Tedniki Glasilo Socialistične zveze delomega ljudstva za Podravje »Tednik« Izhaja pod tem skrajšanim imenom od 24 nov. 198] dalje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož. — Izdaja zavod »Tednik«, Ptuj. — Odgovorni urednik: Anton Bau-man. — Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 — Tel. 156 — St. tek računa: NB Ptuj 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mariborski tisk« — Rokopieav n« vračamo. — Celoletna naročnina za tuzem-stvo 1000, za inozemstvo 2000 din Št. 33 PTUJ, dne 21. avgust« 1 964 Letnik XVII. Pereča problema ptujske komunale: KANALIZACIJA IN VODOVOD Področje dejavnosti Zavoda za komunalno dejavnost Ptuj, se iz leta v lafo širi. Vozniki bi radi urejene ceste in ulice, prebivalci starega dela mesta vodovod in kanalizacijo, mladina kopališče, vsi skupaj si želimo urejen park in lepe nasade. Se bi lahko naštevali. Toda že to je dovolj ob skromnih sredstvih, ki jih občinska skupščina lahko odmeri za komunalno dejavnost. Upravičeno je godrnjanje občanov. Za ustvarjena sredstva hočejo višji standard in boljše življenjske pogoje, ki jih lahko nudi le vzorno urejeno mesto. Vendar ne gre. Problemi so prehudi. Težko je zadovoljevati potrebe, ko se pod starimi mestnimi ulicami podira kanalizacija, ki so jo gradili še stari Rimljani, in je, na drugi strani, treba oskrbeti z vsemi potrebami nova mestna naselja. Da, problema kanalizacije in vodovoda sta najtrša oreha za komunalni zavod, oreha, ki ju bo mogoče streti šele v nekaj letih; letos mora podjetje v najkrajšem času končati eno svojih največjih vodovodnih del; oskrbeti z vodo več vasi od Skorbe do Zlatoličja. Dela so v zvezi z gradnjo hidrocentrale Drava I in morajo biti izvršena v roku, 'toer se lahko zgodi, da ostanejo vasi po preusmeritvi dravske etruge, brez vode. Večina delovne sile in razpoložljivih sredstev je vloženih v ta objekt, tako da morajo številna manjša pa vendar nujna dela v Ptuju, počakati. Prihaja do kritike in številnih pritožb, ki so sicer ute-jneljene, ne pa tudi uvidevne. V mestu ni toliko pereč pro-Mem vodovoda, kot kanalizacije. Ze več kot leto dni so pripravljeni kanali za obnovitvena dela v Miklošičevi ulici, s čimer bi bil obnovljen celotni glavni odvodni kanal, v katerega- je treba pozneje speljati vse priključke iz stranskih ulic. Velika je potreba po vodi v naselju Bratov Reš, pa je tudi tu prej potrebna kanalizacija. Urbanistični načrt Ptuja predvideva številne novogradnje na Hajdini in v Budini. Zato je tem naseljem potreben • vodovod, ki pa ga bo mogoče zgraditi le ob finančni podpori prebivalcev samih. Namesto, da bi kopali lastne vodnjake, bodo morali gra ditelji novih hiš pač odriniti del sredstev in tako trajno rešiti problem pitne vode v svojem naselju. Čeprav so vodovodne težave najhujše, pa niso edine. Podjetje mora vzdrževati ulice s škropljenjem, pometanjem, na mnogih je treba zaradi kopanja kanalizacije žnova opraviti zamudno tlakovanje. Predmet kritike je predvsem Osojnikov drevored, po katerem hodijo vsak dan na postajo številni domačini in prebivalci drugih krajev. V sušnih dneh bi potrebovali radar, da bi se prebili skozi oblake prahu, v deževnem obdobju pa najmanj dva ali tri plovne objekte, da ne bi odpotovali iz Ptuja do vratu mokri ali poškropljeni. Sicer pa, brez šale, drevored je res v zelo slabem stanju. Na podjetju pravijo, da ga vzdržujejo kolikor je mogoče, trajnejšo rešitev pa bodo lahko poiskali šele, ko bo urba- nistično rešen projekt nove ceste od Lenarta do Zagreba, ki bo prečkala progo nekje na mestu Osojnikove ulice. Uspeh pa je, da je podjetje končno pripravilo vsa zemeljska dela v Trubarjevi in prav tako v Raj-čevi ulici, ki čakata samo še na asfalt. Pripravljen je projekt za ureditev pešpoti in kolesarske steze na Ormoški cesti, ki je ob prometnih konicah dobesedno natrpana s pešci in kolesarji. Cesta na grad je že asfaltirana. Veliko negodovanje meščanov povzroča razkopavanje mestnih ulic, ki so včasih razdejane in urejene tudi po trikrat zaporedoma. Na zavodu pravijo, da se takšnemu postopku ni mogoče izogniti, ker enkratno kopanje za vsa potrebna dela (vodovod, kanalizacija, telefon) ni izvedljivo zaradi prevelikih količin odvisne izkopane zemlje. V sedemletnem načrtu naše komune ima svoje mesto tudi kopališče. Letni bazen bi naj bil v Ljudskem vrtu, parno kopališče pa nekje na spodnjem konca parka. Toda realizacija teh načrtov je še daleč in lahko se zgodi, da bodo Ptujčani čez leto ali dve ostali brez parnega kopališča, saj staro ne bo več uporabno kljub stalnim popravilom. To bi bil hud udarec za meščane tistega dela mesta, ki v svojih starih stanovanjih nimajo kopalnic in umivalnic. Občinska skupščina bo morala misliti na to v svojih finančnih proračunih prihodnjih let, morala bo misliti na to, da se v nekaterih ulicah (npr. Cankarjeva) podit« stara kanalizacija, še zapuščina rimskega imperija, morala bo misliti na to, da se v nekaterih ulicah meščani deževnem vremenu ne morejo večno utapljati v blatu... Na vse to bodo morale misliti tudi gospodarske organizacije in ostali pristojni forumi. Milili V torkih in petkih je na ptujskem živilskem trgu več stojnic i raznim kičem, po katerem sicer nI povpraševanja, je pa I* še nekaj kupcev. T 'E DNI P( D SVETU Pritisk zaradi Kube Od 1. januarja 1965 obdavčevanje zakonu Novi temeljni zakon o prispevkih in davkih občanov je izšel v Uradnem listu SFRJ št. 32 z dne 29. Vil. 1964; naj omenimo nekaj njegovih značilnosti. Temeljni zakon o prispevkih in davkih občanov, ki ga bo dopolnil še republiški zakon o prispevkih in davkih, je razdeljen na 17 poglavij. OSNOVNA NAČELA V prvem poglavju so zajeta naslednja načela: vsak občan je dolžan po svoji gospodarski moči prispevati za materialne potrebe družbene skupnosti v obliki prispevkov in davkov, ki morajo biti ob enakih pogojih enaki za vse občane na območju ene občine. Iz dohodka, ki izvira iiz osebnega dela, se plačujejo prispevki, iz dohodka, ustvarjenega s tujo delovno silo in od dohodkov od premoženja in premoženjskih pravic pa davki. Vsaka družbeno politična skupnost ima pravico uvajati prispevke in davke, ki so določeni z zveznimi predpisi. Prispevke in davke je možno torej uvajati le na podlagi zvez-; nih predpisov. Zveza in republika smejo določiti najvišjo mejo, do katere se smejo občani obremenjevati. Davčne stopnje, ki jih predpisuje federacija, so načeloma proporcional. in torej ne rastejo, če raste dohodek. Stopnje, ki jih predpisuje republika in občina, pa so lahko tudi progresivne, tj. smejo rasti, če se povečuje dohodek, vendar morajo biti za eno vrsto dohodka na območju občine enotne, le za prispevek od kmetijstva so lahko stopnje na območju občine različne. Stopnje se med letom ne smejo spreminjati ter ne smejo imeti učinka za nazaj, razen če so te ugodnejše za občana. Republika ima pravico predpisati trajne in začasne oprostitve, ki so obvezne tudi za federacijo; za federacijo so obvezne prav tako tiste olajšave in oprostitve, ki jih predpiše občina na pod- ne vodnjake, bodo morali gra- skupnost ima pravico uvajati ki jih predpiše obema na pod- 1103 vinski vzorci na letošnjem vinskem sejmu Konec julija so se v Ljubljani zbrali številni enologi, strokovnjaki za ocenjevanje v:.n in žganih pijač iz 11 držav, da bi ocenili prek 1300 vzorcev vin, žganih pijač in sadnih sokov, ki so jih proizvajalci iz 25 držav poslali na jubilejni 10. mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme, ki bo v Ljubljani od 20. avgusta do 6. septembra t. 1. Prvi del letošnjega 10. mednarodnega vinskega sejma — degu-sftacija in ocenjevanje prejetih vzorcev — je ponovno potrdil veliko mednarodno veljavo te sejemske prireditve, ki slavi letos desetletni jubilej. Mednarodni sloves vinskih sejmov v Ljubljani so ob letošnjem jubileju potrdili že številni rekordni rezultati: še nobeno leto ni bilo na tem sejmu zbranih toliko vzorcev kot to leto. Rekordno je letos tudi število držav, ki so s svojimi proizvodi zastopane na tem sejimu. Prepustimo besedo profesorju ing. Miranu Veseliču, predstojniku Inštituta za vinogradništvo in vinarstvo na Biotehn;čni fakulteti Ljubljanske univerze, ki je predsedoval mednarodni komisiji za ocenjevanje vin: Smatram, da je letošnja degu-stacija na 10. mednarodnem jubilejnem sejmu vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme v polni meri upravičila jubilejni sejem. To je biila doslej največja degustacija vin .na svetu, tako po številu vzorcev kot po števiiu držav, ker so bili zastopani vsi kontinenti, prav tako pa tudi po številu in reprutaciji degustator-jev. Kako velik ugled si je pri- dobilo to ocenjevanje, je dokaz tudi v tem, da je prišlo iz Zvezne republike Nemčije 151 vzorcev, iz Avstralije 84, iz ZDA 16 in Nove Zelandije 46 itd. Letos je bilo prek dve tretjini vzorcev iz inozemstva. Glede Jugoslavije smo ugotovili splošen odziv. Letos ni bilo pomembnejšega vinogradniškega območja, ki ne bi bilo zastopano s svojimi vzorci. Svojčas tega ni billo. Zdaj vsa država priznava Ljubljano kot edini center za mednarodna ocenjevanja. Letos smo prvič ocenjevali vina na podlagi provenience in ne na podlagi sort grozdja, ker dejansko sorta nič ne pomeni. Pro-venienca je odločilna. Zato smo napovedali samo države in ne več sorte grozdja. Po mojem mnenju bi bilo bolje v prihodnje morda opustiti celo države in bi imenovali pred ocenjevalno komisijo eventualno samo kategorijo vina. Mednarodna komisija je imela letos izredno visok strokovni nivo. To je omogočilo enotno ocenjevanje komisije. Objektivnost je bila stroga, vsi vzorci so se ocenjevali inkognito. Pri jugoslovanskih vinih moramo ugotoviti, da imamo slabe uvožene zamaške. Ta problem se vleče že leta. Kljub visoki ceni so naši zamaški slabi, tretje vrste, so tudi prekratki in luknji-čavi. Zamašek ima namreč dvojno funkcijo — da zamaši stekle- | nioo in drugič, da omogoča pravilno dozorevanje vina. Pri slabem zama&ku pa pride do prekomerne oksidacije vina. Glavni krivci za to so naši uvozniki. Z zadovoljstvom lahko ugoto- vimo, da je bil pred 10 leti postavljeni smoter, da bi Ljubljana postala svetovmoEnano središče za mednarodno ocenjevanje vin na visoki ravni, dosežen m da smo zato lahko zadovoljni. Na vseh petih kontinentih krasi danes najboljša vina značka, ki je iz Ljubljane. Naša naloga je, da pridobljeni ugled in zaupanje, ki ga uživa to mednarodno ocen je-' vanje v svetu, obdržimo in zato bo treba storiti vse, da bi v polni men zavarovali pravilne in objektivne ocene mednarodne komisije v Ljubljani.