novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 28 (1212) Čedad, četrtek, 15. julija 2004 naroči se na naš tednik as» j JS? ~ Scu<>hbilj L’insegnamento previsto dalla Direzione scolastica regionale Sei ore settimanali in sloveno nella scuola media di S. Pietro Dežela je podprla Poti miru V soboto 16. oktobra bo v Gorenjem Tarbiju (Srednje), v prostorih bivše osnovne šole, kjer ima svoj sedež “Okno na slovanski svet” pomemben mednarodni posvet na temo prve svetovne vojne na Kolovratu. Na njem bodo med drugim predstavili in osvetlili izvirne in neobjavljene dokumente, ki so jih v Državnem arhivu na Dunaju odkrili raziskovalci “Okna na slovanski svet”. Na posvetu bodo sodelovali zgodovinarji in strokovnjaki z ljubljanske, dunajske in videmske univerze. Drugi del posveta, naslednji dan, naj bi se nadaljeval v Kobaridu. To je samo del širšega projekta “Poti miru v Benečiji-Sentieri di pace nella Slavia friulana”, ki ga je Pro-loco Nadiške doline predstavila na Deželi in je bil v petek 2. julija financiran v višini 20.000,00 evrov. beri na strani 4 Lo sloveno entra come lingua d’insegnamento nella scuola media di San Pietro al Natisone. Con il nuovo anno scolastico in una delle due sezioni della prima media ci saranno sei ore settimanali di insegnamento in sloveno di alcune materie come matematica, storia e geografia. La notizia ci è stata comunicata dal sen. Miloš Budin che l’ha ricevuta direttamente dal direttore scolastico regionale Pier Giorgio Cataldi. “L’ho ringraziato anche se non è esattamente quello che ci aspetta- II senatore Miloš Budin vamo”, ha dichiarato Budin aggiungendo che comunque questo è un passo avanti importante. Un primo passo, forse, nella direzione della scuola media bilingue. La notizia è stata poi confermata dallo stesso Cataldi. La dirigente scolastica dell’istituto comprensivo di S. Pietro al Natisone, Maria Cac-ciola, rientrata mercoledì 14 dalle ferie, ha trovato la comunicazione e si appresta ad organizzare il corso di studi. “Si è avverato un sogno dei genitori” ci ha detto. Mittelfest 2004 IL TEMPO. LE VOCI £ TV T Cividale, 17-25 luglio Spet močan potres v Soški dolini in pri nas Posledice potresa so v Bovcu bile precej hude V ponedeljek 12. julija je območje Posočja ob 15:04 prizadel potres, ki je imel svoj epicenter štiri kilometre severno od Kobarida. Po italijanskih virih je potresni sunek bil 5,2 stopnje po Richterjevi lestvici, medtem ko je po slovenskih bil 4,9 stopnje. Potres so čutili po celi Sloveniji in v nekaterih predelih drugih devetih držav: Italije. Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Svice, Bosne in Hercegovine, Češke, Slovaške in Nemčije. Naprave urada za seizmologijo so nove sunke zabeležile tudi ponoči in proti jutru, toda je bila njihova magnituda nižja. Seveda so potres čutili tudi v Furlaniji Juljiski Krajini, toda na tem območju večje ško- Denimo, de Kreslin pride v Topoluove ••• Denimo, de Vlado Kreslin de kupe z njim pridejo še tač (Matija). Tuole seje zgo- pride v Topoluove, de parne- harmonikar (Aleksander), dilo v petak, 9. luja, potlé ko se svojo kitaro an ne samuo, klarinetist (Piero) an troben- je Lussia di Uanis, furlanska pesnica, nastopila s svojim ansamblom Quartetto K’ramar. Z nje be-siedami, ki puno krat so “stresle” ljudi, zak so guori-le go mez uejsko, prostitucijo, o-troke... Lussia, ki je paršla na Postajo že sedam liet od tega an že tist krat je pustila svoj “-znak”, je parpravla pot za nastop priljubljenega slovenskega kantav-torja an njega “bande”. beri na strani 5 DAŽ, VISTAR,,, ^ fauETj t (cyWcìta-' de ni bilo. Ljudje pa so se res prestrašili, tako da so telefonske linije gasilcev in civilne zaščite bile stalno zasedene. V Čedadu in Benečiji so sunek seznali na kar močen način, saj je bila razdalja med mestom in epicentrom le nekaj kilometrov, vsekakor pa ni prišlo do razvidnih posledic, z izjemo vasi Klenje, kjer je padel kos zvonika. Na Goriškem so se v samostanu na Kostanjevici ter na svetišču Are Pacis pojavile razpoke po stenah, med prebivalci pa je prišlo le do strahu. Doslej edina potrjena žrtev je 59-letni planinec, Maurizio Rosini iz Moše na Goriškem, ki ga je med ekskurzijo na severnem pobočju Krna skalovje pokopalo. V nesreči se je poškodovala tudi Rosinije-va žena, Maria Babudri, katero so rešilci odpeljali na zdravljenje v šempetrsko bolnišnico, a se je že vrnila domov. Seveda je spomin takoj padel na potres pomladi leta 1998, vendar so takrat bile posledice hujše, saj je tresenje doseglo magnitudo 5,6 po Richterjevi lestvici in povzročilo veliko razdejanje, sicer mnogo stavb ni bilo še obnovljenih, kar je pripomoglo k temu, da je gmotna škoda bila precej večja. V ponedeljek so na Tolminskem in Kobariškem bili prebivalci spet prisiljeni kljubovati precejšnjim težavam: zaradi vdorov je bila cesta Kobarid-Bovec zaprta celih pet ur, prišlo je do ukinitve telefonskih in električnih zvez, v Bovcu pa je nekaj ljudi moralo noč prespati v telovadnici. (f.v.) beri na strani 4 novi ma ta jur Četrtek, 15. julija 2004 2 V četrtek 8. julija je v slovenskem parlamentu potekalo četrto srečanje Slovenci iz vsega sveta na srečanju v Ljubljani Aktualno Prejšnji teden je v slovenskem parlamentu potekalo vseslovensko srečanje, ki so se ga udeležili številni predstavniki Slovencev v zamejstvu in po svetu. Poleg Franca Pu-ksica, presednika parlamentarne Komisije, ki je srečanje priredila, je med drugimi spregovoril tudi zunanji minister Ivo Vajgel. Poudaril je, da bo zunanje ministrstvo polagalo veliko pozornost vprašanjem Slovencev po svetu, v sosednjih državah pa bo Slovenija vedno postavljala na dnevni red manjšinsko vprašanje. Letos je bilo srečanje priložnost za bolj poglobljeno razpravo in soočenje, saj je delo potekalo po vsebinskih sklopih v skupinah. Jasno so prišli do izraza tudi odprti problemi med državo Slovenijo in Slovenci po svetu in v zamejstvu. Generalni konzul v Trstu Jože ŠuSmelj je nov generalni konzul Republike Slovenije v Trstu. Slovenska vlada ga je že pred dnevi imenovala in 19. julija bo prevzel svojo novo službo. Gre za izkušenega diplomata, ki odlično pozna stvarnost dežele Furlanije Ju-ljiske Krajine in problematiko slovenske manjšine. Med drugim je tudi zelo pozorno spremljal pot našega zaščitnega zakona v parlamentu in na to temo napisal knjigo “Zgodba o zakonu”, ki je izšla letos. Sušmelj je bil prvi slovenski generalni konzul v Trstu, dalj Casa je delal na slovenskem veleposlaništvu v Rimu, nato na zunanjem ministrstvu v Ljubljani, v okviru katerega je med drugim predsedoval Jože Sušmelj slovenskemu delu stalne mešane komisije za izvajanje do-loCb Videmskega sporazuma. Osnovna naloga slovenskega konzulata v Trstu, je izjavil Sušmelj, bo spremljanje položaja slovenske manjšine in izvajanja zaščitnega zakona ter intenzivega sodelovanja med Slovenijo in Furlanijo Julijsko krajino. V prvi vrsti je bila ugotovitev, da je vprašanje Slovencev v zamejstvu in po svetu politično vprašanje. Po osamosvojitvi se je s tem ukvarjal minister, nato je bila ta skrb poverjena državnemu sekretarju, sedaj pa direktorju urada, kar pomeni, da je prišlo do prehoda s politične na birokratsko funkcijo, kar je po splošni oceni huda napaka. Zato je bila postavljena zahteva, naj se Uradu vrne dostojanstvo političnega organa, ki naj mu na-Celjuje politik. Podan je bil tudi predlog, da bi Urad po novem deloval v okviru predsedstva vlade. Predsednik republike Janez Drnovšek je sprejel delegacijo, v kateri je bil Rudi PavšiC kot presednik koordinacije slovenskih krovnih organizacij v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. IPisr ao L iz Rima W* Stojan SpetiC 4%..