53
Govor poslanca dr. Poklukarja
o utemeljevanji samostalnega nasveta glede osnovanja vodne komisije
v kranjskem deželnem zboru.
Slavni zbor! Varoval se bodem, Vam jemati dragi čas, ko predlagam vprašanje, katero se mi zdi uže po svoji naravi precej dobro utemeljeno. Predlagal sem v zadnji seji, naj se ustanovi, naj se da deželnemu odboru nalog, da sestavi v sporazumijenji z vlado posebne vodne komisije, katerim naj bi nalog bil, da preiščejo vsak okraj v deželi, kateri trpi škodo, Katero trpi kmetijstvo in poljedelstvo po vodi, bodi-si po derečih vodah, po potokih, bodi-si po mrtvi močvirski vodi, bodi-si po takih, katere nastopajo redno vsako leto in prizadevajo kmetijstvu veliko škode. Da je v tem oziru treba kaj resnega storiti, kakor je bilo do zdaj mogoče, mislim, da tega ne bode treba obširno dokazovati. Ako pogledate našo deželo in se ozirate na vse tiste kraje, kateri trpe škodo po povodnji, bodete videli, da je dela mnogo, katero čaka uže dolgo časa povoljne rešitve in pomoči pri našem kmetijstvu. V najbližnji okolici vidite obširno ljubljansko močvirje, za katero je celo delo pripravljeno za osuševanje, veliko se je izdalo, pa se je tudi veliki vspeh dosegel. In tudi glede močvirja vidimo, da bi imela vodna komisija še precej dela zato, ker je deželni odbor tak) preobložen z drugimi deli, tako da bi mu pač ustreženo bilo, ako se mu doda drugi organ, kateri naj se izdelanih projektov za usuševanje močvirja poprime, kateri naj bi se pogajali z dotičnimi interesenti, kolikor bode za potrebne stroške prinašal eden ali drugi.
Ako se oziramo dalje po naši deželi, vidite na notranjski strani cirkniško in lošio dolino, katere se preplavljajo vsako leto večkrat, kar veliko škodo prizadeva pri poljedelstvu. Enako je v logaškem okraji, planinska dolina; enako močvirska voda škodo prizadeva krog Razdrtega in v bistriški dolini.
Ako se ozremo na drugo stran na Dolenjsko, ko se pretrga   ljubljansko   močvirje,   nahajamo   ga  zopet  pri
Grosuplji in Šmariji, imate račensko dolino, o kateri smo nedavno slišali. Obravnave deželnega zbora pri druzih prilikah kazale so nam , kako veliko je še dru-zega takega prostora na naših zemljiščih, katerega bo treba z vsuševanjem onih dolin storiti rodovitnega.
(Dalje prihodnjič.)
54
Govor poslanca dr. Poklukarja
o utemeljevanji samostalnega nasveta glede osnovanja vodne komisije
v kranjskem deželnem zboru. (Dalje in konec.)
Dalje imamo v trebniški bližini trebniško ia mo-kroniško dolino ia dalje čez Skccijan močvirje krog spodnjega teka reke Krke, ter smo zarad uravnauja Krke slišali poseben predlog. Ako gledamo na škodo, katero prizadevajo povodnji, če smo po eni strani se žalostjo culi o velikih škodah, katere je letos prizadjala povodenj na Gorenjskem, in če smo po drugi strani vendar delovanje v tem obziru toliko sprožili, da ne bomo čakali več, da bi se le po poškodovanji — po toči — zvonili, ampak da bomo poprej nevarnosti v okom prišli, katera zemljiščem preti Ako dodam temu, kar sem dozdaj na kratko naslikal, še obravnave in do-zdanje vspešne naredbe, katere so se izvršile v vipavski dolini in opomnim še preteče škode po kamniški Bistrici in dodam še izgled opustoševanja na Gorenjskem pri Radečah, sem precej v kratkih potezah to popisal, kar pričakuje potrebne in nujne rešitve za našo deželo.
