NARODA
lisi slovenskih delavcev yAmeriki*
TELEFON: CHelsea 3—1242
Entered as Second Cl&ss Matter September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879.
No. 205. — Stev. 205.
NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 1,1936—TOREK, 1. SEPTEMBRA, 1936
TELEFON: CHelsea 3—1242
^mmmmmm^mmmmmm^mmmmmammmmmmmf^mm
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
CIVILNO PREBIVALSTVO BEZI IZ OBLEGANEGA MESTA
ULTIMATOM, NAJ SF. MESTO TAKOJ VDA, SO VLADNE ČETE, KI GA BRANIJO, ZAVRNILE
aarM^n^BMOB^BB^^V trn
Uporniki |so dali ultimatum za predajo. — Branil« ai ao zahtevo zavrnili.—Iz meata je zbežalo 3000 ljudi. — Zidovje trdnjave Alcazar ae ruši. — V trdnjavi ae nahaja 1700 upornikov, žena in o-' trok.
■ ^ — ——«
IRUN, Španska, 31. avgusta. — Ker je fašistično poveljstvo sporočilo, da bo v pondeljek zjutraj pričelo bombardirati Irun s suhega, z morja in iz zraka, so oblasti odredile, da se žene in otroci izselijo iz mest.
Uporniki so poslali ultimatum ko se jim ni po-htevajo takojšnjo predajo mesta, v obratnem slučaju pa so zagrozili z bombardiranjem. Branitelji pa so zahtevo kratko zavrnili.
Nad 100 žena in otrok je prekoračilo francosko mejo v smeri proti Hendaye, nesoč s seboj, kar so mogli odnesti. Tekom noči bo še okoli 2000 ljudi zapustilo Irun.
Vlada zatrjuje, da so uporniki na hribih, ki obvladajo Irun, postavili nad 20 šestpalčnih topov. Z morja pa ogrožajo -mesto križarke Espagna, Almi-rante Cervera in Canarias ter rušilec Velasco.
Upornki so poslali ultimatum, ko se jim ni posrečilo zavzeti Iruna z vzhoda ter so svojo vrsto za napad prenesli na jug.
Obenem pa so poslali uporniki iz Tolose ojače-nje proti San Sebastianu.
Vroči boji se bijejo okoli Oviedo. Vladnim četam je prišel na pomoč "Stalinov" bataljon astur-skih rudarjev, ki je posegel v boj z dinamitnimi bombami.
TOLEDO, Španska, 31. avgusta. — Dan za dnem sta dva topa vrgla več sto izstrelkov na severno steno starodavne trdnjave in nekdanje pre-stolice morskih in kastilskih vladarjev Alcazar in Toledo. Pod ljutim obstreljevanjem se zidovje ruši, iz česar je mogoče sklepati, v kako obupnem stanju se nahaja okoli 1 700 upornikov, med katerim je mnogo žena in otrok. Vladna armada že ob-lega Aloazar 39 dni, toda ne more upornikov prisiliti k predaji.
V	mesto je bilo izstreljenih nad 600 nabojev in prebita je že notranja, stena. Ne bo več dolgo, in ^lcazar bo razstreljen na dvoje.
Z višin Toleda je mogoče videti, kako padajo streli v trdnjavo. Artilerijski častniki morajo zelo natančno meriti s topovi, kajti le najmanjša napa ka bi zadostovala, da bi izstrelek, ki je namenjen na trdnjavo, padel v mesto, kjer vladni vojaki za vreJ čami peska dan in noč pazijo na vsak izhod iz trdnjave.
V	nekaj dneh bo vlada poslala dva večja topova, da naglo razbijeta zidovje, predno morejo u-porniki poslati pomoč z zapada.
Toledski župan pravi, da uporniki Alcazar j a ne bodo mogli dolgo držati. Med branitelji je več vojakov, ki so včlanjeni v delavskih organizacijah ter jih fašistični Častniki drže kot ujetnike.
MADRID, Španska, 31. avgusta. — Vlada na-znafija, da je njena armada prodrla 10 milj od Si-guenze proti Barbatoni v provinci Guadalajara. Po vročem boju so bili fašisti odbiti ter so pustili na bojišču 30 mrtvih, 60 ranjenih in veČ ujetnikov. Zaplenjene so bile tudi tri strojnice.
LIZBONA, Portugalska, 31. av^.—Fašistično bombardiranje Madrida iz zraka pomeni pričetek velike ofenzive proti glavnemu mestu z juga. Prvi cilj upornikov je Toledo, kjer se je v trdnjavi Alcazar takoj v početku državljanske vojne uprlo 400 kadetov, katere še vedno oblegajo vladne čete. I :"I fl
Še par dni je do razkola v Am. Del. Federaciji
AMERIŠKI RUŠILEC JE BIL BOMBARDIRAN
Neznan španski aeroplan je trikrat bombardiral rušilec "Kane". — Ladja je streljala na aeroplan.
* WASHINGTON, D. C., 31. avgusta. — V nedeljo popoldne je nek španski aeroplan, o katerem ni znano, kateri stranki pripada, trikrat bomfoardi-ral ameriškega rušilea 'Kane', 38 milj od španskega obrežja. Vse bombe *so padle blizu bojne ladje, toda nobena je ni zadela. Rušilec je na bombardiranje takoj odgovoril in pričel obstreljevati aeroplan, toda* brez uspeha.
Državni tajnik Cordell Hull je zvečer takoj poslal oster protest španski vladi in poveljniku upornikov generalu Francisco Franco.
Kane, ki je ibil na potu iz Gibraltarja v Bilbao in ki je pomagal odvažati Amerikance iz španskih pristanišč, je bil napaden ob 4.25 popoldne. Na aeroplan je bilo iz protizračnili topov oddanih 9 strelov.
Tajnik Hull je tako španski vladi, kot generalu Franco naročil, da dajo svojim letalcem stroga navodila, da Ibo v bodoče vsak tak napad preprečen.
Aeroplan, ki ni imel nikakih znakov, po katerih bi bilo mogoče dognati, kateri bojujoči se stranki pripada, je vrgel pri prvem napadu dve bombi.
Kane je imel razobešeno a-meriško zastavo. 15 minut po prvem napadu »se je aeroplan vrnil ter je vrgel tretjo bombo, rušilec pa je dvakrat -vstre-lil na aeroplan. Skoro takoj je aeroplan zopet letel nad rušil-cem ter vrgel tri bombe. Ko je aerojplan odletel, je rušilec streljal za njim.
Tajnik Hull pravi, da ameriška vlada ne smatra, da bi bil napad na Kane namenoma izvršen, temveč da je aeroplan menil, da pripada bojna ladja drugi španski sovražni stranki.
Predlsednik Roosevelt je prejel sporočilo o napadu na Kane v Rapid City, S. D., ter je takoj nato po telefonu sporočil državnemu tajniku Hullu, da pošlje oster protest obema španskima strankama.
V španskih vodah se nahaja 5 ameriških bojnih ladij, ki odvažajo Amerikance iz Španske. Poleg Kane so še naslednje bojne ladje na Španskem: bojna ladja Oklahoma, rušilec Hotfield, križanka Quincy in obrežna ladja Cuyuga.
FARMERJI IN DELAVCI ZA ROOSEVELTA
Senator farmersko - delavske stranke mora biti za Roosevelta. — E. Lundeen bo kandidiral za senatorja. .
ST. PAUL, Minn., 31. avgusta. — Osrednji izvrševalni odbor farme rsko-delavske stranke je za »svojega kandidata za zvezni senat postavil dosedanjega poslanca Ernesta Lun-deena in odbor je takoj sklenil, da bosta stranka in njen kadidat pri letošnih predsedni ških volitvah podpirala predsednika Rosevefta.
Lundeen je prevzel kandidaturo za senatno zfcornico mesto 'bivšega governerja Floyd Olsona, ki je 23. avgusta umrl in se je pri novenJberskih volitvah nameraval potegovati za senatni sedež. Republikanski kandidat za senatorja je Theodore Christianson, demokratski pa Patrick J. Delaney.
Zvezni senator Benson, ki je kandidat za governerja far-mersko-delavske stranke, je v svojem govoru pred osrednjim izvrševalnim odborom svoje Stranke rekel, da se zavzema za politiko predsednika Roosevelta. Izvrševalni odbor se je po kratki debati izrekel za Roose-veltovo kandidaturo in postavil za senatorskega kandidata Lundeena, ki je moral obljubiti, da bo podpiral Roosevelta.
Lundeen je bil za časa Wil-sonove vlade med kongresniki, ki so glasovali proti napovedi vojne Nemčiji.	—
BRATA OSUMLJENA TROJNEGA UMORA
NORVEŠKA NE BO IZGNALA L. TR0CKEGA
"Kdo si more tako razlagati kot Rusija?" — Trocki je strogo zastražen. — Ova njegova tajnika bosta izgnana iz Danske.
OSLO, Norveška, 31. avgu sta. — Norveška vlada ne bo ustregla ruski zahtevi, da bi izgnala Leona Trockega in bo dovolila bivšemu boljšeiviške-jmu voditelju, da ostane v deželi. Ministrski predsednik Jo-han Nygaardsvold je rekel:
"Nikakor ne morem razumeti, kako si more kdo tako razlagati kot Rusija. S Trookim smo postopali, kot je bilo v interesu Norveške.' K temu nimam ničesar več pripomniti."
Malo pozneje je vnanji minister Halvdan Kolit rekel:
Načelo pribežališča bo sedanja norveška vlada obdržala. V taki zadevi se ne bomo vklo-nili nikomur."
Trocki se nahaja pod strogo vladno stražo v svoji vili v Hoenefossu.
