St. 42.
V Trstu, v sredo 26. maja 1886.
Tečaj XI.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
*	\ I* >MMMI M«
■ EDINOST« z izhaja 2 krat na ted^n vsako aredi tn lahote o noludne. Gana za vae ato prilogo Tel . za polti leta 3 cl. 50 kr„ za četrt lete 4 gl. TS kr. — Sama pri-ogasane 1 gl. KO kr za celo leto.— Posamezne Številke ae tobivajo Drl opravniitvn in Urankati v Trata po K kr., v 8arlol in v A|davi5lal po »h, — Narointnt. raku-acije m in««rate prejema Opravaiitva, vla Tarreata, »Nava tlakama«.
Val dottti ae pollljajo UrtdRlfcva »vla Terreate^Nuova Tipografia:« vnak mor* biti frankiran. Rokoplal D*ez ooaebne vrodnoatt ae ne vražofo. - /nuralt (razne vrate nagnila in poslanice) a« zarifiunijo po pogodbi - prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami ae plačuje la vaako beaedo 2 kr
Slovani * Trstu.
m.
Navadno nI resnica Umazanega lica. Pa če kedaj bi bila, Ho sama se umila: Ce ti jo češ umiti Kaj sna2en moraš biti.
Kdor hoče biti hudoben, zadostuje mu volja biti takošen: proti človeškej trdni volji ni pomočka, kajti dokazuj človeku, ki hoče po vsej sili biti hudoben ter tebi nasprotovati, še tako prepričalno, da belo je res belo in ne Srno, ako on tega noče spoznati, namreč, ako noče vkloniti svoje volje tvojim prepričevalnim besedam; je vse tvoje prizadevanje zaman.
Tako nekako je tudi so zgodovinarji in nezgodovinarji lahonskimi, kateri, čeprav prepričani, da njih trditev ni prava, vendar nočejo resnici spoznati niti se je spoznavati učiti. Kaj koristi pridigati in Se tako natanko razločevati o barvah slepcu in onemu, ki jih noče videti ter radi tega oči zatisnene drži? Kaj pomaga nami fie toliko kričati in jasno pričati proti krivici in neresnici, ki se nam od povsod sili? Vse naše poČenjanje je zastonj ter je trdovratno odbito od trde volje naših sovražnikov, ki v svojej sovražnosti in zaslepljenosti na nikak način pravice in resnice nočejo spoznati, ampak vedno svojo krule.
Enako godi se ne samo z mestnimi manjšimi Lahoni, onimi namreč, ki zavzemajo le civilne službe ter nam na magistratu upravo po svoje delajo; skoraj enako godi se tudi z slavno vlado, katerej se tudi jasno dokazuje od vseh strani, kake razmere provzročuje se svojim popustljivim obnašanjem tu po Primorskem, očita se jej marsikaj in nasvetuje, ali vendar vse nič ne pomaga: dan rešitve ni še došel!
Ali pustimo to kočljivo polje, ker privesti bi nas znalo državnemu
PODLISTEK.
Malavika in Agnimilra.
Indijska drama K&lid&sova.
Na slovenski jezik preložil dr. Karol O 1 a s e z*.
(Dalje;.
Viduiaka.
ASoka tako izgleda v krasoti svojih cvetlic, kot tla bi bil se zlatino oblečen. Kralj.
Celo primerno je, da se je z cvetjem zakasnil; zdaj se tako [blišči o svojem svitu, da je brez primere; le glej:
Cvetlice vseh asokov, ki so prej Cvetele prav krušno, prešle ho zdaj Na njega, ker se ga je deklica S prekrasno noiioo dotaknila.
Viduiaka.
Bodi tedaj tudi ti dobre volje: dasi sva mi dva tukaj navzoča, vender Dharini Malaviki do\oli da jo sme spremljati.
Kralj (vesel). Prijatelj, glej: kraljica tu prihaja.
In skromno j«j slodi M&lavUtft Pozabila j« celo se igrati S puhljačem, ki ga v ročici drži; Kot da bi bližala se zemlja mi. (Dharini nastopi; M'Uavikd in ParivradŽika jo spremljate v primerni daljavi).
pravdniku v pest, in poglejmo še, kako vendar hočejo dokazati lahonski zgodovinopisni, da Slovani, čeprav so prišli tu sem, nemajo tu pravice do obstoja. Vsi skupaj namreč trde kakor krokarji, da Sloveni ali Vendi so »smuknoli« iz sosednje Kranjske, kder so se naselili, skozi julijske prelaze tu sem na Primorsko ter se tu naselili kot hlapci (Coloni) po posestvih, ki so bila vsa (ter so še ?) zgolj v laikih — pardon! — rimskih rokah. In na tem stališču, da so tudi vedno ostali ter se še dendenes nahajajo.
Ni čuda, ako ti uže mladina, ki se po učilnicah, kder se tako pre-suknena zgodovina predava, uči, nesramno v obraz odgovori — ako jej hočeš s številkami dokazati, da na Primorskem so Slovani vendar le v veliko večji večini : „Priznajem tudi jaz, ali glej »prijatelj« da si vštel »Ščavecc mej gospodarje!"
In takih odgovorov slišiš, kder hočeš : Slovan je suženj, Lah (Rimec) bil je in ostal je gospodar; Slovan ga mora slušati ter mu slepo podvržen biti mirno gledajoč, kako mu gospodar pravice krati, kako ga zasramuje in psuje in mu niti živeti ne daje. Lah je gospodar in on ima »tujca« in hlapca Slovana spoditi ali ga vsaj kakor mu drago zatirati.
Ali po vsem do sedaj rečenem vendar smelo trdimo, da ako je na Primorskem in v Trstu Slovan tujec, je on tak tujec, kakor Lah na Laškem, Spanjolec na Španjskem in Adam na tej nesrečni zem'ji.
S psovkami in lažjo, trdovrat-nostjo in hudobijo se sicer resnico nekoliko oškoduje in otemni, ali vendar tako ne rani in prevrne, da bi ne bila več resnica. Ponavljamo torej, da do resnice in boljših časov mora enkrat vendar priti tudi z nami; deliti se bodo morale i nam one pravice, ki se delo drugim narodom, naj postane
volja nasprotnikov naših še toliko trdovratnejša, nego je sedaj, upamo, da prej ali poznej vlada vendar le spregleda svojo napako in njej sovražno propagaudo, ki so po vsem Primorskem uganja ter, ako ne popred, vsaj ko jej voda do vratu priteče, ko bode skoraj prepozno, ukrene kakor treba te sovražne in hujskajoče elemente ustrašiti.
Rekli smo zadnjič in ponavlja se večkrat, da Slovani so narod naklonjen k renegatstvu in zatajenju lastnega jezika. Ako bi res obstajale razmere takšne, kakor smo jih navedli, namreč : ako bi tu po Primorskem živela le dva socijalna faktorja, gospodar in »suženj«, prvi Lah in drugi Slovan ; ne bilo bi nič čudnega, da se suženj navzame jezika in običajev gospodarjevih ter mu je tudi v renegatstvu pokoren.
Za Boga pa! je-li res tako, kakor naši Lahoni v svet trobe? Vsakdo vidi, da ne! Minoli so časi odurnega robstva in ne povrnejo se niti na Primorsko nikoli vec, Slovan na Primorskem je svoboden in gospodar kakor Lah, bavi se z poljedelstvom, trgovino in obrtom, kakor Lah : in čeprav je morda tu v Trstu veČina laških trgovcev in posestnikov, ne manjka mej njimi tudi Slovanov. Da niso zadnji za svoj narod tako navdušeni ter zanj toliko ne delujo, kakor laški, to je pač resnica, kajti zavedanje mej nami se je, rekli bi, stoprav sedaj začelo. Ako pa pogledamo na nižji del ljudstva, vidimo, da tu vladajo vse drugače razmere od onih, o kojih nam oni poročajo.
V	delalskem stanu vidimo, da sera ter tja prevladajo iz bližnjega kraljestva privandrani, na pol nagi in gladni črni Lahi, ki se tukaj ustanove ter pri sorojakih dela prose.
V	Trutu je sicer mnogo slovenskih delalcev, večine pi vendar menda ni, ker okoličani in drugi sorojaki
Mtilavikd fta se). Dobro tem, zakaj so me tako lepo opravili, pa vender se mi trese srce, kakor kaplja na lotusovem listu, tudi mi utripi je levo oko.
Viduiaka.
/en ito vanjska opra a Malaviko kaj lepo krasi.
Kralj.
Zakaj mi praviš to? Haj vidim sam, l)a lahka kratka jo krasi obleka, In da ne nosi lepotičja nič. Knaku spomladanski noči je, Ce prav prijazno zvezde migljajo In če t oplo to m veter /.linija mraz. Kraljica (pristopivli). Zmaguj kralj!
Viduiaka. Kraljici naj se sreča pomnožuje!
Parivradiika. Zmaguj kralj!
Kralj.
Prečastna, pozdravljam te.
Parivradiika. Vse želje se ti naj izpolnijo.
Kraljica (smehljaje se). Soprug, odločila sem, da se ti in ona deklica tam pri tem drevesu shajata. Viduhka.
To je velika milost za te prijatelj! Kralj (gre sramežljivo oholo atoka). Celo primerno je, da visoko Časti krrijiea lepo to drevo ltodilo je, kar mu velela jo Spomlad se cvetkami ti vrača trud.
Viduiaka.