Ako sem predlog stavil, moram pa izreči, da ga nisem zato stavil, kakor da bi ne bilo do zdaj uže dobre volje, bodi-si pri deželnem odboru, bodi-si pri deželni vladi, podpreti tiste namene, katerim ima služiti vodna komisija. Le nasprotno z veliko hvaležnostjo priznavam, da je posebno poslednja leta slavna vlada veliko storila. Ona je na pr. uravnavo najnevarnejše reke Save tako krepko podpirala, da jej je vsa dežela za to hvaležna. Enako radovoljno je dovolila pomoči za omejitev povodnji na Notranjskem. Za ložki okraj pripravila je načrt, kako bi se pomagalo ložki in cirkniški dolini. Enako smo culi o njeni napravi načrta za ra-čensko dolino pod Šmarjem. Toraj moj predlog nima nikakor biti očitanje oziroma pomanjkanje zaupanja do organov, kateri so pripravili ta dela, ampak naravno je, da izrednega dela. kakor je tukaj potrebno, ne moremo izvršiti samo z rednimi močmi in bi bilo prav tako tudi preveliko preobloženje gotovo marjivega deželnega odbora, ako bi hoteli njemu naložiti tudi to breme, da bi še to vzel v svoje področje brez vsake pomoči.
Ako se oziramo, kaj so glede škodljivih voda storile druge dežele, ne bodem kazal na sosedno Ko oško, katera je veliko s pomočjo države dosegla in kamor se obračajo velikanske svote. Še veliko več se je izdalo za Tirolsko , v kateri deželi je povodenj veliko škode naredila. Opomniti pa smem, da se v Galiciji, katera je v preteklem letu veliko škodo trpela po povodnji, že več let živo prizadevajo pridobiti izdatno pomoč v tem, da marljivo zbirajo potrebno gradivo; — da se kaže enako pobrinjanje v sosedni ji Sleziji, katera je uže nekaj postav sklenila v ta namen, da bi se uredile ta-mošnje vode in v katerih postavah se ozira na državno podporo.
Enake priprave so tudi na Oeskem. Organizacija teh organov, ki jih jaz nameravam, je različna v vsaki deželi; kjer pa se nahajajo, so tako realni kakor praktični. Na Gališkem je poseben oddelek tamošnjega deželnega odbora, ki se konečno s to stvarjo peča.
Ta odbor je zahteval v eni prošnji, ki se je izročila vladi, in ta je predložila državnemu zboru postavo, po katen ima se Gališki privoliti velikanska podpora.
Na Češkem ima to delo v rokah en oddelek deželno-kulturnega društva (Meliorations-Section), to je to, kar pri nas kmetijska družba (Landeskulturrath) — deželno kulturni svet), tam imajo posebno sekcijo za ta posel, ki
ima nalog, vse pripraviti,  da se dobi deželna pomoč in da se doseže  državna  pomoč.   Enako je tudi v Šleziji.
Pa organizacija sama je po mojem mnenji manj pomenljiva, ampak to je poglavitno, da je treba v dosego tega namena izrednih, naravno pa samo začasnih moči. Ker nisem strokovnjak, zato ne vem presoditi, za koliko časa bi imela posla taka komisija, mislim pa, da bi se, ako ne bo pod rokami rasti o delo, vse dognalo v 3 do 4 letih.
Ako se posel komisije omeji na pripravljalne dela tehniške preiskave, načrte, proračune, sostavo konkurence in načrtov predlogov za postavodajstvo.
Kar toraj zadeva potrebo, da se v tem oziru naši deželi ustreže, ni treba obširnejšega utemeljevanja, in da deželni odbor tega posla ne more storiti se svojimi sedanjimi močmi, razvidimo vsi, ker še druzih , na pr. cestnih del ne more rešiti. Meni se zdi potrebno v ta namen posebnega strokovnjaka. V tehniki se pač pod-učuje zgradba cest, zgradba pri vodah, zgradba poslopja; ali meni se zdi, da bode v prvi vrsti pri nas treba hidrotehnika Poleg tega se ve, da je dobro, in upam. da bomo to pri vladi dosegli, da bi bil zastopan tudi kulturni inženir. Ako bi slavna vlada drugače se ne udeležila, bi nam saj bilo mogoče doseči, da bi ona poljedelskemu ministerstvu vsaj nasvetovala, da dobimo razun denarne podpore kako drugo tehnično pomoč.
Konečno se mi zdi potrebno, da se gospodarski zastopniki v tej komisijo posebno zato, ker namen, kateri se ima doseči, je izključno gospodarski. Tehnik bo povedal, po kateri poti se to da doseči in gospodarski ud komisije, ki mora na vsak način biti domačin, ako bi bila tudi oba ostala uda nedomačiua, bode imel skrbeti, da se namen doseže kolikor mogoče po najceneji poti, in da je ta kot posrednik med deželnim odborom in tehnikom , da je poročevalec iz kmetskega stališča, kajti dostikrat se zgodi, da se izdela operat drugače in da se konečno kaj napravi, kar zi za rabo. Toliko omenjam glede organizacije.
