V zadevi slovenskih zemljiških uknjižb. Govor deželnega poslanca dr. Jos. Serncca v deželnem zboru štajerskem. dne 17. prosinca 1888. Visoka zbornica! Ko sem prvokrat bral piročilo večine, razvnel me je posebno tisti stavek, ki govori o dveh jezikib, katera bi mi Slovenci imeli. Ali ta gnev minil me je kmalu; kajti hitro sem prišel k prepričanju, da se ta stavek ne more resnim zmatrati, ter da o takih trditvah preneha vsak daljni razgovor. Jaz že delujera na spodnjem Štajerskem od leta 1870 in sicer 5 let kot koncipijent in 12 let kot odvetnik. V tem času nabral sem si veliko skušenj. Držal sem se vseskozi pravila, da nesem nikdar za sloveuske stranke delal nemških pisem, nego pobotnice, dolžna pisma, kupne pogodbe itd. delal sem ? tistem jeziku, v katerem me je stranka nagovorila, razen če so me prisilile kake posebne okoliščine k 6emu drugemu. Posebno pa, od kar sem odvetnik, napravljal sem za slovenske stranke, za tožnike ali tožence, — izvzemši malih izjem — vedno le slovenske uloge. Od početka zadovoljil sem se s tem, da so bile slovenske uloge vsprejete; tu in tatn so se slovenske uloge rešile v nemškeai jeziku. Uradoiki takrat niso slovenskega jezika bili tako zmožni, torej se še ni dalo doseči, da bi se vseskozi reševale uloge v slov. jeziku; pa od doe do dne bilo je veČ slov. rešitev. Pri vseb okrajnih sodnijah na Spod. Štajerskem prišle so v zemljiške knjige kar tropoma slovenska pisma. Kakor jaz, delali so tudi drugi. Bila je to velika do~ brota, katero smo s tem skazovali na pravosodnem polji slovenskemu prebivalstvu. Koliko sitnob, koliko nesrečnih pravd sem videl nastalih iz tega, ker je Slovenec, neznajoč nemški, podpisal ali podkrižal nemško listino! Prišel je potem k meni rekoč: Bmoj Bog, to se mi ni prečitalo, o takem dogovoru ne vem nič; pogodba seje drugače glasila, to se je v pismu izpustilo". Taki list;ni se ne inore pripisovati dokazilna moč, kajti listiaa se mora prečitati onemu, ki ne zna sam brati, Slovencu pa, ki ne zna nič nemški, se more taka listina samoraztolma&iti. Kdo pa je porok, da je tolmač pri prelaganji pravo zadel? Djtični Sloveuec mora podpisati listino samo s slepo nado, da je tolmač pošten mož, ter da je tudi pravo pogodil. Pravd nastalih iz takih nppravilnostij imel sem mnogo in konec je bil navadno, da je miral sodnik sp )zuati na priče, ki so bile mvzoče, ko se je listina delala. Listina sama pa se ui jema'a kot dokaz, tako da jebilabrezvsake vrednosti. Sodnik moral se je ozirati samo na to, kar so priče govjrile, kako se je v resnici ustna pogoiba glasila; iz li^tine pa se nikakor ni dalo razvideti, kaka je prav za prav pogodba. Po teh skušnjah sem se ravnal. Nikdar pa se mi še saojalo ni, da imamodva sl o • venska jezika: novoslovenski in nvindiški". Govoril sem skmetiin omikaniml Slovenci saino jedeu jezlk, ter poznam samo jeden slovenski jezik. Pa slovenski jezik govori se v deželnem zboru kranjskem, časniki in knjige se pišejo v njem, neštete stranke se ga poslužujejo; kako bi vender vse to mogoče bilo, če tega jezika ne bi nikdo razumel ? O_enjam le družbe sv. Mohora v Celovci; ta družba dava po sedem do osem slovenskih knjig na leto vsakemu svojih udov, ter broji čez 30.000 udov; to neso le omikani Slovenci, nego