GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
v   %   *)
Kamniški občan
LETO XXIX.
KAMNIK, 9. OKTOBRA 1989
Kamničani o ustavi
Občinska konferenca SZDL je ob sprejemanju republiških ustavnih dopolnil, tik pred republiško skupščino v septembru, pripravila konferenco za ustavo, kjer so kamniški delegati oziroma člani konference še enkrat poudarili v osnovnih okoljih temeljito pretehtano odločitev, da tudi Kamničani vztrajamo pri predlogih ustavnih dopolnil, predvsem kar zadeva takoimcno-vana sporna dopolnila, in se tudi odločno izrekli za demokratične volitve, ki morajo biti predvsem jasne in bolj enostavne. O samih volitvah pa naj natančneje spregovori volilni zakon, ne pa da se v ustavi takorekoč spet za nekaj let zacementira odločanje o načinu volitev. Ustave namreč ne smemo pisati glede na dnevno politiko. Kamničani so še izrekli proti potrjevanju ustave z referendumom (kar je bil predlog alternativcev). Na konferenci za ustavo pa je bilo slišati tudi mnenje delegata, ki je dejal, da ga zelo moti, da se v kamniški občini oziroma na tokratnem zasedanju vseskozi »tolče« po alternativcih, čeprav bi se morali vsi zavedati, da imajo oni največ zaslug, da smo sploh začeli razmišljati o ustavnih spremembah.
R. G.
Podpisovanje listine do konca leta
Na zadnjem predsedstvu občinske konference SZDL smo izvedeli, da se je ludi Kamnik aktivno vključil v podpisovanje Temeljne listine, kije postalo že kar množično tik pred sprejetjem ustavnih dopolnil (tudi zaradi pritiskov iz drugih republik). Kamničani smo do konca septembra, koje bila Temeljna listina na voljo na več javnih mestih po občini, zbrali okrog 6.500 podpisov. Odslej javnega podpisovanja listine ne bo več, vendar pa jo bo do konca leta mogoče podpisati še na krajevnih konferencah SZDL in v prostorih občinske konference SZDL v Kamniku.
R. G.
Nov »režim« na Veliki planini
V začetku tega meseca je bilo po sklepu izvršnega sveta, Komunalnega podjetja Kamnik kot bivšega upravljalca in DO Stol ustanovljeno družbeno podjetje RC Velika planina. Omenjena akcija je bila temeljito pretehtana te na več sejah občinskega odbora medobčinske gospodarske zbornice.
Osnovna sredstva in drobni inventar so prenesli na skupščino občine Kamnik, ta pa je vse to prenesla na Stol, ki je po novem lastnik podjetja. Kar pa je morda pomembneje — s tem ta ugledna kamniška firma prevzema nase ne le finančno, ampak tudi moralno tveganje, so opozarjali nekateri člani izvršnega sveta in ob tem mislili predvsem na večni problem večih interesov na planini — žičničarji, kmetijci, gozdarji in še kdo bi se našel.
Za Stol, ki je poleg svojega finančnega vožka zagotovil preko sozda Unilcs celoten organizacijsko svetovalni in finančni inženiring novega podjetja, je to seveda velika odgovornost, zato pričakuje pomoč celotne družbenopolitične skupnosti — predvsem sodelovanje ostalih kamniških podjetij. Vsekakor pa se bo treba povezati tudi z domžalsko in mozirsko občino, pa tudi s podjetji iz širše ljubljanske kotline. Planina se mora namreč nasloniti na celo dolino — ta pa se vsekakor razteza dlje kot do občinske meje.
Predvidoma do konca leta bodo pripravljene razvojne usmeritve ve-likoplaninskega kompleksa, ki bi bili osnova za pridobivanje bodočih sovlagateljev oziroma lastnikov podjetja, ki naj bi v delničarski obliki začelo delovati v začetku prihodnjega leta.
Program nadaljnega razvoja bo vsekakor združeval vse interese na Veliki planini, bo pa tudi osnova za vse naložbe na tem območju. Najprej pa bo seveda treba sanirati obstoječe objekte.
R. G.
Spomin na 50-letnico skojevskega kongresa
• Občinska volilno programska konferenca ZKS
Prenovo ZK podpreti
z dejanji,
ne pa z besedičenjem
Volilno programska seja občinske konference ZKS Kamnik je 28. septembra ocenila delo občinske organizacije ZK v zadnjem letu in pol in sprejela programske usmeritve za nadaljnje delo.