Norveški vladni krogi so mnenja, da je sovjetska vlada poslala svojo zahtevo, predno je izvedela, da je bil Trocki interniran. Tudi ruska vlada bo najlbrže sedaj zadovoljna, da Trockemu sedaj ne bo več mogoče voditi kake zarote, kot je bila zadnja, vsled katere je bilo v ponedeljek v Moskvi ustreljenih 16 zarotnikov.
Neko poročilo iz Kodanja naznanja, da sta bila Trockije-va tajnika Erwin Wolf in Jan van Hoert takoj, ko sta prišla v dansko glavno mesto, aretirana in bo vlada pozneje odločila, ako bosta smela ostati na Danskem, ali pa bosta izgnana.
V SOBOTO BO SUSPENDIRANIH IZ FEDERACIJE DESET VELIKIH UNIJ
WASHINGTON, D. C., 3T. avgusta. — V soboto bo najbrž izključenih iz Ameriške Delavske Federacije milijon ameriških delavcev in deset velikih mednarodnih unij. Ta kazen jih bo zadela zato, ker nočejo prekiniti zvez z Johnom L. Lewisom in njegovim odborom zaindusftrijalno organizacijo.
YREKA, Cal., 31. avgusta. — Horse Creek, 20 milj od Yreke odalyeni gorski vasi, so bili umorjeni pomožni šerif, j V nedeljo so ves dan priha-konstaibler in mornariški čast- ljali. radovedneži k Trockijevi
LLOYD GEORGE BO OBISKAL NEMČIJO
nik Seaborn, in policija ter meščani iščejo brata Johna H. in Cole T. Bright, ki sta osmulje-na trojnega umora.
Kot pravi podšerif Neillon, je "kapitan" Seaborn dvignil neko obtožbo proti ibraitoma Bright in je spremljal konstalb-lerja Joe Clarka in pomožnega ^šerifa Martina Lange, ki sta nameravala brata Bright aretirati.
Do moralnega streljanja je prišlo malo iz vasi. Lange je bil pozneje najden ustreljen v čelo, Clark je bil ustreljen v hrbet, Seaborn pa v glavo.
•Več ur po umoru so prišli zasledovalci obema bratoma na sled, ki je vodila čez državno mejo v Oregon. Meščani so odločni oba brata linčati, ako ju dobe v svoje roke.
LONDON, Anglija, 31. avgusta. »— Angleški ministrski predsednik med svetovno voj-
na pariški mirovni konferenci, David Lloyd George, bo v sre-no in najpomembnejša osebnost do odpotoval v Nemčijo,
vili, da bi videli "slavnega" ujetnika, toda policija jih ni pustila blizu vile.
RUSUA GRADI MNOGO AEROPLANOV
PARIZ, Francija, 30. avgir sta. — Francoski gradilec aero-planov Louis Breguet, ki se je vrnil iz Rusije s francosko tehnično misijo, pravi, da Rusija zgradi-na leto 5000 aeroplanov.
"Tovarne v sovjetski Rusiji zgradijo dvajsetkrat več aeroplanov kot Francija," je rekel Brequefc.	X
Ruske tovarne so največ o-premljene z angleškimi in nemškimi stroji ter zaposlujejo o-koli 200,000 delavcev. Neka tovarna, ki zaposluje 25,000 delavcev, izdela na dan (po 4 aeroplane za bombardiranje in morejo preleteti 248 jnilj na uro.
FRANCIJI PRETI NOVA STAVKA
Kabinet hiti s socijalnimi postavami. — Zmaga delavcev se kaže vse-povjsod. — Jemljejo si počitnice.
PARIZ, Francija, 31. avgusta. — Iz krogov bojevitih francoskih delavcev zopet prihaja nova pretnja pasivnega cdpora, ki je bil pred nekaj meseci tako uspešen z "drža-njem križem rok".
Vsled nevarnosti nove stavke je ministrski predsednik Leon Blum takoj šel na delo in hoče čimprej uveljaviti postavo za štirideset urno delo na teden, da bo mogel v novembru stopiti pred poslansko zbornico.
Z druge strani pa so podjetniki že ponovno opozorili vlado, da ne morejo vsled novih socijalnih postav prenesti višjih izdatkov.
Dve taki postavi ste že v veljavi in sicer postava o skraj # šanem delovnem času in o kolektivnih delavskih pogodbah med podjetniki in delavci.
Posledice novih postav, katere je Blum označil kot "najnaprednejše delavske posta v e sveta", so Parižani prvič o-kusili, ko so se pričele plačane počitnice. Dva .tedni sq njihove obleke ostale nezlikane in perilo neoprano, ko so perice in čistil-ke 15. avgusta odložile delo in so se dva tedna veselile počitka s plačo.
V mnogih industrijah, kot v avtomobilski in tekstilni industriji, so se podjetniki sporazumeli, da so za počitnice zaprli svoja podjetja, da ta ali oni delavec, ki je šel "na počitnice", ne bi delal v kakem drugem podjetju.
Na seji izvršilnega sveta Ameriške Delavske Federacije, h kateri je bil povabljen tudi Lewis, pa se je ni udeležil, je bilo pred tedni sklenjeno, da mora biti deset velikih mednarodnih unij suspendiranih iz Federacije, ker ne vpoštevajo odlokov izvršilnega sveta in skušajo ustanoviti konkurenčno organizacijo.
Do 5. septembra jim je bil dan čas za premislek.
JPsa prizadevanja za uravnavo nasprotij med Lewisovo skupino in Greenovimi pristaši, kateri zagovarjajo strokovno organizacijo, so se izjalovili.
Lewis vztraja odločno na stališču, da je rešitev ameriškega delavstva izključno le v industrijalci organizaciji, to se pravi, da bi morali biti vsi delavci vsake posamezne velike industrije, ne glede na stroko ozirom na delo, ki ga vrše, organizirani v lastni organizaciji.
Jeseni se vrši konvencija Delavske Federacije. William u Greenu se je zdelo potrebno prej suspendirati svoje nasprotnike, da 'bi na konvenciji ne imeli besede.
Lewis se s svojimi pristaši konvencije ne bo mogel udeležiti, ker ne bodo več 'dobrosto-ječ" člani Federacije. Toda v njegovem imenu bodo govorili prijatelji in somišljeniki, ki jih ima v Federacji več kot misli Green, da jih ima.
Dubinski, predsednik International Ladies' Garment Workers Union, tretje največje strokovne organizacije v A. F. of L., je obvestil včeraj Wm. Greema, da se prav nič ne boji njegovih groženj in da ne bo izstopil iz odbora za industri-jalno organizacijo.
POLICIJA PROTI LIGI SOLIDARNOSTI
PARIZ, Francija, 31. avgusta. — Francosko policija je navalila na glavni stan razpu-ščene "Lige solidarnosti", — francoske napol vojaške organizacije. Policisti sp zaplenili dovolj obtežilnega materijala. Ligo je bil ustanovil zn&pi fa-brikant Co£y.. Imela je b^je nad tristo tisoč članov ter je bila naperjena proti Židom in prosto zidarjem, ___, __
LANGER NEODVISEN KANDIDAT
BISMARCK, N. D., 31. avgusta. — Bivši governer Wra. Langer je izjavil danes, da bo nastopil kot neodvisen kandidat za governersko službo v North Dakoti
DRUŽINSKA TRAGEDIJA
SHREWSBURY, Vt., 31. a v. gusta.—Danes je umrla tukaj 8-leJtna Doris Newton, ki jo je bila pred par dnevi mati smrtnonevarno obstrelila. Mati je ustrelila tudi svojega petnajstletnega sina, nato si je pa sama pognala kroglo v glavo. Zapustila je pismo, v katerem pravi, da je storila to, ker jo je mož zapustil. ___^
"9LZB KARO Z72T*"
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.8Z.
fwik
"Glas Naroda"
(A Corporation) , Owned and Pobliabed by 4LOVKN1C PUBUtUUNO COMPANY '. l*reoideat_ L. Benedffc, Trai
of tike corporation nd
MM w<
ot vbon ulfloert; New X«k O*. N.
QLA8 N&KODA (Voice of the People)
Bwy Day Except Sundays and HoUdiji
fl» celo lato velja so Ameriko In
Kanado.....................f6.00
Mm, pol lete....................$3.00
ga četrt teto..................Ji.50
Za Neir York aa celo leto......*7XX)
SBa pol leta ....................9&S0
Za Inoaemstvo za celo leto......97.00
Za pol leta ....................f£50
Subscription Yearly 98.00
»opisi bres podplaa ln osebnosti ee ne prlobCojeJo. Denar naj ae blagovoli poiUJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ne nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan lzvzemgl nedelj ln praznikov
"GLAS NARODA", 219 W. 18th Street, New York. N. Y.
Telephone: CHelfea 3—1242 r
I
HORTHY IN HITLER
Nedavno se je vršila v bavarskih Alpah pomembna konferenca. Pravijo, da so se je udeležili: nemški kancler Hitler, madžarski regent Hortliy, MussoKnijev zastopnik Italo Balbo in bolgarski car Boris.
Posvetovali so se, kako bi ise dalo ustanoviti močno fron to proti komunizmu. Tvorile naj bi jo Nemčoja, Italija, Avstrija, Madžarska, Bolgarska in katerakoli druga evropska država, ki bi se jim hotela pridružiti.
Udeleženci koufernce so zagrizeni nasprotniki komunistov: poleg Hitlerja Italo Balbo, Mussolinijeva desna roka; car Boris, ki je nedavno dovolil fašistom prevzeti nadvlado nad Bolgarsko; Horthy, ki je strmoglavil komunistični režim Bele Kuna leta 1920.