« \ Priprave r.a tretji pomurski sejem V G. Radgoni se že priprav-lajoj v tretji pomurski sejem, ki bo od 12. do 20. septembra. Na sejmu bo letos mogoče .po znatno znižanih cenah kupiti tekstil in gospodinjske pripomočke, ki jih bodo razstavljala poleg domačih podjetij tudi hrvaška podjetja. Letos bodo pripravili tudi turistično razstavo z naslovom »Lepote Pomurja«. Vzporedno z razstavo strojev pa bodo organizirali razgovore kmetijskih stro-strokovnjakov. Največja atrakcija bo razstava štajerskih vin. F. E. V VIDMU^OB SCAVNICI FLUROGRAFIRAN.TE ZDRUŽILI S KRVODAJALSKO AKCIJO Na območju Vidma »b ščavni-ci je te dni bilo obvezno flu-rografiranje. Flurografiran.jp prebivalcev na tem območju so združili še s- krvodajalsko akcijo. Odbori Rdečega križa so si letos več krvodajalcev. Samo na ob-prizadevali, da bi zbrali kar naj-moč.jti Vidma so zbrali "arf 200 prostovoljnih krvodajalce'- D. B. po novem la*i republiškega zakona. Prispevki po odbitku se plačujejo občini, kjer je prebivališče (sedanji proračunski prispevek), oziroma občini, kjer je poslovni prostor oziroma, kjer se dosega dohodek (obrtniki, lastniki niš, lastniki in uživalci zemljišč itd.). Predpise o obveznem vodenju poslovnih knjig bo vseboval republiški zakon. S prisilno izterjavo prispevkov in davkov se ne sme spraviti v negotovost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov (oseb, ki skupno živijo, pridobivajo in trošijo dohodke). VRSTE PRISPEVKOV IN DAVKOV \ V drugem poglavju so naštete vrste prispevkov in davkov. Tretje poglavje obsega določbe o prispevku iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja. Iz teh predpisov in predpisov, ki bodo glede tega prispevka še izšli, bodo nastale nekatere bistvene spremembe. Prispevek po novih predpisih bo obsegal namreč sedanji redni in dopolnilni proračunski prispevek, pavšalne osnove in pavšalne zneske prispevka bo predpisovala republika in ne več zveza. Obračunaval se bo po stopnjah tiste občine, kjer je delavec zaposlen, odvajal pa občini, kjer je prebivališče delavca oziroma uslužbenca. I DAVKI V KMETIJSTVU | Četrto poglavje zajema določbe o prispevku iz kmetijstva. Osnova za ta prispevek bo tudi v prihodnje katastrski dohodek, od gozdov pa se lahko plačuje prispevek republike in občine od dejanskega dohodka. Če ima en davčni zavezanec zemljišča na območju več občin, bo odmerjala prispevek vsaka občina posebej. Za zemliišča. ki so dana, v zakup družbenemu sektorju, je možno predpisati posebne olajšave v obliki zmanjšanja odmerjenega prispevka. OBRT Peto poglavje obsega določbe o prispevku iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. Prispevek po tem poglavju plačujejo samostojni poklici razen intelektualnih poklicev. _ Prispevek je možno odmerjati na štiri načine, in sicer: 1. po pavšalni letni osnovi v naprej (sedanji obrtniki pavša-listi): 2. v letnem pavšalnem znesku (tako kot sedaj dohodnino v stalnem znesku): "5. v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (tako kot npr. seda i dohodnino od prevozništva kot «tran«ke kmetijske dejavnosti itd.): ter 4. od dejanskega osebnega dohodka po preteku leta. Storitvena obrt. med katero se uvršča tudi zasebno gostinstvo, mora biti načeloma obdavčena od oavcalnili ocrtor (Nadaljevanje na 2. strani) Potem ko je južnoameriška država Čile sklenila, da se bo podredila zahtevi večine v Organizaciji ameriških držav (OAD) in d» bo prekinila diplomatske stike s Kubo, je vprašanje kubanskega »castrizma« spet postalo hudo pereče. Mehika je že odločno odklonila tak pritisk, te dni pa se je oglasila še urugvajska vlada. Toda pritisk se nadaljuje. Urugvaj bo, kot vse kaže, sprožil vprašanje pritiska, ki ga je v OAD organizirala ameriška diplomacija, v Združenih narodih. Seveda s tem ne bo mogel preprečiti sankcij, ki jih bodo dežele članice že izvajale proti Kubi. Prav tako ne bo mogel preprečiti, da ne bi Mehike, Urugvaja in še katere dežele izključili iz Organizacije ameriških držav zaradi »neposlušnosti«!. Toda sank problem bodo načeli na najviš jem mednarodnem mestu. Gonja proti socialistični Kubi je namreg odkrito vmešavanje v kubanske notranje zadeve in kot taka naperjena proti načelom ustanovne listine OZN. Značilno je, da se v protiku-bansko igro vse bolj vključuje tudi Argentina. Sedanji predsednik niia je sicer, kot kaže, prekinil v uradnem smislu protiku- bansko gonjo. Zato vse bolj govore o možnostih, da se vrne v domovino nekdanji diktator Peron, ki že devet let živi v Španiji. Pred kratkim je namreč Spremenil svoje nazore in se z izjavami prikazal kot vneti proti rastri st. Čeprav ga argentinski generali ne žele (zaradi naslonitve na peronistične sindikate v deželi je moral pred leti s predsedniškega položaja predsednik Fron-dizi), jim je vendarle všeč njegova protikubanska. igra. Sam tudi predlaga, naj 5;iem oiet»-aniti osvobodilna gibanje Vietkong. Vendar se je velika ofenziva v džunoli. ki so jo pričeli pred dnevi, končala klavrno za vladne čete. četudi so jih vodili ameriški »inštruktorji« in jih podpirali ameriški helikopterji. Ameriška vlada je poslala tf Objava svojcem padlih talcev V posebni knjigi, ki bo izšla NOV občine Ptuj, Trg mladin-čez nekaj mesecev v Mariboru, skih brigad (nad samopostrež-bodo objavljena poslovilna pi- no trgovino). Pisma bomo po sma talcev, ki jih je okupator prefotografiranju vrnili! med narodnoosvobodilnim bo- Tiskana poslovilna pisma bojem obsodil na smrt. Poleg pi- do večen spomin na ustreljene sem bodo v knjigi objavljene talce in naša dolžnost je. da slike in hkrati življenjepisi tal- zberemo vsa pisma in jih obja-cev, ki so napisali svojcem ali vimo! Prosimo svojce talcev in prijateljem poslovilno pismo. organizacije ZB NOV na tere-Prosimo vse. ki še hraniio po- nu. da izpolnijo svojo dolžnost, slovilna pisma nstrelienih tal- zberejo in oddajo poslovilna pi-oev. da pisma' prinesejo ali poš- sma talcev do konca avgusta ti. ljejo na sedež Združenja borcev ZB NOV občine Ptuj Priporočili Občinske skupščine Ptuj gospodarskim organizacijam Skupščina občine Ptuj je na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 20. julija 1964, obravnavala poročilo o gibanju gospodarstva v občini v prvem polletju 1964 in ugotovila, da so povprečja, ki jih polletna analiza navaja tako v proizvodnji (indeks 130,3) kot v doseganju celotnega dohodka (indeks 126,3) dokaj boljša kot v preteklem letu in še zadovoljiva glede na planske obveznosti za leto 1964 — indeks 44,1. Proizvodnjo je oviralo predvsem pomanjkanje električne energije ter nekaterih surovin in embalaže. Pri ocenitvah poslovanja posameznih gospodarskih organizacij, pa so bili ugotovljeni tudi negativni pojavi, ki so spremljali dosežene uspehe, kot prekomerno zaposlovanje nove delovne sile, ne dovolj dokumentirane investicije, premajhna skrb za strokovno izobraževanje delavcev, nedosledno uvajanje načela delitve po delu ter premajhna skrb za zadovoljevanje potreb skupne potrošnje. Da bi te pomanjkljivosti odpravili in da bi se izboljšalo gospodarjenje delpvpih organizacij v drugem polletju 1964 je skupščina ohbčine Ptuj v zvezi s temi ugotovitvami na podlagi 33. člena statuta občine Ptuj sprejela naslednje PRIPOROČILO 1. Delovne organizacije naj r»cionalneje trosijo delovno silo in izpopolnjujejo organizacijo dela v cilju izboljšanja osebnih prejemkov zaposlenih, ker porast delovne sile glede na prejšnje leto znaša 12%. medtem ko je z družbenim planom predviden porast zaposlenih le za 5 '/o. 2. Številni predlogi, ki so jih dali inšpekcijski organi v zvezi z investicijami za dopolnitev dokumentacije oziroma zagotovitve finančnih sredstev, resno opozarjajo delovne organizacije, naj z večjo odgovornostjo pristopajo k investicijam. Da bi pri delitvi dohodka zagotovile večii delež osebnim dohodkom naj investirajq prvenstveno v modernizacijo proizvodnega procesa. 3. S spremenjenimi predpisi bo delovnim organizacijam ostalo več sredstev kot dosedaj. Zato naj delovne organizacije predvidijo tudi večja sredstva za zadovoljevanje potreb skupne potrošnje. Izdatki za ureditev otroškega varstva, družbene prehrane in kulturno razvedrilo j in oddih se bodo bogato obre- 1 stovali, saj bodo zaposleni de- ' lali z večjo zavzetostjo. 4. Delovne organizacije naj nenehno skrbijo za splošno in strokovno izobraževanje delavcev, da bodo ti mogli slediti napredku tehnike in gospodarstva nasploh ter prevzemati nase od- ' govornost upravljanja. 5. Pri nagrajevanju naj se dosledno uveljavlja načelo delitve po delu in doseženih uspehih in to pri vseh kategorijah zaposlenih. 6. Podražitve nekaterih življenjskih potrebščin terjajo vskladitev osebnih dohodkov z življenjskimi stroški. Delovne organizacije naj iščejo možnosti za zvišanje osebnih dohodkov v izpopolnitvi organizacije dela, delovnega procesa, v štednjl ln dvigu storilnosti. Izogniti se je treba povečanju osebnih dohodkov na račun zvišanja cen izdelkom, ker takšen ukrep povzroča verižno reakcijo na škodo osebne potrošnje in znižuje realne osebne dohodke. Priporočilo Izvršnega sveta SRS o višini dodatka zaradi zvišanja cen naj velja kot minimum, ker so življenjski stroški v Sloveniji višji. 7. Dodatki naj se določajo v absolutnih zneskih in ne v procentih na osebne prejemke. Pri tem bi naj delavci z nižjimi osebnimi dohodki prejeli višje dodatke. ^ i 8. Delovne organizacije naj ob i upoštevanju gornjih priporočil najdejo možnosti, da bodo z no- j vim letom najnižji osebni do-! hodki dosegli 30.000 dinarjev mesečno. 9. Delovne organizacije naj nadaljujejo s proučevanjem po- j gojev na prehod na 42-urni de- j lovni teden in pripravljajo potrebne analize. 