tUv«fuld dnemik . V TAraimmk driaraK
Vefca za tm leto ...	$«.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo ieto	$7.00
GLAS NARODA
Ust"sloivenskihidelavce^v Ameriki.
The largest Slovenka Dally In the United State«.
a Issued every day except Soaday*
and legal Holidays. |	75,000 Readers.
TKLgrON: CHELSEA MTi	tetwH as Ice—« CI— Matter, September 21, IBM, at the T—t Ottlce at New York, ft. I, mist Act sf Ceng»SM el March t, 117»	TELKFOn7*CBKLSBS «tl»
VP. 298. — ŠTEV. 238.__XEW YORK. SATURDAY, DECEMBER 20. 1930. — SOBOTA. 20. DECEMBRA 1930	"yoimwn mZvrm _ FTTFH «7»im
STALIN JE NEOMEJEN VLADAR RUSKIH SOVJETOV
z odstopom ryk0va se je iznebil stalin zadnjega nasprotnika v vladi
Aleksej Rykov, ki je dolgo časa načeloval svetu ljudskih komisarjev, je moral vložiti resignaci-jo. Njegovim naslednikom je bil imenovan Molotov. — Rykov je bil zelo aktiven v desnem krilu komunistične stranke.
MOŠKA, Sovjetska Unija, 19. decembra. — Aleksej J . Ryk ov, dolgoletni predsednik sveta zveznih ljudskih komisarjev, je danes resigniral. Centralni izvršilni odbor je resignacijo sprejel.
Njegovim naslednikom je bil imenovan Vjače-slav Mihajlovic Molotov, eden izmed treh tajnikov komunistične stranke ter član političnega biroja in predsedstva centralnega izvršilnega odbora.
Ze dolgo časa se je domnevalo, da se bodo zavr-šile v upravi sovjetske vlade važne izpremembe.
C lani levega krila komunistične stranke so Ry-kova, ki je bil član desnice, odločno kritizirali. Njegova služba je bila podobna službi ministrskega predsednika po drugih deželah. Časopisi in govorniki so ga večkrat pozivali, naj odstopi.
Edini mož, ki je razen njega zavzemal to mesto, je bil Lenin. Po njegovi smrti je postal Rykov njegov naslednik.
Spomlrdi je nastopil Rykov z Mihaelom Tom skim in A. Uglanovom pred zveznim kongresom komunistične stranke ter priznal svoje politične grehe. Vsi trije so obljubili, da bodo v bodočnosti brezpogojno podpirali strankino politiko.
Uglanov je bil odstavljen kot delavski komisar, Tomski pa kot voditelj sovjetskih obrtnih zadrug.
Z odstopom Rykova se je utrdilo stališče Josepha Stalina, generalnega tajnika komunistične stranke
Lahko se reče, da je postal sedaj Stalin neomejen vladar sovjetske Rusije. Rykov in Trocki sta bila njegova največja nasprotnika.
strašen vihar v se v. afriki
Povzročena škoda znaša nad trideset milijonov frankov. — Ves Alžir brez pitne vode, ker se je porušil nasip.
ALŽIR. Francija, 1». decembra. Francoska potniiki parnik E1 Oolea, ki ima na krovu 200 potnikov, je prestal najhujši vihar, kar jih je bilo v Sredozemskem morju v petintridesetih letih.
Sem so skoro neprestano prehajali klici na pomoč z ladij, ki so se na* hajule v nevarnosti. Iz tukajšnjega pristanišča ni mogla odpluti nobena ladja.
Strašni nalivi in cikloni so zelo cpu£tošili severni del Alžira.
Pcvzočeno Škodo cenijo na trideset milijonov frankov.
Nalivi so se pojavili po sedem mesecev trajajoči suši. Suhe struge so se kmalu napolnile z vodo, ki je prestopila bregove. Dosti živine je uto-r'lo »n dosti vinogradov je bilo uničenih. Nasip pri velikem reservoar-ju se je porušil, vsled česar je zmanjkalo pitne yode.	\
ZMAGA FINSKIH SUHACEV
HELSINGFORS, Finska, 19. dec. Poskus, <ra bi se modicifiralo finsko i prohibicijsko posta vp, se je izjalo- ■ vil. V poslanski zbornici je bila po- ■ ražena predloga, ki določa, naj se ; zviša alkoholna vsebino piva na dva in četrt odstoka. Za predlogo je glasovalo 86. proti nji pa 99 poslan-evc.
MESEC BO TRČIL	' _OB ZEMLJO
LONDON, Anglija, 19. decembra. Slavni matematik in zvezdoslovec Sir James Jeans pravi, da bo nekoč mesec treščil ob našo zemljo ter se razbil ob nji. — Ali se bo pa zemlja razbila ob njem — tega še ne ve elavni matematik in zvezdogled. Naj bo tako ali tako. nam se ni treba ničesar bati, kajti usodepoino trčenje se bo završilo šele po par tisoč letih. Tedaj pa ne bo niti nas niti učenjaka Jeansa, ki bi se ponosno potrkali na prsi rekoč: — No, ali vam nisem povedal?
KRALJ FAUD JE ZOPET OČE
i •
""
KAIRO. Egipt, 18. decembra. — Egipčanska kraljica, soproga kralja Fuada. je porodila sinoči hčerko. , Mati je stara šestintrideset let. kralj i pa dvainšestdeset. Ž njo ima že ene- j ga sina in tri hčere.
ADVERTISE
» GLAS NARODA-
^ • • . -
I
odpor proti i
omejitvi priseljevanja!
Državni, delavski ter vojni department so proti predlogi, naj bi se popolnoma prepovedalo vsako priseljevanje.
\VASHNGTON, D. C., 19. dec. — | Državni tajnik Siimson, delavski ; tajnik Doak in general Parker, ki; nadomešča vojnega tajnika Herleya, so govorili danes pred senatnim priseljeniškim komitejem pro:i predlogam, katere sta vložila senator Reed iz Pennsylvanije ter kongresni k Johnson. x
Oba sta se zavzela zra popolno pre- ' poved vsakega priseljevanja, z izjemo sorodnikov ameriških državljanov.
Stimson in Doak sta iajavila soglasno, da bi traka postava razveljavila princip glede kvot. Zastop- i nika vlade sta izjavila, na.j kongres' raje pristriže kvoto za 90 odstotkov.1 dokler ne izgine sedaj prevladujoča neiuposelnost.
Tajnik Stimson je izjavil nadalje, da namerava že dosedanja kvot- I na postavah izločiti priseljevanje iz 1 iužnih ter iztočnih držav Evrone na ' korist priseljencev iz severne Evro-• pe. Take postave so nepravilne ter' bi jih morali zavreči.
SLABA RAZSVETLJAVA
V EDISONOVEM MESTU
-j— |
WEST ORANGE. N. J., 19. dec. — V tem mestu, kjer prebiva iznajdi-telj je električne svetilke, Thomas Alva Edison, je po zatrdilu predsednika trgrvske zbornice. Trenca A. Mulveya tako slaba razsvetljena, da je res sramota. Mulvey pravi, da 1 je ponoči po nekaterih ki\ajih tako! temno da si človek skoro na ulico ne upa.
ZMAGA PRUSKE VLADE
K-acijcnalisti so predlagali, na i izreče nezaupnico pruskemu ministrstvu. ker je dovolilo v Prusiji predvajanje ziranega filma ^Vse mirno na zapadni fronti" Po zatr-j dilu nacijonalistov, je film žaljiv za {Nemčijo. Predlog je taU pa poražen z 224 glasovi proti 182 glasovom. |
Ena izmed novosti ki so jih uvedli boljševiki, so ženska sodišča. Skoro vsi domači spori se rešujejo pred sodišči, katerim načrljujejo ženske.
i
položaj v danville, va.
Eksmisijska povelja bodo uveljavljena koncem božičnih praznikov, nakar se bodo morali štrajkarji preseliti.
DANVTLLE. Va., 19. decembra. — Najmanj 47 družin stavkarjev stoji pred nevarnostjo, da bado morali preživeti zimo v šotor.h, patem k3 bodo dostavljena em:sijsk.i povelja od strani Dan River naprav.
Dcsedaj so stanovali v komp:tnij-skih hišah, a sedaj so jim sklenili edvzeti tudi to zavetišče, ker stavkajo proti neznosnim delavskim luzmeram.
Zaenkrat je izjavil mestni sodnik i Griggs, da bp čakal vsaj do božičnih praznikov, predno bo skuial uveljaviti eksmisi jska povelja.
j Ob Novem letu pa se bodo znašle I delavske, stuvkarske družine prav gotovo na cesti.
V soglasju z duhom, ki prevladuje med stavkarji, pa ni opazi.i med njimi nobene bojazni.
'
Številni stavkarji so že izjavili, i da jih bodo morale oblasti dobe-(sedno vreči ira ceste. Nikdo se ne ,bo prostovoljno odrekel pravici do stanovanja.
Moč in pegurn stavkarjev sta neumorna,
— Mi imamo drvolj hrane. smO rbleeeni ter imamo za enkrat vsaj* še streho. Vodili bomo stsrvko to-l liko časa, dokler se ne bo zdelo kom-paniji ali predsedniku dovolj, da zadosti našim ponižnim zahtevam. Zahtevamo le, da prizna našo pravico do organizacije ter izboljšanje mezd, ket so primerne našemu delu.
1 _
|
ANGLEŠKEGA PRINCA I VABIJO V AMERIKO
WASHINGTON, D. C . 19. dec. — Ameriška Legija je povabila angleškega prestolonaslednika, naj se udeleži letne konvencije, ki se bo vršila prihodnjega oktobra v De-. troit Mich.
' Vabilo je b?k> poslano preko ame-1 riškega poslanika v Londonu, G. iDawesa.
najnovejša suhaška organizacija
Glavni namen bo kooperativno delo. — Načrti za desetmilijonsko r e-klamno kampanjo z a prohib'cijo so izgotov- 1 ljeni.
"Plemeniti eksperiment" je bil ob-narjen z novo borilko. Zastopniki J Antisalonske li$e ter Womens Christian Temperance Union v New Jer- 1 ,sey so ustanovili na zborovanju v j , cerkvi sv. Lukea v Nawarku novo , organizacijo, ki bo vodila z drugimi sličnimi organizacijami "koope- . rat:ven boj".	j
Rev. James Shields, superintendent Antisalonske lige v New Jersey, je ustanovitelj nove skupine, ki bo posegla vmes tam, kjer sta do-sedaj obe drugi skupini dosegli le ma lo ali pa ničesar.	I
Za enkrat so izvolili nominacij -'ski kemitej sedmih oseb. ki bo#do izbrale po enega zastonika iz 21 okrajev države, ki bodo tvorili manager-sko oblast.
V	daljšem govoru je povdarjal |Rev. Shields, da sta obe drugi veli-I ki organizaciji dosedaj dobro delovali. da pa je postala potrebna ustanovitev nove organizacije, da se vodi naprej vzgojno kampanjo.
Glavna nevarnost preti od znotraj, ker so številni prepričani, da se 'ne more zgoditi prohibiciji ni-kaka veaja nesreča.
Nova organizacija bo ponesla kampanjo za prohibicijo v šole, cerkve te r privatna stanovanja.
CHICAGO, 111., 19. decembra, — i Charles Jones predsednik ameriške ! business men ustanove je objavil danes, da bo izvedena vzgojna pro-hibici j ska kampanja v 2668 dnevni- ' kih. v 8000 tednikih in številnih, magaoinih.	i
V	splošnem se bo izdalo za kampanjo nekako deset milijonv dolar- ! jev. j
Dvajset listov po vseh velikih mestih bo dobilo prve oglase, obsega- • joče cele strani.	i
V	reklamnih člankih bodo raz- j pravljali le o gospodarskih vplivih '
prohibicije.