večinomakm^tje; in tojedokaz, da našL kmetje' bero in knjige razumijo; kajti kako bi mogoče bilo, da bi tako z veseljem seg^li po teb knjigah in bili udje te družbe, ako knjig ne bi razumeli? Morebiti, da se je še dalo v 1860. letih preiti preko nas in našega jezika na dnevni red; pa takrat smo komaj začeli delovati; do takrat še nesmo imeli nobenih šol. N.iše ljudstvo še takrat ni znalo brati niti pisati. Danes je to, hvala Bogu, drugače! Velik del našega ljudstva bere ter mu ja s tem mogoče se dalje izobraziti, ko je že šolo za- pustilo; in to je potreba sedaj v veku telegrafov in železnic, da vsakdo, tudi v najzadnji koči, b?re in se dalje izomika. To je tudi naš cilj, to hočerao doseči, in opazujemo, da aaš kmet v kulturelnem oziru veselo napreduje, odkar nau dajemo berila v narodnem maternem jeziku. Kaj stori naš kmet, če dobi slovenski odlok ? Če ne zna sam brati, pokliče pa kakega šolarja, da mu tožbo, odlok itd. prečita, ter ve potem takoj, za kaj se gre. Mlajšim kmetom, ki še ne vedo o uknjižbah, predznambah, zastavni pravici, obravnavab in o jednakih izrazih, se morajo taki pojmi pojasniti, starejši posestniki pa, ki so iraeli s sodnijo že večkrat opraviti; razuraijo vse te izraze ter se št' nikdar ni pripetilo, da ne bi razuraeli odlokov, ako so le bili v pravilai slovenščini. Bil sern maogokrat priča, da je toženec, ki je dobil s'ovensko tožbo, vedel pri sodniji koj povedati, za kaj je poklican ter se pozival na to, da stoji v tožbi to in to; nasprotno pa, da je bil zelo nevoljen, če se mu je poslala nemška t o ž b a, ter da je rekel, da ae ve, zakaj da je poklican. Kako težavno je za kmeta, če dobi nemške tožbe in nemške odloke! V marsikateri vasi ni nikogar, kdor bi nemški razumel; mora se torej dotičnik zanašati na sodnijskega slugo, ali pa na ka kega drugega človeka, o katerem se govori, da baje nemški razumi. Ta mu raztolmači odlok dobro ali slabo. kakor ve in zna; in če kmet ni toliko previden, da bi šel s takim nemškim odlokom h kakemu odvetniku ali n jtarju, prigodi se mu navadno, da se mu je odlok krivo raztolmačil, ter da je vsled tega zamudil obroke ali kake druge potrebne korake. Zaradi tega je treba toliko prošenj za opravičenje zamujenih dnevov. Dotični kmet se opira na to, da ne razume nemškega odloka; di je sicer vprašal, kaj da odlok pravi, da p.-i se mu je reklo, da to in to ter da je vsled tega potrebno zaraudil; on da torej ni kriv, če je zamu.iil. Takim aedo8tatnostim upirali smo se mi vedno in smo jih tudi že odpravili v veliki meri. Z velikim zadovoljstvomsmem torej reči, da amo pravosodju neizmerno koristili 8 tem, da smo dali kmetom slovenske uloge in odloke, s katerimi kmetdobro izhaja in gavarujejo, da se mu ne godi krivica. Pravnim trditvam gosp. dr. Wannischa ho6em samo postaviti nasproti prvi stavek § 102 obč. zemlj. zakonika. Ta zaukazuje, da se mora n k n j i ž b a izvršiti samo vsled pismenega ukaza zemljiško-knjižne sodni;e ter se mora izvršiti natanko tako, kakor se ta ukiz glasi. Nikdo ne more dandanes več zanikati Slovencein na spodnjem Štajerskem priborjene pravice, da dobijo na slovenske uloge slovenske odloke, torej tudi na slovenske zemljiško-knjižne uloge slovenske odloke. 