10. Gospodarske organizacije: i Tovarna perila in konfekcije Delta Ptuj, Tovarna glinice in f aluminija Boris Kidrič, Kidričevo, Tiskarna Ptuj, Trgovsko podjetje Merkur, Ptuj, Čevljarska delavnica Kidričevo, Gostinsko podjetje Breg, Ptuj, Obrtno podjetje Moda, Ptuj, I Obrtno podjetje Dravlnja, Ki-[dričevo, Kmetijski zadrugi Haj-dina in Ptujsko polje, Gorišnlca j ter Agrotransport, Ptuj, naj razporede ostanek čistega dohodka po zaključnem računu za leto 1963 ln plačajo prispevek družbenim in investicijskim skladom, kar bo omogočilo redno financiranje Investicij v šolstvu. Št.: 30-13/64-5 Datum: 10. avgusta 1964 Podpredsednik skupščine občine Ptuj Vladimir Vrečko, 1. r. Skupščina občine Ptuj je na podlagi 31. člena statuta občine Ptuj obravnavala na svoji seji 20. julija 1964 poročilo o problemih notranje delitve in sistemov nagrajevanja ter ugotovila, da obstajajo v delovnih organizacijah na tem področju določena nasprotja s splošnimi družbenimi načeli in smernicami. Zaradi tega je skupščina občine Ptuj na podlagi 33. člena statuta občine sprejela naslednja PRIPOROČILO delovnim organizacijam v občini Ptuj 1. S problematiko o notranji delitvi čistega dohodka je bilo nakazano, da mehanizem notranje delitve v mnogih delovnih organizacijah ni povsem v skladu s splošnimi načeli in smernicami. Zaradi tega naj organi upravljanja ponovno proučijo veljavni sistem delitve čistega dohodka ter samo delitev izpopolnijo tako, da bo delitev čistega dohodka na osebne dohodke in sklade vezana na rezultate gospodarjenja. Pri tem je potrebno ločiti rezultate gospodarjenja, ki so plod prizadevanja delovne skupnosti, od rezultatov ki so odraz zunanjih faktorjev. 2. V pravilnikih je potrebno določiti ustrezne osnove in merila za delitev čistega dohodka in delitev izvajati po teh osnovah in merilih. 3. Delovne organizacije, ki so v svojih pravilnikih uvedle delitev čistega dohodka po delovnih (ekonomskih) enotah, naj glede na dane pogoje tem enotam in organom dajo tudi ustre-zajočo materialno osnovo in pravice neposrednega upravljanja. 4. Politika nagrajevanja mora biti zasnovana na načelu delitve po delu. Zato je treba mehanizem oblikovanja osebnih dohodkov izdelati tako, da bo dejansko stimulativen za proizvajalca in da bo hkrati zagotavljal večjo, ekonomičnejšo ter rentabilnejšo proizvodnjo oziroma storitve. 5. Organi upravljanja ter drugi subjektivni činitelji naj skrbijo, da se obračun osebnih do- j hodkov izvaja le po osnovah in i merilih, ki jih vsebujejo pravil-| niki. Kakršenkoli drugi način oblikovanja ali obračunavanja osebnih dohodkov, ki Xi6 temelji na določilih pravilnika, je nezakonit. 6. Delovne organizacije naj v bodoče pripravljajo letne in polletne analize o notranji delitvi in politiki nagrajevanja. Analize naj prikažejo zlasti: a) kako poteka delitev čistega dohodka, ali je ta v skladu z določili pravilnika, ali je delitev odvisna od doseženih rezultatov poslovanja in ali so pri delitvi uporabljene vse osnove ln merila, ki jih vsebujejo pravilniki; b) ali obstojajo razmerja med enotami ali obrati, kakšna so razmerja med temi, predvsem z ekonomske strani; c) kako organi upravljanja rešujejo posamezne probleme na področju notranje delitve in nagrajevanja, kakšna je njihova politika pri razdeljevanju sredstev za osebne dohodke in sredstev za sklade in podobno; d) ali organi samoupravljanja odstopajo od postavljenih načel delitve, zakaj odstopajo in kakšnih metod in ukrepov se poslužujejo pri sami delitvi; kako ti organi dokazujejo uporabo načela delitve po delu na posameznih področjih in službah (proizvodnja, komerciala, splošni sektor in podobno); e) ali se pri notranji delitvi in delitvi osebnih dohodkov po pravilnikih pojavljajo kakšne .težave, ki imajo občasen ali trajnejši značaj; kako organi rešujejo in odpravljajo določene težave in ali so težave le subjektivnega ali pa tudi objektivnega značaja; f) poleg tega naj analize vsebujejo tudi pregled podatkov po metodologiji enotnih pokazo-valcev. 7. Da bi občinska skupščina, njeni organi ter družbeno-poli-tične organizacije lahko zasledovale in spoznavale razmere v delovnih organizacijah na področju delitve in nagrajevanja po delu, naj delovne organizacije redno dostavljajo te analize občinski skupščini. v II. Vse delovne organizacije naj proučijo to priporočilo ter v tem smislu izpopolnijo svoje pravilnike. Analiza pravilnikov naj bo temeljita, kajti le tako bo podana trdna osnova za izpopolnitev samih pravilnikov in objektiviziran je delitve in nagrajevanja po delu. En izvod izpopolnjenih pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov naj pošljejo delovne organizacije skupščini občine Ptuj. St.: 113-20/64-5 Datum: 10. avgusta 1964 Podpredsednik skupščine občine "Ptuj Vladimir Vrečko, 1. r. Od 1. januarja 1965 dalje obdavčevanje državljanov po novem zakonu (Nadaljevanje t I. strani) proizvodna obrt pa bi morala biti načeloma obdavčena od dejanskih dohodkov. Možne pa so seveda tudi izjeme. Osnova prispevka za pavšaliste ne bi smela biti praviloma večja kot osebni dohodek enako kvalificiranega delavca v družbenem sektorju, osnova za proizvodno obrt pa ne bi smela biti praviloma nižja kot osebni doh takratne Okrajne telovadne zveze in sedanje Občinske zveze za telesno vzgojo Ptuj. Vneto je sodeloval v organizaciji gasilstva, bil zadnji predsednik Okrajne gasilske zveze Ptuj. za tem dolgoletni podpredsednik Okrajne gasilske zveze Maribor ter član Republiške gasilske zveze. Pri podružnici Narodne banke Ptuj je zaposlen od leta 1948 in je zaradi svoje vestnosti ter strokovnega znanja že dolgo let na vodilnem položaju. V službi je nadvse natančen, marljiv in zahteva to tudi od ostalih uslužbencev, pred katerimi ne zaklepa svojega znanja, temveč je vedno pripravljen pomagati z nasveti in drugimi napotki. Navidezno strog, je po srcu dober, pravičen, tova-riški in šegav. S temi vrlinami si je pridobil naklonjenost in spoštovanje kolektiva, nadrejenih ter znancev. Ob njegovi petdesetletnici mu znanci in prijatelji čestitajo ter žele še mnogo zdravih let. Stane ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I Kratke iz Ptuja PTUJSKI MUZEJ JE DOBRO OBISKAN Poletni meseci ne pomenijo viška sezone samo v kopališčih in na plažah, temveč tudi v muzejih, mitrejih in ostalih kul-turno-turističnih ustanovah. V ptujskem muzeju je vsak dan od 8. do 18. ure odprta zbirka na gradu, ki jo, posebno ob nedeljah, obišče na stotine domačih in tujih turistov. Uprava muzeja se trudi, da bi ugodila željam in zahtevam turistov, vendar mimo vseh težav ne more; tako je npr. arheološki muzej zaradi nujnega urejevanja zbirke, odprt le za večje skupine obiskovalcev. RESTAVRACIJA NEKATERIH ZGODOVINSKIH VREDNOT Pred dnevi je začela z delom restavratorska skupina Zavoda za spomeniško varstvo iz Maribora, ki bo poskušala iztrgati zobu časa nekaj portailov na hišah v Prešernovi in Bezjakovi ulici, Florjanov spomenik ter nekaj marmornatih detaljev s pročelja nekdanjega Minoritskega samostana v Ptuju. Denar, ki ga bo Občinska skupščina vložila v obnovo, je samo majhen del dolga, ki ki smo ga dolžni spomenikom preteklosti. NOV KIOSK NA TRGU MDB Potem ko je stari kiosk doživel že nekaj selitev in popravil ter končno odslužil, je časopisno podjetje »Večer«, v sodelovanju s podružnico »Dela«, sklenilo postaviti novega; v njem bo mogoče dobiti vse pomembnejše jugoslovanske časopise in revije. Nov objekt na trgu MDB je samo majhen člen v verigi splošnega obnavljanja prodajaln, gostiln in drugih javnih lokalov, ki ga Ptuj v zadnjem času doživlja. KIDRIČEVO ISKANJE LEŽIŠČ BOKSITA V SLOVENIJI Geološko-rudarske raziskave za boksit v Sloveniji so za Tovarno glinice in alumm:ja v Kidričevem izredne važnos*i. saj lahko doprinesejo koristne ugotovitve o ležiščih boksita v naši republiki. Do teh raziskav so organi upravljanja in celotni delovni kolektiv vedno pokazali veliko razumevanja in so v ta namen odobrili večkrat tudi sredstva. Pred nedavnim je Geološki zavod SRS v Ljubljani predložil podjetju obsežno poročilo o dosedanjih ugotovitvah, istočasne pa predložil tudi program dela tega zavoda. Ko so organi upravljanja temeljito pregledali in analizirali poročilo, so skoraj enoglasno prišli do zaključka, da so te raziskave za podjetje zelo koristne. Zato je povsem razumljivo, da so sklenili skleniti z Geološkim zavodom v Ljubljani posebne pogodbo o izvedbi geološko-rudarskih raziskav za boksit v naši republiki v tem letu. Taka dela zahtevajo nedvomno precejšnja finančna sredstva, zato je delavski svet sklenil podpreti to akcijo in bo po pogodbi prispeval nad 69 milijonov dinarjev POLLETNI PERIODIČNI OBRAČUN PODJETJA Delavski "svet Tovarne glinice in aluminija je 6. 6. 1964 razpravljal o polletnem periodičnem obračunu podjetja. Podjetje je namreč proizvedlo v prvem polletju 81,2 •/• predvidene količine glinice in 76,01 "» predv. količin aluminija. Navedena proizvodnja nam daje razumljivo tudi slabše finančne rezultate. Znano je namreč, da se kolektiv že nekaj mesecev bori z resnimi težavami saj proizvodnja glinice nikakor ne gre, medtem ko tudi stanje v aluminiju ni nič boljše. Mnogim tehnološkim problemom se je pridružila še redukcija električne energije, ki še stopnjuje probleme in težave predvsem v proizvodnji aluminija. Člani delavskega sveta so sicer dobili poročilo in poslušali tudi obrazložitev nastalih težav v proizvodnji, vendar ni bilo neke bistvene razprave, čeprav je to problem, ob katerem se je treba zamisliti in nujno najti ustrezno rešitev. HIGIENSKO TEHNIČNO VARSTVO V PODJETJU Člani delovnega kolektiva TGA so prejeli polletno poročilo HTV službe, katerega je vsekakor vre- dno si ogledati Uvodoma naj ugotovimo, da problem varnosti pri delu še vedno ni zadovoljivo rešen, kar potrjujejo tudi statistični podatki za prvo polletje 1964. Čeprav je bilo v TGA v prvem polletju prijavljenih le 101 nesreč, v prvem polletju 1963 pa 129 nesreč, pomeni, da je bilo letos 28 nesreč manj, moramo ugotoviti, da bi tudi to število lahko še zmanjšali. Vsled poškodb pri delu na delovnih mestih je imelo podjetje 1497 Izpadov delovnih dni ali gospodarske izgube 19,037.9: t din. Če k temu dodamo še izgubo vsled obolenj, dobimo skupno številko izgubljenih 97,287.303 dinarjev. Pozitivno je. da letos ni bilo poškodb, katerih posledice bi bila trajna invalidnost, medtem ko so bile lani 4. Podjetja je prizadela edino tragična smrt dolgoletnega, vestnega člana kolektiva Vinkler-ja Alojza, ki ga je ubil ^električni tok, vendar vzrok smrti še ni pojasnjen, ker podjetje še ni dobilo tozadevne strokovne analize. IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV Izobraževanju se tudi v Tovarni glinice in aluminija posveča precejšnja pozornost. Že pri prejšnjem CD3 je obstojala kadrovska komisija, ki je tudi pripravila predlog uporabe finančnih sredstev za izobraževanje v letu 1964. Iz tega prediega je razvidno, da je v tekočem letu potrebnih še Okrog 1,000.000 dinarjev za izobraževanje v podjetju. Ta sredstva bi naj porabili za kritje stroškov tečajev za visokokvalifi-cirane delavce, k' so se pričeli že lani, in tudi za tečaje, ki bodo pričeli letos v jeseni. Nadalje bodo ta sredstva uporabili še za štipendije študentom na visokih in srednjih šolah in za izredno šolanje, za nabavo knjig, učil in skript