Zdi se, da namerava Hitler obnoviti nekdanjo srednjeevropsko zvezo z razliko, da bi bila topot Italija na nemški strani. Njen bojni klic bi bil: — Proč s komunizmom!
Poleg tega hoče Hitler priključiti Ukrajino Nemčiji, do-čim bi Mussolini rad obvladal Sredozemsko morje. S tem, da pomagata Hiftler in Mussolini španskim fašistom, sta že začela igro, ki utegne postati za Evropo usodepolna.
Medtem, ko se vrača Evropa v dofbo, ki ise je tako žalostno končala leta 1918, sc vprašujejo Amerikanci:
— Ali naj ponovno issvolimo Roosevelta, ki je dokazal, da zna živeti v miru z drugimi narodi ?
— Ali naj izvolimo za pre dsednika guvernerja Landona, o čigar vnanji politiki ne vemo ničesar. Vemo samo to, da ga podpirajo: izdajatelj Hearst, ki sovraži komunizem vsepovsod in v vsakršni obliki; da ga podpirajo DuPonti, največji izdelovalci orožja in municije, in da ga podpirajo mednarodni bankirji.
: M .# * *
NAD PET MILIJONOV VOJAKOV
Francoski statistiki so dognali, da je v Evropi pet milijonov štiristo dervetinšestdeset tisoč vojakov pripravljenih, da 11a dano znamenje udarijo.
Imajo jih /pa:
Nemčija 1,365.000; Kalija 1250.000; Rusija 1,300.000: Francija 654.000; Poljska 266.000; Anglija 213.000; Romunska 141.000 ^ Čelioslovaška 109.000: Jugoslavija 107.000; Belgija 63.000.
Toliko mož je v rednih armadah. Rezervistov je pa še enkrat ali dvakrat toliko.
Ce bo zagrmelo, bo grmelo, da bo joj!	r
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.	y
v jugoslavijo
... Din. 199 ... Din. 299 Dk 399
9*SJ99
Din. 1999 Din. 2909
V ITALIJO
» i
Za $ 9M ------------------- Lir 199
$ 17.49 ____________________ lir 299
9 43.90 ___________________Ur '999
$82.80 ------------------ Ur 1999
$194.99 ..............«... Lir 2999
9246.99 ------------------ Lir 3909
KMM BM CMnt SEDAJ HITRO MENJAJO ŠO NAVEDENE CENE PODTMŠENE SPREMEMBI GOBI AZl IDOLI
Za Izplačilo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih aH lhrah dovolj nJcMO še boijie pogoje. .
V	IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
* 5.— morate poslati_______________J 5.75
$10,— - • __________________SIMM
$15.— - " _____________...$1«.—
2L— JttJK
Mftnlk dotal t stkrot Krtjfr lstfaOlo v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CARLE LETTER ZA PRI-
f SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gla» Naroda"
119 WEST «Mh STREET	NEW tORfc, N. I'
Schuyler Lake, N. ¥.
Kakor je bilo že poročano, so farmarske razmere letos zelo slabe. Suša nam. je uničila polovico pridelka. Vode smo imeli zelo malo. Ravno danes pa dežuje. No hvala Bogu, da smo dotoili-tako zaieljeni dež. Sedaj se bomo zopet lahko pošteno u-mili.
Z žalosftjo poročam, da sodčki v kleti bodo letos imeli strahovito čuden glas, zato ker ni jabolk.
Da se malo razvedrimo in pozalbimo naše težave, priredimo veselico dne 6. septembra v Fly Creek, N. Y. Vabimo vse od blizu in daleč, da nas razveselijo z obiskom. Ravno tako tudi Zgaga prosimo, da nas obišče, ker sem slišal, da &e bo mudil v nasi bližini.
Na svidenje!
Frank Kovic.
F o rest po rt, N. Y.
Cen. uredništvo G. N.:
Ze precej časa je minilo od takrat ko sem se oglasil v cen. listu Glas Naroda. Kaj je temu krivo, ne vem? Mogoče vročina. Marsikateri se je pohvalil z vročino, jaz se ne morem, zakaj bilo je tako vroče, da sam ne vem koliko stopinj je kazal toplomer. No, vse se prestane.
Tukaj omenim mojim prijateljem, da sem se preselil v drugo "boxo". V prvi je bilo malo pretesno, in še ta vročina. Sedaj se pa bojim, da me ne bi zeblo. V Pennsylvaniji smo olupili za letos, kako bo drugo leto, ne vem. V državi New York, .kot vidim, imajo hladnejše vreme. S tem sem jafko zadovoljen, ker moram prijeti zopet za žago in sekiro. Časi so se malo istfbljšali po gozdovih. Oni prijatelji, kateri me 'poznajo, in če bi radi kaj izvedeli, mi naj pišejo — Box 59.
Ni dolgo, ko sem čital dopis iz Little Falks, N. Y. Podpisan je bil Frank Masle. Dvakrat ali trikrat sem pogledal podpis in če se ne motim, bilo je vedno Frank, ne pa Reza.
Zgaga, povabljena sva. Jaz sem že malo bližje. Še par "filling stations" kjer pivo točijo, pa bom tam. Ti se pa tudi potrudi, da prideš malo bližje. Če bom jaz prej tam kakor Ti, bo na Tvojem računu. Saj veš, kaj je z oni-m, ki zadnji pride ? (Qp. ur. Zgaga je obljubil, da se udeleži obeh prireditev: 5. sept. v Little Falls in 6. sept, v Fly Creek.)
Težko mi je, velike težave me obhajajo, mraz in vročina, tudi mravlje mi že lezejo po hrbtu, ko mi jih bo Reza naštela, v pozdrav.
Zdaj gruntam in študiram,
ee bi šel naprej ali nazaj. Kaj bi Ti rekel, Peteri Hitro mi razjasni .to mojo zadevo, zakaj tudi »spati več ne morem.
Te pozdravljam, kakor tudi prijatelje v Little Falls, Sheffield, Pa., ki sem ga zapustil, in vse čitatelje tega lista, v Ameriki, Kanadi in Evropi.
Floyd Miklič.
Library, Pa.
Namenila sem se napisati nekaj novic iz naše. naselbine v Library, ker že dolgo nisem videla nobenega dopisa od tuikaj.
Sicer je tudi to moj prvi dopis, četudi sem že naročnica skoro 14 let, to je, odkar sem prišla z mojim možem iz domovine. On je bil pa že prej tu.
Moram reči, da Glas Naroda zelo rada čitam in komaj čakam, da pride pošta.
Pa še nekaj. Tudi Peter Zgaga se je oglasil pri nas, ko je bil na potovanju.
Kar ise ti znajde pred hišo tu-, jec in nas j»o slovensko nago- ] vori. Mislila sem si: — No, kaj pa zopet ta hoče? Ko ga vprašam, kdo da je, mi pa hitro reče: — I, Peter Zgaga sem. Jaz mu odvrnem, da ni tako grozno strašilo kot sem ga nekoč videla tv njegovi koloni, s tako strašansko dolgimi nogami in tako grozno je bil suh kot kopriva.
Malo smo pokramljali o naši lepi domovini, nakar jo je zopet ubral na/prej.
Marjance so me spraševale, kakšen, da je. Povedala sem jim, da ni tako grozen in da <se* ga ni treba bati, če pride zopet naokoli.
Na društvenem polju precej dobro napredujemo. Sedaj se pridno učimo igro "Vdova Ro-Šlinka", katero priredimo kar dvakrat, namreč 6. septembra to je v nedeljo ob 2. popoldne: 7. septembra pa v West Newton, Pa.
Igra je zelo lepa, polna zdra vega humorja in vseskozi zanimiva. Želim, da pridite vsi, kateremu je le mogoče, ker ne bo Vam žal. Prične so popoldne, tako da- laliko vsak pride od blizu ali od daleč. Za udeležbo se Vam že naprej zahvalimo, ker edino plačilo, katerega dobi igralec, je velika udeležba.
Nadalje smo ustanovili novo pevsko društvo, za katerega je veliko zanimanja. To je res nekaj lepega in želim, da se nam vsi, kateri imajo glas za petje in veselje, čimprej pridružijo. Oim več nas je, tem bolje. To-raj pokažite drugim, da se Slovenci zanimamo za naše lepe pesmi in za napredek v novi domovini, ker le tako bomo dosegli uspeh. Treba je res po-
trplenja, toda ^z dobro voljo se naredi vse. Naše mile slovenje pesmi ne smejo biti pozabljene. Zato ra j Vam kličem in Vas vabim. Sloga v slogi in uspeh bomo imeli vsi in povsod.
Pozdravljam vsse čitatelje Glas Naroda ter nasvidenje 6. in 7. septembra.
Miuka Triller.
NAJIMOVUEJŠE ANGLEŽINJE
Naši v Ameriki
ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKitAIKO N A DOPISNICI SPOROCe SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
GOZDNI POŽARI V MONTANI
K^kor smo že poročali, je dala kralju Edvardu VIII. jahto "Nahlin" s katero se sedaj vozi po morju, na razpolago ladv Yuleova. Ta dama je ena najbogatejših na Angleškwem, vdova po škotskem veletrgov-ou, ki si je v Indiji nabral kup milijonov. Lady Yuleova živi s svojo hčerko Gladys na svojem posestvu. Obe dami sta izvrstni jahalki in čdsto daleč potujeta, za kar si je dala mati zgraditi fevdalno jahto "Nah-lin."