0 vprašanji torej, kako se ima uknjižba izvršiti, ni deželni zbor kompetenten soditij, kajti slovenski odlok mora se ntako uknjižiti, kakor se glasi", torej slovenski. Sodniku se ne more ukazovati, da riaj izda odlok v dveh jezikih. Kako se more torej uknjižba izvršiti v nemškem jeziku, ako državni zakon ukazuje, da se mora upis izvršiti tako, kakor se glasi ukaz zemljiško-knjižne sodnije. čez to zaviro se ne da preskočiti. Nadalje omeajam naredbe, ponati3nene v predlogu manjšine in podpisane od deželne nadsodnije svetovalca Scbmeidel-na. V tej naredbi stoji proti koncu, da ukaz justičnega ministerstva pravi, da je običaj, ki se je urinil pri nekaterih sodnijah, da dobi namreč stranka sicer slovenski odlok, da pa se za zemljiške knjige naredi nemška prestava, nepravilen ia uepostaven. In res, očividno je, da je silno nevarno, če se dopušča, da se izdaai odlok prelaga in še le ta prevod odda v zemljiške knjige. Kdo se bo zauašal, da se je res tako ukajižilo v zemljiške knjige, kakor mu slovenski odlok pravi, ako ve, da se je ta odlok še le prestavil in da se ie uknjižba izvršila še le na podlagi te prestave. Vsi ti pomisleki kažejo, da nikakor ne more določevati deželni zbor, v katerem jeziku naj se v zemljiške knjige upisuje, nego da mora biti jez.k, ki velja po postavi pri sodaiji kot aavaden in v katerem se ulagajo uloge, isti, v katerem se tudi upisuje v zemljiške knjige; kajti vsebina tega, kar se v zemljiške knjige upiše, je bistven del sodnijskega odloka, ter ne spada k notraoji ureditvi zemljiških knjig. Zatorej pa ne more biti govora o tem, da bi naredba visokega pravosodnega rainisterstva segala v korapetenco deželnega zbara. Poslanec g. dr. Wannisch navaja naredbo od leta 1862 o rabi sloveaskega jezika pri sodnijab. V letu 1862 se je res sarao izreklo, da se smejo uloge v slovenskem jeziku ulagati in reševati Bpo mogočnosti" tudi v tem jeziku. Pa to je bilo leta 1862 in to je bilo za takratne čase umestno; kajti takrat je bilo le raalo sodnikov, ki so bili popolaem vešči slovenskega jezika. Danes smo pa Slovenci že na boljšem mestu. Od takrat smo Slovenci dobili časnike in knjige v svojem jeziku, nesmo ostali taka uboga čreda, ki ni imela nikogar, ki bi jo poučil in bi ji dal berila. Dandanes imano Slovenci že dovolj duševne brane v svojem jeziku. No, ali pa hočete Vi naš narod omikati ali poufevati, Vi, ki ne morete ž njim niti govoriti, niti za njega kaj pisati? Kaj ste storili Vi do zlaj za izomiko našega naroda? Slovenci srao, hvala Bogu, tako daleč, da lahko gledamo s pomilovanjem na tako govoričenje, o novoslovenskem in rvindiškemB joziku! Konečno moram še tudi spregovoriti o korakih -visokega deželnega odbora. Deželni odbor je oblastvo za celo Štajersko; zarad tega bi se pa tudi moral obnašati jednako tiepristranski proti Slovenrem kakor Nemcem, da se morejo Slovenci kakor Nemci nanj ozirati z jed¦nakim zaupanjem. Kolikor najmanje sraemo terjati, je, da deželni odbor. v katerem sedijo Nemci, ki se pouašajo s svojo uarodno zavestjo, ne pozablja, da tudi Slovenec čisla svojo narodnost, ter da je ponosen, da je slovenske krvi! Deželni odbor mora ^nati, da ima Slovenec jako nežen čut za svoje pravice, h katerim tudi spada pravica, da sme v fivojem jeziku nastopati pri sodaijah, ter da si ne bode dal odvzeti te teško