Izvolila je tudi nove organe občinske konference ZKS; 21-članski komite, komisije in delegate za kongres ZKS.
Za novega predsednika občinskega komiteja ZKS je bil izvoljen Horst Hafner, za sekretarko predsedstva OK ZKS pa ponovno Brigita Zalezina.
Kamniško organizacijo ZKS bodo na 11. kongresu ZKS zastopali Alojz Franc, Mojca Koretič •n Mojca Poznanovič.
Dosedanji predsednik OK ZKS dr. Vladimir Breznik je Uvodoma opozoril na aktualna Vprašanja družbenoekonomskega razvoja v zadnjem obdobju in aktivnosti komunistov na tem področju. Poudaril je, da so ob Uveljavljanju nove vloge ZK ostale Še nedorečene oblike in metode njenega dela.
Posebej je podčrtal vlogo občinske gospodarske zbornice pri razreševanju problemov materialne podlage za družbene dejavnosti.
Dejansko odločanje delegatov v skupščinah SIS so močno ovirali birokratski odnosi, ki so močno načeli tudi razmerje sredstev med republiškimi in občinskimi SIS v škodo slednjih.
Pravočasno bomo morali v občini pripraviti nove proizvodne programe, da nas ne bodo presenetili socialni pretresi.
V razpravi je sodelovalo sedem delegatov, ki so se lotili aktualnih vprašani šolstva (Mojca
Horst Hafner, novi predsednik OKZKS
Maleš, Mojca Poznanovič). položaja gospodarstva v občini (Vinko Gobec, Janko Gedrih, Maks Lavrinc), uresničevanja ustavnih sprememb (Horst Hafner) ter preobrazbe družbene lastnine in upravnih organov (Anton Ipavic).
Kot je bilo rečeno v razpravi, pri nas še vedno nismo presegli miselnosti, da so družbene dejavnosti zgolj strošek. Na področju šolstva nas samo čakanje na nacionalni program ne bo odrešilo, če se sami ne bomo lotili tega vprašanja.
Na področju gospodarstva in nekaterih družbenih dejavnosti v občini (zdravstvo) so bili doseženi nadpovprečni rezultati, ki pa nas ne smejo uspavati. Pospešiti je treba razvoj kmetijstva, trgovine in turizma.
Sprejete ustavne spremembe moramo čimprej začeti uresničevati in podpreti ukrepe zveznega izvršnega sveta. Tudi za zvezo komunistov velja, da je treba Ku-
čanovi usmeritvi »dati podporo z dejanji, ne samo z besedami«.
Čimpreje se moramo dogovoriti, kdo bo postal lastnik družbene lastnine. Ne smemo pristati na samopostrežen način razpada družbenega premoženja.
Će borno oblikovali socialne programe, morajo le-ti izhajati iz zasnov družbenoekonomskega razvoja.
Glede državne uprave je bilo rečeno, da jo je treba organizirati tako, da bo bolj učinkovita. Preučiti pa kaže tudi smotrnost sedanjega števila občin v Sloveniji.
Zveza komunistov si bo prizadevala za tako organiziranost in oblike dela svojih članov, ki bodo ustrezale njihovim potrebam in okolju, v katerem živijo in delajo, je rečeno v programskih usmeritvah, ki so jih sprejeli na konferenci.
F. S.
Šestega avgusta 1939 so se na Mali planini v kamniški občini zbrali mladi delegati iz vse Jugoslavije na 5. državni konferenci SKOJ. Med udeleženci so bili iz Slovenije Lidija Šent-jurc, Boris Kraigher in Stane Bobnar, iz ostalih delov Jugoslavije pa Ivo Lola-Ribar, Leo Mates, Dobrivoje Radosavlje-vič in drugi.
Na konferenci so sprejeli pomembne sklepe za nadaljnji razvoj zveze komunistične mladine v času pred bližajočo se vojno nevarnostjo. Za novega sekretarja SKOJ so izbrali Iva Lolo-Ribarja. S konference so poslali tudi pozdravno pismo takratnim jugoslovanskim prostovoljcem v španski državljanski vojni.