Prav tako bogata kakor ona je tudi ladv Louis Mount batten, rojena Ed vina Ashleyeva Ta dama je vnukinja sira Er-nesta Gassela, enega najbogatejših londonskih bančnikov in filantropov. Sir Gassel je bil eden izmed maloštevilnih zaupnih prijateljev kralja Edvarda VIL, deda sedanjega angleškega vladarja. Lady Mountlbattenova je strastna športnica, posebno rada ima jadralni šport.
Najbogatejša med imovitimi Angležinjami pa bo ladv Lod-lo\v. vdova po kralju diamantov Juliju Wernheru. Ta je bil osnoivatelj južnoafriških de-mantnih rudnikov, s katerimi si je pridobil velikansko imetje. Ko je umrl, je njegova žena podedovala 11 milijonov funtov šterlingov.
Med ženskimi Krezi na Angleškem je omeniti tudi Dorothy Pagetovo, hčer lorda Queen's-borouglia. Ta dama se bavi lined vsem z negovanjem dirkalnih konj in je že često dosegla najvišje nagrade na dirkah. Po materi izvira iz New Yorka. Med bogate Angležinje spada nadalje lady Dalziel, ki je po lordu Dalzielu, ravnatelju družbe Pullmanovih vozov podedovala več nego dva milijona fiuntov, kar je sicer malo v primeri s sedmimi milijoni, ki jih je podedovala ladv HoiistonOva po svojem možu, brodolastniku Homstonu. Tri milijone funtov je podedovala lady McDonald Buchanova po svojem očetu lordu Woolaving-toriu. •
* Dočim -si te ženske niso pri-
Peter Zgaga
V	Riugo, Kanis., je umrl Fr. Slabeč, star 63 let in doma iz Orlega pri Ljubljani. Bolan je bil 11 mesecev in zapušča ženo in pet odraslih otrok.
V	Detroit, Mich., je bil Peter Spal j 2-2. avguta povožen od avta, ki ga je vodila neka ženska. Drugega dne je umrl. Star je bil 71 let in rojen nekje na Hrvaškem, kjer zapušča ženo in sina.
*
Minulo soboto je umrl v Milwaukee, Wis. v sanatoriju Muirdale Fred Kuhar, star 42 let in doma nekje na Gorenjskem. Umorila ga je jetilka, ki ga je mučila pet let. V Ameriki je bil 26 let rn zapušča dva otroka. Istega dne je v okrajni bolnišnici umrl Mihael Ste-nard, star 65 let, samski in doma iz Celovca na Koroškem. V Ameriki je bil 30 let in ni bil pri nobenem društvu. Dne 37. avgusta je umrla v okrajni bolnišnici 80-letna vdova Lucija Wallner, ki je živela v Milwaukee čez 45 Jet. Rojena je bila v Rožni dolini na Koroškem.
★
V	Buenos Aires, Argentina se je vršila pred kratkim sod-nijska obravnava proti lastnikom propadlega denarnega zavoda Banco Commercial del Plata in med obsojenimi uradniki sta bilp tudi Jugoslovana Tonko Milic, ki je dobil 15 let in Pandol Tadič, ki je dobil 10 let zapora.
Pravijo, da se poštenost izplača.
Mogoče se, mogoče se ne. Toda človek, ki je samo za-raditega pošten, ker se mu izplača, je slab poštenjak. *
Ljudi najbolje tisti pozna, ki
niti samemu sebi ne zaupa. *
Najvzvišenejše in najkra-snejše delo je delo za narod.
Toda človek, ki dela za narod, mora imeti še kak postranski zaslužek, da mu ni treba la kote umreti.
*
Na neki slovenski prireditvi sem videl rojaka, ki je neprestano hodil v kuhinjo ter prinašal na mizo: zdaj gulaž, zdaj klobase, zdaj rajželc in tako dalje, pa je vse sam pojedel.
—	Kaj bodo vendar rekli— je vzkliknila njegova žena, — kaj bodo vendar rekli v kuhinji, ker toliko požreš.
—	Nič se ne boj, — je je potolažili, — isaj ne pravim, da ]e
zame, pač pa ■zate.
*
Rojaku so hvalili ženo, kako da je lepa in mladostna.
—	Ah, 'kaj, — se jih je otepal. — No, ?aj nič ne rečem. Še vedno je čedna. Toda pred petnajstimi leti bi jo morali videti, ko je bila deset let mlajša.
Listnica uredništva.
F. H., Virginia, Minn. — Osebnosti ne objavljamo. Sporočite kaj drugega, pa bomo 7. veseljem objavili.
Misli letijo tako hitro, da (moras za njimi streljati; trositi jim soli na rep, ne zaleže. *
Ves naipredek temelji na splošnem, prirojenem poželje-nju, da bi živel preko svojih razmer.
Rojak pride k spovedi in prizna, da se je izneveril svoji ženi.
—	Kolikokrat? — ga vpraša župnik.
—	Gospod župnik, prišel sem se izpovedat, ne pa bahat, —
dobile bogastva s svojim delom, temveč po zaslugi svojega! . .	,
. ,	1	. . 1 j se je glasil odgovor
rojstva ali svojih moz, je z lady1 ' 0
Rhonddajevo drugače. V svoji mladosti je bila strastna feministka in so jo pri nekem zborovanju sufražetk celo aretirali. Bila je tudi med redkimi, ki iso se rešili ob potopu "Lu-zitaniije". Pc vojni se je bavila samo s poslovnimi zadevami in
lje nekaj časa izdajala velik tednik Znala se je iz skromnih začetkov dokopati do milijonarke in je zelo ponosna na to, da je to postala s svojim delom.
Prizor iz Little Rock gorovja v Havre, Montana, kjer je pogorelo nad trideset tisoč a krov go-sda.
> 11
Kdor Je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseb stvareh. V sled naše dolgoletne skn&nje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tbdf vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno In hitre. *«to fce zaupno obrnite na nas ta vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno ▼ najhitrejše« iheu, in kar je glavno, za najmanjše stroška
Nedriavljani naj he Odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi Iz Wfc&hingtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najiifatti en mesefe.	•	;
Pišite torej takoj za brezplačna navodila, in zagotavljamo Vam, da boste pbceni in odofcno potovali.
_ " , 1 - . "
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(Travel Bureau) 216 West 18tk Street New York, N. Y.
V	zakonu, draga moja hčerka, boš lahko srečna samo pod šestimi pogoji, — je rekla mati.
—	Kateri pa so ti pogoji?
—	Prvi je dober mož, ostalih
pet pa mnogo denarja. *
Iz starokrajskih listov posnemam, da sta <se dva kmeta to-žafrila za kos zemlje, ki je< bila vredna komaj dva tisoč dinarjev in ista zatožarila nad sto tisočakov.
Kaj hočemo. . . naši' ljudje so pač razsodni in usmiljeni.
V	stari domovini je nad deset itisoc advokatov in notarjev. Vsa ta gospoda pa hoče živeti in sicer dobro živeti.
Naš človek vztraja pri geslu: Prav nič mi ni za denar, pač pa za pravico.
Sodišča vagajo pravico na zlati vagi z zlaftmi utežmi in ti jo za tisoč dinarjev prokleto malo navagajo.'
Prijatelj prijatelju: — Kako si kaj zadovoljen s svojo mlado ženo?
—	Na to vprašanje je težko odgovoriti. Zna šivati pa ne šiva, znk krpati, pa ne krpa, samo ikuh&ti ne zna, pa veiidar kuha.
* -
Rojakinja bi kmalu podivja-la .same jeze:'
—	Vse sem potrpela križ božji, koliko sera potrpela s tem dedcem! Delala "in garala sem zanj, kuhala sem mu in ga £rala, ves tfenar, kar ga i-mela v banki, je znosil za pijačo. Vse sem potrpela. Nikdar pa ne bom dopustila da bi me z drugimi ženskami Za mojim hrbtom za nos vlekel.
QL'AB WAROVZ"

New York, Tuesday, -September 1, 1936 . .
SIGRID UNDSET:
Več ur je sedel pri Sini in je včasih nalahno zadremal in se vselej zdrznil, kadarkoli je zakašljala. Jako temno je bilo v sobi, nekdo je bil z rdečo in rumeno pikičastp ruto zagrnil luč sredi sobe, tako da se je dozdevalo, ko da luč le žari v rdečici. Nekaj muh je ibrenčalo krog žarnic in se z nalahnim žvenketom zaletavalo ob steklo in v Sininih prsih je hropelo in hropelo.
Strežnica je bila odšla v »podnje prostore, a ko je otroka spet strahovito napadel kapelj* je prišel Ivan iz Pavlove spalnice. Oklenil se je Sine, Pavla pa je nalahno odrinil — Ra take stvari je bil on bolj pripravljen ko oče. Sina je ječa-la, da ti je trgalo dušo.
Ivan je otroka spet položil na blazine. Njen Obraz je bil v slabotni, rdeči luči videti temnordeč, ves iztrpinčen in zabuhel ;• oči so stopile vz jame in so bilo od hudega kašlja vse kalne.
"Stric Ivan," je zašepetala s svojim pojemajočim, bolnim glasom, "ali misliš, da bom u-mrla?**
"Ah ne! Saj ni tako nevarno, kakor te boli. Sina. Ne smeš misliti »daj na take stvari,*' je dejal zdravnik mrko.