„ S Med zadevami, ki so predmet noCnega preverjanja odnosov v Berlusconijevi desnosredinski koaliciji, je tudi volilni sistem. KršCansko demokratska zveza Marca Follinija zahteva namreC spremembo dosedanjega sistema, (ki je enomandatni na triCetrt, v ostalem pa proporCni, nikakor pa ne večinski) z inaCico koalicijsko-pro-porCnega sistema, s katerim še volimo župane ter predsednike pokrajin in dežel. Osebno sem prepričan, da je sedanje volilno skrpucalo v Italiji posledica zablod, nastalih po padcu ideologij in iskanju krivcev za korupcijo v minulem desetletju. Mario Segni je tedaj sprožil referendum proti preferencam, Ceš da so krive za korupcijo, in zmagal. Sledila je volilna reforma, ki nam je dala sedanji enomandatni sistem s proporCno korekturo. Toda ta ne jantci upravljivosti države, niti stabilnosti vlad. Sedanja, Berlusconijeva, je namreC kolikor toliko trdna samo zato, ker je premier istočasno gospodar Doma svoboščin in zaveznike izsiljuje z grožnjo o takojšnjih predčasnih volitvah in izgubo oblasti. Z Oljko pa smo vlado zamenjali kar štirikrat! Sistem, kakršnega predlagata Follini in Buttiglione doloCa izvolitev 555 poslancev s Čistim proporčmm sistemom za vse stranke, razen tistih, ki ne zberejo enega milijona glasov. Uvaja torej nekakšen triodstotni prag. Ostalih 75 poslancev pa bi bili večinska nagrada za zmagovito koalicijo, ki bi tako imela trdno podporo v parlamentu. Za senat pa predlagajo proporCne volitve po deželnih okrožjih z izračunom ostankov na vsedržavni ravni. Odprto je vprašanje, ali naj koalicije vnaprej določijo tudi bodoCega premierja ali pa bi ga državljani izvolili neposredno, kot sedaj volimo Zupane. V tem primeru bi padec vlade pomenil predčasne volitve. Prednost take volilne reforme je v njeni razumljivosti, saj državljani tako že volijo za občinske, pokrajinske in deželne svete. Izbirali bi med koalicijama in obenem med strankami in kandidati, Cesar jim sedanji enomandatni sistem ne dopušCa. Sedaj je paC tako, da nimaš izbire, kandidata pa ti itak vsiljujejo vrhovi koalicije in močnejše stranke. Nekateri, med njimi Levi demokrati, se take reforme branijo, Ceš da bi se preveC okrepila sredina. Glede na to, da zmerni reformisti itak silijo k sredini, res ne vidim razloga za preplah. Oljka bonsai pa je itak že mrtva in pokopana, odkar se ji je Marjetica odpovedala. Z volilnimi sistemi je kakor z recepti za peko kruha. Vsaka gospodinja hvali svojega in vsak pek ve povedati različen recept. Kruh pa je (skoraj) vedno dober in nasiti. V svetu poznamo veC volilnih sistemov in vsi imajo doloCene prednosti. Po mojem je nedemokratičen samo sistem volitev v ZDA, ki je v marsičem ostanek Časov, ko se je tamkajšnja družba delila med anglosaške gospodarje, njihove brezpravne sužnje in priseljeno poljsko, irsko, kitajsko in italijansko rajo. Laže torej, kdor pravi, da so ZDA najveCja demokracija na svetu. Ta naziv kvečjemu zasluži Indija s svojo milijardo volilcev! V Veliki Britaniji imajo enomandatni sistem, ki ima socialno korekturo, saj so okrožja delavskih in kmeCkih Četrti znatno manjša kot mešCanska. V Franciji imajo dvokrožni enomandatni sistem, kar pome ni, da se v prvem krogu vsi preštejejo, Čemur sledijo kravje kupčije za umik mote Cih kandidatov iz tekme. Francija pozna tudi republikansko solidarnost, ki deluje proti fašistom in šovinistom. Tako je levica podprla Chiraca, da bi ne zmagal Le Pen. Nemci imajo proporCni sistem, le da po lovico kandidatov izvolijo v teritorialnih okrožjih. V skandinavskih deželah z dodajanjem poslanskih mest uravnovešajo zastopstvo spolov. Zanimiv je avstralski sistem, ko ima vsak državljan na razpolago pet glasov. Prvega, ki je vreden pet točk, odda svojemu najljubšemu kandidatu. Drugega, za štiri, tretjega za tri in tako do zadnjega pa kandi datom, ki jim daje prednost pred nasprotniki. Izvoljen je, kdor je v povprečju prejel najveC toCk. Nam bi se najbrž zdelo smešno, toda Avstralci so zadovoljni in to dokazujejo s smotrno izbiro svojih vlad. Nov parlament bodo v Sloveniji volili 3. oktobra Predsednik republike Janez Drnovšek je podpisal odlok o razpisu rednih volitev v parlament, ki bodo v nedeljo, 3. oktobra. Zakon o volitvah v državni zbor doloCa, da mora predsednik republike razpisati parlamentarne volitve najprej 135 dni in najpozneje 75 dni pred iztekom štirih let od prve seje prejšnjega državnega zbora. Prvi mogoCi datum volitev je bil tako 29. avgust, zadnji pa 10. oktober. Drnovšek se je odločil, da volitve razpiše na predzadnji mogoCi datum. Volitve v državni zbor potekajo po proporcionalnem volilnem sistemu, na njih izvolijo 90 poslancev, Slovenija je razdeljena na osem volilnih enot in v vsaki izvolijo enajst poslancev. Po enega poslanca izvolijo še predstavniki italijanske in madžarske manjšine. Za vstop v državni zbor mora stranka preseči 4-odstotni volilni prag. Leta 2000 so poleg velikih parlamentarnih strank dosegli kvorum še DeSUS, SNS in SMS. Z izbiro dneva volitev pa so avtomatično določeni tudi vsi drugi datumi. Tako se bo volilna kampanja zaCela 3. septembra, politične stranke pa bodo morale oddati liste kandidatov do 8. septembra. Sicer v parlamentu so speljali še zadnjo sejo. Državni zbor je uradno ugotovil, da sta s funkcij predsednika in podpredsednika parlamenta odstopila Borut Pahor in Miha Brejc, s Čimer je vodenje poslanske zbornice prevzel podpredsednik Valentin Pohorec. Pahor se je od funkcije predsednika poslovil s krajšim nagovorom, da mu je bilo od spomladi 1990, ko je bil prvič izvoljen za poslanca, v Cast sodelovati pri ustanovitvi samostojne države in njeni uveljavitvi, ki je bila kronana z vstopom v Evropsko unijo. V Bruselj, kamor odhaja za poslanca v evropskem parlamentu, pa bo odnesel spoznanje, da je politika predvsem odnos z ljudmi in manj pogled na stvari. Medtem je v vladni ekipi Ivo Vajgl prevzel mesto dose- Ivo Vajgl danjega zunanjega ministra Rupla. Med parlamentarno razpravo je bil vodja SDS Janez Janša dokaj kritičen do Vajgla in povedal, da ni dorasel Dimitriju Ruplu, ki je medtem prestopil k Janševi stranki. “Prepričan sem, da je Vajgl pravi, ker je eden najbolj izkušenih diplomatov in bo lahko nemudoma prevzel naloge zunanjega ministra,” je bil pri obrazložitvi skop tudi predsednik vlade Anton Rop. Po mnenju LDS Vajgl sicer ni bil deležen tolikšne luCi žarometov kot Rupel, vendar je zdaj, ko so vsi veliki zunanjepolitični cilji Slovenije doseženi, primeren, ker je nastopil Cas politike majhnih in premišljenih korakov. Minister Vajgl je zagotovil, da do konca mandata ne namerava bistveno spreminjati dosedanje zunanje politike. Je pa dodal, da sta v zunanji politiki pomembna tudi ministrov slog dela in njegov temperament. Sam o sebi meni, da so očitki, kako je dolgočasen in siv, da novinarjem na vprašanja ne odgovarja jasno, lahko tudi prednost, kajti v zunanji politiki se nikoli ne pove vsega in ne takoj, temveč se prej razmisli. Posebno pozornost bo namenil kakemu morebitnemu novemu koraku v odnosih s sosednjo Hrvaško in Slovencem v zamejstvu in po svetu. Če bo ocenil, da se kršijo njihove zakonite pravice, bo na to tudi zelo jasno in ostro opozoril. Na Balkanu se bo angažiral v skladu s pričakovanji EU, glede Iraka pa še naprej velja stališče, da bo Slovenija sodelovala pri urjenju varnostnih sil, vendar ne v samem Iraku, (r.p.) è il quinto presidente Tocca a Horvat I deputati sloveni nella seduta di lunedì scorso hanno eletto il nuovo presidente del parlamento. Con 74 voti a favore è stato eletto alla più alta carica Feri Horvat, compagno di partito del presidente Pahor che ha rassegnato le dimissioni dopo l’elezione al parlamento europeo. Non ha avuto invece sufficienti consensi l’ex ministro Dimitrij Rupel, candidato alla carica di vicepresidente. Rupel, rimosso dal presidente del consiglio per la sua eccessiva vicinanza all’opposizione e ritornato a sedere sui banchi del parlamento, ha a-derito al partito democratico di Janša. Horvat Feri Horvat è il quinto presidente del parlamento sloveno dopo Herman Rigelnik, Jožef SkolC, Janez Podobnik e Borut Pahor. La Consulta dice no La Corte costituzionale slovena ha deciso che il referendum sulla costruzione della moschea di Lubiana non si farà. Dopo che la consultazione popolare era stata richiesta da un comitato di cittadini avevano chiesto il parere della Consulta il sindaco di Lubiana Danica SimsiC e la comunità religiosa islamica in Slovenia. Negozi sempre aperti La Corte costituzionale slovena ha preso tempo e prima di deliberare definitivamente ha sospeso l’attuazione della legge sulla limitazione dell’orario di apertura delle rivendite. Sarebbe dovuta entrare in vigore il 15 settembre prossimo in base al risultato del referendum del settembre 2003, promosso dal sindacato dei dipendenti del commercio. La legge limitava l’apertura dei negozi a 10 domeniche l’anno. Gli esercenti hanno chiesto la verifica della costituzionalità della legge. La Consulta ha sospeso la legge ed i negozi intanto la domenica rimarranno aperti. Al voto il 3 ottobre Il presidente della repubblica Janez Drnovšek ha fissato la data per le prossime e-lezioni politiche in Slovenia. Si svolgeranno domenica 3 ottobre. La campagna elettorale avrà inizio ufficialmente il 3 settembre, mentre l’8 settembre scadrà il termine per la presentazione delle candidature. Queste sono le quarte elezioni per il parlamento sloveno da quando la Slove- nia ha conquistato la sua indipendenza. Il parlamento è composto da 90 deputati che rimangono in carica per quattro anni. Mitili di confine I pescatori croati hanno allargato l’allevamento di mitili nel golfo di Pirano, dinanzi a Canegra. E le reazioni slovene non sono mancate. Il presidente della commissione esteri Jelko Kacin ha parlato di una violazione dell’accordo sul piccolo traffico di frontiera e di atti in contrasto con gli impegni assunti dai due ministri degli interni. 