Bodi dobre volje in ogleduj si mladostno.
Kraljica.
Koga misliš ?
Viduiaka.
Ašokovo krasoto.
(Vsi sedejo).
Kratj (Malaviko opa\ujo<S). Kako sva blizu si, o dragica,' In vender sva oddaljena, oh žal! Dozdeva se mi, da sam čakravaka*), Malavika da mi je ženica, In Dharini pa da je temna noč, Tako se družiti ne moreva.
(Dvornik nastopi).
Dvornik.
Zmaguj, gospod, zmaguj 1 Minister ti naznanja: Med darovi Vidarbhskega kralja se nahajate tudi dve v umetnostih podu čeni deklici, katerih nisem vvel, ker ste po potovanju Še utrujeni; zdaj pa ste uže popravljeni, kralju se pokloniti; rači ukazati, da se ti predstavijo.
Kralj.
Vvedi je.
'Dvornik.
Kakor vele"aš, kralj. (Odide in z obema ^opet nastopi).
*) Sumite in samica tega ptiča sta po dnevu vodno vkupej; ko pa nastane noč, se morata vsled prokletja ločiti in potem začneta oba plakati. Ker sta po dnevu vodno vkupej, se zov ta ptič tudi dvandvacara, dvandvačarin — po dvojice hodeča. Bohtling Sakuntala 40, 17.
nali doma vendar nekoliko posestva imajo, da jim ni treba v mestu si zaslužka iskati.
Toraj, v tem ko je morda večina bogatih trgovcev in veleposestnikov laška — so slovanski nižji posestniki v večini. Politike in prav za prav nevarne politike pa taka vsemogočna večina bogatcev ne sme uganjati napram manjšini, kajti čestokrat in osobito v denašnjih dneh se taka politika slabo izkupi.
(Konec prih.).
Politični pregled.
Notranje dežele.
Poslanska tbornica je 21. t. m. končala splošni razgovor o zakonu v ponesrečbub. Govorili so poslanci Adamek, Starche, Luger, Scbwab, Wurm in minister Praž*k. Zadnji je razodel svoje veselje, da so poslanci tako edinih misli in izjavil, da bo vlada nadaljevala v prestolnem govoru naglašene socijilne prevredbe. MiniRter priporoča zmernost ter se obrača zoper včerajšnje izjave poslanca Prade, ki je sktišil to prašanje zavleči na narodno pclj* in proglasil pogojno avstrijsko domoljubje. Pri tem nazora ostane pač on sum. Zakon oprošČa delavca teških skrbi in ga s tem bolj varuje brezvestnih anarhističnih teženj. Zbornica si z sprejemom zakona pridobi trajno zaslugo.
V oistku \a službeno pragmatiko nesod-nilkih uradnikov je 24. t. m. izjavil mini-nisterski načelnik grof Taiiflfe, da po državnih temeljnih zakonih ta zadeva ne spada v področje državnega zbora, ampak se mora prepustiti izvrševalnej oblasti. Enako se je izjavil tudi minister Guutsch, oba ministra sta dalje izrekla, da se ne bosta udeleževala sej. Odsek pa je ostal pri tem, da ta zadeva spada v področje dr&ivnega zbora ter izvolil pododsek, ki se ima s to stvarjo pečati, da se predloži, državnemu zboru v razsodbo.
Ogerska gosposka zbornica je 21. t. m. soglasno sprejela zakon o črnej vojski.
Prva (k drugej tiho).
Draga Radžanika! ko vstopam v to kral evsko palačo, katere še nisem poprej videli, se moje trepetajoče srce pomirja.
Druga.
Tudi meni se tako godi. Ljudje lako govore, da srce vedno naznanja prihodnjo srečo ali nesrečo.
Prva.
Da bi se to le tudi vresničilo.
Dvornik.
Tam le stoji kralj s kraljico. Gospe naj vstopijo. (Obe nastopite, ko ju Malavika in Parivradiika zapa\ite, se pogledate).
(Obe pokleknete).
Zmaguj gospod zmaguj gospod 1 Zmaguj kraljica.
Kralj.
Dobro došle. Le vstanite.
[Obe v stane te).
Kralj.
V	katerej umetnosti ste podučeni?
Obe.
V	petju sve izurjeni.
Kralj.
Kraljica izvoli si eno.
Kraljica.
Malavika pridi sem, katera ti ugaja kot spremljevalka ?
Ohe (Malaviko lapažii^i).
Oh. kraljičina! (Ohe padete na kolena pred Malaviko in se začnete jokati. Vsi pie-| dajo začudeno).
EDIN
O S T
V	Budapeitu je bi) 21. t. m. ovenčan grob avstrijskega generala Hentzi, ki je ▼ ogerskej vstaji leta 1849. branil trdnjavo Budo, pa jo je vzel ogerski general Gjorgej in je Hentzi pri tej priliki zgubil živenje. To ovenčanje je dalo povod v ogerskej poslanskej zbornici interpelaciji, na katero je 24. t. m. odgovoril ministerski načelnik Ti.sza ter rekel mej drugim, da se nič ni zgodilo, kar bi bilo razžililo narodna čutila, on vendar mora pristaviti, da to ni bilo tiktno, ker vsak državljan, posebno pa vojaške osohe. morale bi se izogibat: vsega, kar lahko povzroči krivo menenje. Te misli so povsod, tudi v najvišjih krogih, in zato upa ministerski načelnik, da se taki dogodki ne bodo ponavljali.
Vnanje dežele.
Ruski car je izdal ukaz, v katerem hvaležno pripoznava zasluge velicega kneza Aleksija za vojno mornarico.
Il Srede u se 24. t. m. poroča, da so diploinatični upravitetji, razen ruskega, čestitali knezu vsled odvrnene zarote.
V	tzhodnjej Rume lij i se Turki in Grki knjajo, sklenoli so namreč, da Be ne udeleže volitev v sobranje. Menda to ue bo tolika nesreča.
V	Italiji so danes volitve v državni zbor izvišene; po dozdanjib poročilih soditi, imela bode vladna stranka okoli 50 glasov večine. Zarad hudodelstva na ga iero obsojeni Ciprlani pa je bil v dveh krajih ta poslanca izvoljeni! Komentara ni treba.
V	Italiji je prišlo volilno gibanje nže v tok in goni čudne kalne valove. V Mi lanu so pribili po zidovih pozive : Meščanil delavci 1 volite nagega kandidata, kaznenca na galeri, Hamilkarja Giprianil Lepo bito bilo, ako bi tak hudodelec sedel v državnem zboru 1 V Genovi pa so radikalni, vračajoč se z volilnega zbora, pobili okna vodjem klerikalcev; tipa so začeli streljati, vsled česar se je unel hud boj mej radi-kalci in klerikalci, na obeh straneh je bilo več ranjenih i nek delavec usmrten. Mnogo razsajalcev eo zaprli.
V	Rimu je 22. t. m. Cairoli vpričo mnogoštevilnega občinstva svoje politično menenje izrekel. Glede zunanje politike je bil zelo zapet; on neče sodbe izreči o sedanjih zvezah Italije, on kaže na svojo politiko, katere se drži, ker so se uže s p ejšnjiml zavezami stvari tako zasukale. Na bt-iolinskem kongresu nikoli ni bii v nasprotji z načeli, na katerih podlagi se je Italija ustanovila ; takrat je Italija Gr-škej storila velke vsluge glede določitve inej. V Afriki smo na videz premogočni, v resnici pa brez moči. Prišli smo do neke meje, da ne moremo nazaj, pa tudi naprej ne.
Griko ministerstvo se je 21. t. m. ustanovilo. Trikupis je prevzel načelniŠtvo, finance in začasno tudi vojsko. Vojskini poveljniki so dobili ukaz, naj Turkov ne napadejo, ako pa bi napadeni Lili, naj silo z silo odbijo. — 20. t. m. so Turki pri Larisi napali grške prednje straže. Grki
Kralj.
Kdo ste vi dve in kdo pa je Malavika?
Prva,
To je naša kraljičina.
Kralj,
Kako to ?
Obe.
Poslušaj, gospod! Vaša zmagovalna vojska je premagala Vrdarbhskega kneza in je kraljeviča Mahasena iz sužnosti rešila; Malavika je njegova mlajša sestra.
Kraljica,
Kaj? Ona je kraljičina? Tako sem vonjavi sandel oskrunila, da sem se "a dotaknila ker svojim obutalom.
Kralj,
Kako pa je gospioa v ta položaj prišla?
M&lavikd [idibovaje).
Osoda je tako odločila.
'Druga.
Poslušaj gospodi Ko je mladi kraljevič Mahavasena v oblast svojega strica prijel, jo je njegov minister, častni Su-mati, spremstvo zapustivšl, na tilionia saboj vzel.
Kralj,
To sem uže poprej slišal; dalje.
Obe.
Dalje ne veve ničesar.
Parivradžika.
Drugo vam morem jaz rovka povedati
Obe.
Kraljičina ! Zdi se mi, da je to glas prečastne Kaušikije.
(Dalje prih.)
so straže pomnožili in 20. t. m.vz^li včeraj zguljeno mesto in več drugih turških malih titrdb na istej črti; Turki pa se zbirajo v Moloni. da udarijo v Tesalijo. Čuje se, da je grška vlada preklicala razoroj'tev. Biti se je hude vojne, ako Evropa vmes ne pos' že.