"Pač, pač — ker — veš, sklenila sem, da'se bom žrtvovala za Jezusa. Rada umrjem — zaradi Njega. Za žrtev.'*
"Ne smev toliko govoriti. Žrtev — ali misliš, da Bog kaj takega hoče? Bog si pač najbolj želi, da boš ti ozdravela, prav zares **
"Tedaj pa ne bi dopustil, da bi pomrlo toliko majhnih otrok. — Ce jih ne potrebuje za nič drugega ko za to, da nekoč do-ra^tejo. Toda On se veseli, če pridemo sami od sebe in se daru jemo.' *
"Pst — tiho bodi zdaj — ne sme« toliko govoriti. — Ali ji ne moreš reči, da naj neha s temi stvarmi, Pavel
"Ali ne, oče?*' Svojo vročo roko je položila v njegovo. Vlažna je bila in mehka od bolezni. In to, da se je ta trdna in raskava otroška ročica tako spremenila, ga je nenadoma pretreslo, ko da je to začetek nepomljivih dogodkov.
Spet jo je napadel kašelj, ki je pretrgal tiisto, kar je bila hotela povedati. Ko se je spet, umirila, se je Pavel sklonil k
njej:
GOREČI GRM
"Kaj naj pa oče počne brez tebe. Sina?"
Dvignila je roko. se ga oklenila krog vratu in ga potegnila k sebi Kisla^ta in vlažna toplota je izhajala iz njenega majhnega telesa izpod odeje in njena sapa je imela tak duh, ki tnu je rznencda približala grozo to smrti.
"Saj ti ne morem povedati, kaj da je, oče." mu je zacepetala prav n? uho. "A boš že videl, ko bom mrtva. To je nekaj. kar si hočem pridobiti, razumeš — za neko dušo--"
Pavel je mahoma občutil, ko da se nekaj odpira v njem — nekakšen prepad in njegova lastna oseba, se skuša nekam oprijeti, a potem se je brez moči, brez vol je pogrezal — otrok ga je vlekel s seboj v nekaj neznanega, prav nadnaravnega. Neka skrivnost, ki jo je bil prej videl le od zunaj, se je zdaj odprla in ga je pogoltnila. Od groze se je začel tresti, vendar je čutil, dn je ves v oblasti drugega sveta.
"Tudi ti moraš storiti to, oče — žrtvovati me moraš ..."
Pokleknil je k postelji, se z licem naslonil nanjo in slišal, kako ji je divjalo v prsih.
"Ne morem, Sina," je hitro zasepetal in se od bolečine ni npal dihati.
"Moraš, moraš, moraš!" — Njen glas je bil preplašen in hud. "Ti moraš to storiti. Jaz sem že storila, veš — že pred več dnevi sc-m začela to delati. Reci: moj Bog, jaz ti jo žrtvujem ..."
"Tak nehaj vendar, Pavel!" Brat ga je prijel za pleča. "Saj se mi zdi, dn si vso pamet izgubil." Kar drhtel je od jeze.
Kašelj je spet prišel. "Daj, oče, moraš!" je kričala Sina med kašljem. Ivan jo je podpiral in je Pavla sunil -stran "Reci ..." Iskaje je iztegnila roko, da bi dosegla očeta.
"Bom. bom. Sina, bom rekel." Na Ves glas je zailitel in se z glavo zaril v odejo k njenim nogam.
"Moj Bog, žrtvujem ti jo." Po vsem telesu ga je Oblil znoj in za hip mu je bilo, ko da ga vihar vrtinci skozi temo, skozi besnenje plamtečega, razbeljenega orkana skozi goreči grm. Bil je skoraj v nezavesti.
Ivan ga je prijel za roko in Pavel je obstal ob vnožjiu postelje. Nato ga je brat potegnil k mizi ob oknu.
"Ti — ti." Ivan je šepetal,
¥ , Manuel Azana .
I,
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V.831
... , = _____— - •
p r edsednik španske republike, ki skuša zatreti vstajo fašistov. Ker je skoro vsa armada na njihovi strani, je dal oborožiti delavce in kmete.
SMRTNA KOSA
velandu je zapustil sorodnike.
a njegov gla-s je ogorčeno drgetal: "Pa vendar ne smeš izgubiti glave! Človek božji, saj vendar ne smeš otroku jemati življenja s to — zoperno histerijo!"
Pavel je nalahno stresel z glavo. Prav dobro je vedel, da se Ivanu vse to mora tako dozdevati. On sam je mogel spoznati bratovo stališče, a vse tisto, tista res ničnost za vsem tem ki ga je bilo nekaj opojnih in dušečih trenutkov vrtinčilo v njej, tisto je bilo nekaj, o čemer ni mogel ničesar reči; nihče ne bi mogel kaj reči; za tisto ni bilo nobenih besed. Kar, je doživel, tega ni razumel. Zal hip sta bila on in njegov otrok ^ V Frankfort, 111. je nenaglo-prav pri Bogu; on na strašen! ma umrl Niek Llsch» star 21 način, otrok pa mirno in brez j le\m v Ameriki. V Cle-straliu. In zdaj bo otrok umrl. Zaeno se je jasno zavedal, kakšno je v se to v očeh njegovega brata. Zoprna histerija.
"Nimam pravice ukrepati o duši svojega otroka," je zaslišal spregovoriti sabega sebe. "Pred Bo^om ne more noben človek ukazovati drugemu človeku."
Da človek sam sebe žrt-
NEZMERNOST POSPEŠUJE SMRT
Ko so ameriškega bogataša Rockefellerja starejšega ob njegovem 96. rojstnem dnevu vprašali reporter ji po skrivno-
UTRJEVANJE GOROVJA
Prostovoljci pomagajo redni španski artnadi dovažati topove v Gfnadalajara gorovje severo-* vzhodno od Madrida, kjer je bdia ustavljena fašistična armada.
sti n j Trnove dolgoživosti, jim je vuje!" Ivan je od "studa pre- ] starec odvrnil: "Večina ljudi
'umrje tako zgodaj zaradi tega, ker si preveč privoščijo kadar izprežejo. Jaz jem samo enkrat dnevno, in sicer kašnate jedi. Samo vsak tretji dan si privoščim kurjo juho. Tej zmernosti se imam zahvaliti, da še živim."
Teorija starega Rockefellerja ni ameriška potegavščina. Ta stvar ima nekaj zase, kaj ti pregledi o umrljivosti v raznih poklicih jo potrtrjejo. Značilno je na primer, da izkazuje največjo umrljivost gostinska o-brt. Relativno najmanjšo starost dosežejo os^be, ki imajo hotele, restavracije in gostilne. Z njimi v eni vrsti so natakarji in osebje, ki je zaposleno v točilnicah. Neka-j časa so si razlagali to dejstvo tako, da vse te ljudi zapeljuje alkohol, ki jih potem, ko =?o se mu vdali, kmalu uniči. Toda kmalu so morali to stališče revidirati, kajti izkazalo «e je, da umirajo prav tako često kakor gostilničarji in natakarji tudi mesarji in klobasičarji. Zdravniki, ki so to stvar preštudirali, so prišli do zaključka, da so vtei ti ljudje žrtve ne alkohola, marveč preobilnega uživartja jedi. Vsi tisti ki sedijo pri skledi, dosežejo najmanj let. Smrt jih pokosi zgodaj, ker premalo upoštevajo zapovedi o zmernosti.
Nasprotno spada vojaški poklic med najbolj zdrave poklice vobČe. Razlogov za to je več. Prvič vzamejo v vojaško službo le zdrave osebe, drugič je življenje pri vojakih zmerno, ker tako zahtevajo predpisi. Zanimivo io tudi da spadajo med najbolj dolgožive poklice osebe, ki opravljajo naporna težaška dela Kmetje, zidarji in tesarji, ki delajo na zraka, živijo za vojaki najdelri .sledijo iim duhovniki in učitelji, ki imajo razmeroma urejeno življenje in se tudi gibljejo tako, da obdrže telesne moči v nekakšnem ravnotežju do konca.
—- ' -■JJ —-' -' -X. -i
POZOR NAROČNIKI!
Pazite na številke poleg naslova, ki vam jasno govore, do kdaj imate plačano naročnino. Obnovite jo. da nam ne bo treba pošiljati opominov. Z redno obnovitvijo prihranite'nam delo in stroške, sebi f^a zajanjči-te redno dostavljanje lista.
Resno Vas prosimo, da vpo-števate to opozorilo!
Uprava *4Glas Naroda"
tegnil ustnice.
Saj je bilo tudi zares velikansko nesoglasje med togimi besedami in on stranskim i stvarmi, ki bi naj jih označile Sam Pavel je imel v ustih o-kus, ko da mu leži od zelenega volka razjedeni bakren novec na jeziku. A kaj, ko ni bilo nobenih takšnih besed, ki bi mogle o tem kaj izpovedati.
Ko je vse to premišljeval, je bilo, ko da vidi vse Sinino majhno življenje, kako v hipu spolzi mimo njega in mislil si je: "Ne, Bog mi pomagaj, jaz je ne morem dati ..."
V tem hipu ga je pozval -^las s poste!jf:
"Oče, ali bi poklicali župnika. da bi me dal v sveto olje?"
Ivan je šel ž njim do stopnic:
"Menda vendar nočeš reči, dn misliš zares, pa k bolnemu otroku — da misliš res poslati po župnika in vprizoriti pripravo na smrt in drugo."
"Saj je vendar nevarno bolna "
"Vnetje je jako razširjeno in njeno srce je hudo prizadeto. Vendar pa se s tem ne bo nič izboljšalo, če jo neprestano izpadal je v a nje na 4. strani.)
Knjigarna "
»
216 West 18th Street
New York, N. Y.
ROMANIse:«:
(Nadaljevanje.)
RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. strani.
Cena .70
V Širokem Stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fines«. da mora Člta-telj nebote z napetim pričakovanjem čitati do konca.
RENE MAUPERIN
Spisal Edmont de Concuort. 239 str. .Cena' .40 Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev.