11 ministro degli esteri Ivo Vajgl ha dichiarato che l’iniziativa è in contrasto con i rapporti di buon vicinato. Meno disoccupati Alla fine di giugno i disoccupati registrati all’Istituto per l’occupazione era di 89.156 persone, la quota più bassa dall’ottobre del 1991. Rispetto al mese di maggio il loro numero è calato del 2,6 %, rispetto al giugno del 2003 invece il calo è di 5,5 %. Per quanto riguarda la struttura dei disoccupati va detto che per il 46,9 % si tratta di persone senza lavoro da oltre un anno, il 24,2 % è in cerca di prima occupazione ed il 24,7 % ha meno di 26 anni. četrtek, 15: julija 2004 Presentazione domenica prossima a Prato-Ravanca Resoconti di vita resiana 1981-1990 “Pagine di Storia Resoconti di Vita Resiana 1981 -1990” è il titolo del libro che il circolo culturale resiano “Rozajanski Dum” presenterà alla popolazione domenica prossima 18 luglio alle ore 17.00 presso il centro culturale “Ta Rozajanska Kulturska Hiša” di Prato. Il libro, curato da Luigi Paletti, è il quarto della serie iniziata da Aldo Madotto. Infatti i tre precedenti volumi sono stati da lui curati e prendono in considerazione i decenni 1951-1960, 1961-1970, 1971-1980, quest’ultimo portato a termine da Luigi Paletti e pubblicato nel 1994. Quarantanni di storia raccontati attraverso fatti, episodi, piccoli spaccati di vita paesana quotidiana, raccontati mese per mese ed anno per anno. Il libro è composto da 487 pagine ed è arricchito da numerose fotografie, anche di quel particolare decennio. Tantissimi i fatti riportati. Nel 1981 spicca l’attività alpinistica dei Ghiri di Resia che prosegue con successo anche nell’anno seguente. Il 1982 è segnato dalle dimissioni, per malattia, del sindaco Antonio Barbarino, al quale subentra Sergio Di Lenar-do; ma è anche l’anno della vivace e allegra Radio Resia gestita durante i mesi estivi da un affiatato gruppo di O-seacco. Nel 1983 varie e numerose le iniziative: dalla pubblicazione di diversi libri, ai successi della squadra di pallavolo femminile, all’apertura di nuovi esercizi pubblici. Nel 1984 don Alfono Ba-razzutti lascia la Pieve di Prato e arrivano in valle don Maurizio Ridolfi e don Rinaldo Gerussi. Nel 1985 la cultura resiana entra nelle scuole con le iniziative del neonato circolo culturale Rozajanski dum, i Ghiri continuano con successo la loro attività alpi- nistica, nuovo sindaco di Resia è Pericle Beltrame. Nel 1986 prende avvio l’attività della ditta MIR in località Rauna di Oseacco, si comincia a parlare del Parco Naturale delle Prealpi Giulie, si automatizzano gli uffici comunali e Stolvizza, a Natale, è senza acqua potabile. Il 1987 è caratterizzato dalle conseguenze della nube tossica di Černobil, la cooperativa Partecipazione e sviluppo a-pre una sede a Resia, ci lascia Aldo Madotto. Nel 1988 i fratelli Quaglia aprono un maneggio a Oseacco, parte l’attività della cooperativa Lavorare Insieme Delet Ukop, il Gruppo folkloristico Val Resia festeggia solennemente i 150 anni di attività, viene inaugurato il nuovo municipio. Nel 1989 si sco- Luigi Paletti prono nuovi abissi sul Canin, a Sella Carnizza viene organizzata la festa dell’amicizia con gli alpinisti sloveni, viene benedetta la prima pietra della nuova chiesa di Gniva. Infine, nel 1990 molti pascoli e boschi vengono bruciati da un vasto incendio, nuovo sindaco di Resia è Luigi Paletti, in autunno disastroso nubifragio. Per ogni annata vengono i-noltre riportati i dati relativi al movimento demografico riguardanti le nasciteli decessi, le emigrazioni e le immigrazioni, la popolazione anno per anno è la seguente: nel 1980: 1.571; nel 1981: 1.551; nel 1982: 1.537; nel 1983: 1.509; nel 1984: 1.505; nel 1985: 1.495; nel 1986; 1.489; nel 1987: 1.428; nel 1988: 1.421; nel 1989: 1.419 e nel 1990 1.418 con un calo costante in dieci anni (dal 1981 al 1990) di 133 unità. Una fotografia quindi della valle in quel decennio che ha visto concretizzarsi molte buone iniziative anche se purtroppo non è corrisposto un buon andamento demografico. E, ancora più preoccupante, questo trend continua. L.N. TE ROZJANSKI KULTURSKI CIRKOLO ROZAJANSKI DUM W nadèjo 18 dnuw žužulador ja 2004 na ne 5 pòpuldnè tu-w ti rozajanski kultiirski hi'Si čejo pražantet librin “Pagine di Storia Resoconti di Vita Resiana 1981 -1990” ka jé ga napisal Luigi Paletti Rocco Osgnach espone a S. Pietro Rocco Osgnach è davvero figlio d’arte. Abbiamo potuto conoscerlo sabato 10 luglio alla vernice della sua mostra nella Beneška galerija a San Pietro al Natisone che ha voluto scegliere per la sua prima esposizione. E ne siamo orgogliosi. Espone una serie di fotografie, anche di piccolo formato in cui presenta la sua ricerca che va dalla scelta accurata dei soggetti e delle su- perfici, alla rielaborazine delle foto, fino a veri e propri interventi pittorici. Accanto agli orgogliosi genitori (Cristina e Gianni) si è raccolto in galleria un bel gruppo di amici. A fare gli o-nori di casa Donatella Ruttar a nome dell’Associazione artisti della Benecia - Društvo beneških likovnih umetnikov. Il vero benvenuto nelle Valli del Natisone glielo ha dato invece Valentino Flo-reancig, allievo della Glasbena šola di San Pietro al Natisone con la sua fisarmonica. La mostra rimarrà aperta fino al 24 luglio, orario: 11 -12.30 e 17 - 18.30. Parpravla ga je v saboto Auser Nadiških dolin s pomočjo kamuna V Ščiglah vičer v spomin na Luciana Chiabudinija Duor na sred vasi v Šči-glah se je v saboto 10. julija spet napunu judi, spominu, pa tud veselja. Iz sosiednih an drugih vasi so paršli na večer, ki ga je parpravla Auser Nediških dolin, kupe s podbunieško občino, v spomin na Luciana Chiabudinija. An bluo je lepuo, ker Ponediščaka smo lahko spet videl an poslušal. Za tuole se muormo zahvalit Valterju Colle, ki je posneu vič filmu o naših navadah za vse lietne cajte. Njega glavni protagonist an tudi učitelj, kuk je Colle poviedu, je biu Chiabudini. Takuo so vsi radi gledal, de kar je začeu padat daž niso ničku odparli lombrene an gledal naprej. Na začetku so jo veselo zagodli Bintars, na koncu so jo domači še buj veselo zapiel. Trieba pa je še posebej pohvalit ščiglanske Zene, ki so skuhale, spekle, napravle an ponudle tudi lietos vsieh sort dobruot, takuo, de so napravle spet pravi domači senjam. Molti i bei lavori esposti alla mostra, allestita dall’Auser a San Pietro in occasione della festa del patrono, visitata da oltre 400 persone. L’iniziativa ha anche un risvolto sociale e di solidarietà. Per informazioni telefonare a Liliana Bordon di Clenia o all’Auser Nel Parco naturale delle Prealpi Giulie L’uomo e il parco, tanti clic in concorso Potekala bo od 23. do 28. avgusta Doberdob, likovna kolonija mladih Vienna, cori per Natale Il Comune di Vienna invita i rappresentanti dei cori del Friuli, ed in particolare quelli che esprimono significativi a-spetti culturali locali, ad un incontro nei giorni dal 17 al 18 luglio con l’Assessorato alla Cultura in preparazione della manifestazione corale denominata “Avvento Viennese 2004” che si articolerà nei quattro week end precedenti il Natale. Il Comune di Vienna contribuisce in parte alle spese di soggiorno. Ai cori interessati all’iniziativa, su richiesta verrà inviato il programma dettagliato. Per ulteriori informazioni telefonare ad Antonio allo 0432/582358, oppure al 338/9495888. Il Parco naturale regionale delle Prealpi Giulie, in collaborazione con la Biblioteca civica di Moggio Udinese e il Circolo fotografico Helice di Tarcento, organizza il 4. Concorso Fotografico aperto a tutti i fotoamatori, che quest’anno ha per tema: “L’uomo e il parco - Persone, attività e testimonianze nel territorio del Parco delle Prealpi Giulie”. Stavoli, casere, sentieri, passerelle, prati e pascoli costituiscono testimonianze di una quotidianità che ha convissuto