Trikupis je 22. t. m. v državnem zboru naznanil, da so praske na mejah povzročile pomote poveljnikov. Turki so dobili ukaz, naj ne napadajo Grkov. Grško mi nisterstvo je razposlalo okrožnico, v katere j protestira zoper zapor Ink, ker Gtškej veže roke, Turkom pa pušča vso prostost. — Okn žilica turške vlade pravi, da je bil boj na meji le slučajen, če ga niso povzročili častniki, prijatelji Delyannisove stranke. Poveljniki so dobili ukaz, naj Grke puščajo v miru.
Od 23. t. m. imamo ta le poročila: Vznemirjajoče vesti so prišle iz Aten.) Uradno se poroča, da so Turki zgrabili Grke na črti Meluna Va-Raveni i na črti Mavreli. Grki so napade odbili in posedli neke turške postaje. To poročilo je iz grškega vira, zato pripisuje neko zmago Grkom in tudi poudarja, da so pričeli boj Turki, kar pa je tu i i lahko popolnoma nasprotno.
Poročila od 24. t. m.- V državnem zboru je vpraŠ.il Phiiaretos vlado o turških napadih na mejah in minister Loua-bardoa mu je odgovoril, da sn storjeni uže potrebni koraki, da se ta stvar poravna. Dekret glede razorožitve bi se bi; uže razglasi/, da se na me|i niso pripetili neljubi dogoikj. — bapundzaki je dobil ukaz, naj grške prednje straže, ki stoje na tuiškej zemlji, pokliče na grfko ozemlje; prav tako je ukazala turška vlada Ejub paši, naj turških vojakov ne pošilja če2 mejo. Sapundzaki in Ejub paša se aoideta jutri, da se dogovorita o sredstvih, vsled katerih se na meji mir ne bo kalil. — Turška vlada pa je 23. t. m. razposlala okrožnico, v katerej pravi, da ni resnično, da bi turški vojaki bili prvi na Grke streljali, ampak to so storili Grki. Okrožnica dalje pravi: Ako Grška določi dobo za razorožitev in razpust vojske, tedaj tudi Turčija v istej dobi vojsko od mej umakne in razpusti. Če pa Grki še enkrat napadejo Turke, tedaj turška vojska udari na Grško.
Don Carlos se je po dolgem molku zopet oglasil. Povod mu je dalo rojstvo spanjskega kraljeviča; on protestira v izdanem manifestu zoper njegovo proglasitev za kralja ter pravi, da se nikoli ne odpove svojim pravicam.
Turika vlada je prepovedala v prometu na Turškem rabiti avstrijski srebrni denar, mej tem tudi tolarje Marije Teieiije, katere je angleška vlada še le nedavno dala na Dunaji skovati za svojo vojsko v Sudanu.
DOPISI.
Trm *24. maja. (Izv. dop.) [Raznoterosti.) Strašna tišina vlada po Trstu; vender pa Irredentarji zdaj na vse načine tuhtajo, kako bi si navezali vladne kroge, ker slabo ve&t imajo, in sami so v svojem notranjem prepričani, da bi pri vsem, kar se je zadnji čas na dan pokazalo, zaslužili ostro postopanje od strani vlade.— Morda, rečemo morda, bi so tudi zgodilo kaj, ako bi bila takozvana patrijotična stranka sestavljena iz resničnih, nesebič-kih patrijotov, ali kaj pomaga, ko so ti milijonarji sami najv-eči egoisti in se zve-žejo tudi s Imdirjem, da le v miru žive in v miru uživajo svoje rente. Požrtoval-nosti ni enkrat na patrijotičnej strani, še manj pa je talentov, zato pa gre, kakor gre.— Da bi patrijotje imeli v mestnem zboru vBaj enega talentiranega, učenega, pridnega moža, ob enem spretnega govornika, donti bi se drugače zasukalo, ali ni ga in Bog ve, kedaj ga bode.— Pravima oni dopisnik v nekem ljubljanskem listu, ki ošteva slovenske juriste; vse sili le v Ljubljano, a v Trstu imamo samo jednega odvetnika, ki ne bi se branil kako slovensko vlogo napraviti, pa nobenega notarja, ki bi slovensko umel. In vender bi v Trstu par dobrih advokatov in par notarjev Slovencev imelo zadosti prav lukra-tivnega posla. Ali gospodje v Ljubljani radi kaj kritikujejo od daleč, bliž« na pereferiio naše domovine pa jih le noče biti. — Sliši se, da je nek odvetnik iz Goriškega prosil za eno izprazneno mesto v Trstu, ali ob enem se tudi sliši, da bi mu TržaŠk a notarska kamora rada predpostavila druzega, ki niti ne zna slovensko. — Ako je res tako, potem je dolžnost naših
poslancev na Dunaju, da se potegnejo za to pri ministerstvu, da dobimo sem no tarja, ki je slovenščine popolnoma zmožen. Da pa narn dojde sem advokat talentiran in govomiK, katerega bi se moglo sčasoma voliti tudi v mestni zbor, koliko koristi bi to imelo za Slovence in za dotičnega. Tukaj je še lepa priliki, toda za značajne, dosled ne in talentirane ljudi, ne pi za
zajce in slepe koristolo^ce.
• »
Vodo torej dobimo, ako Trst dobi tudi denara, ali trebalo bo do 10 milijonov 1 Glavarstvo Postor jsko je torej ugodno rešilo prašanj-? tržaškega mesta, rtu se mu dovoli napt-ljanje Bistrice iu Reke v Trst.
—	Ali hud boi boie zi to vodo, predno bode »ekla v Trst, občine, ki so te vode uživiile, se bodo hudo po robu postavljale.
—	Za Trst pa bi bila ta voda v resnici novo življenje, posebno ako se misli tudi na povzdigo obrtnij*, kar je prvi pogoj
boljše prihodnjosti Tr^ta.
•
. . * . *
Pa šola v Gropadi ? Ne bo nič. Gospo i novi poslanec za V. okraj se ni niti nič potegnol za-njo, akoprem, tako smo morali slišati, je' bila prošnja za to šolo po nekako cikorjaSko maslo. Pravijo, da je šlo zato, da bi se bila kupila hiša edinega oikorjaša v Gropadi za šolo in daje le ta kupčija bila povod prošnje. Sicer pa je gotovo, da bi bila šola v PadriČu bolj na mestu nego v Gropadi, ker je bolj v središču. In zato ne zamerimo toliko novemu poslancu, da se ni potegnol za novo šolo, Pri vsem tem pa Gropajci, ako imajo po postavi zadosti za šolo godnih otrok, lehko magistrat primorajo, da jim napravi Šolo. Dokler se ljudje za Šole potežajo, je to še vendar le dobro znamenje, tudi ako je kaj cikorije vmes.
*
* »
Koliko hrupa je zagnal list »Corriere« v Gorici in za njim tudi tukajšnji lahon-ski lifti zatai nekega gospoda .1. avstrij skeua podkonzula v Marsilji, ki je imel veliko sitnosti se svojo v istini histerično gospo. Kakor hitro so se začeli nekateri nepoklicani advokatje mešati v prepire irej soprogom in bolno soprogo, se je stvar še bol) poostrila. Netaktno in jako umazano pa je bilo vse te privatne, družinske stvari obešati na veliki zvon; in mi menimo, da je potem takem družinska čast še pri Zulukafrih bolj sigurna, kakor je to mej našimi Laboni, ki vsako neugodno stvar, ki se zgodi v zunajnjih krogih, čez mero pretiravajo in svetu za dušno pašo preparirajo, riam je le toliko znano, da dotični gospod zdaj toži »Corriere« zarad razžaljenja česti, in da se bode morda v kratkem vsa fina olika goriških Lahonov pokazala v lepem svitu. In potem še zahtevajo ti ljudje, da bi Gorico tujci obiskovali 1
Ml smo imeli priliko sami govoriti z g. J., ki zdaj prebiva začasno v Trstu, in se prepričali, da se je nekatera goriška gospoda preveč in nedelikatno vmešala v čisto privatne zadeve. Fina kultura 1
IZ Lokve na Krasu 24. maja. (Huda ura in babjeverstvo). Draga Eiinost/ Bii bi ti uže prej poročal o nezgodi, katera je zadela našo in bližnjo okolico v nedelio 17. maja. Ali čakal sem, da ti spretnejša roka pop še žalostno dogodho. Ker pa se to ni zgodile, naj mi bone dovoljeno, da jaz to storim.
Jutro je bilo jasno, le tu pa tam si zapazil malo meglo. Človek si j-i mislil: no, danes pa bode res k >j lep spomladanski dan. Ali bilo je vse urugače. Pred lepo jasno nebo, spremenilo se j« v temno črno oblačno in kmalu po 10. uri so se jele prtd male meglice, spreminjati v črne strašne oblake, kateri so z močnim šumenjem, bliskom in grmenjem od severne strani čez Kras leteli. K malu za tem pa se je vsula gosta suha toča. koja je neprenehoma cele pol ure padala, in pokrila tla tu in tam na 30 cm. Stari možje so rekli: »Star sem ali kaj takega nisem S*1 videl v našej vasi«.