ROMAN ZADNJEGA CESARJA HABSBUR-
ŽANOV ......................................................... .75
ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 strani. Cena .......................................................60
SANIN. Spisal M. ArcibaSev, 488 str. Cena .... L— T» znameniti roman, ki je bil svojeCasno na Ruskem in na Nemškem konfisciran, slika na realističen način ruskega lnteligenta, malomeščana, oficirja, Študenta, žida, žensko v okviru družine in samostojno učiteljico.
SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Kart May.
160 strani. Cena ............................................. .30
Dejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem ZapadiK Pestre slike iz indijanskega in pi-jonirske«ja življenja. Maju sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-merifikem Zapadu ,ie znal dosti natančneje o-pisati kot marsikdo, ki Je živel tam.
SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano. 93 strani. Cena...................... .............................. .50
To je j k) naše prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo.
SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. —
67 strani. Cena ...........................-.................. .35
SLIKA DORIANA GRAYA. Spisal Oscar Wilde.
301 strani. Cena ........................1.20
To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je Izredno zanimiv po svojern stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti. ki veže bralca z nepremagljivo silo nase.
SREDOZIMCI, spisal Peter Bohinjec. 84 strani.
Cena .40; vezano cena .60
Zbirka kmečkih povesti iz našega življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičice pogodi duševnost našega človeka. Ob čitanju njegovih del se zdi človeku. da ima pred očmi prizore iz domovine.
SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 strani. Cena.....60
Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita.
ŠTUDENT NAJ BO. — NAS VSAKDANJI
KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena .50
Naš mojsterski pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka.
STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pl. Suttner.
228 strani. Cena .........-..................................... .50
To je ena najslavnejših knjig, ki Imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala čitati to knjigo, kajti to je izpoved žene ln matere, ki je Izgubila na bojišču svoje najdražje.
SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela. . 176 strani. Trdo vezano. Cena ........................ 1.20
NsS znani pisatelj Detela je s tem svojim delom zopet posegel v naše preprosto življenje ter izborno orisal značaje, ki nastopajo v njem.
TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str.
Cena .70
Na5 izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi.
TARZANOV SIN. Vezano 301 strani, broširana .90
TARZAN, SIN OPICE. 30*2 strani. broširana .90 Pisatelj Edgar Rice Burroughs je v svojih delih o Tarzanu obdelal snov, kakršne ni obdelal pred njim še noben pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kulntrse jezike ter ne zanimajo samo mladine. »J na tudi odrasle.
TUNEL, spisal Bernhard Kellermann. 295 str.
Cena 1.2»
Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo ln Ameriko. Cele armade delavcev se zarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče in tisoče delavcev. Toda železna volja fnžinirja Allsna ne odneha, dokler ne steče med Evro-po in Ameriko globoko pod oceanom prvi ▼lak.
VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena_____________________________ .71
Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva Iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezni, o ■orodnih dušah.
VERNE DUŠE V VICAH
Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. Eden najboljših spisov francoskega mojstra, vzeta iz našega kmetskega življenja.
.3«
V	GORSKEM ZAnOTJU, spisal Anton Koder.
130 strani. Cena ..............................................40
Zanimiva povest la prejšnjega stoletja.
V	METEŽU. Spisala Marija Kmetova. 219 str.
Cena............1.—
Pisateljica je v tem. romanu globoko pogledala v žensko dušo. Usode petero žensk raznega tipa in značaja se križajo v metežu življenja, iz katerega izidejo vsaka na svoj način.
VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez......... .75 Mehko vez..........6*
V knjigi je vsebovana globoka mirna modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja.
VOJNIMIR, spisal Josip Ogrinee. 78 str. Cena Zanimiva povest iz časov prekrsCevanja ko-rošklb Slovencev.
.33
V	OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert
Kraft. DVA DELA. 482 strani. Cena ............ 1.60
Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konca. — Poln najneverjetnejših dogodivščin in za-pletljajev.
V	ROBSTVU, spisal Ivan Matitič. 255 strani.
Trda vez. Cena ................................................ 1.25
Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne In njenih grozot ter posledic, ampak zna tMf. vse pretresljivo opisati.
ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ 75
Zvezek vsebuje povesti Milčinskega. Premka in Laha. Posebno pretresljiv je spis Milčin.. skega "Mladih zanikernežev ia»iui 51 vi jen je- " plsi".
ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Šenoa. poslovenil L. J. za Ljudsko knjižico, obsega 378 straui, in je jako zanimivo pisana poyest Cena .......................................75
ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojev-
jevski. I. DEL 200 strani, II. DEL 212 str. «.—.
Veliki Dostojevski je podal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja mskih jet-nikov takozvanlh katnrgab, utrjofi.\a jetni- ~r ških taborih v Sibiriji.	r
ZLATA VAS, spisal Fr. Malovašič. 136 strani.
Cena .61
Poučna in kratkočasila povest iz kmetskega življenja.
ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski.
DVA ZVEZKA. Skupaj 605 strani. Cena ..1.25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal dusevnosti zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski.
ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA. spisal
Conan Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena.....80
Broširana.............60
Čitatelj se mora do solz nasmejati, ko člta poglavja : Kako je izgubil Napoleonov huzar uho: Kako je zavzel SaraROSso; Kako je libit "brata'"; Kako ga je hudič skušal, itd.
ZBRANI SPISI, 368 strani. (H. zvezek). Cena 2.50
V tem zvezku so zbrani spisi našega prvo-vrstnega pisatelja Maslja-Podlimbarskega, / ki je pogledal v široki svet. ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanom, pač na Slovanov v splošnem.
ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ................................. 70
Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko rasami j Iv tudi preprostemu čitatelju.
ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. Tomi«. 229
strani. Cena .....................................................7i
Roman iz krvave bosenske zgodovine. Boji a Turki; skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj kravave dobe Bosancev.
ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 202 strani. Cena ............................................... .50
Vse k oz zanimiva povest iz našega Slovenskega življenja.
ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. 141
strani. Cena .................................................. jfš
Najboljše delo ustvaritelja modernega detektivskega romana, v katerem ^ra Sherlock Holmes glavno vlogo.
V KREMPLJU! INKVIZICIJE, spisal Michel
Zevaeo. 461 strani. Cena _____________________________ L$t
To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi s neštetimi zapletljajl ln nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja, ld ga vzame T roka	_____. - .J!
Naročilom je priložiti denar, bodist v g6-tovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo.
KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO
Naslovite na: —
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
r
»Sv
9£2S «21Dna
New York, Tuesday, September !, 1 936 ^
TRE LARGEST BWvTStTE D21LY W VJS3t.
Hči druge žene
□
ROMAN IZ ŽIVLJENJA 36	ZA "GLAS NAHODA" PRIREDIL: I. H.
Vsi "=edejo okol« okrogle mize in najprej nastane kratek, mučen iV/lk. ki ga teta Kati prekine s tem, da reče:
14Saj boš ostala pri večerji, Helga?"
In v njeno največje začudenje Helga brez ugovora pridane. Terta Kati seveda ni slutila, da je Helga hotela ostati do večerje samo zaradi tega, ker je upala, da bo pri mizi videla tu li dr. Ley«lena. Vedela je, da je bil na hrani pri ;t«'ti Kati. Helga nato tudi pravi:
"Ali je dr. Leyden že iz Kodanja nazaj!"
"Da. že včeraj "
Gondo veseli, dj je imela o čem govoriti in naglo pravi:
"Pomisli, Helgi, gospod dr. Leyden je slučajno stajioval v Kodanju v istem hotelu kot midva; nekega večera je sedel pri večerji pri sosedni mizi in tedaj nisva vedela, da stanuje pri teti Kati. Ko pa sva pozneje sedela v vlaku, je slučajno prišel v najin oddelek. Oče je prišel ž njim v razgovor, ko sta oba na hodniku kadila cigarete in (tedaj je prišlo na dan, da dr. Leyden tukaj gradi železnico in da vas pozna. Nato sva naglo popraševala po vas."
Helga sliši to z neprijetnim presenečenjem. Nenadoma t-n domisli, da je Gon.la zelo lepo dekle. Kot je bila naduta in samozavestna, jo trkoj obide občutek ljubosumnosti. Ali ?e bil v rrsnici samo slučaj, da je dr. Leyden prišel v njun oddelek, ali pa ga je mogoče privlekla Gondina lepota?
In ta ljubosumni r-boutek je naenkrat pogasil vse, kar je v njenem srcu plaho vsklilo dosesire. Nenavadni g o r k i, mehki dbčirtek. ki je preveval njeno notranjost ob Gondinih r.bjemih in poljubih, se je razkadi), kot ga nikdar ne bi bilo. A ko si je Gonda pridobila dr. Leydenovo naklonjenost — da — potem jo bo morala sovražiti. Dr. Leyden je bil njen; lju-l»;la ga ie in hotela ga je imeti. Bil je edini človek, ki je znal v njenem srcu vdar:ti na strune, kot nibdo drugi. In itofbena ji ga ne ne sme vzeti. Poznala ga je prej Ikot Gonda, izkazoval ji je viteš io uljidnost in ni ga smela odtujiti sestra, la se je nenadoma piika?ala.
Helgi je bila zelo navajena, da ji je bila iapolnjena vsaka želja in da je dobi'a vse, kar je hotela imeti, tako da si je že t-jdi sedaj prihščal i Ir I evdena, navislic temu, da se ji ni rikdar piibližal drugače, kot vteaki drugi dami. Že misel, da bi mo^la Gonda pri njem zbuditi na sebe njegovo pozornost, se ji je zdela kršenje njenih pravic, pa če je to bilo še tako nesoametao. Za Helgo so bile druge pravice kot za navadne ljudi, bila je tako neizmerno naduta in razvajena, da j«, mislila, da mora biti vsak moški srečen, ako mu kaže svojo naklonjenost. Tudi to naziranje ji je vcepila v srce njena ctara ma*i.
