447. štev.
V Ljubljani, torek dne 25. marca 1918.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
,DAN° Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. nri zjutraj; v pondeljkili pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v npravniStvu mesečno K 1’20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s poSto celoletno K 20‘—, polletno K 10'—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1*70. — Za Inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se pošilja upravništvn.
tr
n:
Telefon Številka 118.
st
trt
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo in upravništvo:	jh
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se poSlijajo nredniStvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana !n zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju :::	pust. — Zn odgovor je priložiti tnnml").
t::	Telefon	številka	'1?
>o-
Pismo iz Beigrada.
B e l g r a d, 5. (18.) marca 1913.
Ako vsi znaci ne varaju, Skadar se diplomatskim odlu-katna namenjuje Albaniji . .
 Ali prema uverava-
njima sa najmerodavnije črnogorske Strane, može se ipak suditi, da Crna gora ni posle diplomatske odiuke, da Skadar pripadne Albaniji, neče od-ustati od svog pozitivnog zahteva, da on ostane u njenim granicatna i u njenom držav-nom posedu . . .
Navajam doslovno gornja dva pasusa iz uvodnega članka sinočnje * Samouprave«, organa srbske vlade, ker sta zelo značilna ne samo za sedanjost, temveč tudi za bodoči razvoj nadaljnih dogodkov na Balkanu in — eo ipso — tudi v Evropi.
Iz gorjega je razvidno, da si stojita nasproti dva popolnoma nasprotujoča si stališča. Ako pripade Ska-dep Albaniji, ne more ga zahtevati zase črna gora in obratno. Iz tega zapletenega vprašanja je težko najti kompromis med temi dvema stališči. Nekdo mora popustiti.
Nastaja tedaj samoposebi vprašanje: »Kdo bo oni, ki bo odstopil od svojih zahtev?«
Da dobimo odgovor na to, je treba predvsem vedeti, na kake razloge se opirata nasprotujoči si stranki s čim morata utemeljiti in podpirati tvoje zahteve in kake posledice more
—	odnosno mora — izvajati poraženi. Posebno posledice so za nas najvažneje.
Vprašanje Skadra je takorekoč sestavni del albanskega vprašanja. Propagatorjem »avtonomne Albanije« niso bili merodajni samo lokalni — lahko rečemo celo ne — pač pa predvsem zunanji Interesi, katerih nevarnost je bila provzročena po volnlh * uspehih ene bojujočih se strank.
Tu prihajajo predvsem v poštev ekonomični in nacionalni interesi in deloma tudi politični.
Za ekonomično ekspanzivnost zalnteresirancev v albanskem vprašanju na Balkan mora biti vsak razsoden trgovec, podjetnik Itd., skratka vsak davkoplačevalec dotičnih držav.
Tl trgovinski Interesi pa sam) na sebi niso bili nikoli ogroženi in bi tudi danes ne bili, ako bi se jim ne pridružil nacionalen interes. Komplikacija obeh pa je izzvala še politično vprašanje na površje.
Ko bi — na Balkanu zainteresirane velesile — videle edino le svojo gospodarsko korist in ne iskale drugih — odpor izzivajočih — vprašanj ter mirno in res nevtralno opazovale iz nepristranskih in nesebičnih namenov. dogodke na Balkanu, ki so bili neizogibni, danes bi te dogodke že
prištevali v zgodovino. Dosedanji prijateljski odnošaji med balkanskimi državami in sosednimi velesilami bili bi danes popolnoma neizpremenjeni, odnosno bi se — vsled večjega trgovskega obrata — še bolj utrdili. Toda velesile, ki se danes zavzemajo za Albanijo, imajo — poleg ekonomičnih — tudi — dasi ne faktičnih — nacionalne Interese na Balkanu.
Že 1. 1886. je dr. Sprenger točno označil te interese s sledečo izjavo: »Vzhod je edini teritorij na svetu, ki ni okupiran od veleslL Nemčija se mora potruditi, da izpodrine Kozake (Rusijo) in da zavzame najlepši In najplodovitejši kraj na svetil.«
Sedaj nam je jasno kakšni razlogi so vodili dotiče velesile na diploma-tičnem polju proti balkanskim narodom.
Balkanski narodi — in to ne samo danes — imajo svoje kulturno-nacionalno težišče v Rusiji, kar je popolnoma naravno, tega jim noben razsoden človek ne more zameriti. Bolj naravno bi pač bilo, ko bi kdaj
— kar se pa ne bo nikdar zgodilo
— recimo Nemčija ali Italija dosegla na Balkanu absoluten vpliv.
Toda kulturno-nacionalne bratske in iskrene razmere niso mogle nikakor škodovati čisto trgovskim interesom drugih velesil, ker so komunikacijske zveze veliko bolj ugodne za Avstrijo, Italijo in tudi za Nemčijo, kot za Rusijo, četudi bi Srbija imela izhod na morje, bi kljub temu Rusija ne mogla konkurirati sosednjim državam. Prijateljski odnošaji in ugodnejše zveze bi ruski izvoz vzdržale na sedanji sorazmerni višini.
Tu pa prihajajo v poštev nacio-nacionalni interesi.
Nemčija ima kruha samo za 40 milijonov prebivalcev, za ostalih 25 milijonov pa mora iskati nadomestila drugje in to bodisi v kolonijah, ali pa *v drugih državah. Dosedaj }e ekspor-tirala svoje ljudi tudi v Avstrijo, toda ta sama potrebuje ekspanzivnosti v trgovini in industriji, tembolj, ker nima kolonij in ji je edin trg na Bal-kanu.Kot zvesta družca Nemčije, mora Avstrija žrtvovati svoje ekoomske interese za Nemčijo, ki Ima že danes na Balkanu celo armado trgovcev, potnikov in agentov.
Interesi Nemčije in Avstrije so le navidezno paralelni.
Ako Avstrija odpove svojo brezpogojno službo Nemčiji in spremeni smer svoji nemško-nacionalni politiki, j,e Nemčiji za vedno zaprta pot na Balkanu. V nasprotnem slučaju pa, da ostane Dunaj tudi nadalje pod vplivom Berlina, je Avstrija škodovala sama sebi in deloma tudi Nemčiji.
Javno mnenje na Balkanu je danes naperjeno proti Švabom — tedaj Avstrijcem in Nemcem. Nemci bodo znali kljub temu svoje ljudij spraviti na Balkan in forsirati nemške produkte, Avstrija pa bo odnesla odlj prebivalstva vsled svojega nepotrebne-
ga vmešavanja, ker ravno ona bo stvorlteljica bodoče balkanske konfederacije, »Pritisnuo jače, sve to više skače«, pravi Srbohrvati.
Oni »Drang nach Osten«, ki se izvaja že od 1. 1878. stalno in sistematično, ne bo prinesel Nemčiji onih sadov, ki jih pričakuje, pač pa bo ogromno škodoval Avstriji.
Temu pa se še pridružujejo idealni nacionalni interesi ter politična ekspanzivnost.
V	tem oziru pa pozuamo vsi pan-giermanistične težnje in ravno tem se imamo tudi Slovenci največ zahvaliti za vsa naša zapostavljanja in raznarodovanja. Velenemška reka, ki grozi poplaviti ves Balkan in tudi Malo Azijo, si mora vendar napraviti svojo strugo preko naših glav. In posledice te pruske balkanske politike čutimo mi še najhuje in potem tudi vsi avstro-ogrski Slovani.
Avstrija ima baje svoj špecija-len politčen interes na Balkanu v tem, da ji preti od pojačanih balkanskih sosedov teritorijalna nevarnost za njene južne Slovane^
»Pravda« je v tem oziru spregovorila odkritosrčne besede na-pram Avstriji.
1. Srbija želi mirne, normalne korektne odnošaje z Avstro-Ogrsko v mejah reprocitete in ravnopravne vzajemnosti.
2. Vloga, katero Igra Avstro -Ogrska proti osvobojenju balkanskih narodov in posebno napram interesom in nalogam srbskega naroda, izključuje za vedno kakoršnokoll »be-nevolenco«, zaupanja in navdušenja za njihove medsebojne razmere.
3. Vsled tega bo Srbiji In vsaki srbski vladi osnovno načelo za vse medsebojne razmere: Imeti kar najmanj posla z Avstro-Ogrsko.
4. Srbija ne zahteva od Avstrije ničesar, ker ničesar od Avstrije ne potrebuje, kot prost prevoz,’ kl je v Isti meri tudi Avstriji potreben skozi Srbijo, ter sa vzajemno pogovore in zavarujejo.
5. Srbija ne bo preko svojih mej nikdar izlvaia neprilike v Avstro-Ogrski, niti ne bo trpela, da se kdo vmešava v notranje zadeve Srbije. Srbija more škodovati Avstro-Ogr-skl veliko bolj, kot Avstro-Ogrska Srbiji. Toda Srbija bo srečna In zadovoljna, v okvirju sedanjih njenih meja. ako bodo tudi avstrijski Jugoslovani srečni ln zadovoljni v Avstro - Ogrski. Vsled tega je naloga Avstro - Ogrske, da jih zadovolji v njihovih narodnih, političnih in socialnih pravicah. Ako ne bodo srečni In zadovoljni Jugoslovani pod Avstro-Ogrsko, Srbija ne more biti zato odgovorna. Srbiia bo vedno lojalen sosed vsem sosednjim državam, tedaj tudi Avstro-Ogrski.
Tem izvajanjem bi ne bilo ničesar dodati, pač pa čitamo med vrstami nekaj drugega v tej srbski izjavi.
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
Okrog dveh popoldne se je prebudil Manfred.
Ozrl se je s tistim začudenim pogledom, ki sledi vročičnim krizam. in se je spomnil, da je videl to, kar gleda zdaj, že prej — v svetlem Presledku med svojimi vročičnimi sni.
Poleg sebe je zapazil spečo Margentino.