ter za izpopolnjevanje izven podjetja ter končno za kritje stroškov izdajanja časopisa »Aluminij« in splošno izobraževanje delavcev. Istočasno je CDS pooblastil direktorja, da lahko sklene posebno pogodbo s skupščina okraja Maribor o združitvi sredstev v znesku 10 milijonov dinarjev za razvoj in potrebe strokovnega šolstva. Po tej združitvi bodo imeli organi delavskega samoupravljanja na razpolago Še okrog 6 milijonov dinarjev. Na seji je bil sprejet tudi pravilnik o štipendiranju študentov visokih in srednjih strokovnih Sol. VAŽEN PROBLEM: ODLAGANJE RDEČEC \ BLATA V Tovarni glinice in aluminija postaja iz leta v leto vedno bolj pereč problem odlaganje rdečega Ptuičani v Kamniških 'planinah Prodna naplavina Kranjsko -Sorskega polja j« bila za nami, pred nami pa se je razprostiralo pogorje Kuhovnice. Pripeljali smo se v Tržič. Tih poletni dan je bil. Nad hišami so se dvigali sivi gorski vrhovi. Zavili smo po stezi navzgor in začeli svoje planinsko romanje. Stopili smo v gozd na mirno in samotno pot. V podnožju Karavank se nam je pokazala panorama mesta, k; ima staro industrijsko in obrtniško tradicijo. Tržič je privlačen center za zimski šport, lov in turizem. Iz megle so se nam zdaj pa zdaj prikazale stene Dolomitov, ki so razkrite ? nekaj kamnolomi precej v pobočju Križke stene. Svet je iz kasijanskega dolomita, ki je neskladovit, malo odporen in zelo krhek. Drugod pokriva to skalno podlago ruša in vegetacija. Navzgor je šlo po strmem svetu, Tržič se je vedno globlje pogrezal v dolini, stari Jožef se je novo svetil, na hribu Mala mizica, je rahlo pršilo. Široko omizje Karavank je bilo v megli. S te »mizice« smo pobrali le nekaj malin. Prišli smo do koče na Križni gori, ki leži v všin: 1582 m. Dobili smo tudi žig. Zvečer se je razvedrilo in gledali smo, kako so v globelih migotale luči daljnjih krajev. Predali smo se vtisu prelepega poznega večera. Vrhovi gora so se črtali na daljnih obzorjih. Drugo jutro smo nadaljevali pot proti Storžiču. Pot je bila vsa v travi, trava vsa v rosi. da so bile noge mokre do kolen. Z vzponom v višino, je bil razgled vedno lepši. Prispeli smo na Tolsti vrh. ki, kot da bi nas napovedoval Storžiču in nas vabi na Malo Poljano. Tu nas je že čakala skleda kislega mleka. Z vrha je bil čudovit pogled na visoki Stol onstran globeli, ki je bil po robovih ves obsijan od sonca. V soseščini so štrleli v nebo vrhovi Begunjščice, Ljubeljske špice. Košute in StoržiČa, ki se je prekril z meglo pa zopet pokazal svojo sivo glavo. Vzpenjali smo se vedno više. V gorah je tako kot v Življenju: čim višje dospeš, tem višje so in tem neznatnejši je človek. Na poti sta se v vetru poziba-vala sleč in Zoisova zvončnica, ki cvete samo v skalovju naših alp. Kako vesel je človek tega sinje-modrega cvetja, ki poganja skoraj iz golih skal. vesel te svežine, ki ji še tako žgoče sonce ne pride do živega. Na meliščih je kimal rumeni julijski mah. še malo in bili smo na vrhu Storžiča. V koči smo se zamudili le za trenutek. Preko Javorniškega sedla smo prišli do Dola, vasice med lepimi gozdovi in pašniki. Pot nas je vodila dalje skozi Jezersko, ki leži med Karavankami in Kamniškimi alpami. Zaradi ugodnega podnebja, je postalo center zimskega športa. Tudi lovci prihajajo sem. ker je v gozdovih mnogo jelenov, srn in druge divjačine. blata, katerega mnogo ostane pri luženju boksita v obratu glinice. Dosedanja halda, katero so pričeli graditi že v času okupacije in ki sp jo pozneje še razširili, postaja namreč vedno manjša. Po rekonstrukciji in avtomatizacij: obrata glinice P3 postaja problem še večji, ker se predvideva mnogo večja proizvodnja glinice, vsled česar bo tudi mnogo več rdečega blata in ostalega odpadnega materiala. Zaradi vsega tega je podjetje sklenilo pogodbo s Geodetskim zavodom Maribor in Komuna projektom Maribor, za izdelavo predprograma za novo haldo odpadnega materiala. Omenjeni instituciji sta raziskovali zemlijšče, ki bi prišlo v po-štev za novo haldo, in ki bi naj bilo po možnosti čim' bližje tovarni. Izbrane so tri variante v bližini tovarne, o katerih bi še najbolj ustrezala varianta na Ptujski gori. Tam je primerna kotlina, kjer bi bilo potrebno na eni strani le zhetonirati zaporno steno. Raziskave zemljišč so stale okrog 1,877.000 din. Vendar pa je treba stvar še raziskovati, ker bo gradnja halde stala okrog 3 in pol milijarde Zato je potrebno preiskati vse možnosti, da bi našli cenejšo realizacijo. TEKMOVANJE NK ALUMINIJA V SNL Kot je znano, tekmuje NK »Aluminij« od lanskega leta v SNL, kjer je kot novinec v močni konkurenci dostojno zastopa! barve svdjega kolektiva in zasedel 8. mesto ob zaključku spomladanskega tekmovanja. Tako tekmovanje pa je povezano tudi z velikimi finančnimi sredstvi, katerih NK »Aluminij« ne bi zmogel, če mu ne bi pomagal delovni kolektiv TGA. Prejšnji CDS je odobril NK 7,000.000 dinarjev dotacije, od katerih mu je takrat nakazal 3.000.000, preostale 4,000.000 din pa je rezerviral z obrazložitvijo, da se ta denar nakaže, če bo NK »Aluminij« ostal še naprej v SNL. To se je po pričakovanju zgodilo in bi bilo potrebno odrejena sredstva nakazati klubu. O tem pa je že razpravljal novoizvoljeni DS. ki je sicer to odobril, vendar se je pokazalo, da le vsi ne podpirajo NK v njegovem prizadevanju. Posamezniki so skušali prikazati, da ni potrebno toliko sredstev in da je kolektivu vseeno, kje tekmuje njihov klub. Sklepa prejšnjega CDS, ki je dota?ijo odobril, sicer ni bilo moč anulirati, pokazalo pa se je, da člani NK »Aluminija«, ki so tudi člani delovnega kolektiva TGA, nimajo zadostne podpore prav pri svojih lastnih sodelavcih. -M. F. GRADNJA NOVE CESTNE RAZSVETLJAVE V kratkem bo pričelo graditi Komunalno podjetje Ormož v Ormožu novo cestno razsvetljavo. Obstoječa razsvetljava je zastarela in skoraj dotrajana, zato ni več primerno. Še letos bo zgrafjena nova razsvetljava od bolnišnice do Mestnega trga. ASFALTIRANJE PLOČNIKOV Do nedavna so bile razkopane ormoške ulice, pločniki pa neurejeni. To je bila posledica gradnje vodovoda, ki ga je Or- Kratke vesti iz Ormoža mož zelo potreboval. Sedaj je v centru mesta voda speljana k vsaki hiši. Zato je pričel graditi cestni obrat Komunalnega podjetja Ormož nove pločnike v mestu. Zemeljska dela so opravljena, gramoz je navožen, asfaltiranje pločnikov pa je v polnem teku. S pridobitvijo asfaltiranih pločnikov bo mesto znatno pridobilo. v GRADNJA CESTE MIMO OTROŠKEGA VRTCA Z letos zgrajeno novo cesto, ki bo stekla na desni strani otroškega vrtca, bo odpadel osjer ovinek, ki je bil pogost povzročitelj precej hudih prometnih nesreč. Sedaj opravlja potrebna zemeljska dela Cestno podjetje Maribor, ki računa, da bo še letos asfaltiran ta odsek ceste od otroškega vrtca do razcepa cest Središče—Ljutomer, ki je oddaljen približno 1000 metrov iz centra mesta. Nesreče ZARADI PREVELIKE HITROSTI JE PADEL Z MOTORJA Prejšnji ponedeljek ob 0.4 sta padla na ovinku ormoške Kolodvorske ceste motorist Stanko Krniški s sopotnikom Stjepanom Sčuričem, oba doma iz Brega pri Varaždinu. Vzrok nesreče je bila prehitra vožnja. Z motorjem sta ponesrečenca zadela v železno ograjo in med padcem je motorist dobil hude telesne poškodbe, njegov sopotnik pa lažje. Nezavesten motorist je bil prepeljan v ptujsko bolnišnico. Po vsej verjetnosti je bil vinjen. PRI PADCtT Z MOPEDA SI JE ZLOMIL NOGO Alojz Škrinjar, obraitovodja obrata kmetijske zadruge Ormož v Ivanjkovcih, je padel prejšnjo soboto z mopeda in si zlomi! nogo. Do nesreče je prišlo na kupu gramoza na cestišču, ki je bilo precej razrito. Ponesrečenec je bil prepeljan v ptujsko bolnišnico. f Kratke iz tednikov sosednih občin INDIVIDUALNA IZGRADNJA Stanovanjski problem je v Lenartu prav tako pereč, kot v mnogih večjih mestih. Za sedaj je edina rešitev v individualni graditvi. Zato je Zavod za urbanizem v Mariboru izdelal po urbanističnem programu načrt za gradnjo visokopntličnih stanovanjskih hiš. Tako se bo lahko vsaj delno zmanjšalo število prosilcev, ki čakajo na stanovanja, in ki jih je sedaj že 84. k 1 Vzhodna stena v kino dvorani v Ptujn je začela posedati. S takšnimi plombami in s podbetoniranjem temeljev bo posedanje za nekaj časa preprečeno. Z Jezerskega smo prišli do Češke koče na Ravneh, od koder sta nas kmalu zvabila vrhova Kočne in Grintavca, ki se dvigata tik nad kočo. Lepa, zares čedna strmina drži do obeh vrhov. Robovi Kočne so strmo odrezani, prost pogled na vse strani daje človeku občutek, da plava nekje v zraku. Vsenaokrog Siren, samoten in skalovit svet. Obrisi teh vrhov, zveriženih glav in vzpetih hrbtov so se dvigali kakor senčne gmote v hladni zrak. Kamorkoli smo pogledali, jjovsod gore. gozdna pobočja s svojo tihoto, naselja v ravninah, pa zopet gorski svet, brez konca. Človek se nehote j spomni Zupančičevih besed:»... a jutri pojdem na goro, naj se oči mi napijo višin, daljin ... Nedeljsko jutro je in poslovimo se od prijaznega oskrbnika v Zoisovi koči. Sončni žarki so vstali zgodaj, zato gremo za njimi. kajti sonce je pobarvalo le vrhove, Skuti pa je darovalo rdeč pajčolan. Na poti proti vrhu Sku- te smo videli gamsa, ki se je mirno pasel in !e včasih dvignil glavo, da bi ob najmanjši nevarnosti izginil med skalovjem. Proti Grintavcem je videti obrise človeških poitav. Veliko nas je bilo v Zoisovi koči, a smo zdaj vsi razkropljeni od Planjave pa do Kočne. Ob poti smo videli šope encijana, ki je odpiral proti jasnemu nebu svoje prelepe modre cvetove. Na vrhu Skute so žarele Kočna. Grintavec, Dolgi hrbet, Ojstrica. Druge gore so bile v megli, iz katere je molel le razorani obraz očaka Triglava — kamnitega pono .a naše domovine. O njem pravi Finžgar: »... a lice trdo kaže in robato, srce, Triglav, in lice kakor tvoje ...