con la natura ed ha plasmato giorno dopo giorno il territorio offrendolo oggi pressoché integro ai visitatori ed agli amanti della montagna. Dopo aver messo in luce gli aspetti salienti di carattere naturalistico del Parco con il quarto concorso fotografico si vuole porre l’attenzione sulla figura dell’uomo nel Parco: attività, opere, avvenimenti e tutto ciò che mette in relazione l’uomo con il suo territorio senza dimenticare gli aspetti culturali e delle tradizioni. La manifestazione si compone di due sezioni: stampe e diapositive, che dovranno essere presentate entro giovedì 30 settembre 2004. Info e copia del regolamento: Ente Parco Naturale delle Prealpi Giulie Piazza Tiglio n° 3 - 33010 Resia (UD). Tel. +39 0433 53483 / 53534 centrovisite@parco-prealpigiulie.org Likovna kolonija mladih se je rodila v Vuzenici v Sloveniji, na pobudo osnovnošolskega ravnatelja. Dvajset let se je odvijala na vuzeniški šoli, na njej pa so sodelovali tudi “zamejski” slovenski otroci z avstrijske Koroške, iz Porabja in Italije. Od leta 1990 je kolonija postala potujoča, saj se izmenično vsako leto seli v Slovenijo, na Koroško, v Porabje in v našo deielo. Pri pobudi sodelujejo tudi Zveza Slovencev na Madžarskem, Slovenska Prosvetna Zveza iz Celovca in Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji. ZSKD je pristopila leta 1988 in od takrat redno sodeluje pri njeni organizaciji. Letos bo kolonija četrtič gostovala v naši deželi. Od 23. do 28. avgusta bo potekala v Domu Gradina v Doberdobu. Na njej bo sodelovalo 35 otrok ob spremstvu petih vzgojiteljev. Likovna kolonija mladih je posebna pobuda, saj združuje v sebi več lastnosti. Poleg likovnega dela, ki ga vodijo priznani likovni mentorji, je kolonija ena redkih pobud, če že ne edina, ki združuje slovensko mladino iz vseh držav kjer živijo, ne glede na meje. Je tudi ena izmed redkih pobud namenjenih starostni stopnji od 11. do 15. leta. Kolonija je tudi vsakič izjemna priložnost, da se mladi udeleženci seznanijo s kulturno dediščino in z naravnimi lepo lami okolja, ki jih gosti. Cucina e cultura alla radio Continua su Rai Radio 1 ogni martedì dalle ore 12 alle 12.30 circa, il programma Casanova gourmet, nel quale si analizza il rapporto tra cucina e cultura nel Settecento, come si può ricavare dalle testimonianze lasciateci da Casanova e da altri scrittori. Il programma, realizzato su testi di Pierluigi Visintin, ha per protagonisti, oltre alla cucina del 700, lo stesso Pierluigi Visintin in compagnia di Fabio Malusà, mentre il compositore Davide Pitis interviene al pianoforte suonando brani tratti da opere del 700, spesso accompagnandosi in parti da baritono. La terza puntata va in onda martedì 20 luglio alle ore 12. novi mata j ur Četrtek, 15. julija 2004 L’orgoglio per un concittadino davvero illustre L’abbraccio di Resia a Francesco Madotto -------------------Aktualno — Projekt je predstavila Pro-loco Nediške doline Dežela je podprla naše “Poti miru” Foto ricordo del Gruppo folkloristico con il luogotenente Madotto s prve strani Predsednik Antonio De Toni in njegovi sodelavci so zadovoljni za podporo, ki jo je projektu dal sam deželni odbornik Enrico Bertossi. Zavedajo pa se tudi, da bo treba pohiteti z delom za uresničitev zahtevne in večplastne pobude TežišCe projekta “Poti miru v Benečiji” je, kot reCeno, na posvetu o prvi svetovni vojni in na predstavitvi komaj odkritih dokumentov v dunajskem Državnem arhivu. Cilj projekta je, seveda, ustvariti povezavo med “Oknom na slovanski svet” in Kolovratom, ki je bilo prizorišče vojnih spopadov in kjer je bil tudi legendami general Rommel. Tu so na italijanski in še veC na slovenski strani obnovili zanimiva materialna pričevanja s prve svetovne vojne. Sama po sebi se seveda ponuja tudi povezava s kobariškim muzejem, kjer lahko obiskovalec dobi popolno sliko in dokumentacijo. Zato je drugo pomembno poglavje projekta ustvarjanje turističnih poti spomina in miru. Pro - loco Nediške doline bo tako v nedeljo 19. septembra organizirala voden obisk po ostalinah prve svetovne vojne na Kolovratu. V ta namen bodo pripravili skupino vodičev, ki bodo prevzeli manjše skupine obiskovalcev in jim bodo, po potrebi v veC jezikih, predstavili vojno dogajanje na Kolovratu pa tudi današnjo stvarnost Benečije in širšega obmoCja. Voden obisk Kolovrata in poti miru naj bi nato postal stalnica turistične ponudbe Nadiških dolin. Projekt Poti miru v Benečiji je sicer zelo široko zastavljen in prevdideva tudi fotografsko razstavo o prvi svetovni vojni in vodic, ki naj bi ovrednotil zgodovinske do- E’ stata la cerimonia conclusiva della serie di eventi, iniziati il 3 giugno scorsi, per festeggiare i 45 anni di servizio di Francesco Madotto nell’ambito del corpo dei corazzieri al Palazzo del Quirinale a Roma. Questa si è tenuta al centro culturale di Prato sabato scorso in mattinata ed è stata organizzata dall’amministrazione comunale di Resia. Dopo una dettagliata descrizione della carriera sia al Quirinale che nello sport, illustrata da Cristina Buttolo, neo assessore comunale, a portare il saluto e ad esprimere tutto l’apprezzamento della comunità resiana è stato il sindaco di Resia, Sergio Barbarino, che ha ricordato, tra le altre cose, come Francesco Madotto, sebbene abbia svolto un lavoro che lo ha portato molto spesso all’estero, abbia sempre mantenuto forti i legami con Resia, dove spesso ritornava. Francesco Madotto ha ricordato le varie tappe che lo hanno portato a svolgere una carriera che è arrivata, con gli anni, ai massimi livelli, al servizio di ben otto Presidenti della Repubblica. Tanti a-neddoti e curiosità che, se Il 23,24, e 25 luglio con l’Unione emigranti sloveni A Lusevera emigranti in festa Il 23, 24 e 25 luglio prossimi si terrà a Lusevera la tradizionale Festa degli ex e-migranti, organizzata dalla locale sezione in collaborazione con l’Unione emigranti sloveni - Slovenci po svetu e l’amministrazione comunale. Com’è ormai consuetudine la festa si aprirà con l’inaugurazione di una mostra d’arte. Protagonista quest’anno è Silvana Butterà, artista autodidatta di Rodda che lavora soprattutto il legno e predilige l’intaglio delle maschere. L’inaugurazione della mostra “Maškere an podobe” presso il centro Stolberg avrà luogo il 23 alle ore 19.30. In serata seguirà un concerto con Andrea e David (tango argentino), Genjido (bardo-progressi vefolk), Endorphine (rock deviato) e Arbe garbe (Folk skapunk furlan). Sabato 24 alle ore 19 ci sarà l’inaugurazione dei lavori del laboratorio estivo dei ragazzi, la sera ballo. Domenica 25 festa del dono e dell’emigrante. La messa sarà celebrata alle 11.30, seguiranno i saluti, il pranzo dell’emigrante e nel pomeriggio esibizione di gruppi folkloristici. Conclusione la sera con il ballo. giungere ad Atene per le prossime olimpiadi. A conclusione della cerimonia, presenti autorità civili e militari, l’amministrazione comunale e le associazioni locali hanno voluto esprimere il proprio apprezzamento offrendo dei doni a ricordo della valle. Non sono mancati, ad allietare la cerimonia, i canti resiani effettuati dal coro Monte Canin ed i balli del gruppo folkloristico “Val Resia”. (In) Per 45 anni corrazziere al Palazzo del Qurinale dovessero essere scritti, riempirebbero centinaia e centinaia di pagine. La sua passione, poi, per lo sport lo ha visto partecipe a molte gare di canottaggio, di sci nordico ed altre discipline, dove si è saputo distinguere e ha ricevuto numerosi premi e riconoscimenti. Proprio recentemente è stato scelto dal Coni per portare la fiaccola olimpica quando questa è passata per Roma, fiaccola che ha toccato tutti i cinque continenti prima di Pogled na del obnovljenih jarkov na Kolovratu godke a tudi naravne danosti tudi v sosednjih državah, s okolja. posebnim poudarkom na kul- Vse pobude pa bo spre- turni podobi Benečije in na mljala turistična promocija njeni enogastronomski ponu- BeneCije in širšega obmoCja dbi. (jn) Sede provinciale e agenzie locali IN'PS estiva Obisk deželnih svetovalcev Spazzapan,Blažina in Paselli Skrb za slovensko šolo in otroški vrtec v Krminu Spet močan potres v Soški dolini in pri nas Nuovi oran dal 19 luglio al 3 settembre La Direzione dell’INPS di Udine, procedendo ad una valutazione del ridotto afflusso di utenza presso tutte le strutture della Provincia durante il periodo estivo, ha ritenuto necessario rimodulare gli orari di apertura al pubblico. La sede provinciale di