi	 ohr anjenih	
Leonar do vih	 znanstv enih 	 skic, 	 kjer	 je 	 tuhtal	 o	 nar a vnih 	 danostih,	 t er 	 pr elitja	 t eh 	
spoznanj	 v	slik arsk o 	delo.	
T o 	 je	 samo	 dr obec	 iz	 dolgeg a	 zapor edja 	 primer o v ,	 k o	 so 	 bili 	 umetniki	 tudi	
nar a v oslo vni	 r azisk o v alci 	 in 	 so	 se 	 prik opali	 do 	 znanstv enih 	 spoznanj, 	 ki 	 so 	 jih 	
ur esničili	 v	 s v ojih 	 delih.	 K o	 bi	 imeli	 v eč 	 risb	 znanstv enik o v , 	 bi 	 imeli 	 priložnost	
spr ego v oriti	 tu di 	 o	 risarski	 izpo v ednosti 	 t eor etskih 	 in	 pr aktičnih	 r azisk o v alce v: 	
v 	 pozne m 	 15. 	 st oletju	 je 	 risba 	 postala	 lik o vni 	 dok ument , 	 ki	 g a 	 je	 vr edno	 ohr aniti,	
in 	 šele 	 od	 sr edine	 16. 	 st oletja	 smemo	 go v oriti 	 o 	 načrtnem	 v ar o v anju 	 skic,	 osnut -
k o v , 	 posk uso v 	 k ompozicij	 in 	 risarskih	 opr edelit e v 	 t ehničnih	 pr oblemo v , 	 or odij 	
in 	 njiho v e 	 upor abe	 it d.	 Hipnost 	 domislice,	 pr eblisk a, 	 ki 	 g a	 je 	 tr eba 	 zabeležiti,	
da 	 se	 ne	 izgubi,	 po vzr oča 	 spontanost 	 pot eze,	 ki	 jo 	 pisalo	 pusti	 na	 podlagi, 	 ta	 pa 	
v saj	 vzbuja	 vtis	 tr ajnosti:	 vizualizacija 	 zamisli	 je	 pr ekr etnica 	 v	 dojemanju	 int e -
lektualneg a	 sno v anja, 	 r azvijajočeg a 	 se 	 t ok a 	 misli. 	 K er 	 je	 ustv arjalnost	 nedelji v a 	
entit eta, 	 zaznamujejo	septem artes liberales 	 tudi	 s v obodo 	 podajanja	 celo vit eg a 	
znanja, 	 dodajanja 	 no v eg a 	 k 	 star ejšemu	 in	 prizade v anje 	 za 	 dosego 	 zaželene	 vr e -
dnot e,	 znanosti. 	 Str emljenje 	 k	 int elektualnemu 	 napr edk u 	 ni 	 pr ehajalo	 z	 nar a v o -
slo vne 	 str ani 	 br eg a 	 na 	 drugeg a, 	 ki 	 je 	 humanističen	 ali 	 obr atno. 	 Zat o 	 je	 bila	 misel	
o	 hr anjenju 	 »dr obneg a 	 mat eriala«,	 osnutk o v , 	 idejnih 	 utrink o v 	 ipd. 	 zgodo vinsk o 	
pomembna:	 skicozno	 gr adi v o 	 je 	 prispe v alo 	 dotlej	 nezaznano 	 časo vno	 dimenzi -
jo,	ki	 jo	k onzumir a	 ustv arjalni	pr oces 	od	zgodnje	do 	k ončne 	f aze.
Leonar do	 je 	 bil	 eden	 med	 št e vilnimi	 umetniki,	 ki 	 so	 g a 	 mat ematične	 in 	
druge 	 r azisk a v e 	 pot egnile 	 v	 vrtinec 	 isk anja. 	 Šlo	 je	 za 	 prizade v anje, 	 doseči	 po -
polnost , 	 kjer	 tr adicionalne 	 v aje	 v 	 mojstr o vi 	 dela vnici	 niso	 zadoščale: 	 Masaccio,	
Dür er , 	 Uccello,	 Pier o	 della	 F r ancesca, 	 Mant egna 	 –	 zapor edje 	 umetnik o v ,	 ki	 so 	 si 	
prizade v ali, 	 da 	 bi	 doseg li	 pr ost orsk o 	 pr epričlji v ost	 s v ojih 	 stv arit e v , 	 je 	 dolgo	 in 	
v 	 15 . 	 st oletju 	 so	 bili 	 št e vilni 	 r azpeti 	 spričo	 nezmožnosti,	 s v ojeg a 	 neznanja,	 da	
bi 	 upodobili	 g lobino 	 na	 način,	 k o	 naslik ano 	 ne	 bi	 bilo	 v	 disonanci	 z	 izk ušnjo. 	
Dolgo 	 časa 	 je	 bilo	 vpr ašanje	 t ežk o 	 in	 r ešit e v 	 neulo v lji v a.
11
	 Naslik ana	 perspekti v a 	
je 	 ostajala	 skr ajno 	 neugodno	 umetnostno	 podr očje,	 po 	 os v ojitvi 	 mat ematičnih	
pr a vil	pa	je	postala 	ob v ladlji v 	trik, 	s	k at er o	so 	doseg li	iluzijo 	g lobine. 	
St oletja	 dolgo	 je	 bilo	 delo 	 Pier a 	 della	 F r ancesca 	 par adigma 	 spopado v	 s	
pr ost orskimi	 ug ank ami. 	 Ni	 bil	 samo 	 slik ar , 	 ampak 	 tudi 	 a vt or 	 v eč	 knjig 	 o	 upor ab -
ni 	 mat ematiki 	 in	 je	 z	 geometrijskimi	 r azčlembami	 odpr l 	 pr oblematik o 	 pr ost or -
sk e 	 g lobine 	 v	 slik arstvu.	 Njego v e 	 enačbe	 in	 skice,	 ki	 jih	 je 	 združil	 v	 tr aktatu 	De 
prospectiva pingendi 	 (O	 slik anju 	 perspekti v e, 	 ok. 	 1475),	 so	 po vzeli 	 mat ematiki, 	
ar hit ekti 	 in	 znanstv eniki, 	 ki 	 so	 se	 ukv arjali	 z	 opr edelje v anjem 	 in	 ustv arjanjem	
11
	 Di 	T eodor o: 	Piero della Francesca ,	str .	 112–122;	Camer ota:	Architectura ficta ,	 str .	139–164.