» _
BOULDER CANYONDAM BO VISOK 727 ČEVLJEV,
WASHINGTON, D. C., 18. dec. — j 2oulder Canyon nasip bo največji, kar jih je v Združenih državah.! Visok bo 727 čevljecv ter bo veljal stodevet milijonov dolarjev.	1
To je najvišja vsota, kar jih je dosedaj dovolila zvezna vlada za slično delo.
TRDOVRATNI KOMUNISTI
SOFIJA, Bolgarsko, 19. dec. — Pred tukajšnjim sodiščem bi se moralo zagovarjati sedemnjast komunistov, ki so se pa tako oblastno obnašali, da je morala poseči žandar- , merija vmes. Žandarji so dva ra- , nil! z bajoneti, tretji jih je pa do- • bil s puškinim kopitom po glavi. Navzlic temu "svarilu" pa niso hoteli ostali odgovarjati na stavljena vprašanja.
STEEGOVO MINISTRSTVO SE NE BO VZDRŽALO j
PARIZ, Francija, 19. decembra. Novi franc, kabinet, ki ga je stvo- j ril Theodore Steeg, se je danes pr-I vič pojavil pred poslansko zborni- | co. Stavljen je bil predlog, če naj se ' izreče novemu ministrstvu zaupnico ali ne. Zaupnica je bUa izrečena le j 's pičlo večino sedmih glasov. i
ŽENSKO SODIŠČE V RUSIJI
novi nemiri
na Španskem
Pogosto pride do spopadov med četami ter stavkarji. — Dežela še zdavnaj ni mirna.
MADRID. Španska, 19. de;*. — Oddelek španskih legijonarjev je stopil včeraj? zvečer v službo v Alicante okraju, kjer je bilo pri obnov-ljenju nemirov pri Elda ranjenih
več mož civilne straže, v
O motenju miru poro-ajo tudi iz provinc.
Tovorni avtomob 1 civilne straže je dospel v Elda, kjer je bil razrušen del tračnic. Dohod legijonarjev se je zakasnil za več ur.
V	Alicante, kjer vzdržujejo red velike množice vojaštva, so vpri-rili poskus, da zopet prišno obratovati poulično železnico. Skupine stavkarjev so preobrnile dva voza.
Pri spopadu z vojaštvom sta bila ranjena dva stavkarja. Dosti aretacij je bilo izvršenih.
Ministrstvo za notranje zadeve je Jaijavilo, da so stavkarji napadli civilno stražo v Torre Lavega, v provinci Santader in da je bil en stav-kar ubit.
V	Barceloni vladajo zopet normalne razmere.
Republikanski voditelj Zamorra, katerega drže tukaj v ječi izza izbruha nemirov v ponedeljek, je izjavil nekemu tasniškemu poročevalcu, da prevzame polno odgovornost vsiaškega gibanja. *
Dosti oseb je obiskalo Zamorro v jetnišnici, kjer se nahaja tudi republikanec M guel Maula.
Naročite mm na "Glas Naroda" -največji slovenski dnevnik v Z dr a tenlh 4rtava*>
raje v smrt kakor pa zblaznet1
Motiv samomora nadarjenega osemnajst letnega fanta. — Tragedija se je zavrsila v Hemp-steadu.
Z lovsko puško se je ustrelil, v kopalni sobi očetove hiše osem naj oi-letni Robert Zlpp na Baldwin Rea l i v Hempstead, L. I.
V poslovilnem pismu na svojega očeta ter mater glede motiva za dt -j an je, je rekel:
—	3al sem se Izgubiti pamet. ? « več mesecev nisem mogel spati.
—	Moji ži7ci odpovedujejo sljy,-|bo. Vrlo mi Je žal, da vama moram pokvariti božične proznike 1.1 moja želja je, da Jih praznujeta krt ponavadi.
—	Prav nič ne dam zato, kje me j pokopljete.
Mladi Robert je bil eden petih otrok družine.
ŠPIJONAŽNA AFERA PRED SOBRANJEM.
SOFIJA, Bolgarsko, 19. doc.__
V Sobranju se Je pričela razprava o špijonski aferi. Najprvo je govoril poslaneo Fjjamilev, predsednik •parlamentarne skupine Demokratičnega zgovora. Navedel je pote': •afere ter poudarjal protislovja me J uradnim komitejem, izjavo šefa generalnega štaba in poročil listov, zlasti "Zvona". Govornik je deja\ da bi moral minister vojske razpršiti neresnične govorice s točnimi podatki in afero zaključiti s strogo preiskavo ali pa z ostrim kaznovanjem onih, ki so afero pretiravali. Nato so govorih socijaUstični poslanec Ignatije, ostali interpefcmti in minister vojske Bakardžijev.
Neglede kje živite, v Kanadi ali Zdru ženih Državah
je pripravno in koristno za Vas, ako se puslužu jete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino.
NaJa nakazila se Izplačujejo na sadnjlh poštah naslovljence* vočne v polnih zneskih, kakor so Izkazani na pri nas izdanih potrdilih
Naslovijencl prejmejo toraj denar doma. bres zamud* *asa. bres nadaljnih potov in stroškov.
Posebne vrednosti so tudi povratnice, ti so opremljene s podpisan naslovljencev ln žigom zadnjih pošt katere dostavljamo potil]« teljem v dokaz pravilnega Izplačila
Enake povratnice so zelo potrebne sa posameznike v slučaju nesreče prt delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat ? raznih slučajih tudi na sodnijl v stari domovini.
Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je »sčtitt- potreba poslati za označeni znesek dinarjev ah Ur.
V Jugoslavijo	V Italijo
Din 500 ------------------------- $ 9.40 Lir 100 ....................» 5 15
- 1000 .................... $18.60 Z	T.;""
" 2000____________________$ 37.00	........................
2500 .................. S 46.25	"	396	--------------------------------*16 **
5000 ________________$ 91.50	"	500	............ ..............$27.4*
' 10,000--------------------------$181.80	"	1000	................. .	$54.25.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH ~
Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nak.v žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $36.— 70 centov, f?-$40,— 80 centov, za	90 centov, za $50 — $1,— za
$100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—.
Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še bolj Se pogoje. Pri velikih nakuil-lih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporasuros-te glede načina nakazila
/
N«Jaa nakazila Imiajemo po Cable Letter za pristojbin* 7S ontn
sakser state bank
■ CORTLANDT STREET	NBH TOift, ft *
Telephone Barclay 0300 — 0381
tmmu* »iiiir
| "Glas Naroda** 1
Owned and Published by SbOVEffIG mUSBIMG COMPANY
(A Corporation)
Prank Sakjwr, President	L. Benedik, Treas
1 Place o t bnrinm of the corporation and addresses of above officers: 11* W. latk SžcmS. Beroach •£ MaaHattaa, New Tertt City. N. ¥
"GLAS NARODA" (▼ciee at tbe People)
Iasoed Every Day Except Sundays and Holidays
; Za celo leto velja list za Ameriko Za New York za celo leto $7.0C
ln Kanado _______________... S&JDO j Za pol leta--------------------$3-5«
Za pol leta ...........................$3.00 ! za inozemstvo za celo leto .......T7.0C
Z* četrt leta _________________________JLSO^Za pol leta ..............—.....-......
" Subscription Yearly $6.00.__________
Advertisement on Agreement. _"OIma N*rod*"_lzhaja vsaki dan irvaemši nedelj ln praznikov._
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne pri občujejo« Denar na] se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejftnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA", 21« W. 18th Street, New York. N. Y. Telephone: Chelsea 3S7S
L
KAKO DOLGO ŠE?	*
/
v
— Za božjo voljo, storimo vendar nekaj za uczapo- r sh'iic in PtradajotV!	i
r
Tako j«* vzkliknil hi* na tor Bnraii v senatu, k<» so <>!>.. c t<il;i na mrtvi točki podajanja ^lefle vsot, katere je za- c iiteval predsednik Hoover za javne gradnje.
Pogajanja so na mrtvi 'točki, po urestili je pa milijo- 1
ne brezposelnih, ki čakajo dela in zaslužka, da l>i se na- i
,-itili oziroma zadostili največjim življeuskih potrebam, š
t
Kdo je kriv tega zavlačevanja i Krivda leži tako v * kongresu kot v Beli Hiši. glavna krivda je pa v nesrečni J
politiki.	j
g
Predsednik zahteva, naj dobi njegov kabinet 11:1 razpolago vsote, katere j«' določil.	J^
Kongres pa hoče imeti |>ri tem svoje prste, kajti z r neštetimi milijoni se lahko v političnem ozirn marsikaj doseže.	>
Predsednik ima prav, ko pravi, da zamorejo članih njegovega kabineta, to j- načelniki različnih vladnih de-!1 partmentov, najbolje presoditi, s katerimi deli lii bilo t treba najprej začeti .da bi bilo v dobrobit splošno* t i. 3
Ti uradniki za morejo potrebna dela tudi najhitreje « spraviti v tek, kajti sila je velika in pomoč je potrebna.
Ako bi bilo kongresu prepuščeno, da bi razdajal de- ^ nar, bi se zadeva najbrž jfelo zavlekla. Nadalje bi najbrž < javili denar služil za patronažo. Nezj>osleni bi prišli šele 1 \ drugi V&flti vpontev. kajti kongresni k i bi skušali denar j lak<» naložiti, da bi jim prinašal politique koristi.	,
Praktični" politik skuša izrabiti vsako dobro pri- ' liko zase oziroma za svojo stranko.
Zanimivo pri tem je pa to. <la nihče natančno ne ve. 1
<
koliko je nezaposlenih in da nihče ne pozna podrobnosti tega obupanega položaja.	]
Načrti predsednika in vsote, ki jih zahteva, teme- * • j
Ije na proračunih in izjavah posebnega odbora, katerega , je sam imenoval v to svrho. Ta odbor pa ni podal ilosi*- ] daj še nikakega ofieijelnega poročila, ampak je le meno priporočil predsedniku nekatere stvari.
Kongres se pa opira 11a |>oro<*ila i/, raznih drža vali. j ki pa seveda ne prihajajo i7. ofieijelilib virov.	J<
V senatu dvomijo, da bi zadostovale vsote, ki jih za-1 hteva predsednik.
Predsednik je napriuier določil za pomoč farmer-jem trideset milijonov dolarjev, dočim je senat nišal to \ -oto na šestdeset milijonov.
Predsednik dolži kongres, da uganja politično igro 11a stroške človeške revščine.
Zvišanje omenjene vsote se je pa za vršilo na predlog poljedelskega department a ter na pobudo republikanskih senatorjev, torej članov njegove lastne stranke
Bas to dokazuje, kako potrebno je dobiti zanesljive statistike gjede nezaposlenosti, katerih sedaj, žal, ni
na razpolago.
KRONANJE KRALJA KAROLA.
LONDON. Aiscllja. if- deoembra. Daily Mail objavlja mimlv nagovor avujoc* bufcarelfcaca por oče-
lom. Na vprUmte, *daj m bo šUo taronan*. toaU Karoi
a . .	. . --
Kronanje se bo vsekakor vršiio v Aibi JuKji. Ta cadera pa ni nujna. Kronanje bo združeno z velikimi stro&kl in z oziroro na teiak gospo-daMEi položaj aedaj nt mogoče. O no]em rasmetju <to princeze Jelene je <lal kralj Xaroi s ličen moža, U tla probate* wrpjo bolest, razumeli. cts iiitn ločitev a detinltivno.