Udine, Via Savor-gnana 37, e le agenzie di Cervignano, Civi-dale, Codroipo, San Daniele, Tolmezzo, osserveranno nel periodo dal 19 luglio al 3 settembre prossimi il seguente orario: dal lunedì al venerdì dalle «re 8,30 alle ore 12,30. L’INPS inoltre informa che non sarà, pertanto, assicurato in questo periodo il servizio di informazione pomeridiano, consuetudinario invece per il resto dell’anno. Anche per quanto riguarda il presidio del punto cliente 1NPS presso il Comune di Marano Lagunare, nel periodo dal 19 luglio al 3 settembre, questo servizio sarà sospeso. Deželni svetovalci Demokratičnega zavezništva Mirko Spazzapan, Tamara Blazina in Maurizio Paselli so se udeležili sestanka na krminski občini z županom Cucutom in odbornikom za šolstvo Bigotom. Govorili so o problemih slovenske šole, zaCenši s prostorsko rešitvijo za otroški vrtec in bodoCo možno ureditvijo tudi za osnovno šolo. Deželni svetovalci so se predhodno pogodili z deželnim odbornikom za šolstvo Robertom Antonazem, ki je zagotovil finansiranje posega s katerim želi občina Krmin zgraditi novo telovadnico za šolsko središče v Ulici Roma, ki bi istočasno služilo kot športni objekt v samem mestu. Na ta način bi se sprostil prostor sedanje telovadnice, ki bi lahko v bodoCe postalo poslopje za osnovno šolo v slovenskem jeziku. Otroški vrtec za Slovence pa bodo krminski upravitelji iz sedanje stavbe pri sestrah premestili v doglednem Casu v prostore blizu šolskega središča v Ulici Roma, takoj ko bodo od tam preselili italijanske deCke in deklice v vrtec v Ul. Resistenza. Dela se bodo pričela tekom prihodnjega poletja. Spazzapan, Blažinova in Paselli so smatrali, da bi bilo bolje, Ce bi krminski upravitelji poskrbeli za slovenske otroke v doglednejšem Casu, zato so se z županom in odbornikom pogovarjali in menili, da bi bilo bolje, Ce bi preuredili sedanje izpraznjeno poslopje hišnika v neposredni bližini šole. Obvezali so se, da bodo skušali krminski občini priskrbeti finančna sredsta za ta manjši poseg, tako da bi se dela lahko uredila že prihodnje poletje in bi se slovenski otroci lahko vselili že v šolskem letu 2005-2006. O podrobnostih se bo krminski Zupan posvetoval s šolskimi organi, v prvi vrsti z ravnateljico Miroslavo Braini. s prve strani V Mali Vasi sta se posedeli dve nesanirani hiši, medtem ko je sunek v Bovcu povzročil precejšnjo škodo trgovini Alpkomerc pri Hotelu Alp in nekaterim gostinskim objektom. Po potresu seje položaj zelo zaostril v Drežnici in sosednjih vaseh, kjer je poleg gmotne škode na hišah in infrastrukturah prišlo do pomanjkanja pitne vode. Bovški župan Danijel Krivec je izjavil, da bodo posledice potresa razvidne predvsem na turizmu, ker se je sezona komaj zaCela in množica ljudi je že zapustila PosoCje. Slovensko Ministrstvo za finance je takoj po katastrofi sporočilo, da bo vlada za prizadeta obmoCja zagotovila sredstva za odpravo posledic naravnih nesreC takoj potem, ko bo civilna zaščita ocenila položaj prizadetega območja. V torek je skupaj s finančnim ministrom, Dušanom Mramorjem, ter s prometnim ministrom, Markom Pavliho, prišel tudi predsednik vlade Anton Rop, ki je naglasil na prisotnost in pomoč države prizadetim, (f.v.) = Postaja Topolove Mozzi, Una persona che sa scrivere e raccontare, un uomo che usa il treno come “casa viaggiante”. Bastavano questi due requisiti per invitare Giulio Mozzi, scrittore e insegnante di scrittura creativa padovano, a Topolò? Forse no. Allora ecco il motivo fondamentale: a Topolò viveva una prozia del padre di Mozzi, una certa Mlinič. Così ha raccontato lui stesso durante l’incontro avvenuto giovedì 8 luglio nella “sala d’aspetto” della Stazione, credendoci forse non mol- Četrtek, 15. julija 2004 ti il diritto di esprimerci”) e di quale metodo usi nel suo lavoro. Era una serata dedicata alla narrazione. All’incontro con Mozzi ha così fatto seguito la conferenza di Corrado Della Libera, insegnate udinese di storia dell’arte. Della Libera, già autore del rinvenimento dei documenti che hanno portato alla luce l’esistenza, fino al 1939, del vecchio aeroporto di Topolò, ha scoperto, in un dipinto del Bellunel- 10 risalente al 1476 che raffigura una crocifissione, 11 profilo del monte Škarje, a sud del quale si trova il paese di Topolò. (m.o.) narrazioni sul filo delle parole to perché “per mio padre anche Adamo ed Èva erano dei parenti”. Questo è stato, comunque, solo l’inizio di un racconto durato quasi due ore. Da quello che pensava, da giovane, avrebbe fatto da grande (“Non ho mai voluto fare qualcosa da grande. Nel 1991 ho scritto una lettera ad un’amica fingendo di essere un altro, lei mi rispose: è carino. Io mi dissi che avevo scritto un racconto, e così ho iniziato a scrivere”) a quello che fa da grande. Uno scrittore, ma anche una delle poche persone Giulio Mozzi a Topolò che, non essendo Umberto fico, vive di scrittura, come insegnante e come consulente di una casa editoriale. Mozzi si è confessato, parlando del suo modo di essere scrittore e del suo rapporto con il lettore: “L’equivoco è pensare che il raccontare sia la parte centrale della cosa. Il lettore fa in modo che esista la letteratura, non lo scrittore. La letteratura è un modo come un altro per stare in relazione con gli altri”. Poi del perché insegna a scrivere (“Non siamo in democrazia se non abbiamo tut- Decask vznemirljiv, eksperimentalen in V sredo 7. zvečer se je tudi ameriški eksperimentalni režiser, Bill Morrison, vrnil na Postajo Topolove, kjer je predstavil nekaj izmed svojih kratkih posnetkov ter film Decasia, ki je presenetil gledalce ob izvedbi Sundance film festivala leta 2000. “Decasia” lahko označimo kot kolaž starega, po- kvarjenega filmskega materi-jala, s katerem se je avtor izredno zabaval in opravil zelo zanimivo delo, ki se približuje nekaterim avantgardnim režiserjem iz ’60 let. Stare fotograme stalno "napadajo” madeži, povzročeni od slabega stanja posnetkov, kar privede gledalca do onitičnih občutkov. Kateri je pa Morrisonov namen? Avtor si je v svojem delu dal nalogo, da prikaže dekadenco v vseh njenih odtenkih. S tem, da je prikazal po-mankljivost določenih ma- gnetskih sredstev za prenos informacij skozi več generacij in posredoval razmišlajanje o nestabilnosti spomina, je režiser dosegel, kar si je predpostavil. Crni madeži, ki "ubijajo” sliko, odlično prikazujejo skromnost človeškega spomina. V tem sklopu sekvence izrednega junaštva, o rojstvu otroka s carskim rezom, itn. imajo enak pomen: večnost je utopija, sicer vse je usojeno k pozabi. Čeprav ima film izredno pesimistično sporočilo, priporočam ogled vsakomur, ki želi doživeti nekaj atipičnega in izven navadnih standardov. (Fabio Vižintin) s prve strani Kreslin, brez brade ku smo ga vidli lieta od tegà, pa če se more buj mlad (rodil se je lieta 1953 v Beltincih, v Prekmurju) je začel igrat s svojo “bando” v začetku sedamde-setih an do sedà je izdal trinajst plošč. Puno od njega narljeuš piesmi smo jih poslušal v Topoluovem, od “Namesto koga roža cveti” do “Nekega jutra, ko se zdani”, od “Tista črna kitara” do “Daleč je moj rojstni kraj”. Atmosfera je bla zaries prijetna an Postaja je dokazala še ankrat, da je prostor, kjer ljudje morejo doživiet majhne an velike dogodke, an tel je biu velik dogodek. V saboto se je vičer začela s srečanjem med dvema novinarjema, ki dielata na radiu: Max Mauro od Radio Onde Furlane an Paolo Del Forno, direktor novinarskih oddaj Radia Monte Carlo an Radia 105. Zvočni čar je biu tist, ki so nam predstavli buj pozno glasbeniki, ki so paršli taz Trsta, Parme an Rima, an ki pod vodstvom Mattea Sommacala so igral glasbeni odlomek za 14 pihal. Na tuole je plesna družina Arearea “interpretirala” prostor v vasi z originalno per- fino al vicino confine di Ja-vorsca, dietro Topolò, dove una stele ricorderà Antonio Neiwiller e tutti coloro che cercano di allargare i confini della comprensione umana. Un progetto molto sentito dalla Stazione che si avvale del testamento spirituale di Neiwiller, fin dal 1994. Nel pomeriggio, musica con due formidabili esecutori, l’americano Michael Delia e la messicana Angelica Castellò, alle prese con strumenti non - ordinari, da loro ideati: un piacere per gli occhi e per l’udito. Al tramonto, in più punti del paese, la grande installazione audio-video di Katherine Liberovskaja, artista canadese che nei 15 giorni di permanenza a Topolò ha raccolto i ricordi e le speranze per il futuro di molti abitanti. Un lavoro da non