»Blaznica!« je zamrmral.
Hotel se je premekniti in vstati, a silna bolečina, ki jo je začutil v roki, ga je spomnila, kaj se je zgodilo z njim.
Kakor v plamenečih sanjah se je zagledal z Lantnčjem ob mostu Sen-Mišel. kako čakata Doletovega iz-prevoda.
Nato je prišel Kokarder s svojo strašno vestjo...
Sledilo je fantastično preplava-nje Sene in besni dir proti Morber-jtov-imu trgu .. • naskok na uličico, ki jc vodila na trg... krik in trušč, grmada, ki je lizala s syojimi plameni do nebes, in salva arkebuz...
Nato je izginilo vse!...
Mahoma se je spomnil silnega’ obupa, ki mora treti Lantn6ja...
Kaj se je zgodilo z njegovim prijateljem?
Ali je padel v klanju v uličici, kakor toliko drugih rakovnjačev?
Ali še živi?
In če še živi, kolikšna mora biti žalost njegova! Manfred je zagledal v duhu svojega prijatelja, kako blodi okrog ugasle grmade in se ne more odtrgati od te strašne slike ... videl ga je nato, kako se vrača v Dvor čudežev, predstavljal si je pretresljivi prizor: Lantnč poroča Juliji in Aveti, da je Doletova muka dopolnjena!
Notianja vez med mislimi je zdaj opomnila Manfreda, da nima več česa početi v Parizu. Prišel je bil, da pomaga Lantnčju rešiti Doleta ... Usoda je bila namenila drugače. Dolet je bil umrl na grmadi...
Misel, da bi ostal še dalje v mestu, kjer se je zgodila tako gnusna in podla okrutnost, je navdala Manfreda z nepremagljivo grozo.
Brž je bil gotov njegov načrt: poiskati Lantnčja in ga iztrgati iz njegove žalosti.
Tudi Julijo in Aveto je hotel vzeti s seboj.
Domišljija ga je prenesla nato v Fontenblo.
Kaj se godi tamkaj?
Ali se je posrečilo delo, ki ga je bil zamislil mojster Flerial?
Vse te misli in vprašanja so se križala in zapletala v Manfredoyem duhu.
Popadila ga je strašna tesnoba, In misel, da bi ostal zaprt v tem brlogu, nepremičen in onemogel jetnik
Ako hoče Avstrija prijateljske odnošaje na Balkanu, naj zapusti velenemško politiko, naj se odpove berlinski diktaturi in naj raje vso svojo pažnjo obrne na svoje Jugoslovane, naj zadovolji in osreči te poslednje z lastno avtonomijo v okvirju habsburške države — in Balkan je Avstro-Ogrski odprt.
Ne zanikam Avstro-Ogrsklh interesov na Balkanu, nasprotno priznavam. priznavam celo, da so ti interesi danes zelo ogroženi, toda tega ni kriv sedanji balkanski položaj, pač pa famozna, vratolomna avstrijska politika.
Avstrija pa je morala potegniti železo iz ognja, toda zagrabila je z golo roko, pozabila je, da ima klešče v podobi Jugoslovanov. In kaj bi bilo, da bi te klešče, na katere je že zdavnaj popolnoma pozabila in Jih prepustila uničenju nemški in ma-žarski rji. obrnile svoj sprednji konec proti njej in jo primemo vščip-nile, da jo opozore na svojo eksistenco.
Za nadomestilo Jugoslovanov
—	iz zgolj fanatične nemško- nacionalne politike, hoče Avstrija podeliti avtonomijo neki imaginarni Albaniji, češ, da si s tem zasigura svoje trgovske interese, za katerimi se skriva — pangermanizem in boj proti Rusiji za nadvlado na Balka~ nu. Nehonetna špekulacija!
To so torej razlogi današnje napetosti in nasprotstva dveh diametralnih stališč, ki sem jih postavil na čelo tega pisma.
Da na more Albanija vršiti vlogo velenemškega emisarja, mora imeti veliko prostora, čim več, tem bolje. Za obljudenje se Nemci že po-brinejo.
Skadrski vilajet je precej velik in bi z njim bile ubite dve muhi z enim udarcem; povečala bi se Albanija in oslabila Črnagora — odnosno SvfcUu — kar je v današnji balkan-sk^ltbn^telaciji — po mnenju Avstrije zelo velikega pomena.
Kake važnosti je za Črnogoro Skader pa pač najbolje kaže gori citirani pasus »Samouprave«.
Hriboviti in skalnati črnogorski kraji ne nudijo svojim prebivalcem zadostno življenskih potreb in vsled tega morajo v svet s »trebuhom za kruhom.« Črnogorca dobimo povsod, tudi na Kranjsko prihajajo. Vsled tega jim je Skaderska rodovitna dolina ne samo dobrodošla, pač pa življenskega pomena, ker ta mala državica, ki živi med življenjem in smrtjo že stoletja popolnoma samostojno in mirno, je pač vredna boljše usode.
Vseh drugih tudi važnih razlogov ne bom navajal, ker sem že itak predaleč zabredel, in bi bilo tudi nepotrebno, ker vsak razsoden človek mora priznati, da zasluži Crnagora v polni meri prednost glede Skadra ln to prej, kot kaka »albanska država«, katere sploh ni še.
Avstrija utemeljuje svoje zahteve na pogrešeni premisi, češ, »Balkan balkanskim narodom« in tedaj tudi »Albanija Albancem«. Zagovarja to svoje stališče iz kulturnega gledišča, v imenu civilizacije Arnavtov, povzdiguje in pretirava njihovo moralno in materijelno vrednost, med tem pa spretno skriva svoje prave namene. Dejal sem spretno, ker tudi hinavca ne poznamo prej, dokler ne poznamo njegovega ozadja.
Kot strašilo pa obeša Avstrija na svojo katoliško - kulturno zastavo rusko kučmo, v boj za moliame-dance, da nas Rusija ne prekosi s svojo slovansko politiko.
Črnagora ima odkrite in pravične argumente, ki se naslanjajo popolnoma na razloge oblegovanja Skadra.
Avstrija ima za seboj Nemčijo in deloma tudi Italijo, nadalje Ru-munsko in seveda tudi Turčijo in — Albance. Javno mnenje njenih zaveznikov je le v toliko na njeni strani, v kolikor se krijejo z njenimi zahtevami interesi dotičnih držav —» oziroma prebivalstva teh držav. Dobri dve tretjini v Avstriji so proti špekulativnim in nevarnim namenom države v Albaniji, v Nemčiji je seveda večina za brate Albance, v Italiji je javno mnenje razdeljeno in bi velika večina Italijanov zaželela letnico 1866. rajše kot reševat Albance. Rumunska ima gotove interese v Albaniji; Turčija pa seveda privošči Avstriji Albanijo iz celega srca.
Razpoloženje za skrajnost je za Avstrijo minimalno 5n je že njena nesmiselna mobilizacija zadela na hud odpor. V Nemčiji je navdušenje večje, ker so si svesti, da se ne bodo bojevali samo za Albance, ampak tudi za druge svoje postranske interese. v Rusiji ln Francoski.
Nasprotno pa ima črnagora veliko boljše pozicije. Iz sigurnega vira lahko trdim,. da ima Črnagora pismeno obvezo Rusije, katera bo Črnogoro v vsakem slučaju podpirala v skaderskein vprašanju. Poleg Srbije stoji Črnigori na razpolago cela balkanska zveza, Francoska in Anglija. Ako je tedaj skadrsko vprašanje na diplomatičnem potu rešeno v smislu, da Skader pripade — načelno — Albaniji, je to znamenje, da Skader pade še pred zaključkom mira s Turčijo v srbsko-črnogorske roke.
Rusija se ne bo pustila osramotiti od Črnegore in jo tudi ne bo pustila na cedilu.
Za poraz v letu 1908, se bo Rusija maščevala še letos.
Rešitev skaderskega vprašanja v pritog Albanije je le spretna di-plomatična poteza, da se evropski položaj še bolj zavozlja.
Posledice so tedaj neizogibne.'
V	krvavem koncertu bodete igrali glavno vlogo Rusija in Av-
svoje strežajke, se mu je zazdela neznosna.
Z naporom vseh sil se mu je posrečilo vstati in obleči se.
Ko je bil spet na nogah, je zapazil, da mu razen ostre bolečine v ranjenem laktu ni zlega — samo slab da je vsled obilne izgube krvi.
Pogledal je okrog sebe. da vidi, ali ni kje steklenice vina ali drugačnega okrepčila.
Margentina je spala globoko spanje.
Mladi mož je ni hotel zbuditi.
»Uboga žena!« je zamrmral, ko je pogledal za hip v raztegnjene črte blazničinega obraza.
In ko ni našel tega, kar je iskal, je zapazil v kotu luknjo v zidu, ki je očividno nadomeščala omaro za spravljanje dragocenejših reči.
»Nemara najdem tu kaj zase,« je zamrmral.
Tiho je stopil k omari in segel z roko vanjo.
A roka je otipala papir.
Manfred je vzel papir in ga pogledal raztreseno.
Zdajci pa se je zdrznil.
Papir — pergament, zložen in zapečaten kakor pismo — je imel napis.
In ta napis se je glasil:
»Manfredu.«
Za katerega Manfreda je bilo pismo?
Prav lahko, da zanj!
Pisano je bilo s trdno, krepko, nikakor ne okorno pisavo. Toda po-
teze mu niso bile znane.
Manired je torej sklenil zbuditi Margentino. Rahlo se je doteknil njene roke.
Blazna ženska je zakričala osuplo, a nato je bušila v krohot.
»Torej si spet zdrav?« je dejala.