BLAZNIKOVE
PRATIKE
za leto 1931
CENA 29 CENTOV
SLOVENSKO AMERIKANSKI
KOLEDAR
za leto 1931
Letos je posebno zanimiv
CENA 50 CENTOV
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
W WMT It STRRBT NEW YORK, N. T.
Agencija Štefani poroča, da so 1. m decembra v bližini Murovice pri Go- < rid streljali izza grmovja s puška- < mi na avtomobil, v katerem se je ] vozilo šest carinikov. Finančni straž- ; nik Cesare Rastelli je bil pri tem 1 ubit. Oblasti so podvzeic stroge u- ] krepe. da izslede napadalce. Zločinu pripisujejo političen značaj. i
Havas poroča iz Rima: Italijan- 1 ski listi izražajo povodom atentata . na avtomobil s 6 italijanskimi cariniki pri Gorici svojo nevoljo in zopet trdijo, da gre za terorističen akt j V zvezi z atentatom je bihi izvrže-J na aretacija ve? oseb. Našli in za- ; plenili so tudi veijo količino orožja j in municije v kraju Murovice.
Prva vest o napadu na finančne i stražnike je bila lansirana tako. da { se je v italijanski javnosti ustvari- i lo prepričanje, kuker da so napa- , dalci Slovenci. Komentarji fašistič- | nega tiska so popolnoma identični s komentarji ob priliki prejšnjih slič-' nib dogodkov. V akciji je ne samo policija, marveč tudi fašistična milica, policijski psi in pokrajinski tajnik fašistične stranke v Gorici Avenati zopet osebno vodi preiskavo.
Fašistični tisk po starem običaju napoveduje, da bo preiskava odkrila napadalce, ki so brez dvoma člani "slovenske teroristične organizacije'*. To je trdil fašistični tisk tudi cb atentatu v Vrhpolju in pri vseh drugih sličnih incidentih, vendar pa krivci doslej v nobenem primeru niso bili izsledeni. Izgleda, da je to samo del velike fašistične akcije za italijanizacijo Julijske Krajine. Fašisti lahko na ta način vrše aretacije na debelo in vodijo preiskave. ki se nikdar ne zaključijo, a jim prožijo možnost, da se znebijo vseh njim neugodnih elementov, napolnijo ječe in deportirajo vsakogar, ki jim ni po sodu.
j O najnovejšem napadu pri Muro-I vico objavlja fašistični tisk cbšir- j na porojilo. Listi sograsno ugotavljajo, da se je še-t finančnih stražni- | kov zbralo v neki gostilni v Muro- i vici, kjer so se zabavali do večera. J . nakar so se odp?ljali z avtomobilom j ) preti Gorici. Na potu so naleteli ( I na zasedo, odkeder so začeli ne-j znanci streljati in so pri tem ubili; finančnega stražnika Cesara Ra- | ?tellia. Napadalci so nato pobegnili.; "Piccolo" naglaša. da so se finančni j stražniki držali junaško.
Eden izmed njih je takoj po prvem strelu dal glasno povelje za »streljanje, kar je napadalce preplašile, da so pobegnili, čeprav finančni stražniki niso imeli pri sebi nikakega orožja. Tudi "Piccolo" kate- \ gorično trdi, da so napadalci Slo- i venci, češ da v delini Soče še vedno razvija, svojo akcijo neka "sloven- ; ska teroristična banda".
"Pice~lo", ne dvemi. da so alta- ! taterji iz teh krajev, ker so napad ; debro pripravili in nato izeinili.
Preiskavo vodita >efa goriške p3- ; licije Modest! in pokrajinski fašistični tajnik v Avenanti. Miličniki so nojprvo zasedli gostilni, v kateri so se mudili finančni sftražniki pred napadom. Gostilničarju in i mnoge drugih ljudi so aretirali in ■odvedli v Gcri(f5. 'Piccolo" zatrjuje.
NOV ATENTAT PRI GORICI
NEW YORK SATURDAY, DECEMBER 2§, 192Š
few Uiom ILOTBII DAILY M g. 1 t
la ye preiskava na dobrem potu in la bodo napadalci kmalu pod klju-iem. V zvezi s tem hvali šefa goriške policije in poroča, da je po njegovi zaslugi uspelo priti na sled tudi I rrhpcljskim atentatorjem na učite-! l>a Scttc.>antia.
"Piccolo' zatrjuje, da je bil eden izmed teh atentatorjev že aretiran, dva pa da sta pobegnila preko me- ! le.
DRACO MORALNO OGORČENJE
Umetni ^a družina slavne ruske plesalke Ane Pavlove je gostovala letos poleti v vzhodni Indiji. Na parniku Pavlova nekega večera opazila, kako poljublja poljski plesalec Slaw.iiski neko plesalko. Pavlova je d.-iično plesalko ozmerjala in ji prepovedaia nastopati. Pie-1 salka se e čutila razžaljeno in je i Pavlovo tožila. Ker je prišlo do incidenta na angleškem parniku, se je obravnavala zadeva pred londonskim diščem. Poleg tega je prizadeta plesalka Angležinja.
Za konflikt med plesalkama je vladalo v angleški javnosti veliko zanimanje Najbolj so se Angleži | sevedu zanimali za Pavlovo. Pred , sodiščem ;e govorila ruski in tolmač je n ene odgovore prevajal.; Izjaviia je. da je ravnala v intere-; su dobrega glasu umetniške druži- ; ne. Ljudje radi vidijo v plesalkah pokvarjene /.enske in zato merajo > tem bolj paziti na svoj ugled. Plesalec	samo enkrat poljubil, pa še to samo zato, ker jo je zasnu- i bil. Pavlova je spoznala, da bo obsojena in zato je sama predlaga-i la 200 šterlingov 'odškodnine in j poravnavo -odnih stroškov. S tem j je bila užaljena plesalka zadovoij-i na. Mcral.io ogorčenje je veljalo, slavno rusko pesalko nad tisoč dolarjev.
NOBEL JE ODKRIL DINAMIT;
Šved.- :i i:.zenjer Alfred Nobel je zaslovel s >vojo ustanovo, iz kate- j re črpajo učenjaki in pisatelji i največjo p ado za svoje plodonos-no deio. Težko je reči, ali ie bil
i
Nobel srec a ali nesrečen. Sam je trdil o >ebi. da je nesrečen človek, j ki nima rodbine, ki ne pozna dobre; volje in ki je veino bolan. V mla-j dili letih mu je ugrabila snu L de-j kleta, k: jo je vroče ljubil in takoj je ostai zakrknjen stari samec, vnet samo zi znanost in umetnost. Po-j sebno rud ? im?l literarna dela. J Lotil se je v;o vnemo študij in j zapustil je d 300 izumov, odnos- t no odkritij, med katerimi mu je
pijie-e! dinamit svetovno slavo in i
i
ogromn t bebastvo.
Velika prt onecenje za javnost 1 je blia Nob. >va oporoka. Vse svoje! premoženje. r:i je znašalo ckrog. dva mil. en in pol. je zapustil v human.:.!rn namene, v prvi vrsti! v pudporo znanosti, literature in ' mirovne a pr.zadevanja. V ta namen je ustar.ovil pesebne nagrade.. 1 ki se in:enu;ejo po njem in dele* I \'sako leu) za najboljše delo iz literature fiz.Ke. in kemije, medici ne in m::cvne^a pokreta. Vsako le- . : to dobi več učenjakov in litera-! tov tolik > denarja iz Noblove zapuščine. aa o preskrbljeni za vso življenje Tako si je postavil naj-j lepši spomenitc mož. ki je odkril di-namit, s katerim je uničilo človeštvo že rr.nošo življenj in ogromne množine gmotnih dobrin.
PREZIDENTOVA B0Ž1ČNICA
Po stari navadi je priredil francoski prezident tudi letos v svoji palači bcžičnico za odličnjake pariških šol. Navadno nastopijo gledališki in cirkuški umetniki. A letos so za spremembo predvajali zvočni film. Delavci so spremenili Elizijsko spre-jemnico v kinematografsko dvora- j no. Gospod prezident ni videl do Edaj nobenega zvočnega filma, premalo ima časa in prilik za razvedrilo. Rekel je delavcem, da se veseli na film prav tako kakor njegovi povabljenci.
brezplačni roci.
BOARD op EDUCATION nudi brezplačen pouk. ki se tele naučiti angleški ln hotelo postati državljani Združenih ditav. Oa^aaite se za pojasnila v i\mitkj teli its. 127 East 41- cena v petek *|atsat C* is. to 12., MW ttv. m, all pa v j v*n*mth «» st* A Si K sa»
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" m čiU samo vite čknttvo» pač pt vii Slovenci v vmii okolici«
CENE U OGLASE SO ZMERNE
i,*- -
fse&r- ^ ^ ______• r
1 KNJIGE
VODNIKOVE
DRUŽBE
za leto 1931
SO DOSPELE
•	Zbirka štirih zelo zanimivih knjig stane
51.35
KNJIGARNA "GLAS NARODA
216 W. 18th STREET
NEW YORK
•	_
ŽILAVOST SLOVANSKIH NARODOV
Predsednik centralnega statističnega urada v Rimu prof. Gini pripravlja za ameriške znanstvene revije obširno razpravo o bodočnosti človeštva. Italijanski listi pri-občujejo nekatere odstavke iz tega zanimivega dela. Iz točne statistike gibanja prebivalstva na zemlji sklepa pref. Gini, da imajo med evropskimi narodi samo Slovani bodočnost. Slovanski narodi kažejo veliko žilavost in v njih je nakopičene toliko ekspanzivne sile, da bodo baš oni v bodočnosti ena najmočnejših opor bele rase.
V Južni Ameriki kažejo veliko žilavost zlasti mešanci Špancev z drugimi narodi. Tudi njim prepada v razvoju človeštva važna vloga. Zelo žilavi in odporni so tudi vzhodnoazijski narodi, posebno Ja- i ponci. Že zdaj vidimo znake borb? j med belo in žolto raso za vodilno I vlogo na zemlji. Težko je reči ,kd'j bo zmagal. Če bo bela rasa takoj nazadovala, kakor nazaduje zad- j nja leta, prevzame po mnenju italijanskega učenjaka vodilno vlogo i na zemlji žolta rasa.
TRAGIČNA SMRT MLADE !
SUŠAČANKE.
Na Sušaku se je razširLa vest o tragični smrti lepe Marije Heima-nove na Reki. Popoldne je odšfci Helmancva iz vile Whi.ehead proti mestu. Ko je hotela čez cesto na ! tramvaj, je privozil težak tovarni avto in jo zadel -tako nesrečno, da je odletela s ceste. Zlomila si je več ! re-ber. zadobila je pu tudi težke notranje poškodbe. Še predno je pri-'spel rešilni av.o. je poškodbam pori-leela.
j -
LISTNICA UREDNIŠTVA.
j J. S., Reading, Pa. — Žal nam je. da nimamo takih priprav v tiskarni. Za tako priliko je najbolj pri-: merno darilo — cekin.
1____
oEZNAM KONCERTOV:
. 28. dec.: Tladio-koncert WJAY: Cleveland, Oliic.
31. dec.: Lorain, Ohio.
Banovec Svetozar, 933 E. 185. St., Cleveland, Ohio.
Dopisi.
Akron. Ohio.