« Spustili smo se strmo skozri Turški žleb. do Okrešlja. Hodili smo po eni sami rdeči preprogi rododendrona,, te lepe planinske rože. še ogled slapa pod Rinko in pogled na Ojstrico, in že smo se poslovili od Kamniških nlamn S. Petrovič VELIKO NEURJE NAD VARAZDINOM V soboto, 8. avgusta 1964. je Varaždin in okolico presenetilo hudo neurje z močnim vetrom, ki je lomil celo drevesna debla. Med nalivom je padala tudi toča, debela kot lešnikova in orehova zrna. Varaždinska kanalizacija ni mogla naenkrat sprejeti ogromnih količin vode. Mnoge ulice so bile poplavljene, stihija ni prizanesla niti stanovanjem in skladiščem; kljub intervenciji gasilcev sta milijonsko škodo v svojih skladiščih utrpeli podjetji »Granap« in »Vino-voče«. V stanovanjskih zgradbah so bila poškodovana kletna stanovanja, na strehah pa televizijske antene. V okolici Varaždina je neurje uničilo mnoga polja s posevki. TRAGEDIJA V PODRUTAH Na železniškem prelazu v Podrutah je v začetku preteklega tedna prišlo do težke prometne nesreče. Traktor s prikolico, polno gradbenega materiala, je prečkal prelaz v trenutku, ko je po progi iz Kojn-ščine pripeljal tovorni vlak. V ! kabini traktorja je bilo pet ljudi; vsi so plačali neprevidnost na nezavarovanem železniškem prelazu s smrtjo. VARTEKS GRADI TERMOELEKTRARNO Tovarna »Varteks« je prva v varaždinskem okraju, ki se je odločila za gradnjo lastne termoelektrarne. Razlog je vse če-šče pomanjkanje električne energije, ki bi tovarno v bodočnosti, ko. bo svoje kapacitete še povečala, vse bolj oviralo v procesu proizvodnje. MEDlMURJf POSPEŠITI PRIPRAVE" ZA JESENSKO SETEV Letošnji pridelek pšenice je bil slab. Poročila o vzrokih in posledicah z vseh koncev si često nasprotujejo, vendar so si vsa edina v nečem — potrebne so boljše priprave za jesensko setev. List prinaša nekatere predloge, ki jih je treba upoštevati, da bi prihodnje leto dosegli boljše rezultate, in pravi na koncu: »Jasno je. da brez težav ne gre. Vendar so letos splo«ti pogoji mnogo ugodnejši kot kdajkoli doslej Proizvajalci so dobili z novimi zagotovljenimi cenami in premijami veliko vzpodbudo za boljše gospodarjenje. Odstranjenih je mnogo težav, ki so bile doslej največkrat »ozko grlo«, predvsem pomanjkanje umetnih gnojil in poljedelskih strojev. Potrebno je le pospešiti priprave, kar je v največji meri odvisno od strokovnjakov v kmetijskih organizacijah, in letošnji neuspeh se ne Ido ponovil.« GRADNJA NOVE DVORANE »CATEKSA« »Cateks« namerava razširiti proizvodnjo in je v ta namen kupil okrog' 250 novih strojev. Večina jih je že dobavljenih, vendar leže v skladiščih, ker prostora za montažo ni. Zato je nujna gradnja nove dvorane, ki se bo pričela v prihodnjih dneh in ho verjetno končana še pred zimo. i Podravski hmelf-uspašen konkurent savinjskemu V velikonedeljskem hmeljišču 135 obiralk in obiralcev spravlja letošnji pridelek. Veseli klic obiralcev in prleška govorica vzbujajo trgatveno razpoloženje. Sušilnica zmore vsakodnevno zbranih nad 900 kilogramov zelenega pridelka. Dosedanjo površino 6,5 ha hmelja bo poslovna enota zadruge Velika ^Nedelja v prihodnjem letu povečala za 5 ha v strnjeno plantažo. Prijazna velikonedeljska vasica je po svoji lepi legi in zaradi orjaškega zgodovinskega gradu, ki si ga kaj radi ogledajo domači in tuji turisti, po svoje znamenit kraj. Potnik ali turist, ki se pripelje z avtomobilom ali vlakom iz Ptuja proti Orpnožu mimo Velike Nedelje, se rad ozre na priljubljeni kraj, ki- je pričel sloveti v zadnjih letih zaradi pridelovanja kvalitetnega hmelja. Čeprav so pričeli pri Veliki Nedelji šele pred šestimi leti poizkusno uvajati hmelj v kmetijsko proizvodnjo, so dosedanji obilni in visokokakovostni pridelki pokazali, da ima hmelj pri Veliki Nedelji ugodnejše talne in klimatske pogoje od drugih krajev v Sloveniji. Tudi letošnji pridelek hmelja _Joo takšne ali boljše kakovosti od savinjskega. Hmeljišča, ki so razprostrta med velikonedeljsko železniško postajo in cesto, ki pelje proti To- je polno obiralcev. Mica, Tona, Treza, Franča, odmeva iz nasada. Marljive roke obiralk in obiralcev pridno segajo po kobu-ljah hmelja, ki so polne rumenega prahu. Tu in tam je moč slišati zbadljivo šalo, ki pozneje prehaja v kramljanje ali smeh. Skoraj vsak obiralec ima pred seboj vrečo, v katero pospravlja natrgani pridelek. Samo otroci so brez njih, Vendar mladi obiralci pri obiranju ne zaostajajo za odraslimi. Obiralci med obiranjem tudi hmelj sortirajo. Tridesetlitrski pločevinasti škaf je merica nabranega hmelja; Za nabrano mero hmelja prejme obiralec 100 dinarjev, ' oziroma 20 dinarjev več kakor lani. Mnoge obiralke so zadovoljne, da jim ni potrebno hoditi več daleč v Savinjsko dolino na obiranje hmelja. PRVI HMELJAR S SLAMNATIM KLOBUKOM NA GLAvf Pred nekaj dnevi me je pri- Hmeljar s slamnikom možu so polna obiralk in obiralcev. HMELJ ZAHTEVA MNOGO NEGE Velikonedeljsko hmeljišče na žici je lepo urejeno in negovano. Hmelj je na videz preprosta in manj zahtevna kultura, v resnici pa je treba pridelovanju hmelja posvetiti več skrbi kakor ostalim poljedelskim kulturam. Tu izvirajo visoki proizvodni stroški. Letos so hmeljišče trikrat kultivirali, hmelj dvakrat okopali in petkrat škropili. Škropljenje proti hmeljevi pero-nospori in listnim ušem so letos, kot prejšnja leta, opravili uspešno in pravočasno. Dober strokovni nadzor, pravočasno opravljena dela in maksimalna uporaba agrotehničnih in agroke-rnečnih sredstev so v hmeljišču zagotovili obratu velik in kakovosten hektarski donos. V HMELJIŠČU VESELO RAZPOLOŽENJE 6,5 hektarjev veliko hmeljišče peljala pot v hmeljišče, v to prijetno trgatveno razpoloženje. Venomer sem nehote pogledoval možakarja s slamnatim klobukom na glavi, ki je marljivo na-sipaval mero za mero. Precej obiralcev, ki je čakalo v vrsti in drug za drugim, so odhajali nabrani pridelek. Hmelj so spravljali v posebne zaboje in jih odvažali v Ormož, kjer ima zadruga sušilnico. Ena izmed hmeljark je spretno beležila, koliko mer je oddal posamezen obiralec. Zmogljivost sušilnice je 80 do 90 zabojev zelenega pridelka. Sušenje hmelja je etapno in traja najmanj osem ur. Vse kaže, da po povečanju hmeljišča pri Veliki Nedelji obstoječa sušilnica ne bo zmogla in bo potrebno misliti na razširitev sušilnice ali pa na gradnjo nove. Takrat ne bo več prvega in zadnjega hmeljarja, ampak bo že udomačena hmeljarska tradicija. Ne bi bilo odveč misliti na uvajanje raznih hme- ljarskih zabavnih prireditev. Takih in podobnih kmetijsko-folklornih prireditev se ljudje radi udeležujejo. LETOS MNOGO VEČJI PRIDELEK OD LANI Letošnji pridelek je zelo dobre kakovosti. Po mnenju obra-tovodje obrata Velika Nedelja Stanka PLOHLA je pametno povečati hmeljišče. Lani so pridelali približno 9 ton hmelja, za letos pa računajo, da bo pridelek mnogo večji. Letos bodo povečali hmeljišče za 5 hektarjev in ga s tem strnili proti veliko-nedeljski železniški postaji. Do- bro obdelano površino bodo zasadili s sorto golding, kot je zasajena obstoječa plantaža. Po mnenju obratovodje je ta vrsta hmelja najprimernejša. Tu ima hmelj za r^st in razvoj primerne krajevne in talne pogoje. PRI VELIKI NEDELJI DOVOLJ PRILOŽNOSTNE ZAPOSLITVE Vsekakor je obiranje hmelja pri Veliki Nedelji ena izmed pomembnih priložnostnih zaposlitev. Obiranje bo trajalo 14 dni in v tem času bo zaposlenih dnevno povprečno 135 obiralcev. Največ je priložnostno zaposlenih mamic z dvema ali več otroki, nekaj dečkov, mnogo pa deklic in starih mater, ki želijo na ta način priti do zaslužka. Nekaj je tudi celih družin, ki hmelj skupno obirajo in bodo zaslužek porabili za družinske potrebe. R. D. Med obiralci prevladuje mladina Za boljše razumevanje med ljudmi Pravd anj-e ns izbira dni ne letnih časov. V hodnikih sodnije se zbirajo ljudje različnih poklicev in starosti. Včasih so med njimi 70-letni starčki in tudi mladoletni otroci. Mnog: molče čakajo na sodnikov klic. da se bo razprava začela. Nekateri pa s hudimi pogledi merijo »voje sosede nekdanje prijatelje, znance in tudi sorodnike. Vrata sodnih dvoran se odpirajo, sodniki ali sodnice kličejo obdolžence, priče, itd ... Izpovedi obdolžencev, prič so včasih tako razlitne. da sodniki s težavo ugotovijo resnico dogodkov. Pred ptujskim občinskim sodiščem so zelo pogoste obravnave In kaznovanja 7 a rad I pretepov. Razposajeni mladeniči s pomočjo alkohola delajo nemire na raznih javnih prireditvah, v gostilnah in kjerkoli se jim pokaže prilika. Pri teh dejanjih se poslužijo še nožev, kolov, lepat . . . skratka vsega, kar Jim pride pod roko. Udarci se vrstijo Razposajenec nič ne misli, kam bo zadel in kaj bo s človekom. Pred sodiščem se hoče opravičiti, da je temu kriv alkohol. Najbolj žalostno je. da so nekateri mladeniči zaradi teh dejanj večkrat pred sodiščem. Pred nedavnim se je pred sodiščem zagovarja', oče treh otrok, ki je pretepal svojo ženo ? us- njenim bičem, v katerem so bili žebljički. Opravičeval se je, da je to storil v jez:, ker mu je žena odgovarjala, ln da je bil pijan. Prestrašena, bolna in vsa živčno izčrpana žena prosi sodišče za milost za svojega moža, ker se boji za svoje otroke, kdo bo pomagal skrbeti zanje, če jo mož zapusti. Takih primerov je še več. Pred kratkim sta bila pred sodiščem oče ln sin Oče je pretepal male otroke ln ženo. Starejši sin pa je očetu vrn:l. In spet je posredi alkohol. V:njen oče besni nad svojo družino, zapravlja denar, daje svojim otrokom slab zgled in poslelice... sin vrača očetu udarce. Žalostne so te priče, ki ne ostanejo samo zapisane v zapisnikih, ampak ostanejo boleče zapisane v mnogih družinah. Posebno pa slabo vplivajo na otroke, ki so največje žrtve siromaštva, bede, ki jo povzroča alkohol. Starši pogosto zanemarjajo vzgojo svojih otrok. Mnogi mislijo, da je dovolj, če nudijo otroku hrano in obleko ter stanovanje. Vse ostalo pa je postransko. In ko otrok zapade v slabo družbo, ko išče prijatelje izven doma, ker v svoji družini ne najde družinske ljubezni rn zaupanja, menijo, da je potrebno jih dati v Pomagajmo gospodinjam z nasveti Čas je zlato. Ta beseda pa da nes pomeni še mnogo več kot nekdaj. Ko se vrnemo z dela, nimamo časa premišljevati, kaj bi skuhaile za kosilo, da bi bilo okusno, kalorično in kar najhitreje pripravljeno. Prav zaradi tega so tudi kosila enolična. Družinski člani pa so mnogo bolj zadovoljni doma s kosilom kot pa v gostilni. Zato smo mnoge gospodinje primorane doma kuhati. Enolončnice, ki jih jemo dopoldne, ne morejo nadomestiti kosila. Veliko gospodinjstev ima električne štedilnike, EKONOM lonce in druge pripemočke, ki omogočajo hitro kuhanje. Ostane vprašanje, kaj kuhati in kako pripraviti več vrst jedi. Manjka nekaj preizkušenih receptov za kosila, razne enolončnice itd. Prepričane smo, da bi te nasvete lahko posredoval Zavod za napredek gospodinjstva Ptuj. Lahko bi v TEDNIKU ali v radiu, objavili nekaj preizkušenih receptov ali pa bi organiziral »gospodinjske ure«. Ob teh urah bi gospodinje pridobile še druge koristne nasvete. Kolikokrat slišimo pogovore: Kakopereš, s katerim praškom, kako urejaš dom, kako pripravljaš ozimnico in še in še se vrstijo vprašanja in odgovori. Veliko gospodinjstev ima že različne stroje: hladilnike, pralne stroje, sesalce, šivalne stroje itd. in večkrat smo pred vprašanjem, kako ga