Mej gromom in bliskom pa je strela udarila v ditnnik starega tabra, potem predrla zid v zgornjo sobano, od tam skozi Zaprte duri po stopnicah, in ko je ravno nek človek šel po stopnicah zadela v Čevelj in mu spodnje usnje odtrgala, noge pa nič poškodovala. Mož je v otna-mlci na tla padel, ali k malo zopet vstal. Slišalo se je, da je tudi v Divači, v Povirju strela na več krajih Škodo napravila. Ker pa |e v našej okolici strela že večkrat opominjala, da je treba na boli visokih hišah, kakor tudi na zvoniku strelovoda, zatoraj naj mi slavno občinsko starešinstvo nič za zlo ne jemlje, ako ga tudi jaz denes na to opozorujem.
Ker pa sem ravno pri toči, naj mi bode dovoljeno, da še nekoiiko o babj»-verstvu spregovorim. Točo narede vešče (štrige, coprance), to je nže stara pravljica. Da se te vešče oh pravem času odpravi, treba je zvoniti, stole, vile, grablje iti. prebrnlti, češ, da je to sredstvo proti co-prnicam, da ne morejo v isti občini toče delati. Zvonenje oh času hude ure pa je sploh po našej deželi navadno. V nekih krajih celo s topiči streljajo, češ, da blagoslovljeni smodnik Štrigam Škoduje. Tako
zvane štrige pa morajo najbrže v oblakih biti, kadar toča delajo.
Iz nekih starih praznoverskih ust sem celo slišal, da so v nekej vasi ob času hude ure streljali, pa da je zamašek topiča v zrak zletel, ter neko »štrigo« zadei, katera je na zemljo padla. Kje se je to zgodilo, mi ni znal povedati, ker bilo je m^nda še pred Kristusovim rojstvom. Mej našim narodom se dandanes še mnogo takih praznover nahaja. Večkrat slišiš kmete Iz ene in druge vasi, kako se zaradi zvonenja ob nevihti prepirajo, duhovne dolžjo itd.
Ali dragi čitatelj, ne da bi mislii, da je doDisnik kak brezverec ? Dopisnik trdno veruje, ali le to, kar je Bog razodel in kar sv. cerkev uči; pa ne tega, kar so posvetne slepot-1, kmetski proroki v ljudstvo vcepili. Z<to pa tudi rečem, da zvonovi in topiči nič ne koristijo v hudej uri. Zvonove so pravoverni kristjini omislili le zato, da ž njimi božjo čast povekŠajo, ljudi v cerkev vab'jo in nas k vsakdanji molitvi opominjajo, in tudi o priliki hudih Časov in slabib vremen ijudi k molitvi spominjajo, ker le Bog more pomagati.
V nekih vaseh pa ljudje vse svoje zaupanje stavijo v svojega domačega duhovna, češ, da on lahko točo ustavi, in uaredi. Tako mišljenje je grešno, ker le eden je, koji ukazuje vetrovom. Zatorej, dragi vi praznoverci I koji ob času hude ure stole, vile, grablje premetavate; bolje storite, da molite Boga, da vas reši nadloge, pa ne rotite strig in preklinjate gospodov in vremena.
Dan 16. t. no. je bil torej nesrečen za □ aŠo okolico. Zarod, ki je tako lepo kazal, je zdaj ves uničen, prav tako ves poljski pridelek. Ali bati se je Še kake nesreče. Ako pa bode vse to res, potem se uresniči prorokovanje:
Quandum Marcus pa?qua dabit, Antonius pentecostabit. Joanes Gristi corpus adorabit, Tu t'is muudus vae clamabitl
Metuljček! I
l*odgra«l 24. maja. (Izv. dop.) Ker uŽe noče nihče tebi, draga »Edinost«, o instalaciji vrlega našega narodnjaki p reč. gosp. Ant. Rotrač-a (bivšega Župnika na Katinan), katera se ie dne 9. t. m. v Hru-šici zvršila, poročati, dovoli da ti jaz v malih vrstah nekoliko o tej sijajnej slovesnosti spregovorim.
Dne 2. t. m. je bilo po č. g. A. Zajc-u v cevkvi (Hrušic) naznanjeno, da je miL škof blagovolil preČ. gosp. A. Rogač-a za župnika in dekana hruševskej f tri imenovati, in da v prihodno sredo, to je 11. t. m. nastopi svojo novo službo. Kako je ta vest vse ljudstvo sploh razveselila, tega sa ne da in ne more popisati.
Dne 4. t. m, se je napotilo več gospodov: g. nadŽupan J. Jaksetič iz Pod-grada, duhovščina z Hrušice in drugih Krajev in več drugih veljakov do Materije dobro poznanemu in obče ljubemu Č. g. dekanu naproti, kder so ga spodobno spre* jeli. V HruMci pa se je ta dan vse ljudstvo gibalo in kar je le mogoče bilo na-pravljalo, da bi slovesnost sprejema po-vekšalo. Ogromna množica ljudstva, katera se je Iz vseh bijižnjih vasi sešla, čakala je s trepetajočim srcem, kedaj pride oni toliko težko čakajoči in zaželeni trenotek, v katerem zvonovi zapojo in topiči zagrmer kajti to je bilo znamenje, da se naš predragi pr.g. dekan bliža. Zvonovi so zapeli, to piči zagrmeli, zbrana množica ljuastva počela se je v lepem redu s praporom na čelu, proti ces. cesti pomikati, da tam svojega ljubljenca počaka. Komaj dospevŠi na ces. cesto (kakih 20 minut pod vasjo) pripeljat se je z omenjenimi naproti Idočeini gospodi preČ. gosp. dekan. Ljudstvo ga je z vso gorečnostjo pozdravljalo in potem ga tuli v cerkvi sprejelo. V cerkvi je prvo čest. gospod svojo kratko molitvico odpra-pravil, potem prav z panljivimi besedami se vsem spremljevalcem zihvalil in blagoslov z presv. reŠnjim telom dal. Sprejem je bil sijajen, da Še nikdar v Hrušici takega ni bilo. Besede, katere pa ie ljudstvo v cerkvi iz ust svojega novega dušnega dušnega pastirja slišalo, niso bile zrnje na skalo, ampak na rodovitno zemljo, kajti druzega ni bilo slišati, nego ponavljanje ovih besedi svojega dušnega past rja, katere je slišalo.
Dne 9. t. m. je bila instalacija preč. gosp. dekana A. Rogača. Ta dan se je od vseh bližnjih in oddaljenih krajev prevelika množica ljudstva sešla pozdravit svo< jega ljubega dekana in pa kak srečni oče-uašek za njegovo srečo k večnem očetu posl<t. Točno ob 10 uri seje napotil pre-Častiti dekan iz župnije spremljan od mnogo duhovnikov v cerkev, kder so se počeli navadni obredi. Kakor instalator je bil preč. gosp. dekan in kanonik Jan iz Doline, kateri je tudi z jako ganljivim govorom z lece ljudstvu pomen slovestnosti, katera se j« tisti dan praznoval a, pojasnil, opozoroval novega gospoda ua dolžnosti, katere je svojemu višemu pastirju dolžen in spodbujal ga h pravej ljubezni do cerkve in božjih službnikov. Govoril pa je tudi Čast. gosp. kanonik o težavnem jarmu ka« terega je t'sti dan prevzel novi č. g. župnik in dekan. Govor je bil sploh tako ganljiv, da ni bilo skoro človeka, da ga ne bi bil presunii in da ne bi imel mokrega očesa-
IN OST
Sveto mašo je pontificiral novi Župnik z veliko asistenco. Mej veliko množico gospodov smo videli tudi g. c. kr. okr. glavarja z Volovskega vit. Jettmar-a.
Po sv. maši je bila povabljena vsa č. duhovščina, c. kr. okr. glavar, vsi gosp. okr. uradniki in še mnogo drugih gospodov na obed k novemu dekanu. Mej obedom vrstile so se napitnice in prelepi govori, j a tudi pesmice niso izostale. Mrak nastopi, ncč se bliži, gosti so se počeli gibati in slovo od preč. gospoda jemati. A glej ! čuj I kar naglo se Čudno razsveti dvorišče, rakete so počele Švigati in pokati, bengalični ognji pa raznobarvno svitloho na široko razširjati. Vse je hitelo na dvorišče in na okna gledat, kaj je to in kdo je vse to uvedel. S to zabavo je bila dokončana veselica tega. ne samo goatom, temuč tudi vsemu ljudstvu nepozabljivega dneva.
V nedeljo to je IG. t. m. je preč. g. dekan v prvo kot dekan v Hrušici pridigal. Govor ali pridiga je bila tako Izvrstna, da se sploh o tistej govori in trdi, da 16 let ni take v Hrušici slišati bilo. Pa tudi pridiga dne 20. t. m. menim, da ni bila niti za las slabeja od prve. Bog potrdi mu zdravje še mnogo in mnogo let, ohrani ga v svojej milosti, a drugo vse se more od njegove železne volje in preblagoga srca pričakovati.
Domače in razne vesti.
Imenovanje. Avgust Marung, stražni glavar pri deželnem žandarmerij-skem poveljništvu, bil je imenovan kance* listom rri okrajnem sodišču v Bujah.
V. c. m. dr. Jurij Slerlienc,
dosedaj župnik v Hrenovicib. imenovan je za Župnika in dekana v Leskovec na Dolenjsko. Leskovec polek Krškega je nekda najboljša fara na Kranjskem.
Mu loj man paša, turškega sultana izvanredni posla nec, prišel |e v nedeljo z Lloydovim parnikorn v Trst, v ponedeljek pa je odpotoval na Cetinje, kamor nese Črnogorskemu knezu prve rede.