Z mi zlim, kri:ičnim pogledom se ozira v Gondin krasni, lepi obrns.
"Tako, dr. Lev-lena ste tudi izpraševali o meni?" vpraša.
Gonda prikimi., ne vedoč, kaj se godi v sestrinem srcu.
"Seveda, saj :-i moreš misliti. Vprašala sem ga, ko nam je mnogo pr povedoval, ako te ima kaj rad."
Helga vzravna in vpraša navidezno brezbrižno:
"In kaj ti je odgovoril na to vprašanje?"
"Rerel je, da s zelo fina, elegantna dama, ki ima mnogo custilcev in oboževajcev."
Helga nekoliko zardi. Toda navidezno mirno vpraša:
"Torej ste se ž njim dobro zabavali?"
Gondine oči za /are
"Zeio dobro. Je zelo ljubezni gospod. Prav všeč mi je in ga Imam že skoro malo rada."
Helgin obraz se zmrači in zresni. In teta Kati se boji, Ja bo Helga Gondo osorno zavrnila. Smeje položi roko okoli Gondinegn vatu in pravi šaljivo:
"Ti, mala divjakinja, dobro, da ni poleg kak tujec. Nobena mlada dama i- • ?me tako odkrito govoriti, da ji je kak uilad gospod všeč in da ga ima rada."
Gonda jo presenečena »leda.
"Ali to pri va3 ni prav?"
"To je v nasprotju z dobrim obnašanjem," odgovori mesto te*e Helga < trdim, ostrim glasom.
Pod tem trdim glasom se Gonda prestrašena zgane.
"O, tega nisem vedela! Še mnogo se bom morala učiti. N»kdax ne bi mislila, da je proti dobremu obnašanju, ako je it/mu kdo všeč in ga ima rad," pravi vsa obupana.
Gospa Kati jo poboža.
"Saj ni tako hudo. Gonda, saj razun nas ni nikdo slišal. Zaradi trga si ni »*eba delati skrbi."
"Vedno mi morate takoj povedati, ako kaj prav ne napravim. Vse si oom natančno zapomnila in kaj takega ne b^m več re&la. K-j ne, Helga, ti mi boš tudi nekoliko pomagala; moraš pomisliti, da sem vzraftfla v divjini. Tam so v veljavi droge postave in drugi običaji."
Pri teh besedah izgleda tako ginljiva in krasna, da jo moia teta Kati poljubiti Hek-a pa je čutila da J vstvj-i v srcu nova ljubo umnost
Rutar molče sefdi med njimi. Nato pa pravi mirno, pa odločno:
"He*ga se je tukaj izrazila malo preosorno, Gonda, ni se ti treba čati, da se boš kdaj pregrešila proti dobremu obnašanju, četudi si malo bolj živa. Tudi meni je bil dr. Leyden od prvega trenatkn zelo všeč in moram, kort Gonda, reči, da ga imam rad. M-goče pa tebi ni v£eč, Helga, ker tako strogo soliš?"
Helg! vdari kri v obraz.
"Ne prav gotrvo ne! Gondi sem samo rekla, kar sem in-slila, da je prav. Ravno, ker se mora tukaj najprej pri-aditi, je potrebno da jo opozorimo na take napake."
"Tudi za to se ti zahvalim, Helga, in te prosim, da t d
vedno ston^" pravi Gonda in prime Helgino roko in jo gorlo stisne.
"Vprašala sem te samo, ako ti je všeč, ker bo danes z r.anu večerjal Ne bi te rada apravila v družbo z ljudmi, ki ti niso vsee Vem samo, kako natančni so bili vedno na Sanrtenu glede dnrabe." „
iPalje prihodnjič.).
GRAZiANIJEV "NAČIN"
Grazianijev način vladanja sestoji iz skupka — ne le vojaških, marveč zaeno tudi tehniških, političnih in drugačnih navodil. Za zdaj so na prvem mestu politični ukrepi. Koj spočetka je vsakogar osupnilo to, da so Italijani tako navdušeni za islamsko vero. Toda — izmed prebivalcev italijanske kolonije Eritreje, ki je dala za abesinsko vojno kar armado askarijev, je več kot polovica mohamedancev. Italija je tudi nabirala vojake v arabskem Je-menu, ki je že več let v zvezi z Italijo. Tudi iz Libije so mogli dobiti 15,000 arabsko-ber-berskih vojakov za abesinsko vojno. Predvsem pa so pomagali mohamedanci iz italijanske Somalije in 60,000 mož je vstopilo v Grazianijeve vrste in Še 30,000 mož je pomagalo graditi ceste. Torej je več kot 100,000 mohamedancev sodelovalo pri zavzetju Abesinije.
Zdaj je Graziani poklical veljake mohamedanske vere v Addis Ababo. Ondi jim je dejal:
j "Fašistična Italija smatra a-[rabsko pleme za pleme naj-| večjih zmožnosti glede na trgo-j vino, umetnost in obrt. Ljudstvo ste, ki zasluži veliko po-zornolsti in če so vas doslej v Btiopiji tlačili in podcenjevali, se morete zdaj dvignjenih glav gibati, zakaj, vam je znano, da vas bo mogočna in žarka italijanska zastava ščitila povsod in zoper vsakogar."
Nato je general Graziani o-znanil, da bo odslej Harar sveto mesto arabstva in središče arabske civilizacije in arabskega študija. Povedal je še, da bodo v Addis Ababi sezidali veliko mošejo in razne šole, kjer se bo mohamedanska mladina naučila moderne civilizacije in korana.
Na odgovor nekeg-a arabskega veljaka, .le odvrnil Graziani, da obljublja mohamedancem: 1. Spoštovanje islama v mošejah in šolah. 2. Da bodo vsi mohame danci v Abe^iniji zaščiteni, čeprav so druge narodnosti in iz drugih držav doma. 3. Da bodo v Abesiniji spoštovali arabske šege glede na družinsko pojmovanje v islamu. 4. Da se ne bodo dotaknili njihove lastnine. 5. Da bodo v Hararju u-stanovili kulturno središče A-rabcev. 6. Da bodo vpoštevali arabske tehniške, obrtne in trgovske zmožnosti, ko bodo obnavljali in prenavljali Abesi-nijo.
ŽALOIGRAIZNAJNTEUA IN NJEGOVE ŽENE
Nepregledna je vrsta tistih, ki so zaradi znanosti žrtvovali svoje življenje, vendar je bil malo kdo tako nesrečen ko varšavski profesor Trifinov in njegova žena. Šele nedavno se je bil 55-letni profesor oženil s 30 letno asistentko, ki mu je pomagala pri vseh njegovih znanstvenih delih, zlasti pa pri pobijanju človeške jetike.
Ko se je Trifinov že več let trudil z nešte<vilnimi poskusi, je s lednjič iznašel napravo za ultravijoličaste kratke valove, ki je hotel z njimi zamoriti bacile jetike v človeku.
Seveda je bilo potrebno, da io na človeku preiskusil moč svoje iznajdbe. Samo po sebi se mu je zdelo umljivo, da preizkusi svoj izdelek na lastiti osebi. V svojo kri si je vbrizgnil bacile jetike in je počakal na vpliv injekcije. Kmalu je zbolel. Prišel je pa tudi veliki trenutek, ko bo videl, ali njegova iznajdba kaj velja ali no. Profesor se ni zmotil. Kratki ultra-valovi so uničili kali jetike in bolezen se je koj nehala širiti in je vidno neza-dovala.
Ves veisel je profesor slednji? ugodil prošnji svoje soproge, naj tudi na njej preizkusi svojo iznajdbo. Ker ni bilo nobene nevarnosti, je profesor tu li svoji ženi dal injekcijo z bacili. Toda iznajdba ni učinkovala.
Bacili so se v telesu nesreč-r.o žene naglo razpasli. Pro fesnr je storil vse, karkoli je mogel in zamogel, saj je bilo v nevarnosti življenje njegove žene in — delo njegovega življenja. Toda žaloigra se ni prelomila. — Poljaki listi poročajo o smrti nesrečne žene profesorja in pravijo, da je bila do poslednjega vzdihljaja mirna in ni svojemu možu ničesar očitala.
Toda na dan pogreba so dobi1 i profesorja mrtvega v njegovi delavnici. Sam se je ubil s >.arii svoje naprave iz elekt like.
Pozor rojaki v Pl l l S-BURGHU in okolici.
Dokler se našemu stalnemu zastopniku Mr. Josephu Poga-čarju ne izboljša zdravje, ima pravico pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila Mr. Cli. Pro-gar, 5611 Celadin St., Pittsburgh, Pa. Rojake prosimo, naj mu gredo v vseh ozirih na roke. Uprava "Glas Naroda".
GOREČI GRM
Nadaljevanja s 3. strani.
zivaš k takim prenapetim prizorom!"
"Če je njeno življenje v nevarnosti, se ji ne smem upirati in ji moram pomagati, da sprejme zakramente za umirajoče. ''
"To je pa vendar več ko preveč. Ne bi rekel, da je kak odrasel človek. Vsak po svoje! To.da otrok! — To je zame naravnost sadizem, da veš, Pavel!"
frftooououu
Pišite nam za cene voznih 11-stov, reservacljo kabin ln pojasnila za potovanje.
SLOVEN IC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York
Ko je Paivel telefonično govoril z župnikom, je stal njegov brat na drugi strani pisal-nika in ga motril z izrazom mrke in zamišljene nejevolje.