»Da, dobra Margentina. Toda povej mi, kaj pomeni to pismo?«
»Namenjeno je tebi.«
»Kdo ti ga je dal?«
' »Ciganka mi ga je dala. Rekla je: Daj mu to pismo čez osem dnj, ko bo zopet zdrav, a nikakor ne prej.«
»Ah! Ciganka ti je rekla to?... Že prav; a jaz sem že zdaj popolnoma orkeval.«
Tako go.voreč je sedel Manfred na rob svojega ležišča in radovedno odprl pismo.
2e ob prvih besedah je začel zardevati in prebledevati po vrsti; Margentina je opazila v njegovih rokah lahno trepetanje.
Manfred je prečital pismo, kakor da ga hoče požreti s pogledom, nato pa ga je prečital še večkrat, počasi in pozorno.
Potrebno je, da ponovimo bralcu besedilo tega zanimivega pisma; pri tem ne izvzamemo niti onih podrobnosti, ki so v izvestnem zmislu brez pomena za našo povest.
Ciganklno pismo Manfredu.
Zdaj, ko mi to ne more več škoditi, ti hočem odkriti, v kateri deželi si rojen, in kako je ime tvojemu očetu. Obotavljala sem se. preden sem
storila ta sklep, zakaj prisegla sem bila pri Aldebaranu, veliki zvezdi svoje usode, da ti nikdar ne zinem besedice o tem.
Toda, kaj hočeš? Lahko da je umrlo v mojem srcu zaupanje in vera v zvezdo Aldebaran, kakor je umrlo v njem že marsikako zaupanje in marsikaka vera. In naposled
—	morda bi ti bila že zdavnaj razodela tvoje rojstvo in pokolenje — kajti vzljubila sem te bila — toda bala sem se nečesa, in tega ti ne mislim razložiti posebej.
Danes ni več utemeljen ta strah.
In zato čitaj moje pismo prav pozorno, zakaj videl me ne boš nikdar več; pojasjiila pa, ki ti jih podam tu, vsebujejo mnogo podrobnosti, ki ti bodo koristile, ako hočeš najti svoje starše in biti spoznan od njih.
Vidiš torej, Manfred:
Pred dobrimi dvaindvajsetimi leti sem potovala z delom svojega rodu po Italiji, od juga proti severu. Prišli smo iz daljne Azije, iz pokrajin, ki se jih ne spominjam več in kjer prebivajo najstarejši mojega naroda. Prehodili smo bili nato pa Egipet, kjer smo ostali dolgo časa in kjer sem se naučila mnogih ved.	.
Ves naš rod se Je vkrcal v Ale-n ksandriji — polovica na ladjo, ki jei imela odpluti v deželo Turkov, druga pa na .ladjo, namenjeno v Sici-, lijo; pri tej polovici sem bila jaz.
(Dalje.)
Strija kot sekundanta Rusije bodete 'fungirali Francoska in Anglija, ki že danes delate skupne vaje na morju y Canale La Manche.
Črnagora požvižga na papirnate resolucije Evrope in bo nadaljevala obleganje. Brez Črnegore se mir ne more zaključiti, ker je med pogoji zaključitve miru tudi izročitev Skadra zaveznikom odnosno čr-nigoii.
Ako rte pade prej, dobi Crna-gora Skader itak v svoje roke, potem pa ga ne izpusti več. Kakor se je večkrat slovesno in kategorično izrazi' kralj Nikita, je ni sile na svetu, ki bi mu mogla vzeti Skadra.
V	tem slučaju bi morala Avstrija z oboroženo silo udejstvUi svojo zahtevo po Skadru, ker mednarodna konferenca nima svoje armade na razpolago, da bi mogla svoje sklepe tudi nasilno uveljaviti.
Avstrija bi napovedala vojno mali Črnigori. tu pa bo stopila izza rezerve Rusija, ki bo kratkomalo prepovedala vsako nasilje na Crno-goro. Avstrija lahko vzame Skader, ako ga ji kdo da. dajati pa more le gospodar.
Rusija soglaša, da nima nič proti temu, če pripade Skader Albaniji, z drugimi besedami se pravi, naj se Avstrija obrne kam drugam s takimi vprašanji, če kdo ugodi avstrijski zahtevi, naj ji v božjem imenu, toda sabljo v nožnici.
Zaključek imamo ta, da bo Avstrija primorana izvajati poleg strahovitega poraza — še bojne konsekvence z dvomljivim uspehom.
Važnost Skadra je tedai izvan-redna, naj si jo ogledamo od katere koli strani,
Črnagora, Slovanstvo zmaguje!
Mars.
Dnevni pregled.
Avstrijski državni interesi. O
tem hočejo avstrijski Nemci danes govoriti in se povspenjajo celo do trditve, da oni izdajajo list — t. j. »Domačin« — ki razširja med slovenskim ljudstvom državo - ohranjujoče principe. Ta trditev je brezmejna infamija in laž! Mi se upamo danes trditi, da v Avstriji sploh državnih Interesov ni in jih bo potreba šele ustvariti. To pa. kar danes delajo avstrijski državniki, to pa ni nobena politika avstrijskih državnih interesov, temveč je čisto navadna avstrijsko - protidržavna politika — t. j. zgolj nemškonacioualna politika, državna politika z germanizatorič-
no tendenco. V Avstriji danes sploh državnih interesov Jugoslovani ne moremo pripoznati! Kajti državnih interesi brez jugoslovanskih interesov ne morejo v Avstriji eksistirati; »državni interesi« pa, ki so proti jugoslovanskim interesom, so pa pro-tidržavni interesi, so nonsens in so poguba avstrijske monarhije. Državna ideja v Avstriji, ki ne vsebuje jugoslovanske ideje in ne daje nam Slovanom naših pravic — ta v Avstriji ne bo in ne sme biti več mogoča! Zatorej so listi, ki širijo protijugoslovanske ideje, kakor »Domačin«, ne državo ohranjujoč — temveč državo razdirajoč element, so element, ki mora na vsakem slovenskem ognjišču postati žrtev ognja — še predno se ga kaj čita — in najsi je tudi subvencioniran od države in »Stidmarke«, najsi nam ga prineso v hišo zastonj. Bodo pač morali priti na državna vodilna mesta drugi možje, ki bodo imeli res pravo — slovansko-avstrijsko državno idejo. Potem bo drugače!
Oficiozni listi. Kaj so oficiozni listi? Oficiozni listi so vsi oni. ki jih ustanovi vlada ali pa jih podkupi vlada, da pobija v njih kako idejo, ki bi narodu prinesla svobodo na škodo dotične vlade. Oficiozni listi se ločijo od uradnih listov, da so pisani v narodovem in ne nemškem jeziku. Včasih podkupi vlada tudi list kake politične stranke, ki je hudo razširjen med narodom, da piše v njeno in ne narodovo korist. Od vlade podkupljeni ali nalašč v to ustanovljeni listi — ki so pa vedno protislovanski v Avstriji — so oficiozni listi. Tak oficiozen llist so Nemci na korist vlade ustanovili tudi v Ljubljani. Imenuje se »Domačin«. Bojte se ga, da vas ne okuži in zastrupi!
Zakaj se moramo vmešavati v albanske razmere pojasnjuje nam »N. Fr. Presse« tako: Potegniti se moramo za preganjane ljudi v Albaniji, da ne bo nam kak bodoči Glad-stone očital, da na celem zemljevidu ni kraja, kjer bi se mi ne borili proti svobodi... Da, ljuba Preša — Glad-stone je imel prav, ako bo pa Avstrija v Albaniji hotela dokazati, da to ni res — je to ravno najlepši dokaz. da ni kraja na svetu, kjer bi se ne borila proti svobodi.
Mnogo dobrih dovtipov Je bilo slišati zadnje dni. Sicer je naša diplomacija zadnje čase dovolj skrbela za snov — ampak ultimatum Črni gori je bilo res zadnje, kar smo \ mogli doživeti. 2e dogodek sam je najlepši dovtip.
Urnost naših pošt. Prejeli smo: Pismo iz Žužemberka v Ljubljano rabi 4 dni, predno pride na svoj naslov. Ali ni to zanikernost! (Opom. uredn.) Brzojavka, ki je bila oddana na Dunaju dne 18. t. m. za »Dan« ob 11. zvečer in je naznanjala nam važno vest o umoru grškega kralja, je prišla k nam šele ob 6. zjutraj. To v tolažbo onim, ki se pritožujejo. Taka urnost naše pošte dela glavnemu mestu lepo čast.)