Cenjeno urednitvo Glas Naroda: Malokdaj vas nadlegujem z dopisi, in tudi sedaj nimam kaj posebnega v javnost dati, kot :o. da so tudi pri nas slabi časi. Tukajšnje gu-marne že nekaj časa prav slabo o-bratujejo. druge tMkajšnje industrije pa še slabše. Solarna, v kateri sem tudi jaz zaposlen, še najbolj dela. pa tudi ne s pilno paro Seveda. bread line je tudi v Akronu kakor drugod. Kaj se tam deli. mi ni znano, vem le. ri-a bogve koliko ne mere biti. zato ker jih je preveč, kakor sem slišal od drugih.
Tempo::m vam pošiljam naročnine, katera mi poide zadnjega tega meseca. Skoraj mi sedanje finančne razmere tega ne dopuščajo, ali brez GI-js Naroda biti celo leto bi mi bile še težje, ker sem njega naročnik že od leta 1898. Bil sem prva leta naročnik več slovenskih in hrvatskih časnikov da se prepričam, kuteri se mi najbolj dopade Glas Naroda mi je najbolj ugajal ker se ni povlačeval iz ene stranke v drugo, temveč je. vedno obdeloval stranke, eno ali drugo, ako se mu je dozdevalo potrebno.
Deski rojakov je bilo. ki so prišli ob svoje prihranke, pa bi jih bilo še več. ako ne bi vpo.števali njega odkritosrčnih svaril.
Želim vesele božične praznike in Novo leto vam cenjeni uredniki, vštevši Petra Zgago, kakor tudi o-stalim čitateljem Glas Naroda. Pa tudi mojir^ sorodnikom, prijateljem in seljakom Ziljanom. znanim in nepoznanim.
Jurič Mikulin iz Majišča. ...—--
i
J LJUBAVNA TRAGEDIJA
i Te dni se je odigrala na avenue j de 1'Opora v Frarizu pretresljiva . ljubavna tragedija. Na tej najpro-metnejši pariški ulici se je pojavil velik avto, ki ga je šoiiral lastnik sam, ravnatelj nekega pariškega i kinematografa. Za njegovim hrb-J tom je ssdela bivša njegova prilež-j niča. 21 letna Rachel Mery. Nona-j doma je zgrabila šoferja za ovrat-j nik in ga ustrelila v glavo z re-! volverjem. ki ga je bila vzela svojemu očetu. Šofer je bil takoj mrtev. Avtomobil je drvel nekaj časa j križem kražem po ulici, napravil j je velik lok in zavozil na hodnik, j jer se je zaletel v bližnjo hišo in ! ustavil. Morilka je hotela pobegniti
; pa so jo prijeli. 1
t Na vprašanje, zakaj je svojega i bivšega ljubeka ustrelila, je odgo-1 \oriIa, da bi jo bil sicer umoril on. Na policiji sploh ni hotela odgo-1 varjati na vprašanja. Prosila je samo vode, da bi si umila okrvavljene roke. Gre za tragedijo ljubosumne in zavržene ljubice. Ravnatelj kinematografa je bil našel ' drugo priležnico in prva je sklenila osvetiti se mu. Hotela se je zastrupiti, pa je piia namesto strupa jedovo tinkturo, ki ni učinkovala. Svojega bivšega ljubčka je izvabila na izprehod £ avtomobilom, da bi ga mogla ustreliti. Izročili so jo sodišču.
[ Peter Zgagaj
Fantiček je vprašal očeta:
—	Oče. kako nastanejo vojne?
—	Hm. — je odvrnil oče. — i^am ne vem. kako biti povedal. No. poskusil bom vseeho. Mi živimo v Zdr. državah, kaj ne. Naša soseda na Severu je Kanada. Med Združenimi državami in Kanado nastani spor...
—	Združene države ln Kanada nista v nikakem sporu. Bcljših sosed Si ne moreš misliti, kot so Združene države in Kanada. se vmeša man v pagovoir.
—	Saj ne rečem. — odvrne oče. — toda vzemimo, da bi se sprli
I Pa sc ne bosta — zatrjuje ma-Li. — Ali hočeš, da ti pokažem črno na belem. Sinoči sem slisala na radio, dane i s?m citala v časopisu.
—	Ah. molči, kaj pa ti veš.
—	Več kot ti. Saj imam brata v Kanadi. Ti nič ne veš. ker drugega ne čitaš kot Zgaao. Nikar ne begaj otroka.
—	Kdo pa be«a otroka?
—	Ti ga begaš in mene jeziš.
—	Če ne boš takoj liho. ti bom tako zagodel, da jo bos pomnila vse življenje.
—	Ti meni? O ti ubog: revež Boga zahvali, da me ima s. Kie bi bil,
'če bi mene ne bilo.
—	Salament, to je pa žr> preveč, i— vzroji oče.
Tedaj S3 pu vmeša v pagovor sinček in pravi:
—	Oče. zdaj pa že vem. k-.iko na-' stane vojna..
i * I Učiteljica je rekla malemu šo-
larcrku:
—	če bi bil že velik in bi imel I tri tisoč dolarjev in bi hotel kupiti hišo za deset tisoč dolarjev, kaj bi ti manjkalo.
—	Bogata nevesta. je odvrnil .fantek smeje.
*
i Mussolini pravi, da je Amerika 'kriva, č-a se Italijanom slabo godi. 'j Nc rečem, v gotovi meri je tudi I Amerika nekoliko kriva, da se jim {slabo god".. Krfva je zato. ker nooe ' dati *Laho.n v e č m illj 011 sk e -,-a poso-: jila.
1 j Dcsti veL- kot Amerika, je pa kriv I Mussolini, da se Lahom slabo godi.
Dva bogata bankirja sta šla po ' zelo obljudeni ulici. Naenkrat se piibliža prvemu mlad človek, mu seže v žep in mu izmakne listnico. Drugi bankir opazi in reče: — Pa-J zi, okradi so te! 1 — Kdo me je okradel?
—	Tisti mhid fant. ki teče pred 1 j nama ti je listnico ukradel.
1 j — Pusti ga, naj teče. Sicer pa v listnici nisem imel več kot pet do-.! larjev. Kar gre naj v božjem imenu. . j Nikdar ne smeva pozabiti, da sva . tudi midva mluda in z malim za-
• I čela. > *
Mladenič je rekel dekletu:
—	Pravili so mi. da ste podedovali ■ po materi dve hiši.
1 — Da. to je res, — je odvrnila
-	mladenka.
—In nadalje so mi rekli, da boste
-	podedovali po očetu veliko premo-
-	ženje.
i — E*a. precej bom pededovala.
-	je odvrnila nekako v zadregi.
-) — Pa mi vseeno ne verjamete, da ,vas imam rad? — je proseče poiz-
! ved oval. j *
I j Star bogatin je snubil osemnajst-, letno krasotico:
— Gospodična, po pravici vam povem. da sem star sedemdeset let in da sem skoro milijonar. Ali mislite, da sem prestar za vas?
Po kratkem premisleku je odvrnila:
—	O, nikakor ne. Krepki ste še in zdravi m ste zame najmanj za kakih deset let premladi.
*
Šolarček je pripovedoval:
—	Naš učitelj je pa res čuden. Človek mu ne more in nemore u-goditi. Danes me je vprašal, koliko je polovica od petih. Ko sem mu rekel 2. mu je bilo premalo, ko sem
mu rekel 3 mu je bilo pa preveč. *
Vsak po sveje. Te dni sem čital v čikaškem katoliškem glasilu sledeči dopis:
Chicago, 111. V torek ob 5. uri popoldne so v cerkvi sv. Štefana molitve za odpravo brezposelnosti. Vabimo vae fa-rane, v prvi vrsti pa šolsko mladino, da se udeleži »teh pobožnosti. Te molitve se bodo vršile V3ak večer nadalje do božiča.
Rev. Anzelm Murn. župnik.
•OLA I RilOBA«
KRATKA DNEVNA ZGODBA
MIHAJL ZO.^CENKO
PRELESTI KULTURE
NEW YORK, SATCRDAY. DECEMBER 30 1930
IM LASO KIT ILOTUfl D AIL) ! * mmmBmmmatmmmeamasm^mmam^BmKrnaassis^
težka gospodarska kriza
V ITALIJI
| - ____
I Naj bo vesel
j Božič \ —
\	Iz dolge vrste preteklih let v bančnem po-slovanju, pridobili smo izkušnjo, ki nas
j	uči„ da dobrosrčnost naših rojakinj in ro-
i	jakov tudi v slabih časih ne pozna meje za
^	dobra dela.
i	Na podlagi te izkušnje smo uverjeni, da
^	se boste tudi letos spominjali svojih dra-
*	gih v stari domovini, z večjem ali manjšim
v	denarnim darilom za Božične Praznike. %
i	Z najboljšimi zvezami, smo popolnoma
*	pripravljeni za točno izvršitev vseh naro-[	čil, vendar prosimo ne odlašati s pošiljat-J	vami, da nam bo mogoče nakazane zneske \	dostaviti obdarovancem pravočasno,
4"
l Sakser State Bank
I	82 Cortlandi :>*:reet
'j	New \ ork, N. Y.
Zmerom sem simpatiziral s j rtdnjimi smermi. Še celo tedaj j ko s o v epchi vojnega komunizma! uvajali Nep. nisem temu prav nicj ugovarjal, te mora biti Nep, naj bol Nf-p Morda bo tako bolje.
Vendar pa mi je bil tiste dni j strašno te^no pri srcu. Kakor da bi bil >lutii nekatere velike izpremembe.
In res. v času vojnega komunizma je bilo v pogledu oclnoiajev do kulturo in civilizacije vse mnogo bolj svcbodno. Tako se v gledališču. recimo, ni bilo treba slačiti; >:edel si lahko, v čimer si prišel. T<i je bil uspeh!
Problem kulture, to je res pasji problem, posebno zastran tega slačenja v gledališču je vse bolj vi- j dno lepše in elegantneje. Toda karj je lepo v buržuj-kih državah, to je pri nas časih narobe.
8odrug Loktjev in njegova dama ■ Njui.t Košeljokova sta me te dni -srečala na ulici. Izprehajal :iem se ali pa sem si morebiti žel zmoči* grlo ne pomnim vtč.
Sret ata me in pričneta nagovar- ;
Grlo vam ne bo ušlo, Vasiliji Mit ni a no vič Grlo je zmerom pri vas, zmerom si ga lahko osvežite. I Pojdimo dane.* rajši v gledališče, j "Grjelka" je na sporedu.
Z eno besedo, pregovorila sta i me .da sem šel v gledališče in v j kulturnem krogu prebil večer.
Prišli smo v gledališče. Vzeli • mo vstopnice, tiste, ki so po ru-J b?lj trideset. Že smo šli po stopn:-' <ah. ko nas mahoma pokličejo na-' za in ukažejo. da se moramo sleči
Sleeit? suknje! — pravijo. Loktjev m ^ gospodična sta bila kajpak precej slečena. Jaz pa s?in • i*al »n premišljeval. Suknjo sem x bi! ta večer oblekel kar čez no-čno >rajco. Se jopiča ni^em imel. In. oiatei moji, sl«či se mi je bilo kar nekako neprijetno. Kak-&en škandal bo!' - si mislim. Ne morem reči, da je ibla srajca u-
•nizana. Srajca res ni d:la j>os3b-uj umazana. Ampak groba je bila njčrna Na ovratnik je bil prišitl \<lik Rumb, tak. ki drugače spada k vojaški suknji.	t
Malo nerodno se bo med pav-j zami izprehajati s takšnim ogromnim numbom. — sem si mislil. t Rečem svojima tovarišema:
Scdruga, jaz res ne vem. kaj i bi napravil. Precej površno semi cianes oblečen. Zelo neprijetno mi je sleči plašč. Naramnice sicer i-mam, toda srajca je malo pregroba.
