Iz Koroškiga.
(Gosp. Jarnik — so umerli.)
Iz Celovca smo posledni dopis 15. Rožnicveta
prijeli: „Danas Vam pišem prav žalostno prigodbo
„za vse Slovence. „Gosp. Urban Jarnik, faj-
„mošter v Blatogradu (Moosburg) so že dolgo
^bolehovali; in ako ravno jih je  v   časi  bolezen
103
»malo popustila, jih je pa zopet hujši prijela. »Pred 14. dnevi so jih zopet obhajali. Veliko ijudi »je šlo za s. rešnjim telesam, in žalostni so kleščah okoli postelje svojiga ljubleniga dušniga »pastirja. Po svetim obhajili so gosp. Jarnik »blagoslovili (žegnali) vse pričijoče in celo svojo »faro. Bilo je prav milo in žalostno! Od dne do »dne so bolj otekali, vidilo se je, de barkica proti »kraji jadri; 11. Rožencveta zvečer ob enajstih »jih je Bog k sebi vzel; 13. tega mesca je bil »pogreb. Lepo so rajnkiga počastili. Slava, ko-»mur slava gre! Prečastitljivi gosp. Prost in faj-»mošter stolne cerkve v (Celovcu Leopold An-„ton P ras k o vi c — in še deset drugih duhov-»nikov je bilo per pogrebu; ljudi je bila velika »množica. — Gosp. Jarnik so bili rojeni v zilskej
»dolini per Nadi zarji na Po toče vSent-Ste-»fanskej fari 11. Velitravna leta 1784; novo mašo »so peli leta 1806 pod košato zeleno lipo zraven
»cerkve v Sent-Stefani.  Za kaplana so bili pod
»Ker nošam (Gurnitz), v Cajnčah (Tultschnig} »in per stolni cerkvi v Celovcu, potem so bili
»za fajmoštra v Sent-Mihelu in sadaj 15 let »v Blatogradu."
»Vse je rajnkima gosp. Jarnik a rado imelo, »staro in mlado je bilo žalostno per pogrebu in »še perletnim možem so nehoteč solze v očeh »igrale. Duhovnik so bili po sercu božjim, prijazni proti vsakimu; vidilo se je jim dobro serce že „v pogledu, slišalo v besedah in kazalo se je v »njihovim djanju. — Bili so mož visokoučen, so »znali vse slavjanske narečja (^dialekte), lju-»bili so ves slavjanski narod. Lice jim je sijalo, »kadar so govorili od našiga jezika in naroda! »Med bukvami, ki so jih spisali, so naj imenit-»neji: »Versuch eines Etvmologikons der slowe-»nischen Mundart in Inner-Oesterreich. Klagen-»furt 1832." Slovenski besednik niso mogli do-»končati, kakor so željeli. »Pokoj večni da-»ruj   njemu Gospod! in večna luč naj mu
»Sveti! Amen."                              Matija Majer.
104