Slovensklim železničarjem l Zadnjo dobo se opaža, da nastopa naša soc. demokracija po jako čudnih potih — terorizma. Sicer smo že precej vajeni na to prakso teh ljudi, vendar so se zadnje čase vrgli z vso silo na »Zvezo jugoslovanskih železničarjev« katera organizira in zastopa slovenske narodne železničarje. Posebno so pobesneli po zadnjem občnem zboru Z. J. 2. in ni čudo, saj se je pokazalo, da je »Zveza« skozi preteklo leto nudilo ne-broj tisočakov v korist in podporo svojim članom. Še posebej jim pa teži želodec ljubljanska podružnica
»Z. J. 2.«. ter nje poedini delovni odborniki. Jako neokusno in obžalovanja vredno Je, da se poedine odbornike z neslanimi in deloma žaljivimi priimki obklada v »Zarji« samo vsled tega, ker oni niso in ne morejo biti pristaši soc. demokratov, kljub temu, pa storijo desetkrat več za zboljšanje položaja železničarjev kot pa ti smešni kričači. Očita se jim celo, da vlečejo mastne dohodke od »Z. J. Z.« No če bi hoteli o tej točki malo temeljiteje očrtati delovanje gospodov sodrugov, ne vemo kako bi jim to ugajalo, ker njih vesoljno koritarstvo je res že »svetovna špecijaliteta«. In če bodo še naprej tako nesramno izzivali in napadali, hočemo v prihodnje malo bolj odkrito govoriti. Z druge strani pa smo zopet lahko zadovoljni, da nas »Zarja« tako napada, ker s tem se bode naše delo podvojilo, nikakor pa ne rodilo tistega sadu kot ga oni žele. Od slej bodemo slovenski železničarji še bolj delovali za našo organizacijo, ker »Zarjino« agitacijsko sredstvo se že opaža tudi v tem, da je ravno zadnje dni pristopilo 17 novih članov k »Z. J. 2.«
Posebno so sociji pričeli s svojim brutalnim terorizmom na Južni železnici. Sedaj so napravili imenike vseh tistih, ki so njih člani, a zopet tistih, ki niso, ter obersociji na podlagi teh imenikov že sedaj obljubu-jejo bojkot narodnim železničarjem na celi črti. Terorizem socialnih demokratov se je zlomil že marsikje in prepričani smo, da se bode tudi tukaj. Slovenski železničarji! Vi, ki čutite, da ste Slovenci, odgovorite tem internacionalnim zabavljačem s tem, da vstopite do zadnjega v »Zvezo jugoslov. železničarjev, ker ta organizacija je pokazala, da je edina, ki resno in nesebično podpira svoje člane, ki ne razsipa članskega denarja za razne agitatorje. S tem da ste člani Z. J. 2., koristite sebi kakor tudi svojim rodbinam, ker ona podpira vse, z druge strani je pa tudi vaša dolžnost, da delujete in agitirate za »Zvezo« pri vsaki priložnosti. ona naj bode Vaša mati in Vi njeni otroci in tako nastane velika rodbina — rodbina slovenskih železničarjev. Našim sodrugom pa povemo na ves glas; napadajte kolikor Vam drago, izzivajte In terorizirajte, ker to bode Vaš grob, a ob jednem pa tudi rešitev slovenskih železničarjev!
Narodni železničar. Pri okrajnem sodišču v Laškem vele pravi Hochenburgerjev duh. To sodišče hoče popolnoma slovenske občine prisiliti, da bi nemški dopisovale. Dopisuje namreč dosledno nemški, in se ne zmeni za pripombe v odgovorih, s katerimi se zahteva slovensko dopisovanje. — Neka občina se je naveličala teh obzirnih opominov in je ponovni nemški dopis okrajnega sodišča v Laškem kratkomalo zavrnila, zahtevajoč slovenski dopis, upiraje se na določbo § 19 državnega temeljnega zakona, ki govori o pravicah državljanstva, katerega zastopalo županstva. To je pomagalo. Slovenske občine, posnemajte ta slučaj, odklanjajte odločno nemške dopise s strani tuzemskih uradov, ter se upirajte na določbo § 19. državnega temeljnega zakona, katerega je sklenil državni zbor. Temu zakonu se morajo pokoriti tudi vsi c. kr. uradniki do ministra, posebno, ker so za to tu, da čuvajo zakone.
Ljubljana.
—	Kakor Iškarjot med apostoli resnice, tako potuhnjeno in hinavsko raznaša »jugoslovanske laži« nemški »Domačin« med Slovence. Kakor Iškarjot, ki je izdal vzvišeno idejo Gospoda, tako »Domačin« med drugimi slovenskimi časopisi podaje vzvišeno idejo jugoslovanstva. Iz vsake besede in vsake črke se vidi, da ta list izdajajo, pišejo in urejujejo Nemci. V zadnji številki piše o Albaniji — proti članku so nemške spake, slog jezika je popolnoma nemški. Inserati v listu so samo od nemških trgovcev v Ljubljani, tako da če bi hoteli priporočati bojkot nemških podjetij, bi našteli te inserente. Vsak Slovenec, ki bi se naročil na ta list, je izdajalec lastnega naroda in hkrati izdajalec jugoslovanske ideje. Strupenjak je ta list med drugimi slovenskimi listi, kajti Nemci ga izdajajo le zato, da bi zastrupljali Slovence z napačnimi nazori in jih odtujili od drugih Jugoslovanov
Pošljite naročnino, ako je še niste!
— iz Zelene ]ame. Včeraj ob pol 7. uri zjutraj je preminul Maks Šmon po dolgi in mučni bolezni v starosti 19 let. Blagi ranjki je bil zadnje čase v bolnišnici v Gradcu. O Veliki noči se je napotil domu v Ljubljano, da bi med svojimi znanci praznoval velikonočne praznike. Pri tem ga je zalotila neizprosna smrt. Akoravno je bil v tujini, ni nikdar pozabil, da je sin slovenskih starišev. Pogreb ranj-kega se vrši danes 25. t. m. ob 6. uri zvečer iz hiše žalosti Zelena jama št. 53 na pokopališče k Sv. Križu. Lahka mu zemljica,
— Iz Most. Velikonočni teden je razposlal župan Oražem okrožnico, da se morajo vsi občinski svetniki udeležiti vstajenja pri procesiji Sv. Petra v Ljubljani, ako ne, zadene jih globa božja. To okrožnico so podpisali vsi odborniki in s tem pritrdili, da se procesije tudi vdeleže. Ali nekaj izrednega smo videli. Iv. Mavsar je korakal silno ponižno v tej procesiji. Črna, majhna in suha postava ali zato precej jezičen človek. Na obrazu se mu bere, da mu je njegov bližnji sovražnik. Iz ust mu šviga zlobnost in hinavstvo. Velikonočna spoved in tudi misjon ga nista poboljšala, ostal je pri svoji stari navadi. Nekdaj tako strasten socijalist, je postal kar čez noč ponižno klerikalno jagnje in tako prodal svoj tako navdušeni socijalizem klerikalcem. Kakor prodaja poljski Zid svoje preležano blago, tako prodaja Janez Mavsar svoje prepričanje enkrat tej, enkrat oni stranki. Spominjamo se: Ko so se vršile manifestacije vsled splošne draginje pred dvema leti, kako sta Janez in njegova žena korakala na čelu tega sprevoda in kako se je njegova žena prepirala, da bi ja ona bila prva, ki bi nesla tablico z napi-
som »Iz Most« pri sprevodu v Ljnft ljani. Ali Savel se je spremenil v Pavla. V tistem hipu, ko je tekla na Dunaju vroča delavska kri vsled enakih manifestacij, je Mavsar svoj socijalizem prodajal fanatičnemu klerikalnemu Oražrnu. Njegova žena na’ je postala pohlevna Marijina devica. Kakor je nekdaj korakal za rdečo zastavo, tako koraka sedaj za žolto papeževo zastavo. Kar mu je bilo nekdaj tako zoprno, to mora sedaj hvaliti. Nekdaj ni dopustil, da bi njegovi otroci smeli hoditi v cerkev, še veliko manj pa njegova žena, sedaj je ravno nasprotno. Tak nastop človeka, ki je naklonjen socijalizmu, naravnost sili, da razmotriva tako sramotna fakta, ki jih uganjajo v Mostah razni Mavsarji. Ali bode tako gnjusen nastop prinesel zaželjenih uspehov socijalnim demokratom? Najbrže ne. Zveza, ki jo tako pogosto obnavljajo s klerikalci razni Mavsarji, bode škodovala gotovo celi stranki. Ali Mavsar je še zmiraj član železničarske organizacije. Kaj bi se naredilo s takim članom, ki bi si upal kaj takega storiti pred desetimi leti? Opozarjamo samo na en slučaj, ki se je pripetil v tistem času, ko je imela Ljubljanska železničarska or ganizacija samo 40 članov. Dotični je bil sramotno iz organizacije izključen. Pri tem je dobila organizacija ugled in kredit, ker je hotela imeti V svoji sredi značaje, socijalne demokrate. Danes pa je glavna stvar, da plača vsak član na mesec K 1.20. Ni torej čuda, da se tako rapidno krši železničarska organizacija, ker po šteno misleči sodrugi kar trumoma zapuščajo tako organizacijo in nočejo imeti s takim efijaltom nič skupnega. Zatorej se ne čudimo, da gre socijal-no demokratična stranka v Ljubljani rakovo pot.
— Gospa LIH Nordgartova v operi «Tosca». V četrtek dne 27. (nepar) in v soboto, dne 29. marca (par) gostuje v naslovni vlogi opere »Tosca« odlična umetnica gospa Lili Nordgartova z Dunaja, ki je bila na našem gledališču ena najpriljubljenejših primadon. Gospa Noj-dgarto-va je izza svojega ljubljanskega an-gažmana nastopala kot gost na raznih uglednih gledališčih z velikimi uspehi; tako na »ljudski operi« nai Dunaju in po raznih dvornih gledališčih na Nemškem. Tačas se je ba-vila resno z nadaljnimi pevskimi študijami, da se je spopolnila v dovršeno umetnico. Slovensko občinstvo jo bo gotovo kot ljubega gosta1 z veseljem pozdravilo.
— Nagle smrti je umrla včeraj zjutrai bivša tobačna delavka vdova Ivana Bukovnik, stanujoča na Žabjeku št. 3. V največji bedi zapušča dva nepreskrbljena otroka. Zato prosimo vsa dobrohotna srca, da priskočijo ubogima sirotama na katerikoli način na pomoč. Eventuelne darove sprejema tudi naše uredništvo.
Redni letni zbor »Društva za varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana« bo 26. sušča 1913 ob 6. uri popoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Dnevnj red’ 1. Poročilo odbora in računskih preglednikov. 2. Volitev enega odbornika in dveh računskih preglednikov. 3. Slučajnosti.
Društvo za zgradbo in vzdrževanje sokolskega doma tel. društva Sokola II. v Ljubljani priredi dne 1. maja veliko pomladansko vrtno veselico na Babičevem vrtu. Ker ima društvo zelo blag namen — zgraditi Sokolu II. prepotrebni sokolski dom, prosimo vsa narodna društva, da blagovolijo ta dan nam prepustiti.
Nova Albanija.
Čarovna in resnična sličica.
Iz »Srbske Zastave« prevel F. R-d-k.