Učiteljske službe. Razpisani ste na troruzrednici v Žireh 2 službi druzega in tretjega učitelja z 500 in 400 gld. in stanovanjem in učiteljska služba v Hote-deršici s 450 gld. in stanovanjem do 10. junija. Prošnje c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Logatec,—
Sveioletna procesija v Dolino zadnjo nedeljo je bila prav veli-kanska, kakor se je pričakovalo; okolo 20.000 ljudi se jo je nekda udeležilo, kakor navadno je bila mej temi ogromna večina slovenskega rodu.
V Dolini je bila procesija krasno sprejeta po v. č. gosp. kanoniku-lekauu Janu; prav tako je bila vsa prijazna Dolina praznično odičeua v zelenju in zastavah.
Zaporedoma so se maše brale; pridige ste bde dve. Precej popoludne pa Be je osnovala druga manjša procesija, ki je Šla do Socerha iu tam obiskala podzemeljsko kapelico posvečeno tržaškemu mučeniku.
Več o procesiji bodo nam morda p sali iz Doline.
Tombola na velikem dvorišču velike kasarne, v korist sirotiŠću Albertioum je bila obiskana od naimani 16000 ljudi, in je toraj dala lep č sti dobiček, govori se, nad 5000 gld. Ćinkvino 200 gld. je dobil nek Lloydov maSinist, g. Molicar, prvo tombolo 500 gld. sta dobila dva oficirja in drngo tombolo 300 gld. neka hišna po imenu Kijožur.
Kelor je imel oči in zna misliti, da pri tomboli in pri procesiji je bilo gotovo tri četert Shvencev in Slovanov, torej od 86,000 najmanj 27.000 Slovencev; potem pa pravijo, da nas ni v Trstu;
lzguau lx Avstrije. Nek trg. agent Angelj Hovere, ki je bil ob enem predsjednik lahonskega druživa »za fizično odgojo« je bil te dni zarad lahonskih demonstracij v nekej kavarni obsojen na 8 dni, ali zdaj ko je kazen prestal, mu je ukazala policija, da ima avstrijske dežele zapustiti v 24 urah ter se napotiti v ob-Jjublieno deželo onkaaj luže.
ljudska veselica na Lovcu
pred vilo Revoltella je bila letos obiskana od najmanj 12.000 ljudi nekoliko mestnih, večinoma pa okoličanov. Plesalo se jo z vdikim veseljem do mraka in mnoge okoličanke so bile obiarovane z denarom
Eo podžupanu. — Dakle v nedeljo na treh rajih vse polno ljudstva — ali večinoma brezpravnega, ker slovenskega.
Lakonska filozofija. V »Citta-dinu« se je te dni nek goriški Italijančič norca delal iz g. P. Jurce, podkonzula v Marsilji, fieŠ da je bil še pred malo leti diur nist, a da denes uže zavzema tako važno mesto. Je H to g. Jurcu, senožeŠ-kemu rojaku v nečast? Nekateri bo večni študentje, pa nič ne znajo, a Jurca, ako ne dru/.ega, govori dobro te le jezike: slovensko, srbsko, nemško, italijansko, francosko, grško, angleško in tudi nekoliko arabsko in rusko. — Razun tega je v trgovinskih zadevah popolnoma podkovan iu se zna sploh po svetu sukati.
— To menda mu služi le v čast, ker on nhi nema protekto'jev, ampak ima r*e to le svoii zmožnosti in pridnosti zahvaliti.
Tržaške novosti:
Zdravniške norosti. Imeniten zdravnik v bolnic, g. B. ima v časih eno kolese preveč in v takem položaju bolnike rad muči. Te dni so prinesli neko porodnico v bolnico z namenom, da bole rodbina za njo plačevala; ali dr. Đ. je ukazal, da jo morajo nesti v oddelek za norce, kder je uboga v nekaterih urah umrla.
Neprevidna smrt. 35|etnega fakina Julij» Hrovatina rodoma iz Ilirske Bistrice so našli včeraj na vse jutro oh 3 uri mrtvega v veži hiše šr. 7 ulice Coroneo. Umrl je menda o t vsega hudega — pja-nosti.
Strah pred kolero. V soboto je prišlo na uho c. kr. poveljništvu luke, da je v novej lukej zakol,ven nek angleški bnck katerega kapitan je zbolel na koleri. Omenjeno poveljništvo je precej popolnoma izoikalo omenjeno ladijo ter jo dej «lo ostro straž.t, na krov pa je poslalo z travniško komisijo, ki je našla pač močno koliko, a ne kolere, tako sicer, da je omenjeni kapitan danes uže zdrav. Stvar pa je po Trstu napravila veliko hrupa.
Žalostno. 231etna žena Ernestina Pe-tronio je predsinoČnem nekoliko minut pred polunočjo po korzu tekla iu neusmiljeno kričala; ku pa ie prišla pred lekarno C gnola, seje zgrudila na tla. Nesrečnega in žalostuega prizora je bil kriv prepir z možem.
Tepež. V nedeljo zvečer je fakin A. Stoka v nekej žganjariji v Greli v pijanstvu začel razbijati in steklenice po žganjariji metati; ali lastnik se naveliča, vzame močno stekienico v roko in jo porine v giavo nemirnežu, kateri se je močno zadet in krvaveč zgrudil na tla in so ga morali odpeljati v bolnico. Staknol je, kar je iskal.
Policijsko. Na Kuti nar i je v nedeljo v onuotnej krčmi nastal prepir in tepež v katerem so enega fanta skoro ubili, tako sicer, da so ga morali peljati v bolnico. Pretepalce iščejo. Zaprli so' te dni 3 razsajalce in par vlastnini nevarnih ljudi.
izpred sodnlje. Obsojena ji bila te dni delalka Terezija Abram iz Lo-kavča v Komenskem okraju na dva meseca ječe, ker j« svojemu gospodarju kradla Žito in žganje. — Ivan Božič iz Kustelca poleg Doline je dobil 3 mesce zapora, kar je nekemu kmetu iz semnika ukradel večo množino sena.
Prašanje o vodi Reki. G. k. postojinsko okrajno glavarstvo je 18. t. m. izdalo razglas, v katerem naznanja, da je tržaški magistrat v imenn tržaške mestne občine, katera ima pravico do rabe vode Reke na Primorskej zemlji, prosil z vlogo od 2. februvarja in 3. marcija t. I. in sicer v ta namen, da dobi dovolj vode za čiščenje mestnih kanalov za dovolitev, da sme napraviti na desnem bregu vode Reke na kranjskej zemlji pri zgornjem Vremu s porabo parcel 1580(2, 1580i3, 1580i4, 1580(5, 1581, 1582, 1583, 1584|1, 1584.2, 1584(3, 1585. 1670(9. 1670(8, 1588, 1612, 1613, 1614, 1615, 1616, 1070(7, 1589, 1670(1, 1610, 1508, 1593, 1592, 1594, 1506 davkovske občine Gorenji Vrem 642 dolg in primerno Širok tomun v zvezi z jezom čez vodo Reko, da more s to napravo vodo omenjene Reke, pa da je ne rabi noter do Škocijana. ob času suše iz podmoljenega dela vodne struge odpeljavat), pa jo še v davkovskej občini Gornjega Vrema zopet v strugo vode Reke opel|avati.
Ker je voda Reka javna voda, ker zoper dopustitev namenjenega podjetja ni javnih zadržkov in je to po predloženem načrtu tuli brez dvombe izvršljivo, zato je omenjeno c. k. okrajno glavarstvo v Po-stojini, in sicer na poilogi S. 60 zakona od 15. maja 1872. (Dež. zak. za Kranjsko št- 16) razpisalo komisijonelne obravnavo na mestu samem namenjene naprave na 18. dan meseca jun j* t. 1. ob 9 in pol dopoludne in naslednjih dneb.
K tej obravnavi so povabljeni vsi udeleženci, posebno pa prosilci za dovolitev, vlastniki in posestniki parcel, ki se imajo odstopiti ali obremeniti, dotični zastavni upniki in morebitni služnosti opravičenci z izrecno opazito, da se imajo u^o vori zoper podjetje pri omenjenem okrajnem glavarstvu pismeno ali ustmeno podati, če ne prej, vsaj pa na dan I na mestu obravnave, sicer se bo mislilo, da so udeleženci namenjenega podjetja In potrebnega odstop i ali obremenjenja zem IjišČ 2adovoljni in se na pozneje ugovore zoper razsodbo ue ho ozn-jemal. — Stvar |e tedaj postala ozbiljna za Kras, pa tudi za Tist.
Postranska železnica od Kopra v Opatijo in fllaiulje.
G. kr. trgovii.sko minister.stvo je grofu Walder*teinu Santa Cioce dalo dovolitev za tehnična pripravljalna nela ozkotirne postrauske ž-lezmce od Kopra skoz Buje, Matavun, Lerovlje, Opatijo, Volosko do Matulj. Dovolitev je veljavna za šest mesecev.
V cerkev v Zdravšlnl poleg
Gradiške so v noči na 22. t. m. vdrli ta-
tovi in so Mater božjo oropali vsega okrasja, kateri pa v jezo latov ni bil iz pravega zlata in pravih dijamantov, tatovi »o potem več stvari v cerkvi poškodovali, pa pete odnesli. Ali žandarii sd slučajno isto noč prijeii dva vojaška begunca iz Italije, in na la begunci lett sum, da sta cerkev oropala.