Komu bi se pridelila ali podredila ta komisija, sem tudi premišljeval, in kakor se vidi, ne bode drugače, da bode ta oddelek deželnemu odboru prirejen.
Kar se tiče stroškov, mi ni bilo mogoče na drobno preiskati; pa izvedel sem. koliko stroškov prouzročuje v drugi deželi enak organ, samo da je razmerno večji na Ceskein. Deželni kulturni svet ima lastnega premoženja, ima stalno nameščenega tehnika. Tam ima inženir stalne plače 1500 gld., tudi ima dijete po 5 gid., kedar posluje zunaj pisarne, kar se zgodi večji del leta, namreč po 8 mesecev, tako da stroški za euo moč. katera stalno dela, bi stala pri našem organu okoli 3000 gold., vse skupaj pa k večjemu pa 5 do 6000 gold.l na leto.
Za drugo moč, katera bi bila dodana temu svetu, bi se plačevalo od slavne vlade, če bi nam pomagala s kulturnim inženirjem. Kar se tiče gospodarskega uda te komisije, po mojih mislih ne bode treba vedno delati, njemu bode svoje opazke poročati deželnemu odboru, sestavljati konkurence, načrt postave itd. in za to ne bode veliko stroškov, ker ni treba stalnega delovanja. Vsi drugi stroški bi se ravnali potem, ali bi se dela več vzelo in mislim, da bi se p >oližje po kalkilu, katerega imam, shajalo na leto s 5 «i.» GOJO gld. To bili bi začasni stroški, kateri prenehajo, Keaar bode nalog rešen. Poglaviten povod, katerega imam omeniti, zakaj predlagam ustanovo posebne komisije, je ta, daje, kakor bode prilika večkrat omeniti, da je v državnem zboru navlašč za take namene privoljen bil uže pred par leti poseben zaklad tako imenovani „melijoracijski fond", Katerega   zajemati   imajo  pravico  posamezne  dežele in
60
zdi se mi, kakor naša narodna pripovedka pravi, da je ta zaklad prav zlati zaklad. Kakor so po pripovedki nekateri studenci na sveti večer, o katerih pravijo, da samo zlato teče. V ta studenec se steka iz državne blagajnice 10 let vsako leto 500.000 gold. in tiste dežele, katere prej pridejo, dobijo podpore, katere se pa ne oglasijo, bodo slišale le šumenje, koristi od tega zlata pa ne bodo imele.
To se zdi meni v prvi vrsti, kar nam daje dolžnost, da si pripravimo posodo, rekel bi korec, s katerim bomo tudi mi zajemali iz tega studenca državne pomoči in meni se zdi, da bi bila osodepolna zamuda in da bi sami sebi krivico delali, ako bi zamudili, zdaj, ko teče ta studenec mimo naše dežele, pridobiti si to državno podporo, ter samo gledali, kako ta zaklad služi samo drugim deželam. To nalogo v prvi vrsti imela bi vodna komisija, pripravljati potrebno, da bi tudi naša dežela zajemala iz državnega zaklada. To je poglaviten namen, da sem ta predlog stavil zdaj uže in želim, da se prejme tudi v tem zasedanji tako, da se bode moglo pričeti delovanje te komisije še letošnjo spomlad.
Organizacijo, osuovo, mislim, smemo s popolnim*, zaupanjem prepustiti našemu deželnemu odboru, kateri bode vzajemno s ces. vlado osuuval to komisijo, kateri bode napravil opravilni ioo1 po katerem se bo ravnati in uadrobnost se tudi meni &ai še bolj obširno razkladati, to bi bilo sedaj odveč.
Gospoda moja, čuii sie, da bom samo povdarjal in povedal svoje mnenje; ali ima kdo drugi drugaCuo organizacijo, ali ima ju drugače usuuvauu, morebiti bolj koristno, je meni vse eno. Eno se mi zdi potrebno, da mi v ta namen osnujemo organ, kateri posreduje pri onih delih, katera &o potrebna za kmetijstvo, in da se-žemo tudi mi po državni podpori, ki se nam ponuja. Stroški so malenkostni, in ako se to uresniči, kar se čuje in da bomo, kakor smo v preteklem letu dobili od priklade na žgauje 30.000 gold., da dobimo za tekoče leto več kot še enkrat toliko, ako se povikša davek na 6 gld. od hektol., misiim, da bi se v tej zadevi ustreglo vsem. ako bodemo s strupeno vodo, ki uničuje zdravje našega naroda, uničili vodeni strup naših zemljišč in je ^boljšali v lepšo prihodnost naše dežele in v povzdigo našega kmetijstva.