Smatram za vredno, da to, kar sem nedavno doživel, zabeležim. Sedel sem na parniku »Wurmbrand«, kateri je prevažal albanske veljake, ali — kakor jih Imenujejo Nemci — »notable«, v Valono. kjer so Imeli nalogo sestaviti začasno albansko vlado, dokler se njihova zadeva ne reši končno pred Evropo, na korist splošne ljudske prosvete. Poleg mene je sedel v neprisiljenem razgovoru tudi baron Prajer (za pravopis njegovega imena seveda ne jamčim, ker v cirilci je označeno njegovo ime le fonetično. Op. prev.), posredovalec trozveze, katera si je stavila nalogo, da »pravično« zadovolji vse balkanske narode, ter da tudi Albancem pripomore do svoje države. Na ladji so bili gospodje »notabli« gostje gospoda barona, kateri Jih je tudi prav po gosposko gostil.
Ni mi bil simpatičen. Bil je človek, kateremu bi lahko rekli, da bo »počil od napuha«, prava slika sočasnega Nemca. Razgovarjala sva se naravno o najnovejših stvareh in jaz sem »lomil kopje« za Srbe. a on se je navduševal naravnost fanatično za Albance.
—	Ne morem se načuditi, rečeni
mu mirno, tem evropskim velesilam, da tako forsirajo Albance! Kaj jih Še ne pozna Evropa? To so eden od najstarejših narodov v Evropi, starejši kot Grki in Latinci, kljub temu pa niso mogli — z lastno močjo — niti koraka napraviti za napredek prosvete. Niso se mogli skoristiti niti z grško, niti z rimsko kulturo, in tako niti pozneje z italijansko, odnosno z bizantinsko, kakor da so se skregali s civilizacijami in prosvetami celega sveta, ničesar nočejo vspre-jeti. Glejte, jaz sem prepotoval celo Albanijo skozinskozi, poznam narod. običaje, življenje, filozofijo in psihologijo a žal, moram priznati, da so to neukrotljivi evropski Zulukalrl. Kaj sem že vse videl in slišal med njimi! Kako živinsko surovost, kako neizobraženost, divjaštvo! Strašno bi bilo govoriti o tem. Ako Jih pustite same sebi. zgodi se ž njimi to, kar se je zgodilo z republikama Haiti in Liberija: začeli se bodo med seboj klati in moriti ter s tem delati zapreke civiliziranim svojim sosedom.
—	Ne Vi se motite, — pravi on,
—	to je narod zelo nadarjen, kateri se bo kmalu civiliziral, samo da se mu da v svobodi priložnost k temu. Oni so se res nekaj podivjačili, moram priznati, ampak to samo vsled Srbov, s katerimi so se morali klati, da branilo svojo last. Kar se tiče
grške in rimske kulture, pripuščate gotovo, da je današnja nemška kultura veliko bolja, močnejša in čvrstejša: čim bodo okusili njene blagodejnosti, bodete uvideli sami, kaj se da narediti iz Albanca!
— Prepričan sem, da se šalite! Kaj so jih Srbi tudi tedaj napadali in ovirali, ko so bili Srbi Albancem brezorožna raja?
— He, takrat jih Turki niso priganjali na kulturno delovanje. Videli bodete, kako znajo to izvesti kulturni Nemci. Glejte, vidite te Albance, te moje drage goste, njihove »notable«. Kaj ni vsakdo med njimi rojen gentleman. razumen in resen?! Na vsakem tem čelu se Čita skrb za narodni blagor. Da, to so naši novi iskreni in blagi prijatelji.
— Da Vam nekaj povem. Tvrdka je znana. Več njih dobro poznam. Evo tam Mahida, kateri hoče biti baje finačni minister. Ali veste, kdo je ta »notable« in gentleman? Več let je bil finančni stražnik — kaprol v Draču. Tekom svojega službovanja je obogatel s vtihotapljenjem in kontrebando, dokler ga niso prijeli in odpustili iz službe. Nekaj časa je bil zaradi tega tudi zaprt. Oni — desno od njega — je Poga, bodoči minister pravosodja. Bil je pisar v »učumatu« (sodniji) v Skadru. Goljufal in sleparil je uboge ljudi, kar je Turčija mirno gledala. Potejn je od-
peljal neko kristjanko in jo prodal jednemu paši. Več časa ga ni bilo v Skader, dokler se ni vse pozabilo. Oni »adrapovac« (baraba) poleg okna, to je, vidite, Lehvosi; ta bode baje minister pošte. Bil je v Skadru pismonoša pred tremi leti, nekega lepega dne ga je zmanjkalo in ž njim tudi neke važne pošiljatve iz Rusije namenjene ruskemu konzulu v Skadru.
— Morda je storil to iz patriotizma in sovraštva proti Rusom, in je hotel s tem koristiti Turkom?
— Da, iz patriotizma! Ta po-šiljatev je obstojala namreč iz državnih ruskih bankovcev, odločenih za plačo konzularnim uradnikom. Do sedaj ga ni bilo videti nikjer, sedaj se je — ta gentleman — zopet pojavil. Oni tam, s tem zverskim obrazom, oni pri vratih, to je Peki-jari, podpredsednik vlade. Ne zna ne čitati, ne pisati, a prvi ubijalec in nasilnik v Draču. Pravijo, da le dvajset ljudi že ubil. In vsi ti hočejo napraviti državo, red, kulturo!
— Ti so samo začasni, pozneje se najdejo bolji. Znali bodemo, ako je res tako, izbrati med njimi najbolje, da se stalno stvori država.
— Greh Vaši duši, ker ovirati Srbijo in Grško. In kake bodo meje
te nove Albanije?
— E, vse kjerkoli »o Albanci,
to mora biti njihovo. Od morja pa do
Ovčjega polja, Plav, Novega Pazarja, Skoplje, Bitoli, Prilep. Ohrid, Ko-stur, Janina. Preveza, Valona. Drač, Skader. to so vse njihova središča.
— Kaj bi pa potem dobila Srbija?
— Srbija? Morda nočete zahtevati, da trgamo Albancem in dajemo nenasitnim in lakomnim Srbom? V ostalem, Srbija dobi neke dele novo-pazarskega sandžaka. Zbevac in Ku-manovo. Kaj ni to dovolj?
 Kaj so zato umirali Srbi in
doprinesli tolike žrtve, da napravijo veliko Albanijo? Kaj morajo biti Srbi vedno le pastorki?
— Pa, kdo Jim je kriv? Kdo jih je silil v vojsko? Zakaj so osvajali ono, kar ni njihovo? Ko bi se jim tudi dalo vse, ali bi mogli kultivirati vse te kraje? Vsakemu narodu jej treba, dati to, kar je njegovo. To je naš vzvišen princip.
Nisem se mogel več vzdrževati, tako me je ostrupljal cinizem tega hinavca, verna švabska figura.
— E, dobro tedaj, rekel seml ogorčeno, po mojem mnenju Je treba^ resnico privesti do skrajnosti. Znaj no Vam je. da so v južni Italiji irt drugje večje albanske naselbine, potrebno bi tedaj bilo, da Jih priklopi, te k svobodni Albaniji.
(Konec Jutri.)
Kačarjevo zefje pred deželnim sodiščem. Ljubljančani so že skoraj pozabili na umazane nogavice, ki jih je Kačar valjal po zelju kakor tudi na drugo svinjarijo, ki jo je našla nadzorstvena oblast v čednem Kačarje-vem zeljarskem obratu. Le Kačarju ni dalo miru, da je bil pri okrajnem sodišču obsojen na 100 K globe radi negnusnosti, ki jih je imel v zelju. Pritožil se je na deželno sodišče. V soboto je to obravnavalo Kačarjevo zelje, uspeh pa je bil isti. Tudi visoki sodni dvor — kakor okrajni sodnik
—	je bil mnenja, da je Kačarjevo zelje velikanska svinjarija. Razsodba Prve instance je potrjena in Kačar je fe še gospodom pri deželni sodniji pokvaril — apetit. Občinstvo pa sedaj ve. da so bile Kačarjeve nogavice dvakrat obsojene. Sedaj bo menda Kačar svoje zelje samo še sam jedel!
—	Iz gledališke pisarne. Danes v torek, dne 25. marca ob treh popoldne (izven abonncmenta, za lože r.epar) za veliko tujsko predstavo priljubljena Offenbachova opereta »Orpheus v podzemlju« zadnjič v sezoni. Ob 7. uri zvečer za par »Kralj na Betajnovi« z gospodom lgnacem Borštnikom, našim rojakom, članom hrvaškega deželnega gledališča v Zagrebu, kot gostom. Po devetletnem presledku pride zopet Ivana Cankarja delo na oder. Tačas je bilo z najlepšim uspehom proizvajano v 1 rstu in v Pragi, in brez dvoma je, da pride z odličnim gostom do popolne veliave. Z gostovanjem gospoda Borštnika je zvezana proslava tridesetletnice njegovega igralstva. Enajst et je deloval na ljubljanskem gledališču, vse hkrati — igralec, režiser, učitelj, upravnik dramatičnega društva, avtor in prevajalec, glavni steber repertoarja. Devetnajst let je bil v Zagrebu na vse strani delaven, vreden drug hrvaškemu Tijanu, cenjen umetnik, spoštovan človek, priljubljen kolega. V svojih spisih in pesmih se izraža njegovo hrepenenje po slovenski domovini, želel si je nastopiti na domačih tleh v izvirni slovenski drami — danes ga bomo gledali, velikega slovenskega umetnika, enega prvih, kar jih je rodila naša zemlja.
RAZNE ZANIMIVOSTI.