perdere, che sarà fruibile solo nella sera di domenica sui muri e lungo i vicoli del paese. Congedo finale, al leonine, con la Topolovska Orkestra, cioè i Tambours integrati da sax, fiati, fisarmoniche, voci degli ospiti della Stazione. E lunedì, verso mezzogiorno, si inizia a lavorare per il 2005... Takuo se je zgodilo an v ne-diejo, kar je šu daž samuo do Stierih popudan pa temperatura se je zadost znižala. Priet duo tolkalcu Duende v gozdu, potlé glasbena skupina Bovindo so navdušil publiko, takuo ku Les Tambours de Topolò, ki lietos so imiel kot učitelja delavnice Daniele Vi-neis, vič ku deset liet tolkalec Sinfoničnega orkestra Rai. Moč an energija, tuole so predvsem pokazal lietos Les Tambours s svojim koncertom. Na koncu vičera je Simon Obleščak predstavu “Voda”, dokumentarec, ki ga je snemu v vaseh južne Srbije, kjer vasnjani gledajo branit “čudežni” studenec, ki ga če kajšan uporabit za dvignit mineralno uodo. L’omaggio ad Antonio Neiwiller e a Kosovel, che forse fu a Topolò Le ultime giornate dell’undicesima edizione di “Postaja Topolove” Sopra da destra Max Mauro (Radio Onde Furlane), Moreno Miorelli e Paolo Del Forno (Radio Montecarlo e Radio 105) che hanno discusso di passato e futuro delle radio locali e di quelle commerciali. Qui accanto Marij čuk e Ace Mermolja, che mercoledì 7 a Topolò hanno presentato le rispettive raccolte poetiche cista salentino, inaugura quindi il Sanfocahotel di Topolò, luogo di ospitalità acustica come Sanfoca, in Puglia, lo è per i “gommoni della speranza” che lì approdano. La cerimonia elettro-acustica prelude ai due brevi filmati, di Mario Martone e Rossella Ragazzi, su Antonio Neiwiller, presentati da Patrizio Esposito che di Neiwiller fu traterno collaboratore. Nella notte, Fame Chimica, un film-culto del cinema indi-pendente italiano, un pugno nello-stomaco sulle realtà di periferia metropolitana. Lo presenta Gianfilippo Pedote che del film è produttore e sceneggiatore, oltre che una colonna della Postaja fin dalla prima edizione. Domenica, colazione in piazza, verso le 10, e con Patrizio Esposito si camminerà Znan slovenski kantavtor je v petak, 9. luja godu z “bando” v Topoluovem Kreslin v prijetni atmosferi “Postaja” nam je ponudla an druge zanimive reči, od plesne predstave do koncertov an filmov Il gran finale, venerdì, dopo il gemellaggio ideale di giovedì con Mooste, villaggio estone, “la Topolò del Nord”, gli esiti del cantiere tenuto da due grandi del panorama artistico contemporaneo, Danijel Zezelj e Jessica Lurie, un grande del fumetto e uno dei migliori sax della scena internazionale insieme e insieme ai ragazzi del loro laboratorio. Quindi l’incontro con la poesia della čakalnica di Michele Obit: Stefano Del Bianco, certamente uno dei maggiori poeti italiani contemporanei, assieme a Lucija Stupica, slovena dell’innovativo gruppo Beletrina di Ljubljana, e all’ungherese Andrash Imreh. Tre lingue, tre voci, tre culture, tre diverse interpretazioni della vita in un incontro che si annuncia appassionante. “Linear Bells” del musicista Antonio Della Marina: il suono di oggetti ritrovati a Topolò, arricchito ed integrato da armonici chiude la serata. In una casa del borgo, Patrizio Esposito è con “Necessità dei volti”, un progetto che ha visto coinvolte città e personalità internazionali della cultura per ricordare il dramma del popolo Sahrawi. Sabato sapremo se Kosovel è passato o meno da Topolò. A dircelo sarà Davide Casali, in parole e musica, verso sera, cioè verso le sette e mezza di Clodig e Dren-chia. Urkuma, talentuoso musi- formance. Cepru je Su daz, je Postaja doživela tud odkritje topoluovskih toplic. Alessandra Zucchi an Antonio Della Marina sta predstavla zelo učinkovit dokumentarec, ki je pokazu zgodovino toplic an tud, kuo se bo moglo jih obnovit an rekuperat. Zaries puno ljudi je tele d-ni obiskalo Postajo. Ljudje, ki so paršli an od deleča an ki so ostal do punoči al še vič, kaj-Kreslin poje San krat pod dažam, za na z otroci Postaje zgubit nič od tele inicijative. Šport II 17° torneo di calcetto di Liessa si avvia alla sua fase finale “Bar al Ponte” fuori, restano quattro in lizza Venerdì 16 luglio a Liessa sono in programma, a partire dalle 20.30, due partite di calcetto femminile. Nella prima si affronteranno due squadre locali composte da ragazze della zona, nella seconda si potrà vedere all’opera atlete che giocano nei campionati di serie A e serie B. Il ROSTICCERIA 1 >A GIULIA«' , fi t ROSTICCERIA ; 'A GIULIAK lii'UK.crmZ ; -G/UUAC : ROSTIcCEjlA GIULIA ;::r. ... :... Si è conclusa la prima fase del torneo di calcetto di Liessa. Nel girone A tre le squadre che si sono trovate in testa con quattro punti. La prima piazza in classifica è stata assegnata alla Trattoria “la Cascina” di Sorzento che ha superato per 7-1 la squadra di Prepotto. Per 1 gialloneri di “Buria” sono andati a segno due volte Mia-no, Suber e Matiussi, completando le segnature con un gol di Daniele Trinco. La rete della bandiera degli avversari è stata siglata da Massimo Zot- tig- Al secondo posto si è classificata la “Ghatata nera” di Remanzacco che ha superato il “bar al Ponte” S. Quirino 4- 2 relegando gli avversari in terza posizione. Per gli udinesi hanno fatto centro Masetti, P. Cantarutti, Nardone e N. Can-tarutti. Per gli azzurri hanno risposto Daniele Bastiancig e Corredig. Nel girone B al primo posto si è classificata la “Pizzeria Raiz Luciano” di Loch che ha superato per 5-2 la diretta antagonista “Twister” di Civida-le. Per i vincitori hanno fatto centro due volte Cornelio ed E. Tiro, completando l’opera con Chiuch. I ducali hanno risposto con Buzzi e Debergna-ch. Non è stata sufficiente al “Bar Crisnaro” di Savogna la vittoria sulla squadra di Gri-macco “Iurman Commercio Legna da ardere” con il risultato di 5-4 per qualificarsi ai quarti. Il successo dei savo- gnesi è stato firmato da Go-sgnach, autore di una quaterna, e Petrizzo. Per i ragazzi di Grimacco tre reti di Luca Tru-sgnach ed una di Daniele Ruc-chin. Nel girone C tutto è stato deciso nell’ultima serata. Sul gradino più alto del podio è salita la squadra del “Distributore Shell” di Cemur che ha eliminato la “Rosticceria da Giuliana” di Grimacco, superata per 4-2. Le reti dei vincitori sono state realizzate da Luca Bledig, autore di una doppietta, Tomasetig e Federico Chiabai. Per gli avversari La formazione di Grimacco “Rosticceria da Giuliana” un gol di Domeniš e Piero Chiabai. La “Despar di Terli-cher” di S. Leonardo ha battuto (2-1) la formazione del “Paradiso dei golosi” di S. Pietro al Natisone appaiandola in classifica. Grazie a questo risultato entrambe le squadre sono passate ai quarti di finale. Le reti della Despar sono state segnate da Gosgnach e Crisetig, mentre per i pasticce- ri è andato a rete David Spe-cogna. Il primo incontro dei quarti tra “la Cascina” ed il “Paradiso dei golosi” ha registrato il successo dei gialloneri di Pittioni andati a segno con le doppiette di Miano e Sfiligoi ed il gol di Davide Duriavig. Per gli avversari doppietta di Specogna. Nella seconda partita il “Distributore Shell” ha avuto ragione della “Twister” dopo i tempi supplementari. Per i valligiani quattro reti di Tomasetig e quella finale di Paluzzano, all’ultimo istante. L’arbitro 30” prima aveva convalidato un gol fantasma, che grazie all’onestà di Paluzzano ha poi annullato tra gli applausi dei presenti. Per gli avversari sono andati in rete Dorligh, autore di una doppietta, Messere e Tullio. La “Ghatata nera” ha superato per 9-4 la ”Despar Terli-cher” con sei reti di Masetti, due di Feruglio ed una di Cantarutti. Per la Despar due reti di Fabio Valentinuzzi ed una di Crisetig e Osgnach. Nell’ultimo quarto, in vantaggio di due gol messi a segno da Daniele Bastiancig, il “Bar al Ponte” ha subito la rimonta ed il sorpasso della “Pizzeria Luciano Raiz” grazie alle reti di Del Gallo, Cornelio e Crast. Stasera giovedì 15 si giocheranno dalle 20.30 le semifinali tra “la Cascina” - “Distributore Shell” e “Ghatata nera”-“Pizzeria da Luciano Raiz”. Sabato 17 il torneo si concluderà con la disputa delle finali e le premiazioni, (p.c.) A Merso di Sopra il torneo “Sly Volley” Il 15 e 16 agosto in ricordo di Silvano Bevilacqua Per sabato 15 e domenica 16 agosto, presso gli impianti sportivi di Merso di Sopra a S. Leonardo, il Comitato festeggiamenti S. Rocco e la Polisportiva San Leonardo organizzano il 2° torneo “Sly Volley”. La manifestazione