Priporočam torej, ta moj predlog oddati gospodarskemu odseku, in finančni odsek se bode o potrebščini deželnega zaklada oziral na one svote, katere bomo slišali priporočati od gospodarskega odseka. (Živa pohvala.)
61
76
Govor poslanca dr. Poklukarja
o peticiji kranjskega obrtnega društva glede obrtnega delovanja v prisilni delalnici.
v kranjskem deželnem zboru.
Slavni zbor! Gospodarskemu odseku izručila se je v poročanje prošnja kranjskega obrtnega društva, katera zadeva urejenje obrtnega dela v prisilni delalnici in v kateri se stavi prošnja:
»Visoki deželni zbor kranjski blagovoli naj zaradi nujnosti sprejem obrtnega dela v deželni prisilni delalnici takoj omejiti, posebno pa naj se odpravi način izdelovanja za upravne stroške.
Prej ko mogoče skliče naj se pa euketa, h kateri naj se povabijo tukajšnji rokodelci in zemljišni posestniki v posvetovanje, s čim bode pečati pnsiljeuce, da ne bodo vsi zli nasledki tacih zavodov ostajali edino le na ramenah poštenih rokodelcev.
Usojamo se pa uže sedaj izreči svoje mnenje, da bi bilo intenzivno pečanje prisiljencev s poljedelstvom mnogo bolj v občno korist gotovo pa toliko, kakor je pečanje z rokodelstvom v občno škodo."
Ker se v obče ne da tajiti. <ia je vprašanje, s čim so pečajo prisiljena, kakošno delo se daje prisiljencem in drugim kazuilcem , gotovo velike važnosti za one obrtnijske kroge, ki si imajo svoj živež služiti z delom, z rokami, zato je tudi gospodarski odsek, kolikor bilo je v tem kratkem času in poleg druzih nujnih posel mogoče, se prav obširno pečal s to prošnjo, kajti ne da se tajiti, da je ta konkureuca v škodo tukajšnjim rokodelcem in da je želeti, da bi se prisiljenci pečali, ako je mogoče to v obče, sploh z delom, katero bi malo škode prizadevalo tukajšnjim obrtnikom. V ta namen je bil gospodarski odsek namenjen poleg tega, da izve od upravništva prisilne delalnice razmere, s čim se pečajo prisiljenci in kako je delovanje posebno one vrste   rokodelcev,  ka*tero  je  po   vloženi prošnji na
škodo tukajšnjih rokodelcev. Poleg tega je hotel te razmere poizvedeti tudi it krogov tukajšnjih rokodelcev, toda čas mu ni dopustil, da bi bil rešil tudi drugo polovico svojega dela iu tako je prošuja dmes le deloma na drobno pojasnena, namreč samo »hI strani upravui-štva prisilue delalnice.
Upravništvo prisilne delaluice pasialo je neko oceuo oziroma popis razmer v prisilni deialuici, \6 katere bom podal krateK posnetek zato, ker je precej zauimiv, ke<* si prizadeva dokazali um i nasprotno stran, namreč ono. koliko tukajšnjim i;uoijauskim rokodelsKini oziroma trgovskim krogom koristi to, da je prisilna delaloica tukaj v bližini Ljubljane in sklicevaje se na iustrukcijo svojo trdi vodstvo, da bi nebilo mogoče ravnati drugače.
Dalje popisuje poročilo, s kakošnim delom se pečajo prisiljenci in koliko z delom one vrste obrtnikov, o katerem govori ravno prošnja tukajšnjega obrtniškega društva.
Posebno glede tega, koliko koristi dohaja ljubljanskim in obrtnijskim krogom, navaja poročilo sledeče: da prisilna delalnica da zaslužka onim obrtnikom, ki se pečajo s kujigotiskom, ua leto okroglih 100 gold.; na dalje dobi dimnikar 90 gold., frizer 100 gold., krznar 35 gold. 90 kr., pilar 59 gold. 97 kr., dalje nožar 13 gold. 5 kr., ključar 33 gld. hi kr., klepar 37 gld. 86 kr.