Cilji tehnike. Tehnika je izšla iz empiričnega opazovanja, iz poskusov, iz praktičnih zmag in je torej starejša od znanstva ter toliko stara, kolikor človeštvo. Kdor pa hoče umeti moderni) tehniko — nam poroča »Stalna delegacija« avstrijskih inženirjev« _— ta si mora predočiti, da vporablja tehnika dandanes odkritja ved, ki ji dajejo premise in ta-korekoč duševna rnaterijalija, ki se v tehniki zopet izpreminjajo v iznajdbe, resultate in produkte. Prvi cilj tehnike je n;ei takorekoč prirojeni: proizvajati konstrukcije in blago^ v gospodarske namene. Toda to Ji se zdavnaj ne zadostuje. Ona hoče ustvarjati poleg materijelnega blaga tudi socialno dobro in sodelovati na socialni preobrazbi, ki jo je že itak v največji meri povzročila. Higienska tehnika n. pr. izboljšava naše zdravstvene razmere; imamo pa tudi dobrodelno tehniko, delovanje tehnike, ki zasleduje z racionelno, s tehnično organizatoričnega vidika nravno gospodarsko in socialno politiko. S tem pa si pridobiva tehnika vedno večji vpliv na razvoj dušev nih vrednosti našega časa. Ko bo to rej novi vek — kakor je dejal New ton dospel na rob obali človeškega oceana resnice, bo moderna tehnika povzročila, da se bo moderna doba mogla splavati nanj. iz katerega glo bočine bo potem lažje zajemala ne minljive kulturne stvaritve v blagor človečanstva.
Kralj kinematografov. Kinema tograf še ni dvajset let star, kinema tografično gledališče ni staro nit deset let. Prvi, ki je spoznal gospodarsko ceno kinematografa in ki jo je tudi izborno izrabil, je bil lastnik čisto navadne komedije Marcus Loeu v New Yorku. Ko je bil nekoč s svojim »muzejom« v nekem mestu v Kentucki — tako pripoveduje časopis »umetnost v kinematografu«
—	je videl tam čisto primitivno kine-matografično gledališče, katero je prinašalo svojemu lastniku čistih 60 dolarjev dobička na teden. Podjetni Loew je odprl takoj nasproti starega kinematografičnega gledališča svoje, ki je bilo veliko boljše in v katerem je bilo prostora za 200 oseb. Pri prvih predstavah je bil tak naval občinstva, da je napravil Loew takoj kine-matografična gledališča v vseh mestnih okrajih. To je bilo tako-le pred osmimi leti. Danes se je že lahko upal ponuditi za gledališče »Metropolitan« v New Yorku 600.000 dolarjev najemnine. Njegova ponudba pa je bila odklonjena, na kar je postavil še večje kinematografično gledališče. Samo v enem new-yorškem okraju reprezentirajo njegovi kinematografi vrednost osem milijonov mark.
—	Fotografije na nohtu. Francoski tvoritelji mode trdijo v časo-
pisih za modo, da se dado nohti na rokah tako preparirati, da bi se lahko preneslo nanje fotografično sliko, 'otografija se baje ne da izmiti in se pokvari le tedaj, če ne noht odreže.
V izložbah se že vidijo roke iz voska, ki imajo na nohtih prstov majhne fotografije. Odkrito povedano — jogve kako lepo to ni. Ni tako lepe stvari kakor je majhen rožast nohet.
V javnosti prevladuje mnenje,^ da se a neumna moda ne bo obdržala in da bo kmalu umrla. Morda si bodo e nekatere dame dale napraviti na nohtih fotografije svojih ženinov, pa to bo le začetek konca!
Atentati na kralje in prezidente.
V poslednjih petdesetih letih so se izvršili naslednij atentati na kronane in višje glave. Leta 1865., 14. a-prila, umor prezidenta Lincolna v Washingtonu. L. 1866.	16. aprila,
atentat Karakasova na carja Aleksandra v Petrogradu. L. 1867. so vstrelili mehikanskega cesarja Maksimiljana. L. 1867. meseca tjunija, atentat na carja v Parizu. L. 1868. umor kneza srbskega. L. 1869. atentat na egipčanskega vicekralja. Nov atentat na Napoleona III. v Boisu de Bologne. L. 1872. atentat na angleškega kralla. — Atentat na španskega kralja. L. 1875. 5. avgusta, umor Gabrijela Garcije Morenosa, prezidenta republike Ecuador. Leta 1877. 21. aprila, umor prezidenta republike Paraguay. B. Giila. L. 1878. 11. maja, Hodeljev atentat na cesarja Viljema; 2. jnifia, Nobilingov atentat; 25. otkobta. atentat Monca-sija na kralja Alfonza Španskega; 17. novembra, Passanantejev atentat na kralja Humberta Italijanskega. L. 1879.	14.	aprila, Soloviev
atentat na carja Aleksandra; 2. decembra. moskviški atentat na ravno istega carja; 12. decembra, aten« tat na vicekralja Indijskega; 30. de^ cembra, Oterojev atentat na kralja Alfonza Španskega ln na Špansko kraljico. L. 1880. 17. februarja, atentat v zimski palači v Petrogradu na carja Aleksandra. L. 1881. 13. marca, umor carja Aleksandra II., v Pesadi Carnota, katerega je zabodel Italijan Caserio v Lyonu dne 24. junija 1894. Atentat krojaškega pomočnika Pietra Acciarita na italijanskega kralja Humberta dne 22. aprila 1897. Prezidenta republike Uruguav Bordo, je dne 25. avgusta 1897. leta v Montevideo umoril član revolucionarskega »Blancosa«. Roparski napad Karditsisa na grškega kralja Jurija dne 26. februarja 1898. Luigi Lucheni. italijanski anarhist je dne 10. septembra 1898 v Ženevi umoril avstrijsko cesarico Elizabeto. Roparski napad na ekskralja Milana v Belgradu:	napadalec bivši
sluga takratnega ministrskega predsednika Pasica dne 6. julija 1899. Prezident republike St. Domingo, Heureaus je bil dne 25. julija 1. 1899. umorjen. L. 1901. je bil umorjen prezident Združenih Držav Severo-ameriških Mac Kinley. Leta 1903. sta bila v Belgradu umorjena kralj Aleksander in kraljica Draga. Dne
11.	junija 1908. 1. je bil umorjen v Lizboni kralj Karlos. 23. februarja je bil' vstreljen mehikanski prezident Madero. 18. marca 1913. je bil vstreljen v Solunu grški kralj Jurij
Društva.
Iz »Društva slov. trg. potnikov«
Podporni člani:	Ljubljana:	Franc
Čuden, urar. Golob & Ko., tovarna kreme za čevlje, Pavel Magdič, ve letrgovina, Anton Maver, založnik Mengeške pive, Ivan Mejač, trgovec, L. Mikuisch, tovarnar dežnikov, Andrej Pukl, ravnatelj Kolinske tovarne, Franc Sark, trgovec, A. & E. Skaberne, veletrgovina, dr. Anton Švigelj, odvetnik, M. Rosner Ko., veležganjarna. Društvo slovenskih sotrudnikov, Slov. trgovsko društvo »Merkur«. Cirknica: Ivan Stergulec, hotelir; Cirkvenica: Fr. Krvarič, hotelir; Črnomelj: Andrej Lackner, hotelir; Divača: Davorin Dolničar, kolodv. restavrater; Idri-( ja: Fran Didič, hotelir; Sp. Idrija:
' Franc Božiček, hotelir; II. Bistrica: Ivanka Novak, hotelirka; Metlika Josip Wiedenig, hotelir; Mozirje.; Feliks Tribuč, hotelir; Novo Mesto: Ludovik Ferlič, hotelir, Ivan Kok-lič. hotelir, Franc Spelichal, kavar-nar; Postojna: Alojzij Burgar, ho telir. Franjo Paternost, hotelir; Ra kek: Alojzij Domicelfl, hotelir, Ludovik Ševar, hotelir; Ribnica: An-. drej Podboj, hotelir; Stari trg pr Rakeku: Ivan Benčina, hotelir; Škofja Loka: Rafael Thaler, trgovec; St. Peter na Krasu: Matija Dolničar, kolodv. restavrater; Vipava: Matija Nasmeyr, hotelir; Zagreb: Franjo A. Schmidt, hotel »K janje-tu«; Žužemberk: Josip Pehani, hotelir.
Spominjajte se dijaškega društva u Domovinau!
Tedenska kronika.
Teden tednu se umika, hitro dnevi se vrste — konec bojnega ni krika, vedno vojske se množe.
Vsi smo se razveselili demobilizacije — naenkrat so razglasili nove komplikacije.
Z Dunaja so napisali eno pismo v Petrograd, da prepir bi poravnali, da domov bi šel soldat.
Na to pismo s Petrograda prišel je odgovor tak: — da zato je ruska vlada, da domov naj gre vojak.
In res z meje rezervisti so domov odhajali, miroljubni utopisti — so od sreče rajali.
Kdor pa dobro je pogledal, kaj na meji se godi, lahko bil bi vsem povedal, da še vojne konec njj
Komaj je nastopil cesto z meje utrujeni vojak — že je na njegovo mesto drug nameril svoj korak'.
Vse to pa je mnogo stalo (in nas stane še sedaj), ker ministri si za šalo delajo tak dirindaj.
Tako naši diplomati delajo politiko —
(vendar se ne sme pisati preodkrito kritiko).
To so v Rusiji spoznali in so mislili tako:
»Če miru ne boste dali pa naj vse pri starem bo.«
In tako je vse ostalo kakor bilo je poprej — tudi če se je pisalo — vojska ni odšla od mej.
Nemški Mihel je rentačil tudi on bi vojno rad — močno se je razkoračil šel je k Francki vasovat.
Francka pa ga je sprejela prav prijazno in lepo — (rada ni ga nič imela on pa rad imel je njo.)
(Samo to ga je motilo, in to v glavo mu ne gre, kdko ima naročilo v Petrogradu — Delcasse).
Francka pa ga je vabila »Pridi, Mihel, pridi k nam, zdaj sem zopet napolnila -z zlatom svoj domači hram.