viene riproposta per ricordare Silvano Bevilacqua, giocatore e trascinatore della formazione locale di pallavolo. Per informazioni ed a-desioni gli interessati possono telefonare a Denis (cell. 3385370603) o a Marco (3487007774, e-mail: mar-co@pasmil.it). Per chi lo desidera c’è la possibilità di campeggio libero. A Casoni Solarje il maltempo ha costretto a rinviare le partite previste per l’11 luglio “Memorial Diego Namor” a metà, si recupera domenica 25 luglio Il maltempo, domenica II luglio, ha costretto a rinviare, sul campetto di calcetto di Casoni Solarje, la seconda giornata del 4° Torneo di calcetto “memorial Diego Namor”. Le gare previste si terranno domenica 25 luglio. La manifestazione, orga- del sodalizio e giocatore de- nizzata dalla Pro Loco di Drenchia in collaborazione con la società amatoriale per ricordare la figura di Diego Namor, uno dei fondatori gli Amatori di calcio del Drenchia, era iniziata sotto i migliori auspici sabato 10 luglio. Il programma si è svolto L’ammissione d’ufficio che premia il lavoro svolto dal team di Claudio Baulini Valnatìsone in Promozione La conferma giunge da una fonte ufficiale: la Valnatisone è stata ammessa al prossimo campionato di Promozione. Questa buona notizia si è finalmente materializzata dopo due estenuanti mesi di attesa, e ci è stata comunicata personalmente dal raggiante presidente valligiano Daniele Specogna. La notizia ha rafforzato l’entusiasmo tra i giocatori, i dirigenti e gli sportivi locali, che hanno sempre creduto nelle possibilità di ripescaggio, dopo la vittoria nei play-off dei ragazzi guidati da Claudio Baulini. Le nostre previsioni riguardanti l’ipotesi Promozione erano più che lecite, vista la grave crisi finanziaria in cui si dibatte il mondo del calcio professionistico e che, di riflesso, si trasmette ancora più pesantemente nel mondo dilettantistico. Anche tra le nostre società minori più di qualche realtà rischia od ha rischiato la “chiusura” oppure ha intrapreso la strada della fusione con qualche “consorella” per evitare di essere cancellata. Con questi chiari di luna, si registra un crescente disinteresse da parte delle realtà economiche locali alle sponsorizzazioni, anche se in merito è arrivata una legge ad hoc che sembrava dovesse risolvere queste problematiche. Chiusa questa breve parentesi, si può pensare all’imminente futuro, alla prossima’stagione nella quale la Valnatisone del riconfermato tecnico Claudio Baulini si presenterà al nastro di partenza della prestigiosa Coppa Italia dilettanti domenica 5 settembre. Per affrontare questa nuova avventura nella categoria superiore la Valnatisone ha la necessità di rinforzarsi per ottenere una tranquilla salvezza, ma sembra decisa a dare più spazio ai giovani del suo vivaio. Il salto di categoria della squadra maggiore consente inoltre alla società sanpietrina di poter schierare d’ufficio nel campionato regionale la sua formazione Juniores, dopo un anno di purgatorio in quello provinciale. Per l’imminente stagione non si presenterà al via del campionato la formazione degli Allievi, mentre la squadra dei Giovanissimi, iscritta al campionato provinciale, sarà allenata dal tecnico udinese Renzo Chiarandi-ni. Chiude la serie la formazione degli Esordienti che sarà affidata alle cure del tecnico valligiano Gianni Dreco-gna, riconfermato a pieni voti dopo il buon lavoro svolto nella stagione precedente. Paolo Caffi regolarmente grazie alle favorevoli condizioni atmosferiche con la disputa di tutte le gare che alla fine hanno decretato i seguenti verdetti: Grimacco - Dinamo Lase 3-1,1 Bulgari - Z-miešani 3-2, Grimacco - Despar Scrutto 4-0, I Bulgari -Namor 2-1, Dinamo Lase -B.C.B 0-4, ZmieSani - Boars nest 4-0, Despar Scrutto -B.C.B. 0-3, Namor - Boars nest 5-1, P.P.G. Azzida -Iurman 0-0, Sturmtruppen -Muzzanella 1-1, P.P.G. Azzida - I Pelvici 1-3, Simano-vi - Sturmtruppen 2-1, Iurman - Mihialzi 1-1, Atletico galeone - Muzzanella 1-3, Mihialzi - I Pelvici 0-3 ed Atletico galeone - Simanovi 0-1. Domenica 25 luglio il torneo proseguirà a partire dalle 9. Scenderanno in campo, concludendo il programma delle eliminatorie, nell’ordine seguente: Dinamo Lase - Despar Scrutto, Atletico galeone - Sturmtruppen, Grimacco - B.C.B., I Pelvici - Iurman, I Bulgari - Boars nest, ZmieSani - Namor, Mihielzi - P.P.G. Azzida e Simanovi - Muzzanella. Conclusa questa seconda fase delle gare eliminatorie, seguiranno di seguito le par-tite dei quarti di’finale, quindi le gare di semifinale e le finali del torneo. Al termine della manifestazione seguiranno le premiazioni. Tennis dub Cividale campione regionale La squadra femminile Under 12 del Tennis club Cividale si è laureata campione regionale imponendosi sui campi del T.C. Morena al Tennis club di S. Vito al Tagliamento. A decidere è stata la gara di doppio. In precedenza infatti erano terminati con un pareggio (1-1) gli incontri del singolo. Le protagoniste del prestigioso successo sono state le ragazze civi-dalesi Elisa Croatto e Monica Zanuttigh. Non hanno giocato in questa finale Katia Mattellic-chio e Serena Venica, che pure fanno parte del team ducale. Grande la soddisfazione per il loro istruttore Franco Zanuttigh, che vede premiato il suo lavoro che lo tiene impegnato da diversi anni con i ragazzi del vivaio sui campi in terra rossa di Borgo Castello. Ora per le giovani campionesse si apre il tabellone nazionale che a settembre le porterà ad affrontare nuove importanti sfide. — Kronaka —— --------- Ado Cont an njega skupina so se varnili v nediejo 4. luja Spomini na izlet na Nizozemsko Kajšan pride, kajšan gre. Skupina, ki je šla na Nizozemsko (Olando) z Adam Cont taz Fuojde se je damu vamila v saboto 3. luja, v to-rak 6. so se diel na pot pa tisti, ki so se vpisal na potovanje, le na Nizozemsko, s ko-mitatam iz Ažle. Varnil so se damu v nediejo 11. zvičer. Vemo, de so bli vsi kontent, pa od njih napišemo kiek vič drugi tiedan, kar bojo še fotografije. Telekrat napišemo kakuo je šlo te parvim. Zbral so se v pandiejak 28. luja zjutra v Fuojdi. Bluo jih je na 41. Ustavli so se po pot tudi za prespat, takuo, de v Amsterdam so paršli v torak 29. junija an hitro popudan so jih pejal gledat tipično vas Nizozemske Zanzeschans. V sriedo 30. so ostal zjutra v Amsterdam, popudan so se pa pejal, kjer so arzspatril muorje na dva kraja z veliko digo. Parvi dan luja so šli v Rotterdam, an še v miesto 1'Aja. Bluo je za videt puno stvari, pa so irniel tudi cajt se pejat z batelam po kanalih, ki presiekajo Amsterdam, an le grede jest tipične jedila s telega kraja, an še posebno vsake sort sieru. V petak 1. luja so se diel na pot za se vamit damu, ustavli pa so se še v ni-emškim mieste Norimberga. V Fuojdo so paršli v saboto vičer, trudni ja, a zlo veseli za vse kar so vidli an preživiel. Seda Ado že študiera na drug izlet, na drugo gito, ki bo 11. an 12. setemberja v Plitvice. An drugo lieto... vse kaže, de puodejo v Madrid. Ce žel-ta viedet kiek vič, pokličita Ada Cont na štev. 0432/728545. četrtek, 15. julija 2004 Cik an Giovanin sta bla že od mladih liet velika parjatelja. To preteklo nediejo sta šla na senjam v Steverjan za “zmočit” novo motočikleto, ki Cik je biu kupu kajšan tiedan priet. Cieli dan sta jedla an pila, od kjoška do kjoška, an zvičer sta se pobrala pa v gostilno igrat tu karte pruot Števerjanam. Sparvič so igrali za vino an pivo, potlè pa za sude, takuo de o dvieh popunoči, Cik an Giovanin sta zgubila vse, kar sta imie-la: okuole an tavžint evro! Brez fenika tu ga-juf, sta se nabasala na Cikovo motočikleto an se pobrala pruot duomu. Pa že subit potlè je začelo garmi-et, se buskat, an se je uliu tajšan daž, de sta se muorla popravt pod an debeu drieu, pod dobam, za se na vsi zmočit. Vič ku ’no uro sta se tiščala pod tistim debelim dobam an saldu buj je garmi-elo an strele padale okuole an okuole njih. Močan vietar je biu zvarnu tudi motočikleto an glih tenčas, ki Cik jo je šu zade-rjat, adna striela je triščinla tu tist dob an ubila parjatelja Gio-vanina. Prestrašen Cik nie viedeu, kuo vizat ženo Milico za poviedat, de nje mož Giovanin je umaru. Dvakrat, trikrat je ve-tegnu telefonin von z gajufe, dokjer nie ušafu nomalo kuraže an jo poklicu. - Halo, pronto, al ste vi gospa Milica? -je vprašu Cik, kar na te drugim kraju je ču ženski glas. - Ja, sem ist. - je odguorila Milica - Tle guori Cik, pa-rjatel vašega moža Giovanina an na vi-em, kuo vam poviedat, ka’ seje zgodilo! - Ist viem, de