uporabljati. Naše trgovine pa teh nasvetov ne znajo izmenjale tudi medsebojne izkušnje. Ce bi tovrstna , oblika uspeia, bi v vsebino teh ur lahko še vključili pogovore o vzgoji otrok, kar je nujno potrebno. Ženske organizacije so svojo politično vlogo preživele. Danes imajo vsi občani, ne glede na spol, enake pravice in dolžnosti v družbenem upravljanju na vseh posvetovanjih in zborih. ................. Ugotavljamo pa, da so žene premalo udeležene v teh razpravah. Eden izmed vzrokov je zaposlenost žene izven doma ter obremenjenost z goskodinjskimj in materinskimi dolžnostmi, vendar bi tudi žene našle čas za kratke posvete. Te gospodinjske ure pa bi koristile pred /sem našim mladim gospodinjam, ki jih je vsak dan več. K tem uram bi pritegnili tudi tisti del naših žena, ki so zaradi različnih razlogov primorane preživeti ves dan doma. Največkrat so temu vzrok otroci in pomanjkanje delovnih mest za žene. Te »gospodinje« se čutijo najbolj zaipostavljene, čeprav je njihovo delo naporno in opravljajo tudi del družbene funkcij«. Pričakujemo, da bo upravni odbor Zavoda za napredek gospodinjstva upošteval naše misli in s pomočjo še drugih strokovnih služb nudil potrebne strokovne nasvete. Angelca Ziberna ŠPORT ZLATOLIČJE OSVOJILO POKAL »VINKO REŠ« Tudi letos je organiziral sindikalni nogometni klub Pekar jvTne m lun uoBVTO. pokalni nogometni turnir v po-nuditiPObleh urlh b'i Plitev občinskega praznika m v spomin na heroja Vinka Resa. Ker so bile odpovedane vse športne prireditve v dneh občinskega praznika radi smrti poljskega državnika, je bil turnir preložen na soboto, 15. avgusta. Na turnirju so sodelovale tri ekipe: NK Pekar, Desternik in Zlatoličje. Tekmovanje se je odvijalo po točkovnem sistemu. Rezultati: Zlatoličje —Desterntk 3:2 (1:1) Destemik — Pekar 5:2 (0:0) POPRAVEK V 32. številki »Tednika« z dne 14. avgusta 1964 je v naslovu o Ivanu Hanželiču na 3. strani »novotarja« namesto novatorja; v naslovu članka o cesti na ptujski grad »asfalirana« namesto asfaltirana; v članku o »Po-stržku« na 5. strani je v šesti koloni v 5. vrsti »Dobre četrt urne...» namesto tričetrturne plovbe. Bralce naprošamo, da nam oprostijo še te napake. Uredništvo Zlatoličje Lestvica: Zlatoličje Desternik Pekar PekaT 7:2 (2:0) 0 10:4 1 7:5 2 4:12 poboljševalni dom, ker jim niso več kos. Tako se piše vsakodnevna kronika sodnih obravnav. Mnogo bolje bi bilo, če bi se ljudje med seboj bolje razumeli, svoje odnose gradili na spoštovanju do sočloveka. Z. A. ZLATOLIČJE je zasluženo osvojilo prehodni pokal saj so pokazali igralci tega vaškega kluba borben in požrtvovalen nogomet, v svojih vrstah pa so imeli tudi odlične strelce. Najboljši med njimi je bil Krepfl. DESTERNTK je sicer presenetil 7 drugim mestom, za kaT pa se mora zahvaliti odličnemu vratarju Križeju. PEKAR je nastopal s preveč »raznobarvnimic igralci in zato ni dosegel kaj več od zadnjega mesta. Organizacija turnirja bi lahko bila boljša. Dopisujte v TEDNIK PARTIZANSKI KOLEDAR 29 našega okoliša Boj za svobodo avgusta 1942 Ko so padale druga za drugo postojanke Osvobodilne fronte, so partizani, kakor smo pisali v koledarju za julij, obsodili na smrt Izdajalce in j.ih likvidirali. i Prve poletne noči meseca avgusta je Lacko, predstavnik OF za ptujsko področje, neko noč prespal pri kmetu Kolenku v Novi vasi. Na svislih sta spala kar dva ilegalca, ne da bi drug za drugega vedela. Lacko in Barčka, tedaj ptujska okrožna sekretarka KP. V svojih spominih piše Barčka, da je večkrat zlezla skrivaj v svoje prenočišče, da je gospodarju in njegovi družini prihranila mimo noč spanja. Tako je bilo tudi tiste noči. Ko je ležala na seniku, zakopana v seno, je slišala korake in tiho govorjenje okoli hleva, nato pa šuštenje sena, ki je kmalu utihnilo. Ko je gospodar zjutraj prišel na senik, prinesel Lacku zaj.trk, je na drugem mestu prilezla iz sena še Barčka. Vsi trije so se tej dogodivščini prisrčno nasmejali. IZDAJALEC MF.D PARTIZANI Ko sta se Barčka in Lacko po-slednjič srečala nekaj dni pred bojem v Mostju, avgusta 1942, ji je Lacko povedal, da je sprejel med partizane novega borca, Franca Kneza iz Renkovec. Vse dotlej so skupno obravnavali sprejem vsakega kandidata za partizane. ^Franca Kneza pa Je Lacko osebno tako dobro poznal, da ga je sam brez oklevanja poslal med borce. Barčki je Lacko povedal, da »o Nemci Kneza aretirali, vendar mu je uspelo med prevozom uiti iz gestapovskega avtomobila. Prisiljen je bil zato oditi v Ilegalo in odločil se je, da bo šel k partizanom. Barčka ie zadvomila v Knezovo iskreno«. Kaj če so ga izpustili, ker je pristal, da bi delal zanje, za Nemce? Toda Lacko je Knezu popolnoma zaupal. Sam nadvse pošten ni tredvideval, da bi Franc Knez prišel v četo, zato, da bi jo izdal. Saj je delal Knez ,za Osvobodilno fronto že leta 1941. Blokfirer Alojz Steger, trgovec iz Gerlinec v Slovenskih goricah, ki je pomagal partizanom, je prišel v petek, 7. avgusta Lovrenči-ču povedat, da je na apelu v Ptuju slišal o preiskavah po Novi vasi, ki jih gestapovci pripravljajo, da bi za vsako ceno prijeli Lacka. Lacko in Kramberger pa sta se že preje odločila oditi k partizanom, ker sta spoznala, da bo tam za njiju varnejše, saj so bile preiskave na dnevnem redu. Ko je Lovrenčič prinesel Lacjcu zlo vest o obetajočih se novih nemških preiskavah, se je Lacko mudil pri Kolenkovih v Novi vasi. Se isti večer sta s Kramberger-jem odšla v Zg. Velovlak k Fran- cu Fuksu na partizansko javko. Bilo je v petek zvečer pred osmim avgustom. Tudi ta večer so se partizani oglasili pri Fuksu in skupaj z ilegalcema OF Lackom in Krambergerjem. so krenili v svoje taborišče na prostem; tedaj v gaberniških gozdovih pri Mostju. Spotoma so govorili o nameravanem napadu na orožniško postajo v Juršinc h, drugega dne — v soboto, 8. avgusta zvečer, za kar so napravili podroben načrt že pri Fuksu. V gabemiSke gozdove so prišli pozno ponoči. Za Šotor so si izbrali prostor med Pacinjem in Mostjem, ob gozdičku Tešava. Izdajalec Knez je te jasne poletne noči skovai načrt, da bo drugi dan partizane izdal. Med njimi je bil komaj o<* 5. avgusta in čimprej je hotel dokazati ge-stapu, da ja vreden njihovega zaupanja. V gozdu je taborilo enajst partizanov, če štejem k njim izdajalca. Med njim: ni bilo Zvonka Sagadina. ker Je četo zapustil že pred tedni in odšel v Haloze, da bi tam utrdil nove partizanske postojanke. Spremljal ga je partizan Ivan Petrovič. Ko se je zasvitalo, in so borci še spali, je Knez napisal kar dvoje izdajalskih pisem, da bi vsaj eno prišlo zanesljivo na cilj. Zjutraj se je oddaljil od borcev k cesti pri Mostju m oddal prvo pismo tesarjema, ki sta se s kolesi peljala v-Ptuj na delo. Ta dva sta pismo vzela, preden pa sta ga mislila oddati v trgovini Lenart, kakor je naroči! Knez, sta ga odprla in prečitala, nato pa pismo uničila. Pri tem nista vedela, da je na poti še drugo pismo, ki ga je Knez izročil cestarju Kontar-ščeku iz Hlaponec, ki je tudi šel v Ptuj. Nič hudega sluteč. Je izpolnil Knezovo željo okoli štirih popoldne. NEMCI OBKOLIJO PARTIZANE Ptujski gestapovci, ki so sprejeli ob štirih popoldne 8. avgusta usodno pismo, so se takoj pripravili na napad. Hitro so obvestili policijo in orežniške postaj* v bližnjih krajih okraja in v Slovenskih goricah, da krenejo v Pacinje k Pesnici. Gestapovci in ptujski orožniki so se tja odpeljali na kamionih. V štirih skupinah so se Neme: potem, ko so se ustavili z avcomoblli še precej daleč od kraja, kjer so partizani taborili — približevali od štirih strani skupini, ki n: nič hudega slutila. Partizan Kramberger, ki je stal na straži, je zbudil tovariše, ki so v vročini počivali, da bi lažje zvečer izpolnili svojo nalogo, napad na orožniško postajo v Jur-šincih. Hitro so vsi zgrabili za orožje, le Knez seveda ne in še eden, ki se je v teh usodnih trenutkih pokazal, da ni vreden partizan, da ne spada med borce. To je bil Čeh iz Cerkvenjaka v Slovenskih goricah. Oba s Cehom sta se takoj predala, medtem ko so se drugi partizani spustili v brezupen boj. Le malo upanja so imeli, da bodo ps-tali pri življenju. Namenili so se umikati, in iskati kritja prod okupatorjevimi kroglami in streljati na sovražnika, da bi ga zadrževali pred prehitrim prodiranjem. Njim v prid je bilo močvirje in reka Pesnica za njihovim hrbtom. Prvi med partizani je padel Tranc Kramber-gar, železničar, zaposlen v železniških delavnicah v Ptuju do decembra 1941, ko je odšel v ilegalo. Za njim je padla hrabra skupinica, ki je našla kritje v močvirni kotanji, odkoder je streljala z ročnfml bombami in puškami. Vsi trije so padli — Alojz Zavec, zidarski delavec iz Ptuja, in brata V.nko ter Kostja Reš. Ko se je pozneje približal padlim borcem nemški orožniški poveljnik Franc Fahrner, ga je Vinko Reš z zadnjimi močmi ustrelil. Hudo ranjenega Draga Stojka so Nemci ujeli, nato pa še Janeza Pukšiča. Prvi je umrl drugi dan v ptujski bolnišnici, drugega pa so ustrelili v Mariboru 2. oktobra 1942. Četa se je upirala nemški premoči do pol devetih zvečer, skupaj, dobri dve uri in pol. Ob umiku so imeli srečo le trije: Lacko, Osojnik in Mirko Reš. Streljanje njihovih mlajših tovarišev je toliko zadrževalo nemško prodiranje, da so skozi močvirje in Pesnico prešli na drugo stran reke in se napotili proti zahodu. PO BITKI Mrtve partizane je moral najbližji kmet v Mostju naložiti na voz in jih odpeljat: v Ptuj. Okupator jih je položil ob sedežu gestapa, v opomin vsem upornim Slovencem. Tam so ležali v nedeljo, 9. avgusta, do večera, nato so jih odpeljali na pokopališče in jih v neurejenem delu pokopal) med smeti in keprive. Osojnik se je po bitki zatekel na Vičavo. Ranjen v nogo je moral počivati nekaj dni, nato »ta z Barčko skupaj odšla okoli 15. avgusta na sedež PK KP za Štajersko. Tam sta poročala o veliki nesreči, o smrt: štirih partizanov v boju, o umrlem Stojku, o izdajalcu Knezu, o Cehu, ki je klonil pred okupatorjem in tudi začel pripovedovati, kdo je pomagal partizanom. Povedala sta tudi, da je okupator prijel tudi Lacka, ker ga je izdal kmet Horvat v Sp. Velovla-ku, kamor se je Lacko po bitki pri Mostju zatekel. Kaj kmalu so zvedeli na PK vudi vest o strašnem okupatorjevem ravnanju z Lackom, kako a o ga pretepli, ko so ga prijeli, kako so ga bosega in pretepenega gnali po ptujskih ulicah s tablico na prsih, na kateri so napisali v nemškem jeziku: »Jaz sem morilec in vodja banditov — Jožef Lacko«. Po strašnih mukah in zasramovanju je Lacko izdihnil v ptujskih zaporih 18. avgusta 1942. Lackova