Bcdrug Loktjev pravi:
- No, pokaži se! Odpel sem se in se mu pokazal
Da, pravi. — res je vide-'
ti____
Dama je seveda tudi pogledala in dejala:
Jaz poj dem rajši domov, — j pravi. — To vendar ne gre, da bi hodili z menoj kavalirji v samih srajcah Zakaj si niste oblekli še spodnjih hlač čez gornje? Saj bi vas vendar moralo biti vsaj mala sram, priti tako površno oblečen v gledališče. Odgovoril sem ji:
| — Kaj sem mogoče vedel, da grem v gledališče? To ste pametni' Kako pa morete sploh soditi o tem. kolikokrat oblačim suknjič in če ga mogoče ne hranim doma?
Pričeli -.mo premišljevati, kaj bi. storili Loktjev pravi:
Vesta kaj? Vasiiij Mitrofano-vič, jaz ti dam svoj telovnik. Obleči ga in hodi v njem. kakor da bi ti bilo v suknjiču prevroče.
Odpel je suknjič in se pričel o-, tipavati po životu.
—	Oh, — pravi. — mati božja, saj danes sploh nimam telovnika. Čakaj, dam ti ovratnico, malo bolje bo vendarle. Zavezi si jo in hodi, kakor da ti je vroče.
Gospodična pravi:
—	Ne, jaz rajši grem domov. — Tam bom v^aj lahko nekoliko mirnejša. Tu ti je en kavalir skoraj v spodnjih hlačah, drugi pa ima o-vratnico namestu suknjiča. Vasiliji Mitroiancvič, prosite, naj vas pu-; stijo v suknji noter.
Prosimo in prosimo, kažemo članske izkaznice, toda nič. nika- i kor me nočejo spustiti.
—	Saj nismo v devetnajstem letu «1917—1921. aeba ruske državljanske vojne in vojnega komunizma«, da bi sedeli v suknjah, —J pravijo.
—	Nič ne bo, — pravim. — Izgleda, da bo treba mahniti domov.
Ko pa pomislim, da sem plačal rubelj trideset, kar ne morem oditi. nege same nočejo k izhodu.
—	Veš kaj? Odpni si naramnice naj jih gospodična nese namestu) torbice. Sam pa delaj, kakor da ie I to tvoja poletna apaška srajca, in j ti je v njej, skratka, ves čas vroče i
Gospodična pravi:
Kakor hočete, toda naramnic ; jaz ne bom nosila. Ne hodim zato j v gledališče, da bi prenašala v ro-1 kah moške predmete. Va.«ilj Mi- j trofanovič naj jih kar sam no:i. \ ali pa naj si jih vtakne v žep. J
Slečem suknjo in stojim v srajci | kakor pasji sin.
In ee precej hladno je. Ves se 1 treserr. in kar zobje mi šklepetajo ' Ljudje pa stojijo okoli in gledajo
Gospodična me priganja:
-- Zasukajte se hitreje, saj nas že vsi gledajo. Za boga. jaz grem rajši domov.
Jaz pa tudi ne morem kar tako hitro odpeti. Zebe me, da koma, pregibam prste, kako naj neki hitro oipnem? Z rokami maham.1 kakor pri telovadbi.
Potem smo stvar končno vendai uredili in sedli na prostore.
Prvo dejanje mineva dobro. Samo zebe me in ves čas moram telovaditi.
Med odmorom pa moji zadnji so-
NAPRODAJ KROJAŠNICA dobro stoječa, — mala najemnina, $25.00 mesečno. — Vprašajte: 637 Bergen St., Brooklyn. N. Y.
•	3x. 18.19&20»
PRVOVRSTEN KOVAČ	,
IČE DELO V GOZDARSKIH KAM- \ PAH. Naznanite plačo na naslov: j "K ova č",
Box 196, Chestnut Ridge, Pa.
•	2x 19&20»	«
sedje mahoma dvignejo velik vrišč. pokličejo gledališko upravo in ji pojasnijo zadevo zastran mene.
—	Daman je zoprno gledati nočne srajce. — pravijo. — To jiii razburja. In mimo tega se neprestano vrti kakor pasji sin.
—	Zaradi mraza se vrtim. — pravim. — Kar posedi te malo .ami srajci, boste že videli. Saj to tudi meni ni všeč, toda kaj naj napravim?
Vlečejo me v pisarno in zapišejo vse. kakor je bilo. Potem me odslovijo.
—	Na sodišču boste morali plačati kazen, — pravijo.
Strašno! Nikdar ne veš kje tc čakajo neprijetnosti.
«Iz ruščine prevel B. Z.»
ŠPEKULACIJA NA ZNANOSf
Javnosti so gotovo še v spominu prepiri učenjakov o izkopinah v Glozelu, ki so pred par leti pretresali francoski učeni svet. Mali kraj Glozel je poslal hipoma slaven; pojavile so se razprave o glozelski kulturi, vznikale so glozelske teorije, ki so j ill starinoslovci na-ipretne smeri pobijali z vsemi silami svojih učenih peres. Učenjaki so se tepli za prazen nič, samo v Glozelu se je našel mož. ki je imel iz tega prepira dobiček in . ni njegova krivda, da so ga prevarile nade. Ta mož je edini gostilničar v Glozelu, pri katerem so se u-stavljali, jedli in pili vsi gostje, ki jih je zanimala glozelska zadsva. Krčmar je seveda postal zagrizen privrženec pristnosti glozelskih iz-kopin in njega niso mogli prepričati vsi utemeljeni dokazi nasprotnikov. Mož je podjetno razširil svoj obrat in je v .par mesecih na me« stu svoje skromne krčme postavil lep hctel. Baš ko b: imelo podjetje nositi bogate obresti, pa ti prid?jo učenjaki in iz gole zavisti deneja glozelske izkopine popolnoma v
nič. češ, da so podtaknjene in da so izdeiek današnjih dni. Pristašev pristnosti je bilo čedalje manj v Glozel, pač pa so se pomnožili ru-šitelji glozelske slave. Krčmar je bil tudi teh vesel, ali sčasoma so tudi ti sleoro popolnoma izostali. Danes samo še hotel priča o nekdanji slavi in krčmar sedi na pragu ter premišlja dni, ki so bili. Morda tudi na tihem solze briše. Špekulacija na znanost se možu pač ni obnesla, prešibki so bili temelji. na katerih je zidal svoj hotel.
—--
REKA SPREMENILA TEK !
Mogočna gorska reka Rosaro v j srednjih Apeninih, ki je dajala si-j lo veliki električni centrali, je pro-i šli mesec nenadoma spremenila svoj tok. Pri mestu Speziji je izginila pod zemljo in se prikazala precej daleč stran zopet na beli dan. Električna centrala je ostala brez vodne sile in ljudje, ki jim je tako zvito ušla reka iz oblasti, bodo morali napraviti nove jezove ter prenesti centralo na novi rečni tok. Nagajiva reka je podjetju povzročila lepe s to tisočake škode.
^SWKWWWWKWVfi
SAKSER STATE BANK
SZ COKTLAJfDT 8TKESX NEW TORS, N. X.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak poodeljek <W 7* m
V
Mali O glasi
imajo velik uspeh
■ ■
(T
Prepričajte se!
Že nekaj let, se od časa do ča< čujejo giasovl o gospodarskih tež-kočah v Italiji, ki pa jih je italijanski tisk doslej vedno znova skušal demantirati. Evropska javnos. dolgo ni našla prave orijentacije in ni vedela, koliko je resnice na različnih nasprotujočih si trditvah. Zato so vzbudili tem večjo pozornost najnoveji finančni ukrepi i-talijanske viade gledo 12—35 od stolnega znižanja plač državni n ;n avtonomnim uradnikom. P uradni cbjavi Agencije Štefani italijanski ministrski svet ugotevii cia znaša v prvih štirih mesec.: tek. leta deficit italijan.skih držav r„:h financ že 729 milijonov lir. T deficit pa se je v poznejših mesecih še povečal. Ker italijanska vlad davčnih bremen noče «in tucii r. more i zvišati, je bila p rim or. zateči se k znižanju pla_-. To z žanje utemeljuje s splošnim pa cem cen in zahteva istočasno ti1 odgovarjajoče znižan ie vseh m in plač v privatnem goipodai nikakor tudi detaljnih cen v ti^ - j vinah. Italijanski listi tolažijo ti-.*-, žavne nameščence s tem, da b ' | po izvedb: akcije za splošno z:*..-i žanje plač in cen realni doho. -:i j državnih nemeščencev enak: a aanjim.
Kakor je podoba, je gospoadr.—:.i; kriza v Italiji dosegla kulminatv-, sko točko. Izvoz je letos nasprot. " itak slabim rezultatom lanskega ta padel za 20'r, poslovanje v industriji pa se dalje krči. kar p v-: zrooa naraščanje brezposeln 'i Ugledni francoski list Journee I.i-dustrielle je nedavno objavil uradno statistiko o številu brezpo nih delavcev v Italiji, ki se ; v teku oktobra povečalo za 50.866 na 445.496 »lani v oktobra 297.332>. imenovani list je istočasno č ;ial. da je v tej statistiki upoštevan le del brezposelnih delavcev, ki j:h je v Italiji dejansko že okrog 2 inii-jena. Pa tudi nepopolna uradna statistika ugotavlja, da je brezposelnost za 50r^ večja n go lani ob tem času. Imenovani 1: coski list še poudarja, da bi oila brezposelnost v Italiji se znamo
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati ▼ stari kraj, je potrebno, da je poučen o petnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam ml zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brto-parnike.
Tudi nedržavljanl zamorejo potovali r stari kraj na obisk, toda i preskrbeti si morajo dovoljenje ta povrnitev (Return Permit) iz Wash-inetona, ki je veljaven za eno leta Urez perm i ta je sedaj nemogoča priti nazaj tudi ▼ teku 6. mesece t in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotova-njem ▼ stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim cdpoto-vanjem in oni, ki potujejo preko New Torka je najbolje, da v proš-; nji označijo naj se jim posije na Barge Office. New York. N. T.
I
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STABEGA KRAJA
Glasom nove ameriške priseljeniške pestave, ki je slepila v veljave s prvim julijem, znaša jugo-slevanska kvota 845 priseljencev letno, a kvetni vizeji izdajajo same enim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov* možje s* meriških državljank, ki so se po L junije 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci taped 18. leto poljedelcev. Ti ee opravičeni do prve peleviee kvote. De drage polovic« pa on opravičeni žene in nepeipče-ni etsert taped XL leta onih netfr-žavijonev, ki oe MB postavne pri-peščeni v te dešele aa stalne bivanje «
'Za voa pojasnita m ehcačajte no
BAKSER STATE
večja, ko ne bi bilo zadnje mesece zaposlenih na tisoče delavcev pri štf.ilnih javnih delih v pokraji-nah, ki so bile porušene po potresih oiede na silno naraščanje br» z;x>selnosti je italijanska vlada povsem spremenila svojo politiko
glede izseljevanja. Dočim so dr-i
-
zavru varno:-,tni organi še lani lovi:. ob mejah delavce, ki so se ho-} teli izseliti, da najdejo zaposlitev, v ložem itvu, dobi danes vsak de-1 • ki ima možnost zaslužka v i-- jzemstvu potni list. Nazadovanje trgovskega pošlova-r- t je v zadnjem času povzročilo r. va. konkurzov. 2e lani je bilj; n -et-ao zabeleženih skoro 1000 j lkurzcv, v septembru t. 1. pa i«1 ■ i- vilo konkurzov doseglo rekord s ! ; 1785. Italijanski listi, ki izhaiajo v j i P .rizu. ugotavljajo pri tsj priliki, j ci. je bilo v vsem letu 1920. poiovi-| . < manj konkurzov kakor letos sa- : j v oktobru. Pri tem pa je tre-; še upoštevati, da so v zadnjem j f i-u propadle številne stare in i;ke tvrdke. Lt mimogrede naj , ' .-spomnimo ogromni polom Gua-| i.novega industrijskega i:i bančne-koncerna. ki je bil a ko usode-j In, da je celo spodnesel aetedaj i :.urna tla francoskemu finančni-' ' ...i Oustrieu in je tako sprožil vr-o bančnih polomov v Franciji. ? ..a te rimi se sedaj bavi vsa franco-<a javnost.