434
Nataša 	Golob:	Dela	na	per g amentu 	in	 papirju 	z	 vidik a	 humanističnih	in 	 nar a v oslo vnih 	znanosti:	..., 	str .	 427–440
Članki in razprave || Articles and Papers
»čist eg a«,	 »popolneg a«	 pr os t or a, 	 saj	 je	 njego v o 	 znanje	 se g alo 	 g lobok o 	 v	 antik o.
12
 
Naslik ani	 pr ost ori 	 so	 na 	 prvi	 pog led	 videti 	 pr ed v sem 	 k ot 	 pr enos 	 mat ematičnih	
pr a vil 	 v	 izsanjane	 »pr ospekt e«, 	 v endar	 so 	 dosti 	 bolj	 naslik ana 	 definicija	 br ez -
hibneg a,	 po	 mat ematičnih	 pr a vilih 	 zasno v aneg a 	 ur bani zma. 	 Kje	 je	 k aj 	 in	 zak aj?	
Kje	 k do 	 st oji 	 in	 k ak šna 	 s v etloba 	 pada	 na 	 ar hit ekturne 	 člene,	 na	 geometrično	
ur ejene 	 tlak o v ce, 	 na	 osebe? 	 V	 naših	 int erpr etacijah 	 njego vih 	 slik arskih	 cilje v	 je	
sicer	 naj v ečja 	 ne v arnost 	 videti 	 v	 njih	 v eč 	 v sebinskih,	 si mbolnih	 postulat o v , 	 k ot	
je 	 Pier o 	della 	 F r ancesca 	r azisk o v al. 	 K er	 ni	 pri	njem 	 nič	 naključno,	 ne	 pr eseneča,	
da 	 je	 eno	 naj v ečjih 	 pr ost orskih 	 ug ank 	 njego v eg a 	 slik arstv a 	Bičanje Jezusa (ok.	
1465),	 ki	 zapeljuje	 ok o	 s	 pr ost orskimi	 pr ehodi 	 in	 odmi ki,	 zado v olji v o 	 pojasnila	
šele 	 r ačunalnišk a	čar o vnija.	In	 spet	sta 	se	ujela	d v a 	r azisk o v alna 	s v et o v a.
13
 
T a	 čas	 r enesanse, 	 ki 	 g a	 po	 neumnem 	 imenujemo 	 bolj 	 r ado v edneg a 	 od	 sta -
r ejših 	 st oletij, 	 je	 zaht e v al 	 tudi 	 natančno 	 opr edelje v anje 	 v sebin:	 če	 v	 zapisanem	
ne	 upor abimo 	 pr a vilnih 	 besed,	 pot em	 besedilo 	 ne 	 spor oča	 tist eg a, 	 k ar	 je	 a vt or 	
hot el.	 Enak o 	 je	 v 	 slik arstvu: 	 mimogr ede	 si	 ustv arimo 	 napačne	 pr edsta v e. 	 K ot	
slik arski 	 ponazoritvi	 ist e	 t eme	 –	 gibanje 	 v esolja	 –	 naj	 bosta	 d v a 	 primer a	 iz	 sr e -
dine 	 17. 	st oletja.	
R ezultat	 ne 	 bi	 mogel	 biti	 na	 pog led 	 bolj	 di v er gent en: 	 r ok opisni 	 k odek s 	 iz	
črnogorsk o-her cego v sk eg a 	 samostana	 pri	 Ple v lji 	 nosi 	 letnico	 1649,	 ki 	 jo	 je 	 za -
pisal 	 zogr af	 Andrija	 R aiče vić,	 k o	 je	 k opistično	 nalogo 	 dok ončal.	 K odek s 	 na	 k om -
paktnem 	 papirju 	 v sebuje	 tudi	 pr epis	Krščanske topografije Kozme Indikoplevsta 
iz	 sr edine 	 6.	 st oletja,	 k o	 je	 k ozmologijo 	 vzhodneg a	 Sr edozemlja	 še 	 ob v lado v ala 	
Pt olemaje v a	 astr onomija.	 Zat o 	 je 	 gibanje	 Sonca,	 Lune 	 in 	 zv ezd 	 upodobljeno 	 k ot	
kr ožno	 pr emik anje 	 d v anajstih 	 angelskih	 par o v ,
14
	 ki 	 z	 zv ezdami	 v	 r ok ah 	 skr bijo,	
da 	 se	 zv ezdna 	 s v etloba 	 na 	 nebesnem 	 obok u 	 pr a vilno 	 suče.
15
	 Pr epis 	 dok azuje, 	 da	
je 	 bilo	 besedilo	 še	 v edno	 zanimi v o, 	 v endar	 ni 	 nujno, 	 da	 so 	 tak o 	 r azmišljanje 	 o	
gibanju	 v esolja 	 v 	 sr edini	 17. 	 st oletja	 imeli	 za	 v elja vno 	 znanstv eno 	 r esnico.	 T a	 r o -
k opis 	 je	 pr ed v sem 	 imenit en 	 dok ument 	 o	 takr at	 v eč	 k ot 	 tisoč	 let	 starih	 vizualiza -
cijah	 v esoljneg a 	 ritma: 	 o 	 t em	 v emo	 dosti	 po 	 zaslugi 	 nar očnik a, 	 ki 	 je	 dal	 pr enesti	
k ompozicije	s 	per g amentne 	pr edloge	 vzor čneg a	k odek sa 	na 	k ompakt en 	papir .