smrt J"e med zavednimi Slovenci strahotno odjeknila, kakor tudi konec Lackove čete. Gorja pa ni bilo še konec, saj je okupator začel zapirati vse, za katere je zvedel, da so partizanom pomagali. Že avgusta vidimo v zaporni knjigi mnoga imena prebivalcev Slovenskih goric, ki jih je okupator aretiral in mnoge od njih pozneje v Mariboru ustrelil. Z zapiranjem Slovencev pa je okupator nadaljeval septembra, o čemer bomo pisali v naslednjem mesecu V. R. (Dal ju prihodnjič) Lepa Velika Nedelja Popotnik, ki ga vodi pot iz Ptuja proti vzhodu, se pri Veliki Nedelji, t. j. eno postajo pred Ormožem, prijetno presenečen ozre na griček, kjer stoji mogočna grajska zgradba, zidana v četverokotu s štirimi okroglimi stolpi na vsakem vogalu. Poleg grada stojita še cerkev in šola. Okrog so naselja: v ravnici pod gradom večji vasi Mihovci in Trgovišče, po pobočjih in vrheh v ozadju pa druga slikovita, med gozdovi in vinogradi napol skrita manjša selišča. Ce bi kdo hotel kaj več vedeti o zgodovini tega kraja, bi mu celo domačin ne vedel kaj več povedati kakor to, da je bila graščina nekdaj last križ-niškega reda, ki je imel velika posestva v okolici. Dve uri si lahko hodil od Velike Nedelje do Tomaža po križniških gozdovih. Na Temnarju pri Miklavžu pa je imel red vinograde, kjer je prideloval po več sto polovnjakov najboljšega vina. Zvedel boš tudi, da je red očaral. V gradu je nekaj več ali manj udobnih stanovanj, ki so si jih stanovalci sami uredili, mnogo prostorov, sob in soban pa razpada. Tudi ostrešje propada. Ce bi grad popravili in uredili in bi se v njem naselila kaka šola, zavetišče, gostišče ali karkoli, kar bi seveda stalo precej milijončkov, bi, kakor to nameravajo Ormožani s svojim gradom, postal privlačna turistična točka, obenem pa bi ohranili eno od znamenitih starinskih stavb. Ne pustimo, da doleti velikonedeljsko graščino usoda vurberškega gradu, ki je popolnoma razpadel. Grad je bil v stoletjih večkrat prezidan. Današnji grad je prezidal leta 1612 baron Eckh. Na grajskem dvorišču je vodnjak z lepim železnim nastavkom, kakršnih ne najdemo zlepa v naši domovini. Zelo je globok. Se v stari Jugoslaviji so s kolesom na vreteno zajemali iz njega vodo. Pripovedka pravi, aa sta ga izkopala dva na smrt obsojena in sta bila po- pisarni v omari. Med vojno pa se je izgubil. Šola ima pet učilnic in nekaj stanovanj za učitelje. V načrtu imajo, da bodo stanovanja preuredili v šolske sobe, tako da bo današnja osemletka imela osem učilnic, za učitelje pa bodo zgradili novo stanovanjsko hišo. Zanimalo bo koga, kako so bili pred kakimi sto leti plačani učitelji Skolnik, kako so imenovali takrat učitelje, je prejemal kot svojo denarno plačo le nekaj goldinarjev na leto. Pa še ti goldinarji so bili odvisni od dobre volje tistega, ki jih je dajal, škoinjk je bil navadno tudi mežnar in organist in si je pač tudi v tej službi zaslužil kak krajcar. Hodil je po zbir-ci, in so mu ljudje dajali zrnje, da je imel košček kruha. Ko je pozimi prišel čas kolin, je bil večkrat povabljen na večerjo, kjer se je do sitega najedel. Stari ljudje vam bodo s tem v zvezi vedeli povedati to veselo anekdoto. Po šoli je stopil k školniku šolar in mu rekel: »Gospod školnik, naš ata so rekli, da bi prišli drevi k nam na koline.« školnik pa — kaj je napravil? Vzel je šibo in je dečka po ritki: »Da si boste zapomnili. Kadar mi boste rekli na koline, mi morate to en dan prej povedati.« Školnik se je bil tisti dan že doma nasitil, in mu je bilo žal, ker ni vedel, da bo zvečer jedel z »veliko žlico«. Vlado Klemenčič Konec prihodnjič Umetni zobje nadomcrčajo naravno zobovje in ponovno vzpostavijo izgubljeno žvekalno nalogo. Iziguba zobovja povzroča občutek manjvrednosti in lahko dovede fln duševnih to živčnih motenj. Večina ljudi želi umetne zobe šele takrat, ko jim manjkajo zobje spredaj, v tako Imenovanem »vidnem« predelu, kjer se izguba zob najprej opazi. Umetno zobovje kakršne koli vrste ne sme povzročati niti lokalnih niti splošnih obolenj organizma. Vsak -nacient z umetnim zobovjem mora biti seznanjen z osnovami o zobnih nadomestkih, s težavami in dobrimi lastnostmi. Umetno zobovje predstavlja za organizem tujek in dela predvsem v začetku različne^tcžave, zato se mora pacient nar.j šele navaditi. Umetne zobe lc.hko zn ler.ti-ramo na nreostale zobe, ki jih pacient ne more več odstraniti lz ust, na primer razne krone ln mpstičke, ali pa jih lahko sam brez tuje -omoči odstrani iz ustne votline; sem spadajo »delne« proteze, ki jih držijo v ustih preostali zo-Je in zaponke, ter »celotne« proteze, ki so oprte le na feHnctno grebene ter sedijo na podlael neg-tiv-nr zračne-" nr'Mska. Pri kronah, mostičkih in po-_ dobnih umetnih zobeh, ki so'— dečka; irena Naše zdravje Dr. Vinko Brenčič, spe ciallst - čeljustni ortoned Nekaj nasvetov pacientom z umetnini zobovjem ker jih te-'~o čistimo. Pri pacientih s kronami ta mostičkl je n-.J— redna kontrola glede nastopajoče zobne gnilobe. Na protezo moramo vsakega pacienta prej duševno pripraviti. Na žalost ima veliko ljudi odklonilen odnos in razne predsodka i?'""'1 zobni protezi. Pccebno ml- ši liud.ie ob omembi proteze odločno zavračajo že samo misel na kaj takega. Sčasoma pa se pacient na zobno protezo tako navadi, da mu že nekaj manjka, kadar Jo odstrani lz ust, ker je med tem proteza postala sestavni del človeka. Pacient se zaveda goljufije narave, ki jo predstavlja proteza kot nekaka »maska«, ter se ed-no podzavestno boji, da bi se II zacementirani v ustih, mora biti omogočena dobra ustna higiena, dosto' ai moraio biti zobni krt£.?ki. ki ne sme biti preostra, ker dru~a*p praska po njihovi oovršini, jih noškoduje in e tem omoeoča lažje za^že-van-'-. vr»" — o. ter tvorbo ohlos. S ' -•®Veea stališča ■-,o;tičkI in podobni zobni na-C: niso preveč za^^ni. Vodnjak na gr. dvorišču Družinske spremembe NA MATIČNEM OBMOČJU PTUJ tem pomiloščena. Razen rimskih ta srednjeveških kamnov, ki so vzidani v stene na dvorišču, je bila v grajski kapeli tudi znamenita Marijina slika italijanskega mojstra Altomonte-ja. Sedaj je v ptujskem muzeju. Zanimivo ši je ogledati tudi ostanke pridvižnega mostu in grajsko ječo. Nekaj posebnega je bila še pred prvo svetovno vojno postelja velikega mojstra križniškega reda Evgena, člana avstrijske habsburške rodbine. Napravljena je bila iz velikega bruna, ki so ga našli v dravski strugi, kjer je ležalo baje več tisoč let. Ker je bil Evgen zelo velik, je bila tudi postelja nenavadno dolga, morda dva metra ta pol. Kadar je veliki mojster blagovolil obiskati Veliko Nedeljo, in to je 3 J£ bilo morda enkrat na leto, je počival v tej postelji. Postelje ni več v gradu. Izginila je ob prevratu leta 1918. še to: zaradi Evgena so se morah vsi brzovlaki redno ustavljati na malem velikonedeljskem postajališču. Prva cerkev pri Veliki Nedelji je bila cerkev sv. Mihaela. Stala je na zemljišču, ki mu danes pravijo Siget (v madžarščini pomeni to otok) nedaleč od današnje. Okrog sedanje cerkve je bilo pokopališče z obzidjem. Tudi na zemljišču, kjer sta danes šola ta šolski vrt, je bilo v starih časih pokopališče z obzidjem. Tudi na zemljišču, kjer sta danes šola ta šolski vrt, je bilo v starih časih pokopališče. Današnji-»cintor« je na Cajnkovem bregu. Grobnice križniških vitezqv so v cerkvi. Zadnji je bil v njej pokopan grot Attems leta 1802. Križniki so v svoji redovni hiši vzdrževali tudi šolo. V njej pa so se vzgajali le dečki, ki so pozneje ostali v njihovi službi. Ljudske šole so začeli pri nas ustanavljati v času cesarice Marije Terezije. Prva šola pri Veliki Nedelji.je bila v hiši nekega želarja (malega posestnika). Ta hiša je stala tam, kjer je današnja stara šola. Stara šola, kakor jo imenujejo danes, je bila sezidana ieta 1823. Stala je 3533 goldinarjev in 14 krajcarjev. Ker je število šolskih otrok naraščalo, so kupili pozneje še sosednjo hišo, tako imenovano Meglijo, kjer je bil prvi razred. Današnje dvonadstropno šolsko poslopje, ki je bilo svoj čas eno najlepših daleč naokrog, so postavili leta 1895. V šolski kroniki piše, da vzdrževal bolnišnico v Ormožu in hiralnico v Muretincih. V mladih letih smo domoljubno navdušeni prebirali po-ieg Finžgarjevega romana »Pod svobodnim soncem« še poljskega pisatelja Sienkievvicza. Njegov roman »Križarji« opisuje borbe Poljakov z nemškimi križarji. Poljaki so v krvavi bitki pri Tannenbergu 15. julija 1410 tako namlatili ohole križarje, da le-ti potem dolga desetletja niso več prišli do sape. Križarji so se sami imenovali nemški viteški red, ki je bil poleg drugih redov ustanovljen v križarskih vojnah. Njegove naloge so bile z mečem širiti krščanstvo in utrjevati nemško oblast. Križarji so imeli pred vojno obširna posestva in gradove, a tudi humanitarne in prosvetne ustanove v Nemčiji, Avstriji, na Češkem in v Jugoslaviji. Pri nas ie imel nemški viteški red velika posestva v Beli Krajini ta pri Veliki Nedelji in v okolici, v Križankah v Ljubljani je bil sedež reda. V novejšem času (1929) je red v smislu novega kodeksa (zakona) prenehal kot laiški (posvetni) ta postal kle-riški (duhovniški) red. Iz svojih dohodkov je ustanavljal in vzdrževal bolnišnice, hiralnice, šole. Kot važna letnica ustanovitve velikonedeljske križniške postojanke se imenuje 1199. Tega leta je na veliko noč ptujski grof Friderik v srditi bitki pri Veliki Nedelji potolkel Madžare ta jim odvzel še Ormož, Središče in Bori. Da bi se utrdilo obmejno ozemlje proti napadalnim Madžarom in obnovilo krščanstvo, je bila Velika Nedelja z okolico darovana križnikom, ki so tu sezidali grad in cerkev. Velikonedeljska župnija je takrat obsegala vse ozemlje današnje ormoške občine, in je torej najstarejša. Pod njenim okriljem so se pozneje ustanavljale še ostale župnije, ki so vse spadale pod križnike. Da je bila znamenita bitka med Madžari in Friderikom Ptuiskim ravno na veliko nedeljo. je pač običajna razlaga kraievnega imena. K tej razlagi pa imamo še dve drugi. Z zemliiško posestjo je bila darovana križnikom tudi prvotna cerkev »sveta nedelja«, razen tega pa ie, kakor povedo zgodovinski viri bilo na ravnici pod gradom naselje, ki se je imenovalo Vuzentija. Tamošnje hudstvo, in sploh Prleki. ime-nuieio še danes velikonočne ob zaključku zidarskih del tudi praznike mzem. Sprejemljiva pogostitev. Pri pogostitvi je pobi bila razlaga, da so Nemci „i„j„ j„, r -j 1 prevedli Vuzentijo v Gross- ™dilo mlado dekle zidarskemu Sonntag Slovenci pa so nem- mojstru kupico z vinom. Moj- ško ime spet poslovenili. Zani- ster je nazdravil vsem delav- mivo je nadalje tudi to, da va- Cem in rekel: »Ce deklica, ki mi si s tem imenom do nedavna ■ . , , . . sploh ni bilo. Velika Nedelja je Je Podala kuPlco' m več pnd- bilo le ime občine. Vas okrog na (nedolžna), naj se kupica cerkve in gradu se je prej ime- razbije!