„ Oličnl zlior vinorejskega društva v Štanjelu bo v nedeljo 6. junija d. m. popoludne oh 4. uri v Štanjelu. — Dnevni red: 1. Predložitev računov za 1. 1885/86. — 2. Proračun za I. 1886/87. — 3. Določitev o vinogradih in kleteh. — 4. Volitev l oihomika, 3 nadzornikov, 3 udov v določitev kupne cene u'rojz ija. — "».Določi «e znesjk obresti opravilnih deležev, — 6. Predlo«! posameznih slučajnosti.
Kedor želi k društvu pristopili, naj blagovoli tisti dan se oglasit1. PokuŠsvulo se bode tu h društveno vino, in poskusile se hodo brizgalnice, ki se imajo rabiti zoper peronosperoJn določilo, kake naj društvo naroči. — Štanjel 22. maja 1886
Odbor.
Za pogorelce v Brdu v Pod-gradskem okraju se je dosedaj nabralo f. 782'33 in 5 frankov v zlatu. Premalo je še to v primeri z veliko nesrečo. Človekoljubi ljudje naj bi še dali; glavarstvo na Voloskem Ima pravico prejemati da-ov iz vsih krajev naše držive.
Itaca. Dunajski in tudi nekateri Ljubljanski listi so prinesli vest, da se je " Tržiću (Monfalcone) zgodila neka nesreča na ondotni posta|i, o katerej pa ni v Tržiču čisto nič znano.
Krajcarska družba za „Narodni doni v Ljubljani. Po nekoliko daljšem presledku se nam nudi zopet prijetna prilika spregovoriti o večjem Številu razprodanih knjižic in napraviti nekaj opazek, ki ne bi utegnile biti brez vsake pomemhe. V novejšem času smo dobili Šest razprodanih kraje irskih knjižic, tako, da je njih število narastlo sedaj na 73, od teh so tri iz Ljubljane (št. 437, 70 In 360; poverjeniki gu. G. M., E. Z. In >ir. V. G.); jedna iz Kamnika (št. 121, poverjenik gosp. .1. L.); dve pa zopet iz Vrhnike (Št. 394 in 395 pod poverjenikom g. .1. G., ki jih je spečal uže osem J. Večjo pozornost zaslužiti zadnji dfe knjiž e!; jeuno njiju so kupili vrhniški učitelji, drugo pa čast ta vrhniška duhovščina. Slava njim t Tako je Vrhnika, ki stori za »Narodni Dom« primeroma veliko več kot Ljubljana sama, za lNarodni Dom« pri vseh stanovih prva. Da bi jo drugi kraji hoteli le nekoliko marljivejše posnemati t Gospoda, potreba • Narodnega Doma« se čuti od dne do dne močneje. Ljubljanska četalnica bo morala prostore, v katerih je bivala nad dvajset let, prav v kratkem zapustiti. »Glasbena Matica«, zavod ki dobiva vedno širfio podlago, ki se marljivo trudi svoje namene po moči dosezati, ki šteje o t dne do dne več ukaželjnih iu marljivih gojencev, je s stanovanjem v vedni zadregi. Kar velja o imenovanih dveh društvih, velja več ali manj tudi o druzih narodnih društvih, katera si, raztresena po vseh koncih ljubljanskega mesta, le za silo jedno druzemu pomagajo, katera bi pa koncentrirana izvrstno vspevala. — Neke jako originalne ideje nam je še omenjati, na katero nas je opozoril prijatelj našega podjetja. Pravi, da bi kazalo prodajati slamice od viržink In v tem posnemati druga društva. Sam si upa nabrati vsako leto 1000—2000 komadov. Stvar ne bi bila tako napćna, če se pomisli, da je postala »vržinka« med Slovenstvom tako tipična, kakor »kratka«, in da uže močno spodriva običajno »pipo«. Le na Kranjskem uže se izkaai vsako leto po več sto tisoč vržink. — Če ''dostavimo, da smo dobili tudi več doneskov, nahranili na desetkrajcarsko knjižice, in se prav toplo zahvaljujemo vsem vstrajnim nabiralcem — poverjenikom in darovalcem, ter iz ekamo gotovo nadejo, da hodo našli obilo posnemalcev, smo, menimo, svoji prijetni dolžnosti zadostili.
Požari V Galiciji se Strahovito ponavljajo. Il Levova se 24. t. m. poroča; Mesto Baligrad, sedež okrajnega sodišča stoji vse v plamenu. Po noči je vstal v mestu Nad-vorna, v dveh tednih uže v drugič velik požar.
Gora Etna v Siciliji je 18. t. m. začHa bluvati ogenj iz Bebe. Bruhanje je ve I no silneje, 20. t. m. se je odprlo enajst žrel, nekatera jako široka; lava se vali na mestih po 200 metrov na široko. Iz srednjega žrela se vali samo dim in pepel. Potresi se pogosto ponavljajo.
Strašni viharni vrtinci so zadnji te dm razsajali v raznih krapti. V Gosnu na Brandenburškem je 14. t. m. razrušil vtč hiš in pod razvalinami zakopal mnouo ljudi. — Prav ta dan je podrl tuli v Madridu več hiš in zvonik cerkve sv, Jero nima, okoli 50, ljudi je bilo ubitih in nad 400 ranjenih. Se hujše pa je divj il v okolici Madrida iu posebno v p-ovincijah Guadalajara in Huesca. — Najhuiši vrtinec pa je bil predzadnji vtorek v mestu KanBas vsevernej Aaaerikl; strašno je gospodaril po mestu; ko bi trenol je razrušil mestno hišo, Šolsko poslopje in mnogo druzih poslopij; veliko ljudi, posebno otrok v Šoli, zgubilo je Živenje,
Poraba ptičjih peres Koliko porabijo
Ženske ptičjih peres za svoj lifip, vili se iz tega, da sama Angleška na leto za 50 milijonov frankov tega blaga iz južnih dežel pripelje. Največ peres se vozi iz Indije, iz raznih azijskih dežel, iz Afrika i nekoliko tudi iz Amerik*. Ni Aneleško in Francosko se na leto pripelj-* 1.500.00) eksotičnih ptic, samo kolibiov 250.000. Za trgovino z nojevimi peresi je Aden glavno trgovišče, vsako leto se jih od tam odpelje 3200 do 3000 kilogramov. Polovico peres dohaj i iz Berberije. Tudi v jnžnej Afriki se noji zelo «oje; v letu 1875 se jih je iznelialo za 7.347.000, v letu 1883 pa uže 85.645.000 frankov.
Častnik Napoleona I. V Li>xemhurgu j« umrl zadnji Napoienov častnik grof G, Toucin, k: s* bojeval v bitki pri Waterloo. Mož je imel 103 let in št ri mesece ter bil skoraj do konca jako čvrst in zdrav. V raznih bitkah je bil sedemkrat ranjen.
Sredstvo za obvezanje ran- Dr. Oppler
je prišel po množiti poskuftnjali do zaključka, da je semleta kiva priporočila vredna kot dobro sredstvo za oheze pri zdravljenju rau. Ako se ga namreč po rani potrosi ter rana z volneno obezo z »veže, naredi se k malu nekaka skorja, ki popolnoma zadoščuje, da se rana v pravem času čisti. To sredstvo je vzlasti priporočilno z i vojake, kajti vsakdo ga ima lahko koj pri roki, ali ^'a pa k malu vdohi.
Romantična poroka. V Parizu je letos
slikar Tenisaier v clikurskem salonu razstavil naslikano Žensko glavo z podpisom : »Poglejte oči I« ki je veliko pozornost vzbu-iila. Škotskemu grajščaku Pelhrynu se je tako prikupila, da je cele ure stal pre t n|o. poiskal je slikarja ter ga nadlegal, naj mu naznani, kde bi mogel videti original, h ta se j h hranil. Nazadnje je rekt l Pelhryn slikarju; >Vi ubijete srečo deklici z svi.jo <rmoylavobtjo. Peljite me k njej, jaz vam dajem beselo, naj bo k«'o In kar noče, da se prihodnji teden z njo poročim.« Zdaj se ;e Temssier udal in peljal zaljubljenega moža v neko borno stanovanje; tu je našel na šivanje pripog-neni lepi onnizek, pi ko j* deklica vstala, opazil je v velik strah, da je grbava in kruljeva, da z brgljo hodi. Ali grajščak je ostal ini'ž heseiia, poročil se je ž ujo. Po poroki pa je vzel mlado ž-uko v naročje, nesel jo v kočijo ter jej rekel: Ti boš živela na mojih posestvih, in veselilo me bode, ako dvakrat na leto dobom poročilo o tvojem zdravji,
Misijom Leta 1885. je bilo poslanih sveto vero razširjat mej pogani: iz jezuitskega reda 89 misijonarjev, iz reda sv. Frančiška 38, iz kongregacije sv Duha 3, iz Marijine družne 9, iz nemškega inisjo-nišča v Steylu 3 misijonarji; največje število je dalo semitijŠče zunanjih misi-jonov v Parizu, od koder je 130 mlade-uičev odpotovitlo v vshodnjo Azijo, da tam popolne mesta, ki so bila po preganjanju ipraznena.