priborjpne pravice! Pri obravnavi te zadeve moralo bi se v poštev jemati, da imajo prebivalci na Spodnjem Štajerskem jako živ naroden čut, da jih mora torej globoko užaliti, ako vidijo, da se jim skuša odvzeti pravica, katero jim davajo državne postave, katero priznava vlada, katera je pri sodnijah v veljavi, ter ima najboljše -nasledke! Eako prijetno je za slovenskega posestnika, ~k\ zna pisati in brati, da more sam v zemljiških knjigab pogledati in prečitati, kaj je pri njegovem -zemljišfii uknjiženega; in da se mu ni treba za>našati, kaj in kako se mu uknjižbe raztolmačijo. Zakaj ne privoščite Slovencem i e g a? A1 i je zaraditega nemštvona škodi, 6e se na prošnjo, katero uloži Slovenec sam ali pa njegov pooblaščenec zanjvslovenskemjeziku, izvrši uknjižba pri njegovera lastnem z e m I j i š č i v slovenskem jeziku? Pri nas spodaj občevanje mej Nemci in Slo- venci ni tako napeto, poznam nemške trsrovce v Oelji, ki razpošiljajo po deželi slovenska pisroa, druge zopet, ki dado v »Slov. Gospodarji" tiskati svoje anonse; 6e kdo pride k nemškim trgovcem in govori slovenski, postreže se mu v pravilnej slo- venščini; zatorej ni res, da bi v mejsobnem ob- •ievanji vladalo raej oberaa narodoraa toiiko so- vraštvo. Zigotavljarn Vas, da satno nekateri za- grizenci in zakotni lističi skušajo zasejati terorizeii in sovraštvo, in da tisti najbolje ravna, ki se za to ne zmeni, nego mirno naravno gre svojo pot. Nemam iluzije, da bode večina visokega deželnega zbora odstopila od svojega predloga, v katerem se nahajajo globoko nas žaleče besede: naj se izreče hvala deželnemu odboru za njegovo zgoraj obsojeno ravnanje, katero sega tako daleč, da nam se skuša kratiti naša pravica, namreč da se v zemljiške knjige glede uaših zemljišč upisuje v našem jeziku, ter da se hoče celo zaradi tega pri državnem sodu uložiti pritožba! Te iluzije, da bi se dal visoki deželni zbor prepričati, aemam, — saj mi je predobro znana zgodovina te zbornice. Vender jedno Vam rečem, in zdaj ne govorim sam zase, nego v imenu blizu 400.000 štajerskih Slovencev: Danes stojimoSIovenci na drugem mestu, kakor v 186 0. Ietih. Dandanes ne more nobena večiaa tukajšnje zbornice Slovencev predrugačiti. Vinasnebodeteprepričali,da se potegujete za napredek, ako nas skušateoropati maternegajezikav šo 1 i inv uradulSklepajte, karhočete! Vinas sicer lahko ranite, nas lahko žalite in zaviratevnašem napredku,pa, zadušili ne boste več našega naroda, niti zadržali njegovega vidnega in neprestanega napredka! —-Kljubu vsakemu priti8ku hodili bodemo jsvojo pot in si konečno priborili jednakopravnost v vrsti avstrijskih narodov! Obžalovati pa je, da se od strani dež. odbora in dež. zbora ponavljajo taka žaljenja. Ravno ta deželai zbor in ve6ina dež. odbora poudarjata vedno, da je Štajerska celokupna in da se ne sme razdeliti. Ako Vam je res ua tem kaj ležeče, pa ne trgajte sami vedno vezi, ki nas spaja; ta vez se trga najbolje s tem, če se žali naša narodnost, če se govori o »novoslovenskem" in awindischtt, če se sklepajo taki predlogi, kakor je predstojeii, v katerih se pravi, da zasluži obsojeno postopanje deželnega odbora Bhvaležno priznanje". Razumi se, da bodem glasoval za predlog manjšine. (Živahno odobravanje in ploskanje na desni.)