"Da — hudo kašlja. A če sme liostijo z nekoliko vode sprejeti, potem sme biti obhajana. — Seveda, poljem voz po vas in boste opolnoči ali malo kasneje tukaj. Hvala, — prav lepa hvala!"
Ivan je zlovoljno zmajal z glavo. Nato sta odšla spet k Sini.
" . . zdaj in ob naši smrtni uri, Amen . . . zdaj in ob naši smrtni uri ..." Saj ni mogoče da je res!
Časih se je zazdelo, ko da za-dremlje med poedinimi napadi kašlja. Potem je bila za čas zbujena a ni zinila nobene besedice. Pavel ni bil prepričan, drugačen izraz in tudi obraz je ali je pri zavesti ali ne, a vro- bii spremenjen. čina je'bila huda in venomer je "Kako ti je, Sina?"
•iec'a^a-	I Pogledala je očeta, kalkor
Ivan jo je prišel večkrat po- c]a nečdsa ne more doumeti, gledat. Ko ji je hotel dati zdravilo, je pritisnila križec, ki ga je držala v roki, močneje na prsi. "Še ne, stric ..." Zdravnik je nekoliko počakal, a potem se je obrnil, in zopet odšel.
Oče je sedel in jo gledal. Trudil se je, da bi jo razumel. Leži in čaka na ismrt. Nič se ne boji. Še v vročini zmedi deluje njena duša v pripravi za na smrt. Ko bo prejela zakramente, bo odšla . . .
dejstev; med samocub vladanjem njegove lastne duše, ki jo je celo majhen otrok vseboval in med potjo do te svobode, ki je bila tako trdno predpisana — ta zveza je bila tako nerazumljiva. Saj je bilo njemu samemu, ko da se giblje na tisti skrajni meji, ki se ni veČ zavedal svojih čustev . . .
Tedaj je zaslišal, kako je avto zatrobil na ovinku.
Cez pol ure je bilo vse pri kraju. Sina je zaspala, še preden je oče pospravil mizico.
Ko se je začela daniti, je dejal Ivan, ki je bil ostalo noč namesto Pavla pri Sini:
"Ves čas je spala. Za zdaj je vse dobro."
Pavel je koj spoznal spremembo, ko je pristopil k postelji. V otrokovih očeh je bil
Na parnikih, Id so debel« tiskani, m Trie v domovino Izleti pod vodstvo« izkušenega spremljevalca.
2. septembra:
Normandie, Havre Aquitania, Cherbourg
o. septembra: Paris v Havre Bremen v Bremen Rex v Genoa
8. septembra: Saturnia v Trst
—• i
VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do irdaj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pt leto. I>a nam prihranite nepotrebnega dela in struSkov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam aH jo pa plačajte naSemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu Izmed sastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi Črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj naSih rojakov naseljenih.
Bližala se je enajsta ura. Pavel je prosil strežnico, naj uredi sobo in umije Sino. Sani pa je k vznožju postelje postavil mizico, jo pogrnil s prtom, postavil križ nanjo, svečnike in posodice z vodo in blagoslovljeno vodo. z vato in svaljki kruha.
Strašno mu je bilo. Zveza med temi predpisanimi zunaj-nostmi in med nepojmljivostjo
"Ti seveda misliš, da se je zgodil čudež?" je Ivan porogljivo vprašal Pavla zvečer, ko je bilo Sini ves dan izredno dobro.
"Ne, kako bi . . . Slišal sem pa, da se bolezen večkrat izboljša, če bolnik prejme sv. poslednje olje. Sam pa seveda nisem še nič takega doživel."
"Kajpa, vprav pri pljučnicah je včasih mnogo presenečenj. Na toliko "načinov se morejo razvijati. Vendar se tako dozdeva, ko da bi bile te priprave pomoči jako dobro vplivale na Sino. Upam, da se ne ho nič poslabšalo. A nikar ne imej več takih cerkvenih prizorov z otrokom! Moj Bog, kaj takega nisem še nikoli doživel ..."
Pavel se je nasmehnil.
"Vem, to človek tako lahko reče . . . Ko ne veš, kako jo to, ko ima človek Boga!"
CALIFORNIA: San Franciaco,
KOLORADO:
Pueblo, Peter Culig, A. Saftič Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA: Indianapolis, Pr. Zupančič.
ILLINOIS:
Chicago, J. Bevčlč, J. Lukanlch
Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero,
in Illinois) Joliet, Mary Bamblch La Salle, J. SreUch Mascoutah, Frank Angustla North Chicago, Joe Zelene
KANSAS: Girard in okolica, Joseph Močnik
MARYLAND:
Kitzmiller, Fr. Vodoplvec
MICHIGAN: Detroit, Frank Stular
MINNESOTA:
Cbisholm, Frank Goule Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibblng, John PovSe Virgina, Frank Hrvattch
MONTANA: Roundup, U. M. Panian Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderick 4
NEW YORK:
Gowanda, Karl Strnisha little Falls, Frank Hub
!OHIO:
Barberton, Frank Treba Cleveland, Anton Bobek, ChM. Kari-linger. Jacob Resnlk. John Sianaik Girard, Anton Naxode Lorain, Louis Balant, John Kumse Youngstown, Anton Kikelj
OREGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA:
Broughton, Anton Ipavec Conemaugli, J. Brezovee Coverdale in okolica, M. Kapnik
Export, Louis Supančit
FarreL, Jerry Okorn
Forest City, Math Kamin
Greensburg, Frank Novak
Johnstown, John Polanta
Krayn, Ant. Tauželj
Luzerne, Frank Balloch
Midway, John Žust
Pittsburgh, J. Pogačar, Philip Pro
gar
Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sefaifrer West Newton, Joseph Jovac WISCONSIN: Milwaukee, West Allis, Fr. Skok
Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Tan char DlamondviUe, Joe Rollch
Vsak zastopnik Izda potrdilo xa trote, katere Je prejel. Zastopnike tople
CP&AVA "GLAS NARODA"
Poleg poučnih knjig, mimkalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem
Molitven ik:e
v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki:
SVETA URA
v platno vez..............JO
v fino usnje vez..........1.50
v najfinejše usnje vez ....1.80 v najfinejSe usnje trda vez 1.80 f
SKRBI ZA DUŠO
v platno vez..............
v fino usnje vez ..........
v najfinejše usnje vea ....
KVIŠKU SRCA
v imltirano usnje vez ......
v usnje vez ..............
v fino usnje \ez..........
v najfinejše usnje vez .... v najfinejše usnje trda vez ? bel celluloid vez. •........
.90 130 1.80
.60 .80 1.— 1.20 1J50 120
NEBESA NAŠ DOM
v ponarejeno
1.50 1.60
v najfinejše usnje vez. .... v najfinejše usnje trda vez.
Hrvatski molitveniki:
Utjebaj starosti, fina vez. ....L— Slava Bogu, a mir ljudem
fina vez. ................1.50
najfinejSa vez.............1.60
Zvončee nebeški, v platno.......80
fina vez. .................1.—
Vlenac, najfinejša vez.........1.60
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano .30 v belo kost vezano........1.10
Come Unto Me
v platnice vezano .........30
v belo kost vezano........ .35
Key of Heaven
fino veisano ...............35
v usnje rezano.............70
v najfinejSe usnje vezano 1.20
Angleški molitveniki:
(ZA ODRAčrLE)
Key of Heaven
v celluloid vezano.........1.20
v celluloid najfinejša vez. ..1.50 V fino usnje vezano.......L50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano ..**.. 1.30
Ave Marta:
v flno usnje vezano ......L40
KNJIGARNA "GLAS NARODA
9.	septembra: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg
10.	septembra: Champlaln v Havre
12. septembra : lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen
16.	septembra: Normandie v Havre
17.	septembra: Aquitania v Cherbourg
19.	septembra:
Cunte di Savola v Genoa
22.	septembra: Bremen v Bremen
23.	septembra: Lafayette v Havre Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg
26. septembra: Paris v Havre Vulcania v Trst
29.	septembra: Europa v Bremen
30.	septembra: Normandie v Havre
1.	oktobra: Berengaria v Cherbourg
3.	oktobra: Rex v Genoa
7. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Manhattan v Havre
9. oktobra: Bremen v Bremen
10.	oktobra:
lie de France v Havre Conte di Savoia v Genoa
14.	oktobra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg
15.	oktobra:
Saturnia v Trst	,
16.	oktobra: Europa v Bremen
20.	oktobra: Roma v Genoa
21.	oktobra:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre
24.	oktobra: Rex v Genoa Lafayette v Havre Bremen v Bremen
28.	oktobra: Aquitania v Cherbourg
29.	oktobra:
lie de France v Havre
31.	oktobra: Vulcania v Trst
4.	novembra:
(Jueen Mary v Cherbourg
6. novembra: Europa v Bremen 7. novembra:
Champlain v Havre Conte dl Savoia v Genoa
11.	novembra: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
14.	norembra: Bex v Genoa
18.	novembra:
Queen Mary v Cherbourg 20. novembra:
Bremen v Bremen £1. novembra:
Lafayette v Havre Saturnia v Trst
25.	novembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg
28. novembra:
Conte dl Savoia v Genoa
2.	decembra:
Queen Mary v Cherbourg
3.	deecmbra: Champlain v Havre
4.	decembra: Europa v Bremen
o. deecmbra:
Vulcania v Trst 9. decembsa: Normandie Vi Havre Aquitania v Cherbourg
12.	deecmbra: Rex v Genoa
15.	decembra: Bremen v Bremen
16.	decembra:
Queen Mary v Cherbourg
26.	decembra: Normandie v Havfa

>f
I!

it
1
r f
A