Požari v glediščih. Po nekej statistiki, ki je bila objavljena pred nekoliko časom na nemškem, pogorelo je od I. 1750. do danes 633 gledišč. Od 1.1750. do 1760 zgorela so 4; od 17150. do 1770. 8; od 1770. do 1780. 11; od 1780. dollOO. 13; od 1790. do 1800. 15; od 1800—1810. 17; od 1810. do 1820. 18; od 1821—30. 32; od 1330. do 1840. 30; oi 1840—1850. 54; od 1850-60. 76; od 1860—1870. 103; od 1870-1880. 169; od 1880-1885. 174. Leto* pogorelo je uže 6 glenališčnih stavb. Zaporedno ra-senje požarov je gotovo v razmerju z ra-senjetn števila novih gledišč; ali vendar ni menda častno za novodobno društvo, koje je tako previdno, niti za napredek, Ki j* iznašel toliko noviu sredstev zoper puzare, da se požari tako množe. Holj od zidanih glediščnih stavb je obžalovati uboge človeške žrtve, ki so z njimi v požaru konec storile. In to osobito radi tega, ker je gledišče dandanes ponajveč postalo šola mesenosti, poltosti in korupcije, kder se oči gledalcev več vesele nad odkritimi udi nesramnih igralk, nego nad predstavljano igro. Gledišče je postalo toliko strupa za nedoraslo mladino, koja ne ni smela v nje vstopa imeti, ker v njih navadi se vsa-koršne hudobije ter v sebi zbu li najfinejše strasti.
Statistika nam kažj tudi Število ne-mirnežev, ki so v gleiiifič h kome svojega ž venj i vzeli ali se moćno poSkooovali: od leta 1750 do 1760 pon-sreč-mih jih je bilo 10; on leta 1760 do 1770, 4; o.i' 1770 do 1780, 15; o i 17*0 do 1790, 21; o.i 1790 dn 1800, 1010; od 1800 do 1810, 36; od 1810 do 1820, 85; od 1620 do 1830. 105; o i 1830 do 1840, 813; od 1840 do 1850. 2144; od 1*50 do 1860. 241; od 1860 do 1870, 104; oi 1870 do 1880.1217; od 18S0 do 1885, 6'.'8 os'b. Lota 1794 jih je satm. pri jeoriem požaru 1000 smrt storilo In pri požaru gledišča v Petrogradu 1 1836 sežgalo se je 800 oseb; kdo ne pomni požara v dunajnkeiu •Hiugth-at'u« 212 oseb. V 135 1. toraj je z gledišči vred pogorelo li se uiočno poSkodov i|o 0572 oseb t. j. po-pre čno 48žrtev na letu, ki je vendar ogromno število. Mnogo onih, Ki so smrt storili v poŽirib, bili so gotovo Kristijani in muogo tudi nedolžnih otrok. Nobeden teh si menda n koli ni želel enake smrti ter upal,
EDINOST
da bude mirnejše oči za večno zatisnol na svojem domu, okrožen o>1 svojih dragih; ali prijatelji spravili so ga v gledišče, od koder se nikoli ni več vrnol.
Pri vsem tem pa gledišča vedno rasto in žalibog, ž njimi tudi predstavljanje nemoralnih, stu-asti vzburajočih iger; gledišče ni več flola, kamor se človek gre odpočiti in si duh razvedriti, ampak ono ie postalo v več krajih kraj pohujšanja. Enaka so ponajveč tudi gledališča, namreč igre, ki se v njih predstavljajo, tukaj v Trstu, kder se predstavljajo v laškem jeziku vsakovrstne najnesramniše in brez-verske drame in komedije fcakorŠne n. pr. slovite »Cantico det Cantici«. »Neronei itd. s katerimi se ljudstvo mrliči in moralno kvari zaničujoč vero in Boga. To je vsa ona kultura (?j kojo nam Lahi čez mejo nosr.
Tržno poročilo.
Trgovina v kavi dobro napreduje; sladkor pa je zanemarjen; prav tako je žito iD sploh pridelki, ker se pričakuje dobre letine. Olje ere od rok po trdnih cenah in petrolje je v nespremenjenem položaju. Občne pa so tožne čez slabo petrolje. Les ima prav dobro bližnjo pri-hodnjost. Dobro seno za konje se plačuje
Eo f. 1.70 do 2. kravarji plačujejo pa gorsko lago do f. 2.30.
Borsno poročilo.
Državni papirji so iskani po viŠib kurzih; stanje borse sploh ugodno 1
Dun^jNba l»or«a
dns 25. maja Enotni drž. dolg v bankovcih 85 gld 25 kr.
Enotni drž. dolg v srebru 85 •	45	»
Zlata renta......117 •	35	»
5avst. .... 101 ■	95	•
Jelnice narodne banke . . 878 •	—	*
Kreditne de^'ce . ... 284 .	60	•
London 10 lir sterlin . . 126 •	75	•
Napoleon....... 10 »	02'■
C. kr. cekini...... o •	95	•
Kr. driavnih mark ... 62 •	U5	•
Na prodaj
9 močnih, zdravih Iconj
različne velikosti in B vozov asa hlagro v prav dobrem stanji. — Oglasili se je pri J. Stokelj v Gorici »Via del C'pr*Bsi«, to je v ulici za Kapucini št. 10.
Assicurazioni generali
%' Trstu
(duštvo, ustanovljeno lpta 1831) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vsa veje zavarovanju, posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje steklu — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živenje.
Društvena glavnica in reserva	,
dne 31. decembra 1884 f. 31,490.875 83' Premije za poterjati v naslednjih letih	f 21,006. «41*33 Glavnica za zavarovanje Žive-
nja do 31. decembra 1884. f. 83,174.457-98 Plačana povračila: a) v letu 1884	f. 8,637.596 13
bj od začetka društva do 31. decembra 1884.	f 178,423.338-51
Letni računi, izkaz doseduj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjčneju pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Tergesteo, acalalll. v prvem nadstropji.	19- 3«
Spomladansko lečenje
Caj iz tisoč cvetlic
čistilni in krv popravljajoči. E lino sredstvo proti netečnosti, rezavci. zabasanost», ne-delalnosti čevesja. I/,vrstno proti Skrofolam
in vse bolezni vsled pokvarjene krvi. Dobiva se v paketih po 50 soldov edino v odlikovanej lekarni Praxmarer (A.i uue Mori) Veliki trg.	Mestna palača.
V isti lekirni se naprav||ajo vsaki diin pelinovet \a spomladanski lek na podlagi sasaparilje I, vrste z in brez potrofiljive i idure po 30 soldov vsaki
1 II
Javna zalivala.
Vsej p. n. gospodi, ki nam je izrazila svoje sočntje zarad zgube naše strine gospe
Amalije Borghi
in onim, ki so nje posvetne ostanke soremili do grob;», se s tein najtoplejše zahvaluje
Trst, 25. maja 1880.
Rodbina Borgbl.
10—7
V »led
oHl|«iru IIJ»-IjfinnkUliku,
nalroiii in li
thluOH jo rud-vaimkn kisli vndu kot »iieclllkum [pri ■. pritluu, k.tmnjl v fi>l<Si, m hurji ii l>!*lvi> Mih, rlutl f Ili. hram bori Imihorii. *lnt niči, fl^loile-finili bol*xnlh in |>ri k*Uruh » obe«. Kupelji, stanovanja, rcstuTrmr revđuur.icija cono.
Kisla voda, kopellŠče RAOENCE
viito Ji>Vt> obilo" »rmirrv Uthioli-kiulSno«. Oaro-vi pokuhl »o duka-ili, <lu ju u^ljeno-IiIbII »I.ilhlniK url tlu-klli bolH-
r _ ^ — elnuh najbolje« najtfove}« t dravllo.
1—20
Zalomit F. 1'Uute v Ljubljani, P. Sollinjrer via R<|>piL Tram, A. Muzzoll v (iorlci v Celju in Mariboru.
Za ude bratovščine večnega počeščt-vanja svetega Rešnjega Telesa in za tiste, kteri prvo sv. obhajilo spravljajo itd. je,po. sebno priporočljiva molitvena knjiga
KRUH NEBEŠKI
ali
Navod pobožno moliti in častiti
presveto Regnje Telo
s trojno mašo in drugimi molitvami.
Na svitlo dal Janez Zupančič, iupnik.
Tretji zopet pomnoženi in \leplani natis.
Krnb nebeški ie znana knjiga, zlast Častilcom sv. Rešnjega Telesa. Gena te od vis. č. g. župnika Zupančiča spisan* knjige kaže pač dovolj uže to, ker je sedaj uže zagledala tretji natis. Namen j>j je pred vsem počeSčevanje sv. Rešnjega Telesa, vendar pa je vrejena tako, daje popolna molitvena knjigi za vsacetM kri* stijaun. Izdala je ta tretji natis »Vincen-cijevemu družba v Ljubljani«, Priporočamo jo toruj prav toplo zaral lepe vse* bine in pa še posebej zarad dobrega namena; kajti čisti dobiček pride v podporo dobrodelnemu »Vincencijevemu društvu«. — Novi natis obsega tudi »Ses' nedeljsko poboŽnost sv. Alojzija.
Cena je knjigi vezanej v pol usnju 1® kr., vse v usnju HO kr., vse v usnju I zlato obrezo I t; 11, 30 kr.
KATOLIŠKA BUKVARNA
v Ljubljani Mtolnl trg št. e.
Istina dokazuje, da moje dotično naznanilo slavnemu občinstvu je gola resnica.