Pridi da porensko vino skupaj bova srkala — s piruhi za domovino skupaj bova trkala.
Dobro res je rensko vino vsak ga ljubi — rad ima, (kdor bo jajcu ubil lupino, piruha imel bo dva.)
Vsakdo ve, da je nevarno rensko vino srkati —•
Mihel, le ne previharno s Francko skupaj trkati.
Francka bi te premotila.
Ko bi se preveč razvnel, lahko bi nazaj dobila, kar si nekdaj ti ji vzel.
Tak od vzhoda do zapada bil napet je položaj — (danes je še prazna nada, da bo manj napet kedaj).
Na Balkanu kakor preje, grom topov in pušk grmi —
—	za bodoče svoje meje vsak zaveznik se bori.
Stara je lastnost Slovana (to napako vsak pozna), da mu sloga je neznana, da prepir le rad ima!
Skupaj Srbi in Bolgari šli so na veliki boj — zdaj pa po navadi stari boj imajo med seboj.
»Moj bo Bitolj!« — »Moje morje!« »Moj Solun!« — »Moj Carigrad!«
(Vsak naj svojo zemljo orje, vsak naj bratu bode brat.)
Vse zaman beseda vsaka, več balkanske sloge ni — slaba jih usoda čaka, če se boj ne pomiri.
Eden vpije, drugi skače, tretji suvati hiti —
(ker poslušajo hujskače, ki so njih sovražniki.)
Sloge so se namreč zbali oni. ki jim zlo žele — so hujskače jim poslali, da prepir neso med nje).
V	tem oziru nam arhivi razne akte hranijo —
(najbolj pa so ti lažniivi ker gre za Albanijo.)
Pred Albanijo na morju parnik je neznan obstal — vsidral se je na obzorju in je streljal na obal.
Mnogo škode je napravil in potopil ladij par (kje se je po delu ustavil je seda] še tajna stvar).
M
To že stare so intrige, ki jih lahko vsak pozna, (lahko bi napisal knjige, kdor denar in čas ima.)
Kjer resnica ne pomaga Tam pomaga včasih laž (to pa slaba je podlaga, vzrok škandalov in blamaž).
Naši listi so pisali, da je b:la Hamidie — drugi pa so dokazali, da to same so laži.
Kje je ladija-neznanka, nihče danes prav ne ve.
(Kjer dokazov pravih manjka govoriti se ne sme.)
Eno pa je vendar pravo,
(kar nikjer se ne taji,) imela našo je zastavo —
•ta neznana »Hamidie«.
Kot ta ladja izgubljena sredi širnega morja — taka reva nebogljena naša je politika.
Kjer le more hujska, draži, strelja kakor ve in zna, vse razbija, vse sovraži — in nikjer miru ne da.
Kjer le more, intrigira, zdaj Albanec, zdaj Rumun, zdaj Poljake komandira — mi pa plačamo račun.
Tudi v ožji domovini hud prepir se je razvnel (ko bi bili vsi edini nas že davno vrag bi vzel.)
Lampe zidal je centrale in računal na profit, ker so mnogo denarja stale je naredil deficit.
(Mislil je, da y kmečke hiše bo prodal elektriko, kdo dolgove naj izbriše, ki so nad Završnico.
Toda modra glava kmeta vse prevdari, premotri. razsvetljave od Lampeta pokupiti hotel ni.
To Lampeta je skrbelo — kje prodal bi jo drugod.
(Kajti s tem je vso deželo skoraj spravil v bankerot.)
Ker zdaj delajo v Ljubljani vodno regulacijo — mislil je minister znani:; tu dobim sanacijo.'
Pa Ljubljana je zavedna in varuje svojo last in zato. ker jc napredna. Lampe rad bi vjel jo v past.
Davno svojo elektrarno si je že postavila, razsvetljavo svetlo-žarno, v mestu je napravila.
Ker pa bilo že premalo je iz nje elektrike — hoče zidati centralo si na breg Ljubljanice.
Za pravico zdaj Ljubljane mora se prepirati — ker dežela vsa meščana hoče le odirati.
Klerikalcem boben poje mnogo imajo dolga — a pravice stare svoje jim Ljubljana ne proda.
Po deželi naši celi vlada klerikalna tma (če elektriko bi vzeli, še v Ljubljano bi prišla.)
Vse okoli se probuja, in pomlad je vsepovsod, vse prepeva alelujo vse slavi vstajenja god.
Tudi kmet slovenski vstaja. In rešitve si želi — pa polip mu grob obdaja, in mu vstati ne pusti.
Prišlo novo bo življenje, ko mini »velika noč« — ta naj upa na vstajenje, kdor veruje v svojo moč.
Ob Ljubljanici postavim novo si elektrarno sam, kar elektrike napravim, jo Ljubljančanom prodam
Trst.
Zadružna gostilna članov NDO. v Trstu In nepravilno postopanje njenega odbora. Prejeli smo: Pod naslovom »Zadružna gostilna članov NDO.« se je osnovala pred tremi leti pod^ okriljem Nar. del. organizacije« društvena gostilna. Na čelo te preko-ristne zadruge je bil izvoljen sporazumno s centralnim odborom NDO. odbor, ki je v začetku pravilno postopal; držal se je zadružnih pravil. Toda sedaj je vse drugače. Sedanji odbor, ki mu načeluje g. Šorn, postopa naravnost proti določbam zadružnih pravil, kar je vredno graje. § 4. zadružnih pravil se glasi: Zadružniki so samo redni. Vsak poštenjak, ki je dopolnil 20 leto in je član »Narodne delavske organizacije« v Trstu, sme pristopiti zadrugi. (Člani zadruge so lahko ustanovni, redni ali pa podporni člani NDO.) Sedanji odbor te določbe pravil ne mara upoštevati. — Dne 16. t. m. se je vršil občni zbor omenjene-zadruge. Na občnem zboru so se nekateri izmed navzočih članov oglasili k besedi in so Zahtevali. da morajo biti dotični, ki hočejo postati člani zadruge, obenem tudi člani NDO., kar stoji črno na belem v pravilih. Gosp. predsednik je prišel v majhno zadrego, iz katere Pa si je znal kmalu pomagati. Kon-statiral je, da imajo člani, ki protestirajo, na podlagi zadružnih pravil popolnoma prav; da smejo biti torej člani zadruge samo tisti, ki so člani; NDO. NI pa konstatiral, če so vsi zadružniki, oziroma, če so vsaj Izvoljeni odborniki — člani NDO. Iz zanesljive strani smo izvedeli, da Je celo precejšnje število novoizvoljenih1 odbornikov — med njimi tudi g. Sorn
—	ki niso ne ustanovni, ne redni it^ ne podporni člani NDO. Ti odborniki si bržkone mislijo, da zadostuje, če prihajajo od časa do časa na kakoj veselico, uprizorjeno od Nar. delav; organizacije. Da to ne zadostuje, da na ta način še nimajo pravice postat* člani zadružne gostilne, še manj odborniki, to bi morali oni znati. Ce. pa niti tega ne znajo, pa je to zelo žalostno dejstvo, kajti odbornik društva bi moral, če že druzega nič ne, zna, vsaj pravila dobro poznati. Obračamo se pri tej priliki na centralni odbor NDO., da on celo zadevo natančno preišče, da pregleda, kdo im? pravico do članstva zadružne gostilne in kdo ne, in da vso stvar čimpre, mogoče uredi, da bodo ti nedostatki vendar enkrat odpravljeni. Za sedaj naj to zadostuje. Če pa centralni od: bor NDO. tozadevno ne bo ukreni* ničesar, pa bomo prisiljeni nastopi^ energično na kompetentnem mestu Zapostavljanje Slovencev v zadružni bolniški blagajni pekovsk* obrti v Trstu. Iz vrst tržaških pe, kovskih pomočnikov smo prejeli: \ konzorcijonalni bolniški blagajni pe kovske obrti v Trstu se dogajajo pe< ovskim pomočnikom slovenske na rodnosti velike krivice. Temu se nf
bogve kako 5u'diti, kajti pri zadnjih volitvah v bolniško blagajno so imagali socijalni demokratje. Da so oni v narodnem oziru skrajno krivični, tega nam ni treba poudarjati. Vsak, ki je količkaj vzbujen, mora to opaziti. Trž. socijalni demokratje, bodisi slovenski ali italijanski, so italijanski nacijonalci. To se n. pr. najbolj opaža pri institucijah, ki jih imajo oni v rokah. V okrajni bolniški blagajni ne govorijo slovensko, slovenskih tiskovin tudi nimajo. V delavski zavarovalnici proti nezgodam s Slovenci naravnost barbarsko postopajo. Za enkrat ne bomo naštevali vseh institucij in slučajev, pač pa hočemo izpregovoriti o naši pekovski bolniški blagajni. V tej blagajni, ki jc kakor smo že omenili, v socijalno demokratičnih rokah, imajo nastavljenega zdravnika, ki ni zmožen slovenskega jezika, dasiravno so člani blagajne v veliki večini Slovenci. Ta zdravnik dela Slovencem krivice. Predpravice imajo pri njem Italijani, zato ker je sam Italijan, oziroma italijanski nacijonalec in čuti vsled tega bolj z Italijani kakor pa s Slovenci. Kolikokrat se je že pripetilo, da 910-venec ni bil sprejet v zdravniško oskrbo! Italijana sprejmejo, če tudi ni tako bolan. Slovenca pa ne, dasiravno Je tako bolan, da ne more delati. Vprašamo, kaj naj počne pekov, pomočnik, ki vsled bolezni ni zmožen za delo in ga bolniška blagajna, katere član je, ne mara podpirati? Nadalje moramo konstatirati, da ta, v socijalno demokratičnih (torej mednarodnih) rokah se nahajajoča bolniška blagajna nima niti ene v slovenskem jeziku pisane tiskovine. Celo pravila so natisnjena izključno v italijanskem jeziku. Slovenski jezik prezirajo, ga zasramujejo. In to so mednarodni socijalni demokrati! Ali ni njihova mednarodnost krinka, na podlagi katere slepijo Slovence in podpirajo italijanski nacijonalizem? Program socijalno demokratične stranke pravi, da socijalni demokratje obsojajo predpravice enega ah drugega naroda v državi, da stojijo torej v narodnostnem vprašanju na stališču enakopravnosti vseh narodov. Toda kaj jim mar program! Požvižgajo se nanj. Njihov program je torej samo na papirju, v praksi pa delujejo naravnost proti njemu, v praksi podpirajo v narodnem oziru močnejše narode, tiste torej, ki delajo našemu ubogemu slovenskemu narodu v zvezi z vlado velike krivice, ki ga zatirajo na vseh poljih in ga hočejo popolnoma ugonobiti. Kar smo. zgoraj navedli, je le žarek gnilobe, ki ekzistira v tržaški socijalno demokratični stranki. Le to je dobro, da se bližajo volitve v konzorcijalno bolniško blagajno pekovske obrti. Ze s tega mesta poživljamo vse zavedne slovenske pekovske pomočnike v Trstu, da se na volitve temeljito pripravijo. Dokler bodo sedeli v bolniški blagajni socijalni demokratje, tako dolgo se bodo dogajale v njej Slovencem krivice. Zaradi tegji na delo! V vodstvo blagajne narodne moči!