Težko je po krizi prizadeta tud; Julijska Krajina Promet Trsta 'aino nazaduje in s tem tudi trzajo gospodarstvo. Zato se ni čudi-.. če je prav,te dni najavila svojo ...-olvenco tržaško Baaca delia Venezia Giulia z obveznostmi ci 70 milijonov lir in da je propadla idi banka Credito Polesano v Ro-vinju v Istri. Sedanje gospodarske : azmere so v Italiji zares težke. — Gospodarski, krogi zasledujejo s pokornostjo in skrbjo pr.'ek te gosoo-'iarske krize, kajti vsako poslabšanje uospedarsega stanja v Italiji mora neugodno vplivati na jugosl. trgovinske ednošaje s Italijo, ki so zelo obsežni, saj je Italija med vsemi ugsl, izvoznimi državami na prvem mestu.
knjigarna "glas naroda"
216 West 18th Street New York, N. Y.
RAZNE POVESTI in ROMANI:
Ana Karctiina (Tolstoj)
zanimivi reman <- zvvzka)..$5J»0 Amerika, povsod dt^ro, duma
najbolje .......................(5
Agitator (Kersulk) bro& .......8U
Andrej Hofer................... .5«
Beneška vedežeraika „.......... M5
Uulgrajski biser .................35
Bdi mecesea ....................41
Bele noči, mali junak ...........60
Brilkanako.Turška vojska .......80
Halkanslia vojska, s pllkaiul.....35
Boj in zmaga, poveš £ ...........80
Blagajna Velikega vojvode.......60
Boy, roman .....................65
Burska vojska...................40
Beat in dnevnik .................60
lioiični d n rovi...................35
Božja pot na Bleda ............ .20
Božja pot na Šmarni gori .........20
Cankar:
Grešnik Lenard. broS... .70
Mimo življenje .......80
Mrtvo mesto .........75
Romantične duše......G0
Cvetko ........................ .15
Cesar Jožef H. .................3«
Cvetina Borograjska ............ .50
Čarovnica .........................j
Čebelica ........................ .25
Črtice te življenja na kmetik .... .35 Drobiž, in razne povesti
spisal MilCinaki .............. .00
Darovana, zgodovinska povest .. .50
Delile Eliza .................... .40
"■'mttttHtt povesti ........... .35
Dolga raka .................... JS%
Do Obeida.Ia Bitelja .......... .7«
Dali s orožjem ............ it
l)m Kišot iz Le Maofce.......... .40
Dee sliki,— Njiva. Stoifca—
(MeSko) .................... .«•
Devica Orleanska .............. JI
Dnbovni bej ................... JI
Dedek je pravO: Martska la fekra-tcijikl ............41
Fran Bind Amk ............. .Sft
FDesefrita »f*i .............. M
m DiaveU........ ........... JI
flwilwiiii <2 sveska) ...........LM
Gespodarieasveta ...............^.,41
GrtiS	..............
UssaeH .....«»,.«.«....,. .U BUU Mani 4 Tolst«* >------ m
^flS^Vf "'f '*"• • * .
Hu-ein Ibn Ali. oče treh Kraljev, k: je bil nekcč sam vladar, se bori v mali hišici na otoku Cvpru s smrtjo. Že pet let živi tu osamljen v izgnanstvu in skoraj bi lahko I rekli v bedi. Zadnja leta je bil skoraj ^vsakdanji go<:t na sodišču. Kamor so ga pošiljali njegovi upniki. ker računov ni hotel, še večkrat pa ni mogel poravnati. Neka-| teri namreč trdijo, da je krali Husein bogat in da ga nista pc d-1 pirala samo njegova sinova, kralj Faisal iraški in emir Abdula za-jordanski, ki sta prihitela k njegovi smrtni postelji, temveč da mu je i tudi angleška vlada plačevala 'epo rento. Prebivalci otoka Cypra pripovedujejo. da je v klet v Hueirio-j vi hišici polna zlata in da kralj
rad hodi k svojemu zakladu, da se naslaja ob pogledu nanj.
Husein ima za seboj ourno preteklost. Rojen je bil 1. 1356 v Cari gradu iz najstarejše arabske rod • bine, ki sega tja daleč do preroka Mohameda. V mladih letih je živel na dvoru svojega strica emira Abdula v Hedžasu, po njegovi smrti je pa organiziral vstajo proti njegovemu nasledniku in zato je bil izgnan v Carigrad. Tam je ostal do 1. 1908 ko je postal naslednik svo-j jega strica. Med svetovno vojno se je pridružil zaveznikom proti ob-
Hudi fasl. Blage duše, veseloigra .75
Čelen* t Kmetova) .............40
Hudo Brezdno (II. svj ........ .35
SJumorrsbe, Groteske tn Satire,
vezano ......................80,
broširano ...................60
Izlet g. Brončka................ 1.20
Izbrani spisi dr. H. Dolenca.....G0
Izbrani spisi dr. Ivan Mcncingcr:
2 zvezka ........................................1.50
Iz tajnosti pri rode...............50
Iz modernega sveta, trrto vez. 1.60
Igračke broširano ............. .80
Igralec .........................75 i
Jagnje ........................ .30
Janko in Metka (za otroke!.....30'
Jernat ZmagovaŽ, Med plazovi.. .50<
Jutri (Strug) trd. v..............75
broS. ....................................00j
Jurčičevi spisi:	*
Popolna Izdaja vseh lO zvezkov,
lepo vezanih..................It.— \
' i
Sosedov sin, 0. zvezek: Dr. Zeber — Tugomer
broširano ...............0.. .75
Joan Mi serij* (Povesti iz špnaskega
življenja .....................«• j
Kako sem se jaz likal
(Aieiovec) L sveaek ..........00
Kake sem se jas likal
(Aletfovec) IL sv............. .00
Kake sem te jaz likal
(Aieiovec) III. sveaek........ M
IwJCi» brata, povest la misijo-
nov v Koreji .............. JO
«Si
Kuhinja prt kraUid gosji notici JO
Kal m Je Itakara sanjal«...... J55
Kesakl ........................
Krttae pol roman (Bari trd. ves. 1.10 KrHev pet petra Kepljenlka .70
Kai m je Izmislil Oks...... .45
Kraljev« berač ................ .25
Kraljevič Marko ..........................40
Levstikovi zkraai sipsi ......... JO
i. s^ fwl - Me te etecije —
— Tetami (Levstik) ...10
ljuo; Angležev, da ga posade na prestol arabske države. V svetovno vojno so posegli Arabci šele, ko so vdrli Angleži v Palestino in takrat so je pojavil med njimi skrivnostni major Lawrence, da bi jih organiziral Husein. ki je bil postal t ta ča- kraij Hedžasa. je protestiraj proti določbi mirovne pogodbe, po katsri naj bi bila Arabija raz-! deljena med Francijo in Anglijo. Njegovi zastopniki so sicer podpisali versaillski mir. teda Husein se ; je obotavljal potrditi ga
Leta 1924 so ga proglasili Arabci za kalifa, loda poglavar Vaha-bitov Ibn Saud ga je kmalu pri-
• silil odstopiti. Umaknil se je s^o-) ;emu sinu Aliju. toda Ibn Saud je
odstranil tudi njega. Husein, ki se ! je nazival kralj Arabije in ki še j zdaj nastopa kot tak. ni nikoli od-; pustil Angliji, da ni držala obljube. Kot vladar je pokazal mnogo razumevanja za napredek. V svoji palači je imel celo telefon, ki je bil i instaliran tako, da so bili izključeni vsi drugi aparati takoj, čim je dvignil slušalko. Tako nihče ni mo-i gel poslušati njegovih pogovorov. ' Njegova sinova Faisal in emir Ab-| aula sta odletela v Aleksandrijo ' letalom, do otoka Cypra sta se pa j odpeljaa na angleški torpedovki.
1
2. z v. Otročje Igre v peseneak —
Različne poezije — Zabavljlce in pušice — Jeza na Parnas, — Ljudski Gals — Kra!Jedvorskl ro-I kojiis — Tolmač (Levstik) .. .70
Trdo vezano.........,1,—
, 5. zv. Slika Levstika ln njegove kritike in polemike.............70
Ljubljanske slike. Hišni lastnik. Trgovec, Kr.pčijski stražnik, ti-rudnik. Jezični doktor. Gostilničar. Klei»etu]je, Natakarea, Da.
bovnik. ltd..................C0
Lov na ženo (romati) ...........80
Lucifer (romam ................1.—
j Marjetica ...................... J>Q
' Materina žrtev .............................50
! Moje življenje...................75
Mali Lord .................... JO
j.Miljonar brez denarja...........75
j Malo življenje .................C5
I Maron, krSčanskJ deček lz Libanona .....................
; Mladih zaoikerneiev lastni five-
topis ........................ .78
Mlinarjev Janez ................ Jt0
Mu soli no ...................... .40
Mrtvi Gosta« .................. J5
Mali Klatež .....................70
Mesija ......................... M
j Malenkosti (Ivan Albrecbt) .... Mlada ljubezen................. -S3
Mladim srcem. Zbirka povesti sa
slovenska mladino ............,28
Misterija, roman ................L—
Morski razbojnik........................ .50
Na različnih potih ............ .40
Notarj* nos, humoreska	..Jf
Narod, ki izmir* .............. .40
Nate tm, II. del. 9 poveett .... JO Nova Erotika, trdo ves. ........ .70
Nate lete, trd. ves. ............ .80
broširano .................. .90
Na Indijskih otokih ............ JO
Naši ljudje .................... .40
Nekaj iz voske scederln ...... JC
Nihilist .........................
Na krvavih poljanah. Trpljenje ta strahote z bojnih pohodov htvfle-
» sloveeakeics polka ........U0
Nove lifljnji •utiMiMttMttt A
KRALJ TREH KRALJEV UMIRA
VE* mtmmmw
NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 20, 1930
AM UMBIV IIOVUI BJULl « A t &
ll!
(Cretan je Parnikov
^— Shipping Ntwi —
j Carovniško zlato, jl
j)	Zrn Glas Naroda priredil G. P.	1■
»Nadaljeranje.j
.Sk x>ia jo. da ne bo mati še nadalje zašla, na stranpot, na katero
V s*".nlli ; . - . pilil .
Tukuj na ne more še nadalje ostati?
Kako pti naj uredi vse to ter se zmeni z materjo?
Mučen prizor bo to in bala se ga Je neskončno.
Za «nkrat pa nj bilo mogoče drugače.
Kako djbro je razumela sedaj obnašanje njenega starega očeta ter t e.;ov< krb. naj nikdar ne izve. da je njena mati še živa! On in Goetz ta jx hotela prikriti resnico toliko časa. dokler je bilo mogoie!