V spomin na 50-letnico tega dogodka so k obnovljeni plošči pri Lectarjevi koči na Mali planini predstavniki družbenopo-
litičnih organizacij (OK ZKS in OO ZZB NOV) in Skupščine občine Kamnik položili venec. Spominska plošča je vpisana tudi v Vodnik po poteh spominov NOB na Kamniškem. Zato so udeleženci skromne spominske slovesnosti poslali s spominskim zapisom in žigom opremljen Vodnik udeležence-
ma 5. konference SKOJ, Lidiji Šentjurc in Stanetu Bobnarju. Tovarišica Lidija Šentjurc se je sekretarki občinskega komiteja ZK Brigiti Zalezina s posebnim pismom toplo zahvalila za to pozornost in izrekla svoje priznanje, da v občini Kamnik v taki obliki ohranjamo izročila narodnoosvobodilnega boja.
F. S.
Vabilo
Občinska konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin Kamnik vabi vse rezervne vojaške starešine, da si ogledajo razstavo sodobne oborožitve in vojaške opreme.
Razstava bo v vojašnici »Bratstvo in enotnost« Ljubljana-Polje in sicer:
v četrtek, 19. 10. od 15. do 19. ure
v petek in soboto, 20. in 21. 10. od 8. do 18. ure
v nedeljo, 22. 10. od 8. do 16. ure
Ker je to enkratna priložnost, predlagamo vsem rezervnim vojaškim starešinam, da se razstave udeleže v čimvečjem številu.
OK ZRVS Kamnik
Zahvala za dolgoletno sodelovanje
V začetku septembra je bila na Občinskem štabu za teritorialno obrambo priložnostna slovesnost, na katero so povabili dolgoletne aktivne člane njihovega štaba in se jim ob tej priliki iskreno zahvalili za prizadevno sodelovanje in prispevek k razvoju teritorialne obrambe. V imenu občinske skupščine, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij se je Alojzu Štrosu, Haroldu Pra-perju, Niku Pinteriču in Janezu Romšaku za njihovo dolgoletno delo v štabu zahvalil načelnik občinskega štaba teritorialne obrambe Tone Fišer.
Foto; R. G.
• OK ZKS o gospodarskih rezultatih
Namesto socialnih novi proizvodni programi
Ne smemo se preveč zanašati na sorazmerno dobre rezultate, ki jih kažejo analize polletnega gospodarjenja, so poudarili člani občinskega komiteja ZKS na svoji zadnji seji v tem mandatu. Rezultati so v dobršni meri tudi odraz novega obračunskega sistema. Naša pozornost mora biti
usmerjena v učinkovito razreševanje tistih gospodarskih problemov, ki v bližnji prihodnosti lahko pomembno vplivajo na naš nadaljnji razvoj, zlasti na zaposlenost in standard naših občanov.
V tej zvezi je predsednik izvršnega sveta omenil vpra-
šanja zaprtja rudnika kaolina, ekološke rešitve proizvodnje v Utoku, ustanovitve novega podjetja RTC Velika planina, ureditve novega odlagališča odpadkov in še nekatera.
Čeprav bodo po izjavi direktorja RKK (Rudnika kaolina in kalcita) rudnik kaoli-
na zapirali postopoma, pa se sindikat zavzema za to, da bi morali pravočasno pripraviti program prezaposlovanja delavcev tudi za druge podobne primere. Predvidene povečane nezaposlenosti tudi v naši občini ne bi smeli čakati pre-križanih rok. Verjetno pa bi bilo bolje, če bi nameso socialnega programa več napora namenili iskanju novih proizvodnih programov.
Ob zaključku seje komiteja se je vsem dosedanjim članom komiteja za njihovo delo zahvalil predsednik občinske konference ZKS Vladimir Breznik.                          p s.
2
KAMNIŠKI OBČAN / 9. OKTOBRA 1989
S seje izvršnega sveta
Iz delovnih organizacij
Hitreje do vozniškega izpita
Na eni svojih zadnjih sej je občinski izvršni sret sprejel informacijo o razmerah v avto šoli v Kamniku in zadolžil občinski sekretariat za notranje zadeve, da se aktivno vključi v reševanje nastalih problemov. Slednji že sedaj po svojih zakonskih določilih strokovno nadzira delo in poslovanje kamniške avto-šole. Že dalj časa je tudi opozarjal na motnje, je na seji izvršnega sveta povedal načelnik sekretariata Vinko Poličnik, ki resno odpirajo vprašanje nadaljnjega obstoja avto-šole.