KAJ PA K TEMU POREČEJO VELESILE?
Carigrad, 24. marca. Včeraj so se ponovile demonstracije proti patriarhu Persian v Peri; 5 oseb je bilo ranjenih. Policiji se je le z veliko silo posrečilo napraviti mir.
NOTA VELESIL IN ZAVEZNIKI.
Sofija, 24. marca. »Mir« piše z ozirom na znane predloge velesil, da bo posredovanje šlo še dalje in se ne bo pri teh točkah vstavilo. Kar se pa tiče zahtev velesil, da morajo takoj z mirovnimi pogajanji prenehati vojne operacije, pa pravi »Mir«, da je silno dvomljivo, da bi zavezniki brez jasne in trdne garancije, da se mir tudi sklene, to zahtevo velesil sprejeli. Ničnost in neuspeh londonskih konferenc, za časa katerih so vojne operacije počivale, kar so skušali Turki dobro izrabiti, so zaveznikom še vse preveč živo pred očmi, kot da bi šli isto pot.
LAHI O OBSTRELJEVANJU SKADRA.
Rim, 24. marca. »Agenzia Stefani« poroča iz Skadra 5. marca(!) o brezobzirnem bombardiranju Skadra s strani črnogorske armade, ki se ne ozira niti na cerkve niti na konzulate, niti na dobrodelne zavode četudi so na teh zavodih bele zastave, zastave Rdečega kriza in Rdečega polumeseca. Ker pa vsled tega bombardiranja trpi največ civilno prebivalstvo, sta napravila avstrijski in italijanski konzul pismene zahteve, da bi smelo civilno prebivalstvo oditi, toda vojni uradi so se temu odločno uprli; niti ruski in francoski konzul nista opravila ničesar. Drugo poročilo z dne 17. marca trdi, da je padlo 1000 šrapnelov v mesto, ki so močno poškodoval: krščanski del mesta. Konzularna konferenca je hotela skic niti, da naj se obvesti vlade, ki bi pedvzele proti Crnigori odločno stališče. da ne sme mesta obstreljevati, čemur sta se uprla ruski in francoski konzul, ki sta izvajala, da bi bila s tem Črnagora proti nevtralnemu-stališču velesil v svojih vojnih operacijah ovirana. Na neko prošnjo za podporo civilnega prebivalstva je Essad paša odgovoril, da ne more rezervnega živeža, ki je namenjen za vojaštvo. razdeliti med prebivalstvo.
Radi tega obstreljevanja niti Italijani niti Nemci ne morejo spati. Zanimivo bo, ako podamo čitateljem po ročito, kakšna grozodejstva so uganjali Nemci na prebivalstvu mesta Stratiburg, ko so ga oblegali (poročilo prinesemo jutri).
BERCHTOLD DEM1SIJONIRA.
Budimpešta, 24. marca. Radi tolikih blamaž in porazov je sklenil Becch-told — avstrijski zunanji minister — demisioniratl, kakor hitro bo kriza rešena.
Mali oglasi.
Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek 50 vl-nariev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
(ilasovirje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-Glince 92.
Meblovana soba se takoj odda. Igriška ulica 6 na desno 2. vrata.
217—4
posebnost
trtnii
HMrairiiik
želodca"
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Mala meblovana soba s posebnim vhodom se odda s L aprilom v Salendrovi ulici št. 4.	219—3
V Ljubljani se izdelujejo Žagarjeve kape samo na Starem trgu 32.
f
Odgovorni urednik Radivoi Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
DRUGI KORAK AVSTRIJE PROTI CRNIGORI.
Dunaj, 24. marca. Današnji listi poročajo, da nosi druga nota, ki Jo ]e Avstrija podala Crnigori, na sebi znak ultimata. (Vesti takšne vrste diše še po oni senzacionelnosti, ki so Jo židovski in krščansko socialni listi velikonočni teden proizvajali, radi česar Jim ni mnogo verjeti.)
ODGOVOR CRNEGORE.
Cetinie, 24. marca. (Posebno poročilo.) Črnagora Je že dala Avstriji na drugo noto odgovor.
Dunaj, 24. marca. Z ozirom na odgovor Crnegore izide v jutrajšnjih listih uradni komunike, ki danes zato Se ni bil objavljen, da bi inozemski listi ne imeli prekmalu poročila.
TURŠKI USTI PRIPRAVLJAJO
JAVNO MNENJE ZA MIR.
Carigrad, 24. marca. Listi, ki so ie včeraj v navdušenju klicali ln poživljali vlado, da se bojuje do zadnjega, so danes spremenili svoje pisanje. En list piše, da o vojni in miru ne bo odločevala porta temveč armada se bo morala izjaviti, ako je mogoče še uspešno bojevanje. V slučaju, da se odločujoči krogi pri armadi izjavijo, rda je boljše skleniti mir, tedaj bo Tur-člja mir sklenila, kar Ji bo v toliko lažje. ker Ima garancije za prevzetje enega dela državnega dolga ln za prosto vcrolzpovedanje prebivalstva, U biva v zemljah, ki Jih Turčija odstopa balkanskim državam. »Ikdam« piše, da stoji mir pred vrati.
Najnovejša tele- ! Naročite in širite ,Dan‘
fonska in brzojavna poročila.
Modistinja
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg
priporoča cenj. damam različne
slamnike
po najnižjih cenah. Sprejema tudi vsa popravila in jih izvršuje točno in najceneje. — Za obilen obisk 181 se priporoča
MINKA HORVAT.
Rodbina Furlan naznanja tužnim srcem, da je naša soproga in mati, gospa
Frančiška Furlan
včeraj ob 1. ponoči po kratki in mučni bolezni v Gospodu zaspala.
Pogreb pokojnice bo danes ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice sv. Krištofa na pokopališče pri sv. Križu.
Ljubljana, 25. marca 1913. Ljudmila, hči. Franc, soprog.
Kupi se rabljeno moško ln žensko
kolo.
Kdo, pove „Prva anončna pisarila".
Pozor! Pozor!
Sokoli!
INajiiovojše
gramofonske plošče
Proste vaje za III. slovenski vsesokoiski zlet m Ljubljani 1913.
Tri plošče skupaj k 7 50
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg št. 9.
Naivečja zaloga gramofonov ln plošč. Ceniki brezplačno.
F c ril 1906.
Ustanovljeno leta 1900.
»MHtmi* Odlikovana »ntmitu
London 1905
Slavn. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam naj večjo zalogo krasnih
nagrobnih vencev in =frakov z napisi.=
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.    Cene brez konkurence. =
V zalogi Je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako, da sl vsakdo lahko izbere.
:: Ljubljana ::
Mestni trg 11-12.
fgtST Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstr.
Fr. Iglič
aJUSSSJS esoraa
Silil
efeii
Cilindre, klobuke, čepice, kravate, perilo itd.
v krasni izbiri nova specialna modna in športna trgovina za gospode in dečke —
J. KETTE
Ljubljana, Franca Jožefa e. 3.
V plačilne težkoče zašli trgovci in industrijci
m- se ranžirajo
najhitreje in popolno diskretno in se v*to svrho tudi denar preskrbi.
Vprašanja pod „Filijalka Ljubljana" na upravo .Dneva*. 146
Za Veliko noč
olesarji! Pazite,
i	„	v roko raznim špekulan-
0.3. ne padete tom in ne dajte se premotiti pri nabavi kolesa od papirnatih obljub, dokler se niste ogledali mojo veliko zalogo prvovrstnih in
nalnih „Es-Ka in Adler“ koles.
Blagovolite si torej ogledati in prepričali se bodete, -da se najboljše in primerno najcenejše kupi samo
pri strogo solidni tvrdki
ANA GOREČ
špecijalna trgovina s kolesi in deli
Ljubljana, Marije Terezije cesta 14
(Novi svet).
Zahtevajte cenik. Največja izposojevalnica koles.
nad
sem prejel 4000 komadov oblek za gospode naj-
naprej
8-—
2-—
14-4'— 10-—
novejše mode od.............K	12
2000 komadov oblek za dečke najnovejše mode od............
2000 pralnih kostumov	za	otroke	od
"	1500 raglanov v najnovejših	barvah	za
gospode in dečke od .........
„	3000 modnih hlač............
„	1500 pelerin.................-
15000 damskih kostumov, raglanov, prašnih manteljev, bluz in kril po čudovito nizki ceni
Postrežba točna in solidna.
K
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič
Ljubljana — Mestni trg štev. 5.