Iz	 po v sem 	 dru geg a 	 miselneg a 	 s v eta 	 je	 knjig a	Principia philosophiae 	 R enéja	
Descart esa: 	 izšla 	 je 	 celo 	 nek aj	 let	 popr ej,	 leta 	 1644, 	 in 	 natisnjena 	 v	 v eč	 st o	 izv o -
dih	 bi 	 se	 lažje 	 ohr anila,	 se v eda 	 k ot 	 priče v anje 	 drug ačne	 vrst e 	 v	 t ehničnem 	 po -
g ledu 	 in	 pr ed v sem 	 k ot	 dok ument	 moderne	 znanstv ene 	 analize. 	 V	 tr etji	 knjigi,	
kjer	 go v ori 	 o	 vidnem	 v esolju,	 je	 v	 25. 	 odlomk u	 zapisal, 	 da 	 nebesa 	 (v esolje)	 niso	
pr azna,	 saj	 nič 	 tak eg a 	 ne	 obstaja 	 v	 nar a vi 	 –	 Bog	 ni	 ustv aril	 pr aznine. 	 Če	 pa	 so 	
nebesa	 fluidna,	 je 	 t o	 posledica	 gibanja	 delce v , 	 ki 	 so	 v	 v esolju.	 Sno v , 	 mat erija,	
obstaja	 v 	 ek str emnih 	 oblik ah, 	 njeni	 delci	 kljub	 br ezmej ni 	 majhnosti 	 se v ajo 	 s v e -
tlobo,	 poleg	 v ečjih 	 k osce v 	 sno vi,	 iz 	 k at er e 	 so	 Zemlja	 in 	 v si 	 planeti, 	 je	 še	 tr etja	
oblik a,	 t o 	 je	 nebesna	 sno v , 	 ki	 se 	 nenehno 	 vrtinči 	 in	 je	 iz	 zelo	 majhnih,	 za 	 gibanje,	
suk anje	 prikla dnih 	 kr og lic. 	 T e	 tv orijo	 dinamično,	 k ozm ično 	 peno, 	 ki 	 zapolnjuje	
na videzno	 pr aznino	 med	 nebesnimi	 t elesi 	 in 	 je	 v 	 stalnem 	 gibanju. 	 –	 Za 	 prv o 	 iz -
dajo 	Filozofskih načel 	 si 	 je	 Descart es 	 prizade v al 	 doseči	 primerno	 vizualizacijo	
ne vidnih	 poja v o v , 	 da	 bi	 ponazoril 	 k art ezijansk o 	 filozofijo	 o	 gibanju 	 v esolja	 sk u -
paj	 z	 mat ematičnimi 	 pr edpo sta v k ami: 	 fizik alne	 t eorije	 in	 takr atno 	 znanje	 o	 me -
haniki,	 načelih	 gibanja,	 vrtinčenja	 nebesnih	 mas	 je 	 bilo	 tr eba 	 pr enesti	 v 	 nazorno	
12
	 Nicco	F asola: 	Svolgimento del pensiero prospettico .
13
	 R ačunalnišk a	 analiza	 je	 delo	 Ant onia	 Criminisija	 iz 	 leta	 1999, 	 g l.	 Criminisi:	Bringing pictorial 
space to life ,	str .	 77–99.
14
	 Pr a vilneje, 	 v 	 smislu 	 poznohele nistične	 k ozmogenije, 	 bi 	 mor ali	 go v oriti 	 o	 genijih,	 v	 nar a vi 	 bi -
v ajočih	 pr aduho vih. 	 Opr edelit e v , 	 da	 gr e 	 za 	 angelsk e	 par e,	 je 	 nasledek 	 sr ednjebizantinsk eg a 	
krščanstv a,	 ki	 je	 na	 duho v e 	 nar a v e 	 pozabilo,	 a	 jih	 je	 upor abilo,	 jim 	 dalo 	 peruti	 in	 do v olilo 	
opr a v ljati 	 star ejše	naloge.
15
	 F ol.	 215	 r , 	 miniatur a	 je	 splošno 	 dost opna 	 tudi 	 v 	 Molet o vi 	 knjigi	 Umetnost južnih Slovanov ,	
1965,	str .	184.

435
Letnik 43 (2020), št. 2
podobo. 	 Mik a vnost 	 in 	 odprt ost 	 poja v o v 	 v 	 v esolju	
in 	zak ono v , 	ki	jih	ži v ljenje 	na	 Zemlji	ne	do v oljuje,	
sta	 bili	 br ezmejni. 	 K o	 g ledamo	 t e	 upodobitv e, 	 se	
je 	 tr eba 	 spomniti	 na	 star ejše	 pr edsta v e 	 o	 v eso -
lju:	 obakr at 	 je	 Sonce	 posebej	 zaznamo v ano, 	 pri	
Descart esu	 v 	 sr edini	 k ot 	S(ol) 	 sr edi 	 t esno 	 prile -
g ajočeg a 	 se 	 v esoljneg a 	 mr golenja; 	 ilustr acija,	 ki	
je 	 nek olik o 	 pr esenetlji v a, 	 v seeno 	 izpolnjuje 	 s v ojo 	
nalogo,	 saj 	 je 	 Descart eso vi 	 hipot ezi	 dala	 v	 slik o	
pr etv orjeno 	 r esničnost , 	 ki	 je	 besede 	 niso	 mog le	
izr eči.
16
Nepotr ebno 	 je	 izgubljati 	 besede,	 k ak o 	 r az -
lična	 so 	 besed ila	 t e	 ali 	 one 	 znanstv ene 	 discipline	
in 	 k ak o 	 r azlične 	 so	 ponazori lne 	 ilustr acije:	 v sak o 	
delo 	 je	 imelo	 s v oj 	 zak aj 	 in	 zat o, 	 s v ojeg a 	 a vt orja, 	
ustv arjalno	 in 	 int elektualno 	 ok olje	 t er	 br alstv o. 	
Da	 se	 je 	 ohr anil	 le	 k ak šen 	 odst ot ek 	 r ok opiso v 	 –	
in 	 s 	 t em 	 mislim 	 na	 r ok opis 	Krščanske topografije 
iz	 Ple v lje 	 –	 je 	 že	 dolgo	 znana	 r esnica, 	 a	 tudi	 De -
scart eso v a	 prv a	 ilustrir ana	 izdaja	 je 	 postala	 r ed -
k a.	 Natisnjena	 je 	 bila	 na	 sor azmerno	 nečist em	
papirju,	 ki	 hitr eje	 pr opada,	 pri	 br alcih 	 pa	 so 	 jo	
»pr eg lasile«	poznejše	k omentir ane	izdaje. 	
Junijski	 simpo zij 	 je	 pr edsta vil 	 tudi	 pr et eh -
tano	 spor očilo 	 f ot ogr af o v . 	 Mehansk o	 ok o	 ne	 vidi 	
v edno	 ist eg a, 	 k ot	 vidi	 člo v ešk o 	 ok o	 in 	 »sfing a«	
je 	 ime 	 za	 zastr ašujočo	 lepot o 	 De vinsk eg a 	 gr adu 	
na 	 sk al o vju, 	 k ar	 je 	 ujel 	 A v gust 	 Berthold:	 um	 v e,	
k aj	 je 	 dano	 enemu 	 in 	 drugemu	 očesu, 	 k ak o 	 ok oli	
f ot ogr af sk e 	 objekti vnosti	 ustv ariti	 no v o 	 celot o.	