Dalje je še dolga vrsta,   med   katerimi je omenjati posebno onih  obrtnikov,  kateri   priskrbujejo   in  dajejo živež za prisiljence. Tu znaša svota za kruh     ....    6291 gold. 25 kr.
za meso..........3188      „      1   „
in še dalje za meso......421      n    42   „
za moko se plačuje......1722      „    15   „
za maslo, oziroma špeh.....1401      „    12   „
za različno špecerijsko blago       .    .    3218      „    73   „
za kramarsko olago......904      „    22   „
iu še...........518      „    67   „
dalje za drugo kramarsko blago še .      436      „    70   „
za barvarska dela.......114      „    86   n
za železnino itd........326      „    22   „
potem še pridejo  male  svote  po   19 in 17 gold.,  dalje
750 gold., steklarju......       ij2 gold. 45 kr.
trgovcu z lesom.......863      n    36   „
za usnje se plača tukajšnjim usnarjem 35 n — „ 385 gold. 10 kr. in 7035 gold. 25 kr., sukujarju se plača 863 gold. 49 kr., za vino, katero se tudi tukaj nakupuje, 1528 gold. 25 kr., tako, da se pokaže ra^un onih stvari, katere prodajajo Kmetovalci ljubljanske okolice, oziroma ljubljanskega okraja in katere znašajo 1000 gld., skupni znesek za različne rokodelce iu trgovce v Ljubljani 31.143 gold. 42 kr.
To je prvi ugovor upravništva prisilne delalnice, da, ako morebiti nekaterim vrstam obrtnikov ljubljanskih prizadeva nekoliko škode, je pa dolga vrsta drugih obrtnikov, katerim da izdatnega zaslužka.
Kar se tiče opravil prisiljencev naših, kaže dotičui razkaz upra^vuištva, da se peča s tkanjem 21 prisiljencev, za Ceškota izdeluje škaruicelue 3 5 prisiljencev, za Czapa šk.J.elce za užigaluice 30, s poljs&im delom 40, slamo plete jih 20, držaje za dežnike izdeluje 8 ljudi Ki s čevljarstvom se peča 32 ljudi, od katerih pa 3 samo popravljajo čevlje za domače potrebe, od ostalih pa je samo 14 takih, ki so res za delo, vsi drugi pa samo deloma pomagajo in niso popolnem izučeni čevljarji. S krojaštvom se peča 26 prisiljencev, med temi ima delo za domače potrebe 5 in le 14 je takih, kateri so popolnem izučeni, katerim se kako delo v roke sme dati. Z mizarstvom se peča 7 prisiljencev , izmed katerih sta 2 taka, da hišne naprave delata in stavbiusiia mizarska dela.    Nadalje se   ih peča 23 s tem,   da  ple-
tejo mreže, ki se naročajo iz Ogerskega, nadalje imajo v hiši opravila opraviti, ki so ali pisarji, ali kuhajo ali strežejo boluikom, 20, in dalje je 32 prisiljeucev dečkov, in med temi se polovica peča s krojaštvom , ostali pa s čevljarstvom, kateri je pa težso staviti v vrsto odra-ščenih učencev, ker se še le učijo. Da se pa taki mladi prisiljenci učijo rokodelstva, to je po pravilih, in ima naniea, da se za čas bivanja v prisilni delavnici nauče rokodelstva, katero jim pozneje daje potrebni živež.
(Konec prihodnjič.)
77
84
Govor poslanca dr. Poklukarja
o peticiji kranjskega obrtnega društva glede obrtnega delovanja v prisilni delalnici.
v kranjskem deželnem zboru. (Dalje.)
Nadalje sledi v poročila nadroben izkaz, koliko se je zaslužilo v zadnjih 3 letih, in to kaže, da je bilo od čevljarstva, krojaštva in mizarstva vsega zaslužka skupaj
leta 1883.........      8894 gold. 58      kr.
leta 1884.........10756     „      5%   „
leta 1885.........13061      „    39
Od tega pa odpade na ono vrsto rokodelcev, o katerih je tukaj sploh mogoče govoriti, da delajo kako konkurenco rokodelcem ljubljanskega mesta, in sicer 1. 1883. pri čevljarstvu zaslužka, vsega skupaj . . 1087 „ 62 „ in izmed tega je zaslužka mladih
korigendov.......        170     „    80       „
in od tega skupnega zaslužka čevljarskega rokodelstva odpade na tiste zavode, ki imajo namen, podpirati uboštvo v Ljubljani in ubožue učence v čitalnici, v nunskem samostanu in v »Collegiura Maria-
num"........    .        196      „    57       „
tako, da ostane druzega zaslužka
samo.........        891      „     5      ,.