Kako skrbno je bila varovana! Zdaj pa je bila sama!
Herbert Ji ni mogel pomagati in njena edina zaupnica, je bila stara ženica.
Bolela jo je glava Stene sobe so navidez počivale na njej. Hrepenela je po svobodi.
Ježa bo prava uteha zanjo. Pogledala je na uro. Pred eno uro ne oesta vatama niti teta, niti Herbert.
Premišljala je Se nekaj časa.
Nato pa je poklala strežkinjo k gospej Volgemu:. Medtem je varno rakleoila dokumente.
Ko je Jeta vCopilu. ji je šla Juta nasproti ter jo prijela za roko:
Dra«a Volgemu:. prositi vas moram zt»pet pomoči. Imam vzroke, da -.<• danes ne sestanem s svojo materjo ter želim svežega zraka. Vsled t~4.i h; čem odjah-uti zdaj. ko gospa še spi. Jaz bom šla v v Schonrode er c tala tam do jutri zvečer. Na v.sak način pa bodite brez skrbi, če : e pridem domov.	•
Obleko bom vzela s seboj. Mati in moj ženin ne bosta v skrbeh, če bcsta izvedela, kje se nahajam.
—	Tako, draga kcntesa, vse se bo zgodilo kot ukazujete!
Dobro Pošljite .'-lužk njo. da se preoblečeni ter skrbite, da bodo pripeljali konja osedlanega v park! Tam ga bom zasedla, da ne bodo ljudje prehitro opazili mojega odhoda.
Vse bom izvršila v vašo popolno zadovoijnost. kontesta. vendar pa bi si ra<tu dovolila še eno vprašanje: — Ali smem poslati po gospoda »Hjetza Gerlachhausena? Zdaj boste zelo nujno potrebovali prijatelja. On mi je rekel sam, da bo takoj prišel, kakorhitro ga bo poklicala kontesa.
Jula pa je žalostno zmajala z glavo.
Ne, draga gospa Volgemut. Vi mislite, dobro, to vem. a motam si sama pomagati ...
*
Juta je vzcbhiiilu. ko je jahala skozi park. Ob sedlu je imela vse, , kar je potrebovala za noč.
Rila je trdno odločena, da se pred jutrišnjim dnem ne vrne v Ra-\enau. Kastelan bo skrbel za potrebno prenočišče.
Ker sla bila mati m Herbert včeraj v Schonrode. se ji ni bilo treba bati. da bi se danes zopet vrnila tjakaj.
Ni namreč vedela, da sta za danes tudi nameravala vprizoriti vožnjo v Schonrode.
V	svoji so bi ne mogla Juta vztrajati do jutri. Vsled tega je sklenila razvedriti svoje misli.
V	Schonrode ni bilo videti nikogar razven kastelana ter njegove /ene L*judj?e so se nahajali z upraviteljem vred na polju in par ljudi v
radu je bilo zaposlenih v oddaljenih sobah.
Juta je izročila svojega konju kastelanu ter sporočila kastelanki. da namerava ostati do jutri " Schonrode.
Ta je bila zelo začudena ter je takoj hotela pripraviti vse mogo-1' stvari. Juta pa je odklonila.
Treba je naj M le prenočišče zame. Zaenkrat mi preskrbite čašo mleka ter prigrizek Šla bom v sobo v stolpu, raz katerega je tako lep r.;zgled. Prinesite mi tjakaj tudi prigrizek!
—	Kot ukažete gospodična!
Še eno. Drago bi mi bilo. da bi ljudje ne izvedeli ničesar, da se :i ud m tukaj da ne poročajo takoj v Ravenau. Ali razumete?
Kastekmka očividno ni razumela ničesar.
Kastelaa, ki je prišel iz hleva, kjer je spravil konja na varno, pa
je bil bolj pameten.
Kontesa želi ostati tukaj tajno-* — je vprašal tako, ko: da ra-zuhie vso stvar.
Juta je prikimala.
Tako je. Rada bi b-la povsem nemotena!
Nato se je nrapotila v sobo v stolpu.
Bila je precej velika dvorana, katere so se držali prizidki stolpa.
Juta je več kot eno uro uživala krasen razgled.
Nato pa se je spustila trudna v naslonjačo ter zaprla oči. Ko je kartelanka prinesla mleko, jo je prosila, naj ji prinese gorko odejo.
Bilo je hladno v majhni sobi in vsled nervorzne napetosti je dvakrat bolj občutila vsak mraz.
Zavita v gorko odejo, je sedela cele utc ter razmišljala o svojem bednem položajnu.
Kaj storiti, kaj storiti?
Prišla ni do nobenega sklepa.
Preživela je ure brezupne zapuščenosti.
Nato je slikala prihajati hitre korake.
Takoj nato je stal kastelan pred njo:
Kontesa. ravno prihaja ravenauška elevipaža iz gozda. V nji se-ditu gospa mati ter gospod Sonfeld!
—	Dovolil
si bom vprašati, kako se moramo obnašati?
Juta je skočila kviiku kot preganjana žival. Kot prestrašena divjačina Je zrla na kastelana.
—	Jaz ju nočem srečati. Pravzraprav ne morem. Ne §meta vedeti, da se mudim tukaj, — na noben način. Vendar ne bosta prišla noter?
—	Tega
ne verujem. Gospa si je že včei*aj ogledala vse sobe, ker je tieba marsikaj nadomestiti.
Juta se je boječe ozirala po skrivališču.
—	Kje bi me mogli skriti? Prosim, pomagajte mi!
Kastelan se je ozrl naokrog. Danilo se je v njegovi duši. da je morala "lepa Ovendelina" zopet napraviti kako nesrečo.
Takoj je sklenil pomagati mladi gospodinji. Prosil jo je, naj mu sledi.
V	veliki dvorani Je potisnil na stran visoko ogledalo, ki je skrivalo » miren kotiček v steni.
—	Če se hoče kontesa po&lužiti tega skrivališča ...
—	Da, hitro!
Kastelan je postavil v prostor stol ter ogrnil svoji gospodinji odpadli plašč krog ramen.
Previdno je položil v skrivališče tudi njen klobuk, rokavice ter jahalno palico ter potisnil ogledalo zopet k steni. ~
—	8 kri j te tudi mojega konja. — mu je zaklicala Juta.
—	To se bo zgodilo, kontesa, — je»odvrnil. — Kakorhitro bo gospodi proč, bom sporočil kontesi!
Juta se Je zahvalila s par naglimi besedami ter ga prosila, naj '.zame seboj tudi prigrize](. d& se. ne izda.	- - -a—
• ' * ~ -^V (Dalje pri hodnjlč.)
Da sta se skrega>a in stepla, ni ? < bilo nič čudnega, a da sta se skregala popoldne pred svetim večerom, je bilo pa res čudno'in grdo. Zvono- j ! vi so pritrkavali doli na fari svete- : i mu dnevu, da se jih je sliiulo po j vsej zagorski dolinici in celo po lijiežnikih, ki so bili na debelo posuti s snegom. Klemen in Orenc sta se pa smučala s tovariši po strmem bregu, vzpenjajočem se visoko po gori kraj vasi. In se je zgodilo, da sta bila nerodna in st-a trčila šredi klanca z vso silo drug ob drugega. . bregu. Šele globoko doli sta se usta-bila in sta b:lu razpraskana in vsa zasnežena.
Klemen je zapihal od jeze in se vrgel naravnost na tovariša. Arene se je zapletel s smučmi v krhki sneg in se ni mogel braniti. Zato ga je Klemen prav >ahko pretepel po svoji volji. Ker je Orenca mrzil in sovražil že dolgo časa. ga je pretepel z največjim veseljem. Vrgel ga je ob tla. potegnil mu z noge smučko, pcmendral io. da se je prelomila in se Orenc ne bo mogel vso zimo smučati. in je še enkrat udaril tovuri-
;ša, da se je Orencu kri pocedila iz „
'nosa. Potem se je obrnil in zdrvel i
na lahkih smučeh proti vasi. da se I je krhk sneg pršel okrog njega.
Orenc je vstal, obrisal si z roka-Ivom krvavi nos in je gledal od vseh strani svojo polomljeno smučko. A naj jo je gledal od vseh strani, smučka je bila polomljena in zu nobeno rabo več. Najrajši bi bil zajokal. a ga je bilo sram. ker Orenc ni bil navajen, da bi se jokal. A vendar ga je bilo sram, da ga je Klemen pretepel pred samim svetim večerom, in gorka jeza se mu je | dvignila iz srca. Skrčil je pest in zagrozil z njo za bežečim Klemenom, ki se bil že ustavil doli pod j klancem in se mu smejal škodoželjno.
Orenc ja zadel na ramo polom- ; ijeno smučko m se je drsal počasi proti domu. Tam pa se je vsedel za peč in je prav do večera premiš-> iljal, k-ako na se maščuje nad Klemenom in ga pretepe še huje kot je Klemen njega. Še mar mu ni bi- j lo jaslic, ki so zagorele v rdeči svetlobi, ker je oče v hlevu nažgal drob-
0	lučko; še mar mu ni bilo, da so so se pričeli domači pripravljati k polnočnici. Klemena mora pretep-
; sti in mu razbiti obe smuči, da se
1	tudi on ne bo postavljal po bregu in i se kosal s tovariši. O, tudi Orenc ima trde pesti in ne bi ga bil Kle-
I men danes tako sramotno nabil, če bi se Orenc ne bil zapletel v sneg ' in se ni mogel braniti. In Klemen bo videl že jutri, kako se zna Orenc maščevati. Že jutri, pa naj je jutri sam sveti dan.
Oče se je obregnil nad njim, ker Orenc še ni bil prav nič pripravljen za polnočnico. a so bili drugi že vsi praznično oblečeni in so že odhajali z doma. Orenc je planil s klopi hi se je pričel z vso naglico oblačiti. A • še preden se je napravil, so bili odšli že vsi domači in Orenc je moral i sam na pot. dasi mu ni bilo nič kaj všeč, ker je bila pot iumotna in je bilo do fare uro daleč.
Zvezde so gorele po nebu gosto in i j čisto, s severa je vel mrzel veter in globoka tišina je ležala po vsem zagorskem svetu. Orenc je hitel na vso moč po spolzki poti, da bi do-šel domače ali pa kogu od sosedov, ker mu ni bilo nič kaj prav, da je sam sredi sve:e noči. Daleč doli je krenil na komaj izgaženo bližnjico in je bil prepričan, da na tej poti gotovo dohiti, če ne prehiti domačih, ki so šli po glavni poti. A bližnjica je bila ledena in se je skuš-čala strmo, strmo proti dolini. Previdno se je Orenc plazil po strmini, ker je bilo tod tako temno, da je videl korak predse. Že je prehodil zadnje nevarno mesto, kar zasliši tik pod sabo glasno stokanje. Orenc se ustavi in posluša. V prvem hipu se ' mi zazdi, da nemara tod straši; takoj se spomni propove-dovanja, da strahovi v sveti noči ne smejo strašiti.
Pogumna se požene naprej in že zagleda pred sabo nekaj črnega, ki je ležalo na tleh in milo stokalo, in Orenc je vedel, da je to človek, ki se je ponesrečil na nevarni stezi.
—	Kdo si? — povpraša in obstoji. — Čemu ležiš na snegu in ne greš k polnočnici?