Simbolistična	 nota	 v 	 sklopu 	 slo v ensk eg a 	 impr e -
sionizma 	 je	 bila	 »sesta vina«	 Bertholdo v eg a	 f ot o -
gr af sk eg a 	 slik arstv a,
17
	 on	 pa	 je	 izr abil	 možnosti 	
t ehničneg a 	 post opk a, 	 gumije v eg a 	 bik ar bonata,	
ki 	 omogoča	 natančno 	 obdela v o 	 izbr anih	 detaj -
lo v 	 in	 tak o	 do seže 	 vtise, 	 ki	 niso	 nujno 	 identični	
s	 posnetk om 	 samim. 	 K er	 so	 f ot ogr afije 	 enkr atni 	
izdelki,	 ki 	 jih 	 je	 v odila 	 njego v a 	 umetnišk a 	 misel	
(in	 r ok a), 	 k er 	 so	 njego v e 	 bikr omatne 	 f ot ogr afije 	
nepono v lji v e,	 so	unik atne	mojstr o vine.
K o	 se	 je	 poja vila 	 f ot ogr afija, 	 so	 bili	 posnetki	
zar adi 	 s v oje 	 objekti vnosti	 cenjeno	 dok umentacij -
sk o 	 sr edstv o: 	 še 	 pr ed	 sr edin o 	 19. 	 st oletja	 je	 Wil -
liam 	 He nry 	 F o x 	 T albot 	 pisal	 Siru	 Johnu	 Hersch- 
lu, 	 da	 pr ed vid e v a, 	 da	 bo	 lahk o	 s 	 pomočjo	 sonče -
v eg a	 mikr osk opa 	 f ot ogr afir al 	 najmanjše 	 kristale	
–	 ti	 so 	 tak o	 majhni,	 da 	 jih	 ni	 mogoče	 ustr ezno 	 na -
risati.
18
	 Obolo s 	 znanosti	 je 	 v elik	 in	 pri	 nek at erih 	
f ot ogr af skih	 opusih 	 so 	 dela 	 tudi	 obolos	 umetno -
16
	 K emp: 	Bilderwissen ,	 str .	 65–65 ; 	 Baigrie: 	Descartes’s sci-
entific illustrations , 	 str .	86–134.	
17
	 Buh, 	 Smr ek ar: 	Berthold’s gum bichromates, str .	 113–116, 	
sl.	na	 str .	115.
18
	 T albot:	Der Zeichenstift der Natur ,	26–39.	
Krščanska topografija Kozme Indikoplevsta, 
samostan sv. Trojice pri Plevlji, 1649, reprodukcija 
po objavljeni disertaciji Vojeslava Moleta

436
Nataša 	Golob:	Dela	na	per g amentu 	in	 papirju 	z	 vidik a	 humanističnih	in 	 nar a v oslo vnih 	znanosti:	..., 	str .	 427–440
Članki in razprave || Articles and Papers
sti:	 tr enutne 	 omejitv e 	 ne 	 dopuščajo	 obja v e 	 po -
snetk o v	 amerišk e	 f ot ogr afinje 	 Ber enice	 A bbot , 	
ki 	 je 	 s 	 k amer o 	 isk ala	 »absolutno«	 v	 poja vnosti	
stv ari	 in 	 pr oce so v . 	 In	 t eh	 pr ost o	 ok o	 pogost o	 ne	
mor e	 ulo viti, 	 zat o	 pa 	 je	 f ot ogr af ski 	 apar at	 lahk o	
ujel	 mehansk o	 dog ajanje	 v	 nar a v oslo vnih 	 ek s -
perimentih, 	 npr . 	 v 	 dinamiki 	 tr dnih 	 sno vi,	 lomu 	
s v etlobe	 it d. 	 Ne	 Galilej 	 ne 	 Descart es 	 t eh	 pr odo -
r o v 	 v	 nar a v o	 pr oceso v 	 nista	 mog la	 pr ed videti, 	 če -
pr a v	 sta 	 oba 	 v edela	 za	 nek at er e 	 možnosti, 	 ki	 jih	
je	 obetala 	 camera obscura .	 Moderna 	 t ehnik a 	 je 	
omogočila	 f ot ogr af sk o 	 dok umentir anje 	 f enome -
no v ,	 o 	 k at erih 	 so 	 popr ej	 obstajale	 r azlične 	 pr ed -
sta v e, 	 r ecimo 	 o	 pr enosu 	 ener gije, 	 o	 int erf er encah 	
v alo v ,	 o	 pr ost em 	 padu,	 tr k u 	 t eles	 it d. 	 F ot ogr afije 	
Ber enice 	 A bbot 	 so 	 est etsk o 	 zlitje 	 nar a v oslo vne -
g a 	 ek sperimenta 	 in 	 mehansk eg a 	 očesa	 k amer e	 v 	
popolnost 	 mat ematične 	 poetik e.	 T o	 je 	 samozado -
st en	 umetniški 	 dosežek, 	 ki	 nas	 pr e vzame 	 s 	 s v ojo 	
sublimno	 čist ostjo,	 tudi 	 če	 ne	 poznamo	 fizik al -
nih	 zak ono v 	 tist eg a, 	 k ar	 je	 f ot ogr afir ala.
19
	 Njene	
f ot ogr afije 	 so	 črno-bele	 in 	 zat o	 dosti	 stabilnejše	
od	 barvnih, 	 ki	 jih	 je	 čas	 po 	 drugi	 s v et o vni 	 v ojni	
že 	 u v elja vil; 	 k ak o v ost 	 emulzij, 	 papirje v 	 it d.	 je	 po -
membno	prispe v ala 	 k	 ohr anitvi	 njenih	del.