Leta 1884. se je pri ravno tem rokodelstvu zaslužilo od odraščenih prisiljeucev .        1353 gold. 37 kr. in od mlajših........227     „     79 n
toraj skupaj..........1581 gold. 16 kr.
in od tega pa zopet odpade na vrs:o onih del, katere sem zgoraj navedel, poprek za reveže  ....      224      „    85 „
tako da ostane zaslužka     ....    1356 gold. 3 L kr.
Leta 1885. se je zaslužilo po od-
raščenih čevljarjih       .    .    .    .    .    .    1894      „    4S „
po mladih pa      ........      274     „    72 „
skupaj    .   2169 gold. 20 kr. od  tega  zopet  odpade,    kakor  sem
zgoraj navedel, za siromaštvo   .    .      232     „     26 „
tako da ostane   .    .    ...    .    .    .    .    1936 gold. 94 kr
Pri krojaškem rokodelstvu se zaslužki vrste v teh 3 letih tako-le:    Leta  1883.   so   zaslužili   odraščeni
in mladi..........1349 gold. 79 kr.
iii od Lega spade na ta zavod iu puleg tega za različno obleko za poštne in brzojavne služabnike, za bolnišnico in postreščeke v Ljubljani  ...........      613      „    18 „
tako je druzega zaslužka ostalo        .      736 gold. 61 kr.
Leta 1884. je bilo skupnega zaslužka pri krojaštvu    ......    1594     „.    55 „
in one vrste dela, za take zavode znašajo med tem......477     „     bi „
tako, da je ostalo.......1116 gold. 98 kr.
Leta 1885. je bilo skupnega zaslužka    ...........    1860     „     33 „
in od tega je spadalo med one vrste dela, katera sem zgoraj omenil    .     589     „     17 „
ter preostaja druzega zaslužka    .    .    1271 gold. 16 kr.
Pri   mizarskem   rokodelstvu je  bilo   leta   1883.
zaslužka..........     965 gold.  11 kr.
in od tega odpade pri lastnem zavodu prisilne delalnice pri „Colle-gium Marianum" in bolnišnici      .      397     „     93 „
tako, da preostaja.......567 gold. 18 „
Leta 1884. so sami odraščeni zaslužili    ...........1076    „¦    78 „
od tega pride na gori omenjene zavode   ...........     566     „     22 „
tako, da je ostalo.......      510 gold.  56 „
Leta 1885. je bilo zaslužka  .    .    1163     ,,     38 „ od  katerih   pride  na  gori omenjene
zavode..........     232     „     14 „
tako, da preostaja       ......931 gold. 24 kr.
Iz tega razkaza je razvidno, da je čevljarstvo pač ona vrsta zaslužka, katero bi moglo po razmerah, deloma tudi krojaštvo nekoliko škode prizadeti tukajšnjim obrtnikom. Nadalje navaja to poročilo, da tudi od teh rokodelstev, ki so zgoraj navedena, pjsebno pri krojaštvu in čevljarstvu, pride '/a na oae vrste del, katere naročajo deželni uradniki, služabniki pa pazniki v prisilni delalnici. Druga tretjina, posebno pri čevljarstvu in krojaštvu, se naroča za uboge učence večinoma za šolo  obiskaiočo  mladino  in za  nekatere stranke  v Št.
ki
Peterskem predmestji in na Poljanah, katera uže skozi desetletja tam naročajo svoja dela. Še le tretja tretjina zaslužka prihaja od poslov in delavcev, ki slučajno tam dela naročajo. V obče pa se izdeluje pri krojaštvu večinoma le otroška oblega, ter se obračajo obleke doraslih in ne morejo izdelavati modernih oblek za gospode ali dečke, ker izurjenih krojačev nimajo. Temu se je dostavilo, da celo uradniki prisilne delalnice morajo naročati svoje boljše obleke pri boljših obrtnikih v mestu, tako, da se večinoma sme trditi, da to, kar se izdeluje v prisilni delalnici, je v prvi vrsti namenjeno le za prebivalstvo najubožnejše, katero si nikakor ne more plačati drazega oblačila.