Prevzel temna mreč celo zalogo dobro narejenih, znamenitih pliiiit in odej iz neku prve tvornice po najnižih cenah, tako da samo jaz sem v titanu predajati za sramotno ceno
fini po f. 1 5O najfinejši f. 1.75
oni a d
KONJSKE PLAHTE
Te plahte so 190 centm. dolge, 130 centm. široke, jako močne, goste kot dilju, trpežne, razno barvane, z barvanimi kraje;ma, nepo-kučljive baže, ter se lahko rabijo kot po-ateljn^odojo. Od %Neli otriini svota se po njih radi njene trpoŽnosti in nizke oone poprašuju ter jih mnogo razprodaja, kajti poprej stale so <l'vnlc.m*at toliko. Dalje prodajam tudi
Ode'e za koči aže
najboljše kakvosti. line, zgotovljen«1, velika, raznobarvane in bordinr e, po nuj nižji ceni samo po t for. HO kr. komad.
RAZPOŠILJANJE z povzetjem ali predno pošiliastvo denarja.
NeprifltopajoŠe blago vzame se nazaj ter se denar koj nazaj poglj >.
Napi >4 :
UNIVERSAL-EXP0RT-BUREAI': S. Low
II. Flossgasse 2 Wien.
mm
30 kvintalov
izvrstnega sira iz po^netei"* mleka je po jako nizki ceni od 2S do 30 kvintal naprodaj pri
Mlekarskem društvu Zaioml-nom pri Tomlnu. 4—1
immmm»mimmmm
Riunione Adriatica di Sicurta
v Trstu
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah
Glavnica in reaerva društva dne 31. decembra 1883
Glavnica društva	gld. 3,300.000' —
Reservni fond oo dobičkov • 536.62202 Posebna reserva dobičkov od
zavarovanja na življenje	150.000' —
Rezervni fond za podjetje na premikanja vrednostnih efektov lUl.uOO' — Premijna reserva vseh oddelkov » 7.342.780-36 Reserva za škode	• 267.001 —
V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati
v prihodnjih letih ...» 16,951.118-57 Skupni znesek vf. h škod plačanih odi. 1838 do 1883 gld. 111,919.847 01
Urad ravnateljstva 7—24 Via Valdirivo, fit. 'J (v lastnej Sihi)
Zdatno pod fabriško ceno znižano
posreduje pri naročilih za točno plačilo ali obroke
Zastop kmetijski strojev
za slovenske pokrajine pri A, Debevcu v Ljubi ani Hiišerjeve ulice št. 3
Od vsake kupii]e za »Narodni Dom« prime ren donos.
■S* Ceniki na zuhtjer bozplaSno. iKliSli l£Cr lX| AnSClCCi CE| £Ci
LA FILIALE IN TRIESTE
deli' I. r. prlv.
Stabilimento Austr. di Credito
per oommerolo ed Induatrla.
VERSAMENTI IN CONTANTI
Banconote: 2*i4°/o »nBU« Interes«« vera« preavvle« di 4 glornl 3 » » a • • »8» 3^4 •» a a » a 30 •
Per le lettere di versamento athmlraente in clrcolazione, il nuovo tasso d' interesne co-mincier4 a decorrere dalli ^27 corrente. 31 eor-rente e 22 Novembre, a se^onda del rispettivo preavvuo
Napoleoni: 2»|«°|0 «n«u« Intereaae vera«preavvlio dl 30glornl 3 • » » a a ■ 3 neal 3H4 • a a	•	> > 6 •
Banco Giro:
Ban onot« 2'/»7o sopra qualunque aomma Napoleoni senza interesni Assegni
sopra Vienna, Prapa, Pest, Bruna, Troppavia. Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spese.
Acquisti e Vendite di Valori. divise e incasso coupons V,0/,, Antecipazioni •sopra Warranta in contahtl, interesso da con-vnnirsi.
Mediante apnrtura di credito a Londra provvigion« per 3 musi. • eiTeltlŠ'i,0/,, interesse annuo sino 1'importo
di 1000 per importi superiori da con Trleate, 1. Ottobre 1883	17-48
Tržaška hranilnica
Spreiemlje denarne vloge v oankov-cih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do lt. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3°r# Plačuje vsak dan od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 čeprav tirecei. zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej,zneske od 100 do 1000 gld. z od povedjo 3 dni, čez 1000 gold. z o i poved jo 5 dni. Eskomptuue menjice, domicilirane na
tržaškem trgu po.......3T/4*I#
Posojuje na državne papirje avstrij-
sko-ogrske do 1000 gl. po . . . 4*/#0l, više zneske v tekočem računu po .............4M/iffl
Daje denar tuli proti vknjiženjti na posestva v Trstu, obresti po dogovoru.
Trst, 24. marcija 1883. 9—

Marijaceljske
želodečne kapljice,
Pndiivitni n»uki In molitev rugiaviuu ki jih mora znati kdor
hoče prejeti bv. birmo, sv. pokoro, sv. ob-hajilo, in sv. zakon, zove se mala knjižica katera je izŠia v naši tiskarni in se dobiva
po 4 nove.
Svarilo!
Enako zvoneče naznanila niso kot posnemanja ter so pred njimi svari. UŽe SO let obstoječa tvornica za
ŽREBAKE in KOCK
razpošilja samo po Seneralvertretung des Export-Waarenhaua »z.Auatrla« la Wien, Ober-Dttbling, Mariangaaae Nr. 31,
KONJSKE PLAHTE
Te plahte so 190 centim. dolge, 130 cent. široke, jako močne, goste kot dilja, trpežne, razno barvane, z barvanimi krajicami po fp. 1.50 se zavijajem vred.
Prevzel sem namreč celo zalogo dobro narejenih , znamenitih plaht in odej iz neke prve tvornice po najnižih oenah, tako da aamo Jat sem v stanu prodajati ih za sramotno oeno
Dalje prodajam, dokler je še kaj zaloge
Rumenobarvarie konjske žrebake
2 metra dolge in okolo 1 i pol široke z Seste-rogubnimi plavo-rudečimi ali temno rudečimi krajci n^pokončljive kakovosti komad po fp. 2.25 se zavitkom vred. Kdo jih vzame vsaj 10, dobi jedno povrh, aH se mu pa cena za I0°[o zniza. Samo radi velikanskega izdelovanja in prodaje smo v stanu konjske žebrake tako nenavadne velikosti in tako izborne kakovosti tako nenavadno ceno prodajati. — Na stotine i zahvalnih pisem stoji vedno vsakemu na ogled Razpošiljajo se z povzetjem.
NepristujočSe blago vzame so nnzaj ter se denar koj nazaj pošlje.
Naj se dobro pazi na naslov :
EXPORTWAARENHAUS „z. AUSTRIA«,
VVien. Ober-Dobling. Mariengasse 3i, v vlastitej hiši.	3-12
OBLEKA
le Iz trajne voČje volne, za moža srednje velikosti.
3*10 metrov za jedno obleko:
za gld. 4 96 iz dobre ovčje volne* za gld. 8 — iz boljše ovčje volne; za gld. 10*— iz fine ovčje volne; 7a gld. I2'40 iz j"ko fine volne. POPOTNE OGRINJAČE, komad po pld. 4, 5, 8 in do Rold 12. — Najfineje obleke, hlače, prevlekftČe ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl louen. ko-mis, predenino, cheviot, tricot, ogrinjuče za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča
izvrstno delujoče zdravilo nri vseh boleznih na želodcu. Nenrecenljive dobrote je posebno vidiv njihov pri netečnosti, slabosti želodca, ako z grla, smrdi, napenjanju, kislem pehanji, koliki, želadeč-nem katuru, goreči če (rzavcij pri preobilnej produkciji slin, rumeni« blu-vanji in gnjusu, glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, preobiinostl jedi in pijač v Želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi roti zlati žili ali ha morojdain. Gena steklenici je z nukaaom vred samo 8f> nov. Glavni zalog ima lekarničar *k angelju varhu*	42—52
D. Brady Kremaler, Morava.
V Trstu jih pa dobit.) pri lekarničarju J. Seravalio blizo starega sv. Antona.
„.u„.vu.,o ]f siniUTOjf -..«.-fabriška zaloga v Brnu.
Vzorkl franko. Vzorki /ogledniki) r;»zpo-šiljavajo se gg. krojaškim mojstrom nefran-kovano. PoSiljatve proti povzetji čez 10 gl franco.
V zalogi imnm sukna vedno za več nego 150.000 gld. a. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane muogo suknenih o s t a n k o v, dolzih od 1 d) 5 metrov, in sem tor»j primoran, take ostanke po j a k o n i z k 1 ii f a b r i š k 1 h cenah razpečavati. Vzorki nd teh se ne morejo razpošiljati, zamenjarnjo se pa ne ugajnjočl ostanki ali se poVje denar nazaj. /Opomniti je, da druge firme tudi menjav, jo ostanke, ali proti slabšemu blagu, denar se pa nazaj ne da/.
Vsled posnemanj po sleparskih firmah srm primoran poslnževi ti oglašanja ter prosim p n. obč nstvo da se spominja moje solidne firme ter da me počasti z obilnimi naročbiimi na koje bom vedno pazil.
Dopisi vspreinljejo su v m-mškem, češkem, og rskem, poljskem, italjanakem in irancoskem jeziku.	1—20
Lastni* <iriiiuvo .KlJlNo^i« — ijUmUIj io oagovorm nmunl^: VIKTOH DOLKNu
N.iVrt tiskarna V. Dolenca v Trstu.