Ali	 zamisel 	 os tane 	 domena 	 ene 	 osebe 	 ali 	
ima	 možnosti,	 da	 se	 r azšir i, 	 je	 pogojeno 	 tudi	 z 	
izbir o 	 nosilca: 	 če	 bi 	 f ormule	 Johna	 Nasha	 o	 t e -
oriji	 igr e 	 ostale 	 zapisane	 samo 	 s 	 kr edo	 na 	 tablo 	
ali	 flomastr om 	 na	 okna,	 bi 	 izgubili 	 njego v e 	 misli 	
in	 dognanja. 	 H v aležna 	 mise l 	 mor a 	 biti	 namenje -
na	 njego vim 	 k olegom,	 ki	 jim	 je 	 uspelo	 pr episati	
množico 	 f orm ul, 	 ki	 so 	 se	 r azr aščale 	 v 	 njego v em 	
isk anju	 zak onit osti 	 mat ematičneg a 	 r a vno v esja 	
med	 ak t erji 	 z	 r azličnimi	 cilji.	 Z 	 vidik a,	 da	 so 	 pr e -
pisi	 na 	 papir	 – 	 ki	 pogost o	 niso	 Nasho vi 	 a vt ogr afi 	
–	 v endar le 	 objekti,	 ki	 jih	 je 	 lažje 	 shr aniti	 in 	 v a -
r o v ati 	 t er 	 obr a vna v ati 	 in 	 diseminir ati 	 k ot	 metr e	
st eklenih 	 po vršin, 	 je	 vpr ašanje 	 nosilca	 zapisa 	
še 	 k ak o 	 pomembno. 	 Mi 	 si 	 r azbijamo	 g la v o, 	 k ak o 	
ohr aniti	 st eklene 	 f ot ogr af sk e 	 neg ati v e 	 in	 st ekle -
ne	 diapoziti v e 	 pr ed	 izločanjem	 in 	 uničenjem	 »ne -
v ednih«. 	 V endar 	 se	 še	 iz	 s v ojih 	 študentskih	 let 	
dobr o 	 spominjam	 (k er	 je 	 od delek	 za	 umetnostno	
19
	 Npr . 	 Otta w a, 	 National	 Gallery	 of	 Canada: 	Art-ok 	 (Pr enos 	
ener gije), 	 1958: 	 https://www .goog le.si/sear ch?q=ber
enice+abbott+photos&sour ce=lnms&tbm=isch&sa=X
&v ed=2ahUKE wiu_KPV3pjqAhVWEncKHW wKDQsQ_
A UoAX oECB wQ A w&bi w=1093&bih=479 	 (dost op: 	
23.6.2020)	 ali:	What no one sees :	 https://www .icp.or g/
br o w se/ar chi v e/constituents/ber enice-abbott?all/all/
all/all/0 	 ali	 New 	 Y or k, 	 Moma: 	 f ot ogr afija 	 br ez	 natančne -
g a 	 naslo v a, 	 gr e	 pa	 za	 posnet ek	 dinamičneg a	 odsk ak o v a -
nja 	 kr og lice 	 v	 v ed no 	 manjših 	 lokih: 	 https://www .moma.
or g/artists/41 	(dost op:	 5.4.2020)
René Descartes, Principia philosophiae, 
Amstelodami: apud L. Elzevirium (Amsterdam: 
Elsevir), 1644, 3. knjiga, 25. odlomek

437
Letnik 43 (2020), št. 2
zgodo vino	 hr anil 	 v eč 	 tisoč 	 st eklenih 	 diapoziti v o v 	 iz	 časa	 med	 obema	 v ojnama),	
k ak šno 	 tr esa vico 	 mi 	 je 	 po vzr očalo 	 nar očilo 	 pr of esorja, 	 k at er e 	 st eklene	 diapozi -
ti v e 	 naj	 pripr a vim 	 za 	 pr eda v anje. 	 Ljubi	 bog	 –	 k aj 	 pa, 	 če	 se	 okruši, 	 k aj, 	 če 	 mi	 pade 	
na 	 tla 	 …, 	 in	 t olik o 	 jih 	 je	 že 	 bilo	 oškr bljenih,	 špr anje, 	 ki	 so 	 diagonalno	 t ekle	 pr ek 	
njih, 	 so 	 bile 	 zalepljene	 z 	 lepilnim 	 tr ak om 	 (in	 v	 zadnjih	 pet desetih	 letih	 se	 je	 tudi	
ta 	že	postar al).	
Sr ečne 	 ok oliščine, 	 ki	 so	 ohr anile	 Nasho v e 	 enačbe, 	 nas	 spomnijo	 na 	 legen -
darne 	 izgube,	 npr .	 Ar himedo v e 	 r ačune	 in	 geometrijsk e 	 lik e,	 zapisane	 v	 mi v k o. 	
Priznati	 pa 	 je	 tr eba,	 da 	 nas	 podobno	 k ot	 pr episi 	 Nasho vih 	 f ormul	 z	 ok enskih	
po vršin,	 kjer	 ne	 bi	 imele	 v ečneg a 	 ži v ljenja, 	 r azv eselijo 	 no vice,	 s 	 k at erimi 	 izv e -
mo	 za 	 vzpor edne,	 v endar 	 poziti vne	 dogodk e 	 –	 r ecimo	 za	 r ešit e v 	 Kafk o vih 	 be -
ležnic, 	 k ar 	 imenitno 	 pr edsta v lja	 članek	 v 	 simpozijsk em 	 zbornik u.
20
	 Max	 Br od 	
je 	 pr elomil 	 obljubo,	 dano	 prijat elju	 F r anzu 	 Kafki,	 da	 bo	 pr etihotapljene	 not ese 	
uničil.	 Usoda	 pomečk anih 	 zv ezk o v , 	 ki	 so	 Kafk o vi 	 a vt ogr afi, 	 je 	 sedaj 	 zagot o v lje -
na 	 s 	 hr ambo 	 v 	 o xf or dski 	 knjižnici. 	 P oleg	 r azisk o v anja 	 lit er arneg a 	 pr ocesa, 	 k ak o 	
se 	 je	 v 	 post opk u 	 pisat elje v eg a 	 ustv arjanja	 spr eminjala	 v sebina,	 lahk o	 sklonjeni	
nad	 beležnicami	 tuhtamo	 o 	 kinetiki 	 Kafk o v e 	 r ok e, 	 o	 nedok ončanih	 mislih,	 ski -
cah	 nek e 	 zgodbe.	 T o	 je 	 v st op 	 v 	 pot ek ajoče 	 r azpr edanje 	 r deče	 linije,	 v sebo v ane 	
od 	prv e	pot eze 	osnutk a 	do	zadnje	pik e.	A	 k	 sr eči	 so	Kafk o vi	r ok opisi	ohr anjeni.