Kar se tiče cene. katera se zahteva za izdelovanje različnih izdelkov, čevljev in druzega oblačila, -poroča se v tem poročilu sledeče: Da se je pri materijalU,' tO •ve usnji in drugih potrebah za čevlje, pridalo k lastni .ceni še najmanj 15% in da potem pride cena za par možkih štifelet na 5 do.fi gold. tako, da ti čevljarji z .onimi na-kmetih ne morejo konkurirati in da .se. je dostikrat zgodilo, da so v prisilni delalnici naročena dela
85
rajši pustili in jih naročili na kmetih, ker jih doma dobijo ceneje in ker posebno čevljarji v Trnovem in Kr. -kovem in zunaj Ljubljane ceneje delajo, kakor v prisilni delalnici. Ako vse eno ubogo ljudstvo prihaja v prisilno delalnico in tam naroča, kar potrebuje, je vzrok iskati v tem, da je blago dobro in da je delo solidno.
Kar se tiče instrukcije, da ne bom preveč obširno o drugem poročal, posebno ker moj predlog ne bode tak, da bi se ta prošnja konečno rešila, opozarja uprav-ništvo prisilne delalnice na to, da se glasi g. 17., katerega je sklenil slavni deželni zbor iu katerega je potrdila ces. vlada, tako-le (bereO
„Die Venvaltung hat
a)  fur die unuuterbrochene angemessene Be-schaftigung der Zwangsarbeiter, und
b)  fur die grosstmoglichste Hebung des Fabriks-ertragnisses zu sorgen, daher
c)  insbesondere tur die Ueberkommung der Privat-arbeiten als der einfachsten und wegen deren Verschiedenheit zvveckentsprechendsten Beschaftigung ftir die Zwanglinge unausgesetzt thatig zu sein."
To je instrukcija za upravništvo, iz katere je razvidno, da se v delavnici čevljarstvo in krojaštvo ne more opustiti,  in da je tudi gledati na primeren visok
zaslužek.
(Konec prihodnjič.)
93
Govor poslanca dr. Poklukarja
o peticiji kranjskega obrtnega društva glede obrtnega delovanja v prisilni delalnici.
v kranjskem deželnem zboru. (Konec.)
V obče je tudi naglašeno tukaj, da je poleg tega se začelo od 1. 1884. pridevati tudi na kupljenem blagu izrekoma usnji nekoliko dobička, da se je tudi tukaj cena za izdelovanje obrtnijskih izdelkov povekšala precej izdatno tako, da bi v obče trdil, da je krojaško in čevljarsko delo, katero je včasih najnižje vrste popolnoma tako drago, ako ne dražje, kakor na kmetih. Če se je zaslužek kljubu temu povzdignil, pripisavati je temu to, da se nakupava blago pri najboljših tvrdkah in da se je število prisiljencev pomnožilo, katerim je tudi treba dajati posla po naredbah in instrukciji veljavnih za prisilno delalnico in da vsled tega rastejo tudi dohodki. Pa kakor je ravno v izkazu pokazano, je večina tega zaslužka pri oni vrsti rokodelcev, katera ne prizadeva ljubljanskim obrtnikom nikakoršne konkurence, to je: tkalstvo, pletenje mrež, izdelovanje škatljic za uži-galnice in pletenje slame. Upravništvo prisilne delal-nice sklepa s tem, da pravi, da bi obrtniki morebiti sebi najboljše vstregli, ako bi takrat, kedar so v zadregi s svojim naročenim delom, tudi dali v prisilni delalnici delati. Tako se je izrecno godilo minulo leto glede mizarskih del. Da je veliko dela prevzela de-lalnica, se ve da izključno le popravila, ker takih del ne marajo meščanski mizarji zato, ker je zamudno, slabo plačano delo in ker ni mogoče zaračunati nika-koršnega materijala
Gospodarski odsek je tedaj, akoravno prepričan, da so pritožbe v tem obziru morebiti opravičene, da je izdelovanje v prisilni delavnici nekdiko na škodo ljubljanskim obrtnikom, mislil, na vsak način poizvede i, kako misli drugi del o tem in rajši potem to prošnjo rešiti, kedar bodo zaslišani dotični zastopniki oziroma oni krogi ljubljanskih obrtnikov, katerim bi mogla ta konkurenca škodo prizadjati. Se ve da ima deželni odbor poleg tega, da se ozira na obrtnijstvo, tudi dolžnost, dajati prisiljencem potrebnega dela, da se izuče v takem rokodelstvu, katero jim živež daje, keder se vrnejo v človeško družbo. Deželni odbor ima pa tudi dolžnost, gojiti gospodarstvo v prisilni delalnici tako, da ni treba za-njo plačevati z drugimi dohodki, ampak da se sama vzdržuje.