so štier popunoči - je odguorila Milica - an bi rada viedela, kode hodeta do tele ure! - Srna bla šla na senjam v Steverjan, kjer srna začela igrat tu karte an potlè, ki sta zgubila an tavžint evro... - Giovanin je zgu-bu an tavžint evro? De bi ga striela ubila! - je jezno zarjula Milica. -Ja, ja, ja... glih takuo je ratalo, gospa Milica! I “maturi” dei Licei di Cividale e San Pietro al Natisone Anche i nostri fra i bravissimi Liceo scientifico Enrico Ammirati 100/100, Umberto Aviani 100, Benedetta Balus 83, Massimiliano Chiuch 82, Chiara Cont 70, Silvia Cornelio 95, Andrea Damiani 60, Massimo De Simone 60, Valentina Di Gaspero 96, Alan Floran 60, Elisa Grosso 94, Riccardo Marzuttini 60, Giulia Mazzarella 70, Moreno Petricig 75, Claudio Qualiz-za 98, Marzia Qualizza 80, Davide recupero 63, Giacomo Salvagno 90, Francesco Spizzamiglio 98, Alberto Vidale 70, Isabella Zorzi 60, Massimiliano Zuliani 70. Liceo classico Anna Blasutigh 70, Federica Brai-dotti 63, Eugenio Candelotto 60, Peter Crisetig 100, Aurora Crucil 100, Stefano Fornasaro 96, Fabio Franz 92, Benedetta Madeddu 67, Federica Obit 68, Stefano Passon 65, Sara Bilioni 100; Simone Pontoni 100, Giulia Maria Urcia Larios 73, Giorgia Zillio 100. Liceo linguistico Gessica Galliussi 65, Elisa Giaiot-ti 94, Cristina Miani 60, Maddalena Petrichiutto 77, Erika Rizzi 90, Marzia Zantovino 78, Laura Zelin 100. Liceo socio-psico pedagogico Marilena Bordon 71, Marta Bor-gnolo 97, Sabrina Borgù 83, Katia Callegher 84, Eleonora Cudicio 73, Martina Delle Vedove 100, Eleonora Pighin 80, Giuseppe Scaiella 78, Elisa Spadoni 86, Laura Zanon 96, Paola Gasparutti (candidata privatista) 78. In seguito ad alcune telefonate ricevute precisiamo che nell'articolo "Scuola media, ce l’abbiamo fatta!" abbiamo indicato i nominativi di tutti i licenziati delle terze medie. I giudizi non indicati accanto ad alcuni ragazzi si intendono "sufficienti", come ci sembrava ovvio. SPETER Spietar / Laze Dobrojutro Martina Vanda Flaibani iz Laz an Piero Michelin sta ratala marna an tata. V pandiejak 5. luja se jim je v Vidme rodila čičica. Dal so ji ime Martina. Puno veseja v družini za rojstvo od tele čičice, posebno za none an za vso družino. Martini, ki bo živiela v Spietre, želmo veselo an srečno življenje. PODBONESEC Ruonac / Remanzag Zbuogam Silvano V videmskem Spitale je zapustu tei sviet Silvano Domeniš. Imeu je 60 liet. Silvano, ki je biu iz Ruonca, je živeu v Remanzage, pa pogostu se je vraču v rojstne kraje. Puno je skarbeu za nje, biu je na čelu skupine Ana v Pódboniescu, biu je tudi predsednik, president GSA Pulfero. Ce je bluo za narest kiek dobrega za njega vasnjane an za vse komunjane, on nie nikdar parmanjku. Biu je zlo poznan tudi v kraju, kjer je živeu, saj tudi tle je biu nirnar v parvi varsti, kar je bluo za narest kiek dobrega. Z njega smartjo je v žalost pustu ženo Danielo, hči Eriko, sestro, kunjade, navuode, taščo, vso žlahto, pru tako puno parjatelju. Na njega pogrebu, ki je biu v Bri-ščah v petak 9. luja se je zbralo puno ljudi za mu dat zadnji pozdrav. SREDNJE Oblica / Videm Zapustila nas je Antonia Predan Za venčno nas je zapustila Antonia Predan - Onorina Baganova po domače. Imiela je 80 liet an je umarla v videmskem Spitale. Onorila je puno predielala dol po Italiji. Kar je zaslužila penzjon se je vamila damu an šla živet v Videm, kjer je kupila stanovanje. Pogostu pa je hodila v nje rojstno vas, kjer je biu tudi nje pogreb v torak 13. luja popudan. V žalost je pustila sestro Mileno ta par Salguj, bratra Annida du Manza-ne, kunjade, navuode an vso žlahto. Deset liet od tega se je v Kravarje rodiu zbor Tri doline / Tre valli. Za lepuo praznovat deset liet diela so se pejal davje v Rim. Zbralo se jih je nih petdeset, bli so pie-uci, parluožu se jim je še kajšan od družine, an še parjate-lji. Je biu petak 2. luja, kar so se s koriero diel na pot. Priet ku so paršli v Rim so se usta- vli tudi v Orvieto an takuo imiel parložnost pogledat telo lepo miesto. V saboto 3. so se cieu dan sprehaja) po Rime an s pomočjo adnega vodiča (guida) so spoznal lepote an še kulturno an zgodovinsko bogatijo telega miesta. V nediejo 4. pa so preživiel kiek posebnega. Piel so par Naše piesmi v Vatikane sveti maši, ki je bla v Vatikane. Zapiel so tri naše slovien-ske cerkvene piesmi, "Usmiljeni Jezus", "Marija mati ljubljena" , "Srečna duša", an še an kos kravarske maše, ki jo je harmoniziru Toninac Qualizza. Je bluo zaries kiek posebnega, ki jih je močnuo gani- lo, komuovlo, piet pred taužin-te ljudi v nargu-orši cierkvi na sviete. Take stvari človek se jih na pozabe. Poštudieral so tudi na Papeža an takuo so mu nesli an šenk: an kua-dar s cierkvico svete Lucije, kjer je napisano po poljsko, italijansko an slo-viensko, an še gubanco. "Lieuš, ku takuo, nie moglo iti!" so nam jal, an ries so bli pru vsi zadovoljni, sodi-sfani. Kronaka SPETER DREKA GRMEK PODBONESEC novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak od 9.00 do 10.30 vsriedood 16.00 do 18.00 v saboto od 8.30 do 10.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 srieda,petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: srieda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 t el. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od17.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za pre-lieve”, je na razpolago “servizio infermieristico" (tel. 727081). Pridejo oni na vaš duom. doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: vsaki dan od pandiejka do sabote od 8.00 do 9.00 an v torak an četartak tudi od 17.00 do 19.00 Čarnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 11.30 do 12.30 Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.l. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Folostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnina-Abbonamento Italija: 32 evro Druge drZave: 38 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Včlanjen v USPI Assodato airUSPI Planinska družina Benečije nedieja 25. julija 2004 Pohod iz Sovodnje do Livka porekivvodi Risalita da Savogna a Livek lungo il torrente Rieka 9.00 Se zberemo v Sauodnji pred gostilno Crisnaro an od tu začnemo hodit ob 9.15 12.00 Pridemo na Livek, kjer bo kosilo (vsak naj poskarbi za se). Možno bo pojesti kaj v vasi, kjer bo vaški praznik Vsak muora pamest za sabo telovadne copate (scarpe da ginnastica), oblieko za se preoblieč, ki jo pustita v Sauodnji an ki an član PdB vam jo pamese do Livka, osebni dokument za čez mejo. Pohod (tri ure parbližno), je srednje zakhteven an nie primieren za otroke, ki nie-majo manjku 12 liet Odgovoren: Germano 0432/709942 - 335/8109009 Miedihi v Benečiji Posebno srečanje za naSe čičice Greta Massera iz Mašere, Angela Venturini an Etena Bevilacqua iz Klenja, an še Martina Vogrig iz Sauodnje (s čeparne roke) so počivale na klopi v liepim parku v kraju Feld am See, kjer žvine žive fraj an kjer se jih more an pobuoščat, kar so jih paršli "pozdravjat" tri sarnjaki. Kajšan je imeu srečo posnet tel liep moment... Takuo so zaključili Suolsko lieto... Telo čudno polietje nič nam na paršenka, paršenkalo nie an otrokam dvojezičnega vartaca iz Spietra, ki so bli organizal an liep popudan v Podboniescu, kjer je kam-ping, za njih zaključno festino. Tisti petak se je daž liu ku iz škafa, tarkaj, de so muorli preluožt njih senjam. Drugi krat jim je šlo buojš, sonce je lepuo peklo an blizu Nediže se je pru lepuo stalo. Otroc -te mineni, te sriednji an te veliki - so pokazal, kaj so se na-vadli za pozdravit šuolsko lieto, ki tudi za lietos je paršlo h koncu. doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 Pru lepuo so igral vsi kupe v predstavi, an potlè še pie-smi an puno veseja. Pohvalit muormo tudi za pru lepe kostume, ki so jih vsi kupe na-pravli gor v šuol. Seda so vsi na počitnicah, te buj veliki se napravjajo za prestopit prag parvega razreda osnovne Suole (prima elementare), te drugi pa za spa-rjet v njih družbo, kompanijo, te male, ki setemberja presto- čnega vartaca (scuola mater- pejo parvi krat prag dvojezi- na bilingue). Kam po bencino / Distributori di turno NEDIEJA 18. JULUA Ažla (kjer so fabrike) Q8 Čedad - Agip (na ciesti za iti v Vidam) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 17. DO 23. JULIJA Čedad (Fontana) tel. 731163 OD 16. DO 22. JULIJA Škratove tel. 723008 Njivica tel. 787078 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Minisini (Čedad): do 18. julija Rezija: do 18. julija