T o	 je	 eden	 izmed	 dobrih	 dogodk o v ,	 k o	 smo	 v si	 pridobili	 v elik o	 z	 r ešitvi -
jo	 beležnic	 izjemneg a	 pisat elja.	 A	 g ledano	 v	 celoti,	 se	 je	 nag lo	 zapisanih	 zami -
sli	 ohr anilo	 malo,	 čepr a v	 so	 osno vni,	 izhodiščni	 dok umenti	 v	 r azvijanju	 ideje; 	
pogost eje	 so	 se	 ohr anili	 zapisi	 lit er arnih	 ustv arjalce v	 in	 drugih	 umetnik o v	 k ot 	
znanstv enik o v	 iz	 nar a v oslo vnih	 v ed.	 P ogr ešamo	 beležk e,	 ki	 bi	 pojasnile	 zasnutk e 	
ek sperimentalneg a	 pr ocesa;	 pr ejšnje	 gener acije	 so	 t o	 počele	 s	 s vinčnik om	 v	 r oki, 	
na	 k osih	 papirja,	 ki	 so	 bili	 pri	 r oki.	 V emo,	 da	 tak e	 na vržene	 misli,	 ta v ajoče	 med 	
g la vnimi	 in	 str anskimi	 potmi,	 niso	 bile	 v edno	 posebej	 cenjene.	 In	 tisti	 osnutki, 	
ki	 so	 se	 nek ak o	 od	 druge	 polo vice	 19.	 st oletja	 v seeno	 ohr anili	 –	 dostikr at	 zar adi 	
blageg a	 spomina	 v estneg a	 ar hi v arja	 na	 v elik o	 osebnost	 –	 so	 pomembna	 priče v a -
nja	 o	 poti	 k	 r azr ešitvi	 nek eg a	 pr oblema.	 K	 sr eči	 se	 je	 u v elja vilo	 stališče,	 da	 dajejo 	
zasebne,	 neur adne	 notice	 in	 k oncepti	 f ascinantne	 vpog lede	 v	 delo	 posameznih 	
znanstv enik o v	 in	 tak o	 k ot	 skice	 umetnik o v	 r azkri v ajo	 poti	 nastajanja.	 Marsik do 	
pozna	 občut ek,	 k o	 se	 nenadoma	 utrne	 misel,	 pomembna	 misel,	 ki	 v odi	 k	 r azr e -
šitvi.	 Car l	 Sag an	 je	 t o	 opisal	 k ot	 »izr ačun	 na	 hr btni	 str ani	 k u v ert e:	 domisliš	 se 	
r azjasnitv e	 pr oblema,	 iz	 žepa	 pot egneš	 star o	 k u v ert o	 …	 načečk aš	 nek aj	 pribli -
žnih	 enačb,	 jim	 določiš	 bistv ene	 vr ednosti	 in	 pr et ehtaš,	 ali	 si	 blizu	 možni	 r azlagi 	
s v ojeg a	 pr oblema…«
21
	 –	 Thomas	 Al v a	 E dison	 je	 s v oj	 slo v es	 genialneg a	 izumit elja 	
nego v al	 in	 iz	 njego v e	 »in v ention	 f act ory «	 se	 je	 ohr anilo	 pr ecej	 gr adi v a,	 prvinskih 	
zamisli	 za	 mikr of on,	 za	 t elef onsk e	 izboljša v e,	 f onogr af,	 žarnico,	 šestf azni	 t ele -
gr af ski	 pr enos	 in	 celo	 vrst o	 ne v erjetnih	 t ehničnih	 domislic.	 T ak e	 skice,	 za	 k at er e 	
pričak ujemo,	 da	 bi	 zar adi	 a vr e	 mat ematične	 ur ejenosti	 tudi	 same	 mor ale	 biti	 v 	
s v oji	 gr afični	 podobi	 zr calo	 popolne	 ur ejenosti,	 a	 t o	 niso,	 so	 imenitna	 dok umen -
tacija	o	posameznem	znanstv enik u	in	celoti	znanstv eneg a	polja. 	
K o	 je	 Leonar do 	 da	 Vinci 	 risal	 vrtinčenje	 v ode	 in 	 spir alno 	 gibanje	 zv ezd,	 je 	
bila	 dinamik a	 elementarnih	 sil	 njego v a 	 pr eok upacija, 	 ki 	 jo	 je	 r azložil 	 z	 učink o v a -
njem 	 si lnic 	 na	 r azlične 	 osi 	 in	 dodal, 	 da 	 v 	 majhnih 	 dimenz ijah	 t o	 vidimo	 tudi	 v 	 v a -
lo v anju 	 las,	 ki	 se 	 podr ejajo 	 gr a vitaciji 	 in 	 na 	 drugi	 str ani	 ne 	 uidejo	 dinamiki	 s v o -
jih	 k od r o v . 	 Sir 	 John	 Hersche l	 je	 t o	 dinamik o	 opazo v al 	 na 	 nebu, 	 v	 medzv ezdnih 	
oblakih	 plino v , 	 v 	 pr ocesih,	 ki	 so	 zibelk a	 naše	 g alak sije. 	 P et 	 st oletij	 je	 minilo	 med	
njima, 	 še	 eno 	 st oletje 	 pa	 je	 bilo	 potr ebno,	 da 	 je	 po 	 njem 	 imeno v ani 	 Herschlo v 	 v e -
soljski 	 observ at orij 	 poslal	 posnetk e 	 e v olucij 	 in	 r e v olucij 	 v	 zv ezdnem	 pr ost oru. 	
Ne v erjetno,	 k ak o 	 je 	 pri	 Leonar du 	 in 	 Herschlu 	 jedr o	 misli	 o	 pr emik anju 	 amorfnih 	
20
	 McLees: 	From Author’s Draft to Select Library Holding ,	str .	 181–1 90.
21
	 Sag an: 	The Demon-haunted World ,	str .	 XIV .

438
Nataša 	Golob:	Dela	na	per g amentu 	in	 papirju 	z	 vidik a	 humanističnih	in 	 nar a v oslo vnih 	znanosti:	..., 	str .	 427–440
Članki in razprave || Articles and Papers
mas	 vzpor edno: 	 intuicija	 o	 bistvu	 poja v a 	 in 	 hipot eze	 o 	 dinamiki	 mas	 so 	 po v ezale 	
nek aj 	 st oletij 	 r azmaknjeno 	 r azmišljanje. 	 Risbe	 na	 papirju 	 in	 posnetki	 na	 boljših	
nosilcih,	k ot	je	papir	klasične	 k ak o v osti,	so 	most 	med	 obema.