In da ima to skrb tudi glede obrtnikov, je dokazal sklep, katerega smo storili letos pri proračunu za prisilno delalnico v ta namen, da se poslopje razširi, ker se sploh tkalstvo zarad pomanjkanja prostorov ni moglo bolj razširiti in ker je v delavnico došlo dosti prisiljencev, se jim je moralo nakazati za ta čas delo, kakoršno je ravno priročno. Tudi deželni zbor je pripravljen vse sto-
riti, kar je mogoče, da bi se škoda odvrnila od ljubljanskih obrtnikov, ne pa, da bi se zgrešil namen, oziroma, da bi se glede obstanka prisilne delalnice večje zapreke stavile.
Vsled tega stavi gospodarski odsek sledeči predlog:
„Slavni deželni zbor naj sklene: Prošnja kranjskega obrtnijskega društva za urejenje obrtnega dela v prisilni delavnici odstopi se deželnemu odboru z naročilom, da zasliši veljavne pritožbe onih obrtnijskih krogov ljubljanskih, kateri tožijo zoper konkurenco prisilne delavnice in potem on ukrene oziroma v prihodnjem zasedanji deželnemu zboru stavi predloge, da se prošnja obrtnikov usliši v kolikor bi bila utemeljena in ne v nasprotji z namenom in načeli vzdržavanja prisilne delalnice."
Slavni zbor ! Ako bi se jaz zdaj spuščal v vse na-drobnosti, katere je deloma sprožil gospod predgovornik, bi bilo gotovo prezgodaj, in s tem bi deloma moral ponavljati to, kar je sprožil gospod predgovornik. V take nadrobnosti spuščati se , bo nalog deželnega odbora tedaj, ko bode zaslišal dotične prizadete kroge, ko bode šlo za razširjenje prisilne delavnice.
Samo zoper ono trditev , katero je izrekel gospod predgovornik, namreč, da je bila ta prošnja več ko mesec dni v rokah gospodarskega odseka in da bi bilo mogoče tudi zaslišati dotične kroge, se moram obrniti. Na to moram odgovarjati, da je prvič od tistega dne meseca decembra, ko se je prošnja izročila do današnjega dneva, bilo vmes pretrganje zborovanja, v katerem ni bilo mogoče sklicati prizadetih obrtnikov in vseh teh toliko obširnih in važnih predmetov izdelati. Mi smo imeli v gospodarskem odseku vsak dan, razun nedelje, kolikor je bilo mogoče poleg drugih odsekov, poleg finančnega odseka, nepretrgano svoje posvetovanje in nepretrgane seje.
Da tudi tedaj, ko bi bili zaslišali te obrtnike, ne bi bilo mogoče konečno rešiti tega vprašanja, ker tudi po dovršenih vseh poizvedbah prevdariti je, jeli mi nočemo preustrojiti dotične instrukcije prisilne delalnice. Eno pa bode zmirom ostalo, kateremu se ne bodemo nmdar odtegnili, da dela prisiljenec ravno tista dela, katera zna, in da bomo imeli dolžnost, mlade prisiljence izur-jevati v takih strokah, katere bodo zagotovile njim v prihodnjič živež med drugimi ljudmi.
Vse želje pa, katere je deloma navel gospod predgovornik, bode imel priliko pretresovati deželni odbor, ki se bode pečal s tem vprašanjem in prihodnje leto bode prilika, na drobno razgovarjati se. Do zdaj pa ni mogoče boljšega nasveta in tudi obrtniški krogi bi ne mogli ugodnejšega predloga staviti, kakor ga je stavil gospodarski odsek, ne da bi bil preziral pri tem nazore, katere je imel pred očmi morebiti predgovornik, ko je skoraj brezpogojno pritrjeval pritožbi.
Toraj priporočam, da se predlog gospodarskega odseka sprejme.   (Potem obvelja odsekov predlog.)
94