« Izpil je in vrgel kupi- novala Soseska. co po tleh In kupica _ se nj Čeprav je panorama križni- razbila. Ta kozarec so še do ške graščine slikovita, bi nas okupacije 1941 hranili v šolski obisk v notranjščini gradu raz- je bila, kakor je to že navada, Hodile so: Marija Potočnik, St Peter v Sav. dolini — Ido; Terezija Mendaš, Prepolje 22 — Ivanko; Marija Hovnik. Videm 14 — Črna pri Prevaijah — Bogdana; Hilda Vimer, Zago-jiči 31 — Davorina; Vera Planine, Majšperk 90 — deklico; Ljudmila Korošak, Ljubljana, Tesarska 10 — Bojana; Dragica škovje 103 — Siavico; Marija Kodrič, Cermožiše 24 — Avgusta: Ana Murko, Apače 122 — dečka; Rozalija Bezjak, Kidričevo 13 — deklico; Terezija Ma-jerič, Crmlja 21 — Majdo; Marija Sirec, Dežno 15 — Marjano; Ana Ivančič, Vinski vrb 62 — Sonjo; Terezija Koiarič, Pn-šenci 20 — deklico; Marija Ju-reš, Rinčetova graba 27, Ljutomer — Borisa; Marija Pohleven, Struga 3. Slov. Bistrica — dečka; Ana Vornekar, Jadranska 17 — Heleno; Elizabeta Fih Pišek, Srbski trg — deklico; Marija Lazar, Nadkrižovljan ?4 Mladena; Ela Kokot, Bresnica 63. Ormož — deklico; Marija ViDdiš. Be-lavšek 6 — Ivana: Stana Vra-nješ. Vošnjakova I — deklico; Mariia Zupanič. Stojnci 138 — dečka: Terezija Repec. Knngota 5 a — deklico; Silva Leben, Podgorci 24 — deklico; Marija Kol bi. Gomila 27 — Branka: Barbara Milošič. Gradišče 46 — Frančiška; Marija Jarc. Pod-gradje 43 — Zlntka. Poročila »ta se: Alojz Kumer. Mestni vrb 31 — Roza Korošec. Mestni vrh 28. Smrti: Dominik Lamot. Ma-ceij 11, roj. 1914. umrl 14. avgusta 1964; Jožef Banman. Lovrenc 127, roj. 1908. nmri 17. avgusta 1964; Ana Krajnc, Cirku-lane 7. roj. 1891, umela 18. avgusta 1964; Majda Vinter, Lov-renčan otok 68. Varaždin. roj. 22. januarja 1964, umrla 18. avgusta 1964. Lesničar, Urban 13 — Strigova — Marjana; Gizela Zoran. Grn-lnjec, Falinič breg 7, Varaždin DRAGO SULEK: Sprehod skozi čas Z zaključne ekskurzije p tujskih maturantov Ostani starega, svetega mesta, so raztreseni po južnem pobočju Parnasa, ki je legendarno bivališče grških muz in simbol pesništva. Kaj se ponuja željnim očem? Težko je to opisati, gotovo pa Je, da ne piše zaman v turističnem vodiču: »Delfska pokrajina Je med najveličastnejšimi in najpri-vlačnejšimi v Grčiji. To je eno redkih starih mest, v katerih obiskovalca prevzame pravi duh preteklosti.« Ca, vse je nekam svečano, človeku se zdi, da manjkajo samo množice antičnih obiskovalcev, ki so, željne vedeti za svojo bodočnost, prihajale v delfsko preročišče. Preroška opravila je vselej opravljala žena, Pitlja; pomagalo ji je mnogo duhovnikov oziroma svečenikov. Božji navdih naj bi Ji dal moč, da je lahko ob razpoki v zemlji, iz katere se je kadilo, .krojila človeške usode. Zelo zanimiv je pol legendami pol resnični razvoj starega mesta: sprva je bito preročišče posvečeno Temiji, dvojnemu božanstvu — rodovitnosti in pravice, ter Posei-donu, bogu morja In povzročitelju potresov, k: so bili v teh predelih pogosti. Kraj je dobil Ime pa Pitonu, 2maju-kači, ki je bedel nad preročiščem, v katerem je dela! Pitlja. Stoletja kasneje so Krečani s Knossosa (!) prinesli v te kraje kult Apolona, katerega simbol je bil delfin. Ta Je ubil zmaja, se polastil preročišča in dal mestu ime, ki ga nosi še danes — DelfL Minevala so leta, Apo Ionov kult se je spremnil; zaščitnika preročišča so začeli častiti kot boga sonca in svetlobe, postal je celo simbol pesništva in »e preselil na Pamas. V spomin na legendarno zmago Apolona nad Pitonom, so kasneje vsaka štiri leta prirejali pitijske igre. Pa se vrnimo zopet v sedanjost: v modernem, nedavno zgrajenem muzejskem poslopju, se skrivajo številni spomeniki, ki pričajo, koliko je umtenost pomenila starim Grkom. Čeprav Je mnogo razstavljenih kiparskih stvaritev poškodovanih in nepopolnih, je nemogoče prezreti tisto skladnost oblik, tisto ustvarjalno silo, ki so jo neznani kiparji vlagali y svoje dela Prav ta sila, kot tudi grški lično odmevali v nočn tišini, vr- Jezik ln nesmrtna dela piscev antične Grčije, sc vzroki, da Je grški narod kljuboval viharjem tisočletij, da se je iz najglobljih prepadov znova in znova dvigal ter blestel v vsej svoji veličini. Dokler bosta znanost in umetnost pomenila nekaj civiliziranemu svetu, dokler bodo ideali lepote ostali nespremenjeni v človeškem srcu, dokler bo človeški duh težil k napredku. nI bojazni, da antični spomeniki ne bi preživeli bodočih stoletij da ne bi ostali predmet proučevanja in občudovanja vsega sveta. Gotovo Je v delfskem muzeju najimpozantnejša skoraj tri metre visoka sfinga: zdi se, da čuva sadove preteklost1 pred grabežljivim in minljivim tempom današnjega časa OTROCI PIREJA Vkrcali smo se zopet v opoldanski vročini. Od Pireja in Aten nas Je ločilo le še nekaj ur vožnje in — korlntska ožina. Eden izmed dokazov človekove moči in veličine: šest kilometrov dolg, trideset, štirideset metrov širok prekop, vsekan v skalovje Pelo-poneza; pot z Jonskega v EgeJ-sko morje je skrajšana za sto in sto kilometrov. 2e se v mraku prikazujejo obrisi pristaniških naprav, za njimi pa valovita pokrajina, podobna mozaiku Iz drobnih belih kamen- Hjrez Beliča čkov — Atene. Pire j je umazan in temačen. Toda ne dolgo. Ko se prižgo luči, se mesto spremeni v pravljično deželo Napisi se vrste. mežikajo, Izmenjavajo. Kot H trenil je ladja prazna. Vsi od potnikov do posadke, vsi bi radi postali, čeprav ie za eno noč, otroci Pireja . . . Potopili smo se v večerno vrvenje in si kot pravi otroci ogledovali bogastvo velemestne noči. Seveda smo hoteli videti ulico, kjer se v siju stotih napisov, stiska na desetine barov; umazanija torej, za tem čarom tlšočev barv ln barvnih odtenkov. V sosednji zloglasni Notari, so oživele slike iz filma »Otroci Pireja«. Kot težka mora je vse to Izginilo, ko smo se prot? Jutru, z utrujenimi koraki, ki so eno- nili na »Lastovo«. Samo do Jutra: takrat smo se zopet podali v mesto. Pa ne v pravljico kot ponoči, temveč v umazano velemesto ta njegov vrvež, ki mu južn jaški temperament daje posebno obeležje. Na ulicah je kaos popoln. Ko sem zaman iskal prehod za pešce, se končno na siepo srečo pognal čez ulico in so me le spretni ta hitri manevri rešili »srečanja« z velko ameriško »križarko«, sem v trenutku spremenil dobre mnenje o grškem prometu ta njegovi varnosti Treba se je ravnati po načelu: »Na cesti se znajdi in si pomagaj sam!« Kot pravi turisti, sicer samo jugoslovanski in še to dijaško-študentski, s skromno kupno močjo, smo se pegnalj na lov za spominčki, razglednicami, slamniki in podobnimi rečmi, ki Jih ponujajo turistične prodajalne. Mislite, da jih je bilo treba Iskati, kot pri nas? Kaj še! Prodajalci vseh narodnosti so nas dobesedno vlekli v svoje majhne, od tal do stropa obložene trgovine. Toliko jih je, da ne morem razumeti, kako lastniki sploh lahko živijo; toda, kot sem videl, celo uspevalo. Sicer pa, če jim pride v pesti turist, ki ni vajen barantanja, če je poleg tega recimo še Američan ... Samo enkrat sem kupoval po amerikansko. In če bi še enkrat, bi verjetno kaj kmalu ostal Za ogled atenskih znamenitosti še ostale le še tri ure. Tako skromno odmerjen čas. da mora človek že samo z razmišljanjem, kaj naj si ogleda, izgubiti skoraj pol ure: malo seveda pretiravam Kam? Na Akropolo seveda, kaj nam pa drugega preostane. Z vlakom ki bi ga lahko Imenovali metro. čeprav vozi le malo pod zemljo, smo se pripeljali k vznožju t epa veličastnega spomenika, ki priča o moči antičnih Aten. Pobočje je bilo kot mravljišče Ljudje vseh narodnosti, avtomobili, avtobusi . /. . Vse to še je trlo od vznožja proti vrhu, pa zopet od vrha proti vznožju. In nič kaj skladno dopolnjevalo podobo Akropole. (Konec prihodnjič) ta goljufija odkrila. Kadar vzame pacient protezo iz ust, na primer pri čiščenju, se vedno znova in znova spomni na zobno Invalidnost in prav zato nosijo nekateri pacienti protezo tudi ponoči. Velikokrat se zgodi, da žena skriva protezo pred možem. ali pa mož sploh ne ve, da ima žena protezo. Marsikdo pa skriva protezo tudi zato. ker gledajo nekateri na prote*- s posmehom. Ob vstavitvi proteze moramo dati vsakemu Da-, cientu potrebna navodila. Zelo važno Je, da pacient očisti protezo po vsaki Jedi s trdo zobno krtačko, s krtačko za roke. z ir.: lico ali pa s sodo bikarhono. Zobna na=*n nI ravno priporočljiva za čiščenje protez, a se čiščenje protez pa imamo tudi posebne zobne krtačke, ali na imamo na navadnih zobnih kr-tačkah ie povesmo ščetin za čiščenje protez. Protezo smemo čistiti le s hladno vodo. vroča voda namreč spremeni pravo obliko proteze, zaradi česar $e ne prilega več in odpada. Zato tudi ne smemo shranjevati proteze na suhem, ampak v vodi. Protezo moramo očistiti po vsaki jedi in zvečer, preden gremo spat. usta pa moramo splakniti z vodo. Cez noč pa spravimo protezo v kozarcu čiste, hladne vode. Vsako protezo moramo brezpogojno čistiti, da odstranimo z nje obloge, ostanke hrane. zobni kamen itd. Ponoči naj nosi pacient protezo samo prve dni toliko časa. da se na njo privadi, pozneje pa samo podnevi. ker se mora ustna sluznica prek noči razbremeniti in odnočiti Ponoči pa ne sme nositi pacient proteze tudi zato, ker jo lahko med spanjem pogoltne. Če na ?p narient tega ne Dalje prihodnjič 35 LET Gasilskega društva v Gaberniku Gasilsko društvo Gabemik pri Jurštncih ? Slovenskih goricah se pripravlja na sicer manjšo jubilejno proslavo — 35-!etnieo obstoja Proslava bo v nedeljo. 30. avgusta t L, popoldan z manjšim sporedom in nato vrtno veselico. Gasilske društvo Qabern!k je bik) prvotno ustsnr.vljeno is ood-ročje Juršlneo n take ie tudi delovalo še neka^ let pc voint. Pozneje pa se Je Ir-kaliziralc samo na področje GaberniV kar oa Je za društve zelo negativne ftu-di praksa glede letovanja -Iruš-tva tako kažel. Predvsem v zadnjem času se pa ponovno porajajo težnje za pr:bli?avanie društva v center, v Juršinee. le da so težave glede prostorov, ker jih tam nI. so pa zate drua; ugodnejši potjo ji. kot npr. telefon stalne dežurna služba LM. qlede sirene. oziroma obveščanja, kar Je -še prav poseben problem ob požarih Itd. Društvo se zele trudi za napredek. ovira pa aa občutno Domanj-kanje denarnih sredstev ker bi nujno potrebovalo orere; različnega Inventarja