Ne,	 junijski	 sim pozij 	 ni	 načenjal	 takih 	 »g alaktičnih«	 vpr ašanj.	 Šlo 	 je	 za	 bi -
stv ena	 vpr ašanja, 	 k ak o 	 se	 odzv ati 	 na 	 star anje	 per g amenta 	 in 	 papirja,	 ki 	 imata	
s v oje 	 ži v ljenje 	 in	 v elik o 	 r azličic 	 mat erialne	 sesta v e. 	 Čep r a v 	 br ezpogojno	 podpi -
r amo	 v ar o v anje 	 sleherneg a	 pisneg a	 dok umenta,	 je 	 naše 	 delo	 usmerjeno	 v	 njiho -
v o	 sedanjost ,	 t or ej 	 gr e	 za	 naše	 v st opanje 	 v	 ži v ljenje 	 oh r anjenih 	 spomenik o v 	 in 	
zaht e v a	 pozorno 	 opazo v anje 	 v seh 	 f enomeno v . 	 Od	 nas 	 zaht e v a 	 znanje,	 intuicijo,	
k oncept 	 dela 	 in	 u vid 	 v	 r ealizacijo. 	 V endar	 je	 t o	 pot 	 do	 znanosti,	 ki	 je	 odprta	 za 	
f antazijo 	 in 	 omogoča 	 pobeg	 v	 oddaljeno	 deželo	 v ečjih	 vr ednosti, 	 k at erih 	 meja	
ne	 poznamo,	 in	 seg a	 pr ek 	 sedanjeg a 	 časa. 	 T a 	 oddaljena	 dežela	 pa 	 ima	 v eč 	 vr at , 	
v anjo 	 v odijo 	 st eze	 sk ozi	 umetnost	 in	 ustv arjalno	 znanost . 	 Bistv en 	 je	 um,	 in	 ta 	
naj 	 bo	 s v oboden, 	 delujoč	 v	 dobr o 	 v seg a. 	 K dor	 k oli	 je 	 že	 izr ek el 	 sta v ek 	 »Nekje	
nek aj 	 ne v erjetneg a 	 čak a	 na	 nas, 	 da	 r azjasnimo«, 	 je	 imel 	 pr a v: 	 hoja	 za 	 neznanim	
je 	 nalezlji v a, 	pot	pa	nesk ončna.
Simpozij	 je	 bil	 priložnost 	 za 	 izgo v arjanje 	 spoznanj, 	 natis 	 zbornik a	 pa	 daje 	
priložnost	za	br anje.	Enkr at ,	v ečkr at .
Baigrie,	 Brian 	 S.:	 Descart es’s	 scientific	 illustr ations 	 and	 »la	 gr ande	 mécanique	
dela	 natur e«. 	 V :	Picturing Knowledge. Historical and Philosophical Problems Concerning 
the Use of Art and Science 	 (ur . 	 Brian	 S.	 Baigrie).	 T or ont o: 	 T or ont o 	 Uni v ersity 	 Pr ess,	 1996,	
str . 	86–134.
Buh,	 Tina	 –	 Smr ek ar , 	 Andr ej:	 Berthold’s 	 gum	 bicr omat es 	 in/as	 artistic 	 pr actice.	
V: 	Works of Art on Parchment and Paper: Interdisciplinary Approaches 	 (ur . 	 Nataša	 Golob	
–	 Jedert 	 V odopi v ec 	 T omažič).	 Ljubljana: 	 Znanstv ena	 založba	 Filozof sk e 	 f ak ult et e 	 – 	 Ar hi v 	
R epublik e 	Slo v enije, 	2019,	 str .	113–116.
Camer ota,	 Filippo:	 Ar chit ettur a 	 ficta.	 V : 	Nel segno di Masaccio. L ’invenzione della 
prospettiva 	(ur .	Filippo	Camer ota).	Fir enze:	 Giunti 	 –	Fir enze 	 Musei,	2001,	str .	139–164.
Carruthers,	 Ma ry:	The Book of Memory: a Study of Memory in Medieval Culture . 	
Cambridge:	Uni v ersity 	Pr ess, 	2008.	
Criminisi,	 Ant onio:	 Bringing	 pict orial	 space 	 t o	 lif e: 	 comput er	 t echniques	 f or 	 the 	
anal y sis	of	paintings.	V : 	Digital art history,	2005,	 str .	77–99.	
Di	 T eodor o, 	 F r ancesco 	 P aolo:	 Pier o	 della	 F r ancesca: 	 il 	 disegno 	 d’ar chit ettur a. 	 V : 	
Nel segno di Masaccio. L ’invenzione della prospettiva 	 (ur .	 Filippo 	 Camer ota). 	 Fir enze:	 Gi -
unti	–	 Fir enze	Musei, 	2001,	str .	 112–122.
Dietrich	 v on 	 F r eiber g: 	 Opera omnia. Schriften zur Naturphilosophie und Me-
taphysik, Quaestiones (v . 	 a.: 	 Cor pus 	 Philosophorum 	 T eut onicorum 	 Medii	 A e vi), 	 3,	 H am -
bur g 	1983.	
Golob, 	 Nataša:	 O 	 spominu	 in	 spominski	 podobi	 v	 sr ednjem 	 v ek u.	 V : 	Ars et huma-
nitas – Spomin/Memory I. 	12	(2018),	 št . 	2,	 str .	252–270.
Golob,	 Nataša:	 Od	 helenistične 	 do 	 sr ednjebizantinsk e 	 umetnosti:	 Molet o v a 	 diser -
tacija 	 in	druge	študije,	 I.	 V :	Zbornik za umetnostno zgodovino 	 (2020,	v	 tisk u).
K emp,	 Martin:	Bilderwissen. Die Anschaulichkeit naturwissenschaftlicher Phäno-
mene .	K öln:	DuMont ,	2003.
Klar er , 	 Mario: 	 Ek phr asis, 	 or	 the	 ar cheology	 of	 hist orical	 theories 	 of 	 r epr esenta -
tion:	 medie v al 	 br ain 	 anat om y 	 in	 W ernher	 de	 Gart enaer e’s 	 ‚Helmbr echt’ . 	 V : 	 Word and 
Image 	 15/1 	 ( January -Mar ch	 1999),	str .	34–40.	
K omink o, 	 Maja: 	The World of Kosmas: Illustrated Byzantine Codices of the Christi-
an Topography .	Cambridge:	Uni v ersity	 Pr ess,	 2013. 	
McLees,	 Fiona: 	 F r om 	 A uthor’s	 Dr aft	 t o	 Select	 Libr ary	 Holding : 	 The 	 Metamorpho -
sis	 of	 F r anz 	 Kafk a ’s	 Manuscripts.	 V :	Works of Art on Parchment and Paper: Interdiscipli-
VIRI 	 IN	LITERA TURA

439
Letnik 43 (2020), št. 2
nary Approaches 	 (ur .	 Nataša 	 Golob	 –	 Jedert 	 V od opi v ec 	 T omažič).	 Ljubljana:	 Znanstv ena	
založba 	Filozof sk e	f ak ult et e 	–	Ar hi v 	R epublik e	 Slo v enije, 	 2019, 	 str .	181–190. 	
Molè,	 V ojesla v:	Umetnost južnih Slovanov. 	 Ljubljana:	Slo v ensk a	 matica 	 1965.