'— Klemen sem. Tratnikov Klemen, — zaječi človek. -ipadel sem po strmini in noga me boli, da ne morem vstatL... Ti si, Orenc! O, daj, pomagaj mi, da ne zmrznem in ne ■ umrem.... - - —
—	Oh, glejte! Pa si ti, Klemen? — se zavsema Orenc. — In sem že ml-
JOSIP V AN DOT:
V ZAGORSKI SVETI NOČI
sLl da me hoče strašiti. Pretepel, si me danes na klancu in sem ves večer zapravil s premišljevanjem, kak> naj se maščujem nad tabo in te .i:ri nabijem in razcepim tvoje sm-či. Zdaj mi pa praviš naj ti po-ma-ram.... Težka reč, Klemen, sko-ro b: rekel, da je to presneto težka reč Pa kako si zalezel na to stezo?
—	Hotel sem biti prvi v cerkvi, — : dihne Klemen. — Pa sem zato zavil na bližnjico in se mi je spodrsnilo n sem padel. Joj, gotovo sem nog zlomil.... Pomagaj mi Orenc. lep e prosim, pomagaj mi....
—	Težko je, preteto težko. — od-■gov: "a Orenc in zmajuje z glavo.
—	D:, nisem obljubil, da te nabijem - no. pa rečem, da bi že šlo. Tak ali tako — nekuko bi že šlo. A sc. . obljubi, da te pretepem. in kako naj te potem nesem do ljudi?
A Orenc je premišljal samo tri trenv<:ke. Z glavo je zmajal odločno, klonil se in pobral stokajočega tr va: u. V šoli niso zaman govorili d e Orenc res močan kot nihče i? . ?d vaških šolarjev. A vendar mu ; *.ekel znoj po licih, ko je nesel ranjenega tovariša po ozki. ole-dc-nel: sazi skozi noč in mu nihče ni svetil razen brlečih zvezd. Mislil je že. a . onemaga wok hip, a tola-žinlo - t je upanje, da pride kmalu do klavne poti. Klemen je stokal ves čas. ker ga je zlomljena noga strašno bolela in ga je obenem zfolo. je šklepetal z zobmi.
Orer • se je pehal in pehal, a o-ncmo-el ni, ker ni hotel omagati. Nc-ie -1 mu pešale, roke so mu odre-venele :n zapiralo mu je sapo, d*a
I :	Hf ■ V r./F"..	.-p f
je sopel na vso moč. A glej — že se !je zasvetila pred njim cesta in nedaleč tam so zagorela i -eča okenca samotne hiše, stoječe kraj ceste. , Tisti hip so se na fari oglasili pol-. nočni zvonovi in vsa zagorska dolinica je glasno zapela za njimi.
—	No, polnočnico sem zamudil, zamudil luradi Klemena, ki me je nabil in sem ga hotel jaz jutri nabiti, — je zaiodmjal Orenc. Z zadnjimi. spehanimi močmi je drsal iproti hiši in brez besede položil ranjenca na postelj. Samo star ded je sedel za mizo in ves -Začuden gle-
| dal na Orenca in Klemena. A Orenc j je odšel molče iz hiše. a naglo je | hitel po cesti, da bi ujel vsaj konec ! polnočnice. A bil je prepozen in jo j srečal ljudi, ki so se že vračali iz cerkve. Povedal jim je o Klemenovi nesreči in so poklicali zdravnika, da je napravil, kar je bilo treba.
Drugi dan so prepeljali Klemenu domov. Ležal je v veliki izbi na postelji in se dolgočasil. Proti veče-jdu si je zaželel Orenca in so po-, 'slali ponj. Orenc je prišel skoro nerad in se je vsedel kraj postelje. | Klemen ga je dolgo gledal, potem ip-a je rejcel:	i
i — Nogo sem si zlomil na strmini in ti si me rešil, da nisem zmrznil. ! ■ Nikoli več se ne bom smučal in zato naj bodo moje smuči tvoje. In j tudi najlepšega pastirca si lahko iz- ■ ,bereš tam z jaslic. Tvoj naj bo. In i pozabi, da sem te včeraj nabil, i Orenc se je pesmejal in odvrnil:
—	Kar pusti! Že snoči sem po-pozabil. da te moiam pretepsti. veš. že snoči. Saj nisem tak. tTudi tvojih smuči ne maram. Le imej jih. Saj' jih boš še rabil. No, pastirca se pa ne branim, ker mi ga ponujaš. Veš. tistega vzamem, ki ima dolgo in si- j vo brado in nosi koničasto kučmo na ' glavi.
In Orenec je res vzel tistega pa- j
i
t
23.	decembra:
Albert Ualiin. Cherbourg. Hamburg
24.	decembra:	| A mirit a. Cherbourg. Hamburg
Paris, Havre
26. decembra:
Milwaukee. Cherbourg, Hamburg
Z7. decembra:
J^evialhan, Cherbourg Olympic, (Jugoslovenski iz'et)
31. decembra:
PreM-Jerit Harding, Cherbourg. Ham burg
3. januarja:
Majiretunin. C'hert.i>ure Iin-m«n. «'lior»MMirs, Bremen I ilniNW. tlavre Cleveland. Cberoourg, Hamburg
6.	Januarja :
Xht Amsterdam, no<i1"Br.«» t^ir Met. Rotterdam
7.	januarja:
DeuL-ihi.iiid. Cherbourg, Ilamburs
9.	januarja:
S.i tiiriii;L. Tr*t
10.	januarja:
Majestic, f*li*-rl>i'urg
Aiu'-rica, Cherbourg, Hamburg
12. Januarja:
Km >>!>.«, «"herbourc. Fireman
14.	januarja:
Augustus, Napeli. Genova I.evi»than, Cherbourg
15.	januarja:	.• »
Stuttgart, Cherbourg, Hretnen
16.	Januarja:
Tans II.i\r<>
j^t. I.ou s, Cherbourg, Hamburg
stirca. Doma £a je na jaslicah postavil visoko v zadnji kot, ker je bil pastirec res had in bi se ga nemara bali vsi pastirci, ki so hiteli proti Betlehemu...
17. januarja:
.ViH.t.t ni". CherlMurg
Tresident llurding. Cherbourg, Hamburg
21. januarja:
Iiremen. Cherbourg. Hr^inen > ;eorj.-»- Washington. Cherbourg, Ham-burg
Ailrf-rt It illin. Cf ert-ourg, Hamburg
23. januarja:
IVnnlaiid. Cherbourg. .Aniw^rpen
23. Januarja:
cf.ainboau, Havre
29.	januarja:
Kir-.jia, Cherbourg, nreinen
30.	januarja:
.Majf-lic, Cherbourg M .waukee, Cherbourg, Bremen
3.	februarja:
I»c <;rasj~e, Havre Umna. Najioll. Oenova
4.	februarja:
I'lt-si.lfM U..osevelt. Cherbourg. Hamburg
l >e.;t btand, Cherbourg, Hamburg
6. februarja:
>Je K: .im*, Havre
.7. februarja:
.\<|Uilati:.i, «"berbuurg
9. februarja:
Bremen, Cherbourg, Krem* n
11.	februarja:	/ Am-ro ;t. Cherbourg, Hamburg
New Y<.i k. Cherbourg. Ham but g
12.	februarja:
.-mUKart, Cherbourg, Bremen
16 februarja:
liui.p|i'i, Cherbourg. Hrem<-n
17. februarja:
I.: la\ elt»". Havre .\ug.tsius, Nai-oii. «ienova
18	februarja.
I'r • - nlrnt Ha ding. Cherbourg. Hamburg
Albert ISultin. CherUmrg. Hamburg
19	februarja:
: 1 Vrlin, I:>>uiogrie Kur M.r, Bremen Sat m nia, Ti >t
20. februarja:
i*aris Havre | 'll;. num. Cherbourg
24. februarja:
New Ain-terdam, B	Si r M« r.
Kotterdaui
i 25. februarja:
Bremen. Cherbourg. Br.rne/i Ceorg,. Washington, Cherbourg, Hum* burg 26 februarja:
I »rc^tli-n. Cherbourg. J 27. februarja:
II. ib- Kran< e. Havre St	Cherbourg. Hamburg
28. februarja:
Aijutan.a, Cherbourg
6 DNI PREKO OCEANA
NaJkraJ&a in najbolj ugodna pot ti potovanje na ogromnih parnifcih:
PARIS	24. dec.; 16. jan.
(4 P. M > (6 P. M ) lie de France 6. feb.; 21. feb.
(7 P. M.) (4 P. M »
N'.ijkrnjfta r^'t po trteznbl. V na kito Je v pn-sebtii kabini z vsemi nv-dernitni udobn- strni — Pijača in »lavna fran-coska kuhinja. Izredno nizke «-«>ne.
i \'t»raš.ijte kateregakn'1 | m it>laščen«'ga a^.-nta
^ FRENCH LINE
1» STATE STREET
JUBK NEW YORK, N. Y.
_________.1
|-0h|
V JUGOSLAVIJO
PREKO HAMBURGA z znanimi, hitrimi parniki
i HAMBURG
NEW YORK DEUTSCHLAND ALBERT BALLiN
Redna teoenmka odptutja.
■	ZMERNE CENE
Pripravne želemiške zveze z vsemi deli Jugoslavije.
Tudi odplutja znanih kabintkih parni kov:
ST. LOUIS, MILWAUKEE, CLEVELAND
S avna kuhinja in neprekcwrtjtva slu/.fa v »Mh razredih.
'An navodi!a v;>raSajte katerega-
kj>li lokalnega zastopnika all /
HAMBURG-AMERICAN LINE
BROADWAY, NEW YORK^^
POZIV !
Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so t naprošeni, da jo po n$o~ jznoati Čimprej obnove* — Uprava lista.
V premeru meri globus 6 hu-cv Visok je 10 iučev
n I	.Ta lepo izdelan globus kaže v finih pestrih barvah dežele «n vodovje, morske
1 rednosti toke, smeri ladij, mednarodno dnevno črto itd. Zemljevid je tiskan v živih barvah, je na lepem stojalu in je ves polakan s prvovrstnim lakom. Globus je I I	iz posebne snovi, ki se ne da razbiti ter je bolj trpežna kot katerakoli ^nov, ki
fi[lCbllS2	» jo uporablja za globuse te velikosti. Stojalo je iz takozvane "art moderne"
kovine v kristalni izdelavi ter jako lepo. Na severnem tečaju je kovinsko ka-% ' zalo, s katerim lahko določite dnevni čas v kateremkoli delu sveta. To je edini
globus te velikosti s tako pripravo.
KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM
Modemi namizni globus je vreden vsakega doma in vsake pisarne. Vaši prija-teli ga bodo občudovali, vi in člani vaše družine se boste dosti naučili iz njega.
Cena s poštnino vred	" -';...... ~~
ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO za GLAS NARODA ^ 75 OZIROMA SE NA GLAS NARODA NAROČE, GA DOBE ZA A •
[glas naroda 216
MODERNI NAMIZNI GLOBUS
vam koristi pri čitanju časopisov in knjig, poda vam bolj živahno in enotno sliko dežel, o katerih slišite, pomaga o-trokom pri učenju, razvija njihovo znanje o svetu, na ka-	_
terem živimo, po-
veča zanimanje za	'
zrakoplovne polete,
potovanja in ekspe-	M^M
diciie. ^	/;"•	:mm
-<1	- A- f^
TA LEPO NAPRAVLJEN GLOBUS
kaže v pravem razmerju vodovje in suho aemjo, na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi aT&^^/Sfr	odraslim, bodisi u-
se J11^^^11^ s tem globusom vam j e pri rokah svet vzgoje in zabave.
krasno
barvan
trpežno i2de. lan
modern
vzorec
¥ potreben v vsakem domu šoli ali pisarni