Nicco	 F asola, 	 Giusta:	Svolgimento del pensiero prospettico nei trattati da Euclide a 
Piero della Francesca . 	 Fir enze:	Le	 Monnier , 	1943.
P eck, 	 Arthur	 Leslie:	Aristoteles: Historia animalium, I. 	 Cambridge 	 (Mass.): 	 Har -
v ar d 	 Uni v ersity	Pr ess	–	 London:	W .	Heinemann,	 1965.
Sag an,	 Car l: 	The Demon-haunted World. Science as a Candle in the Dark .	 New	 Y or k: 	
Ballantine	Book s,	 1997. 	
T albot ,	 William	 Henry 	 F o x: 	 Der 	 Zeichenstift	 der 	 Natur . 	 Bestimmungen	 eines 	 neu -
en 	 Medi ums. 	 V :	Die Eroberung der Bilder: Photographie und Presse. 1816–1914 	 (ur .	 Char -
les 	 Gri v el, 	 Andr é	 Gunthert , 	 Bernd	 Stieg ler).	 München:	 Wilhelm	 Fink	 V er lag, 	 2003, 	 str .	
26–39.
T eofr ast:	Značaji.[Her ondas: Mimijambi] .	Ljubljana:	 Mladinsk a	 knjig a,	 1971.
Works of Art on Parchment and Paper: Interdisciplinary Approaches .	 (ur .	 Nataša	
Golob, 	 Jedert 	 V odopi v ec 	 T omažič). 	 Ljubljana:	 Znanstv ena	 založba 	 Filozof sk e 	 f ak ult et e 	 – 	
Ar hi v	R epublik e	Slo v enije, 	2019.
INTERNETNI VIRI
Moma:	 https://www .moma.or g/artists/41 	(dost op: 	 5.4.	2020)
Ber enice	 A bbott:	 https://ww w .goog le.si/sear ch?q=ber enice+abbott+phot os&
sour ce=lnms&tbm=isch&sa=X&v ed=2ahUKE wiu_KPV3pjqAhVWEncKHW wKDQsQ_
A UoAX oECB wQ A w&bi w=1093&bih=479 	(dost op: 	 23.6.2020)
W ORK S	ON	 P AR CHMENT 	AND	P APER	 IN 	 THE	VIEW	 OF 	 N A TURAL	
AND	HUMAN	 SCIENCES:	THOUGHTS	 ON	 THE	S YMPOSI UM	 AND	
PR OCEEDINGS
In 	 June	 2019,	 the	 F aculty	 of	 Arts	 of	 the	 Uni v ersity 	 in	 Ljubljana	 and	 the 	 Ar -
chi v es	 of	 the	 R epublic	 of	 Slo v enia 	 or g anized 	 an 	 int ernational 	 scientific 	 s ymposi -
um 	 “W or k s 	 of	 Art	 on	 P ar chment 	 and	 P aper” . 	 Pr oceedings	 with	 27	 peer-r e view ed 	
articles 	 w er e 	 published	 in 	 No v ember 	 2019.	 Experts	 fr om	 the	 field 	 of 	 natur al	
and	 humanistic 	 sciences	 pr esent ed 	 their	 r esults	 r elat ed 	 t o	 t echniques 	 of 	 cr eat -
ing 	 w or k s 	 of	 art	 on 	 par chment 	 and	 paper .	 The y 	 discussed	 changes	 caused 	 b y 	
mat erials, 	 st or age 	 and	 aging 	 and	 dr ew 	 att ention 	 t o 	 the	 place	 of	 monuments 	 in 	
the 	 time	 of 	 their	 cr eation	 and	 t o 	 the 	 r ole 	 of	 artists 	 and	 their 	 audience. 	 The y	 also 	
f ocused	 on 	 pr eserv ation, 	 conserv ation 	 and	 r est or ation. 	 The 	 article 	 gi v es 	 a 	 brief	
o v erview 	 of 	 the	 s ymposium	 and	 then	 f ocuses	 on	 the	 int er connection 	 among 	 hu -
manistic	 and	 natur al 	 science s	 and 	 r eflects	 the	 author’s	 thoug hts 	 on	 the	 meaning	
and	 w holeness 	 of	 r esear ch, 	 kno w ledge 	 collection	 and	 achie v ement 	 of	 scientific	
goals.
The	 per specti v e 	 that	 w or k 	 sh ould 	 be	 set 	 br oadl y 	 and 	 that	 pr oblems	 should	
be	 consider ed 	 in	 the	 perspe cti v e 	 of	 diff er ent 	 scientific	 fields, 	 r eminds	 us	 of	 past	
achie v ements,	 w hen	 artists 	 sol v ed 	 pr oblems, 	 pertaining 	 t o	 natur al 	 sciences, 	
w hich 	 t oda y 	 w e	 w ould	 place 	 int o 	 other 	 fields,	 such	 as 	 mathematics	 or	 optics. 	
Some	 gr eat 	 think ers 	 among	 artists 	 intuiti v el y 	 opened 	 questions,	 w hich	 could 	
be	 scientificall y 	 r esear ched 	 and	 e xplained	 centuries	 lat er . 	 A chie v ements 	 fr om 	
the 	 fields	 of	 natur al 	 and	 t echnical	 sciences	 and	 natur alistic 	 achie v ements 	 also 	
aff ect ed	 the	 fine 	 arts	 (e.g. 	 phot ogr aph y , 	 comput er	 t echnology)	 and	 aesthetics	 in 	
SUMMAR Y

440
Nataša 	Golob:	Dela	na	per g amentu 	in	 papirju 	z	 vidik a	 humanističnih	in 	 nar a v oslo vnih 	znanosti:	..., 	str .	 427–440
Članki in razprave || Articles and Papers
e v ery	 sense.	 Ho w e v er , 	 w e 	 can	 discuss	 documents	 or	 documentation	 of 	 art	 and	
scientific 	 cr eation 	 as	 an	 int ellectual 	 pr ocess	 onl y	 w hen	 the y	 ar e	 pr eserv ed 	 on	 t o	
a	 suitab le 	 carr ier . 	 Besides 	 the	 car e 	 f or 	 the 	 w ellbeing	 of	 kno wn	 monuments, 	 w e	
must	 al so 	 k eep 	 in	 mind	 the	 importance	 of	 pr eserving 	 dr afts,	 sk et ches 	 and 	 other	
documents 	 indicating	 the 	 de v eloping 	 stages	 of	 cr eati v e 	 scientific 	 or	 art	 thoug ht .