Ta je sicer v preteklih letih dosegala kar zadovoljive rezultate, vendar pa so se letos začeli pojavljati večji kadrovski problemi (pomanjkanje inštruktorjev), čakalna doba za teoretični in praktični del izpita pa se je izjemno
podaljšala (od dveh mesecev za teoretični izpit do petih mesecev za praktični del izpita). Da ni vse v najlepšem redu, pa kažejo tudi rezultati, ki v posameznih mesecih letos niso dosegli niti 30 odstotkov.
Vse našteto pa še ni vse. Število potrebnih ur, ki so daleč od tega, da bi bile poceni, se iz leta v leto veča. Tako je bilo lani poprečno število ur na kandidata 33, letos pa kar 51.
Ker je to seveda edina avtošola v Kamniku, so nemogoči pogoji povzročili, da so kandidati začeli odhajati v druge avto šole. Vozniški izpit naredi v Kamniku kar 500 do 700 občanov letno, zato je nesprejemljivo, da se Kamniča-nom ne zagotovijo boljši pogoji. Število kandidatov za opravljanje izpita je vsako leto večje in edina avto šola očitno ni več sposobna
nuditi boljših, predvsem strokov-nejših uslug, so ugotovili člani izvršnega sveta. Eden je celo pripomnil, da je zelo vesel, da je zadeva končno prišla v javnost, saj je to trenutno najbolj skorurn-pirana dejavnost v občini. Večmesečno Čakanje na začetek tečaja je blagorečeno poniževanje občanov, zato je za razbitje monopola, ki ga ima avtošola v Kamniku, nujno potrebna konkurenca.
Izvršni svet je na seji podprl predlog občinskega sekretariata za notranje zadeve, da se v kamniški občini ustanovi dislocirana enota Integrala, ki v Ljubljani že več let uspešno vodi avto šolo, obstoječo avto šolo v Kamniku pa opozarja, da zagotovi kakovostnejše usluge in predvsem zmanjša čakalno dobo.
R. G.
Arboretum zapira vrata obiskovalcem?
Če ne bo drugače, bodo s prvim novembrom edini slovenski arboretum v Volčjem potoku zaprli za javnost. Dolgoletno moledovanje, da se ta ustanova samo z veliko prizadevnostjo delavcev v DO Arbortum stežka preživlja, je bilo očitno zaman. Čeprav je ustanovitelj Arboretuma republiški izvršni svet, ta ni zagotovil sredstev za njegovo vzdrževanje. Kljub obljubam različnih republiških ustanov, da bodo zagotovili stalen denarni vir, je ostalo vse le pri obljubah.
Že nekaj časa je tudi preteklo, kar je kamniška občina zahtevala ukinitev republiške pristojnosti, da bi potem kamniška in domžalska   občina   sami   poskrbeli   za
vzdrževanje, in seveda tudi sami odločali o usodi njegovih parkovnih površin.
Republiške institucije se obnašajo skrajno birokratsko, saj se sklicujejo le na kršenje določb zakona o naravni in kulturni dediščini (Arboretum je namreč z odlokom razglašen za spomenik oblikovane narave), če bi kamniška občina — po mnenju republiškega komiteja za kulturo skomercializirala del parka in ga zaprla za obiskovalce. To je seveda le bezanje od problemov, park je namreč živa stvar,ki se ga ne da zaviti v celofan in postaviti v muzej, ampak gaje treba stalno gojiti, vzdrževati, za kar pa je potreben denar, ne le pokroviteljski nasveti republiške kultur-
ne skupnosti.
Zaprtje parka je prestavljeno s prvega okrobra na prvi november, občinsko vodstvo pa si bo v tem času prizadevalo, da bi to naravno dediščino vključili v nacionalni program in tako dobili denar za njegovo vzdrževanje. Če pa republika ne bo za to, bomo v občini z vso odgovornostjo do nacionalne dediščine sami začeli reševati ta problem in za Arboretum iskali tudi dodatne programe v širši okolici samega parka (kmečki turizem, kamp, golf....) Zavod za naravno in kulturno dediščino v Kranju pa bo medtem pripravil vse ukrepe za zavarovanje tega spomenika oblikovane narave.
R.G.
Plodovi sonca in zdrave zemlje?
Letos jo je kamniški delovni organizaciji Eta vreme še posebno zagodlo. Zgoraj zapisane vrstice že lepo zvenijo. So pa bolj vaba, reklama za nakup ozimnice, kije v tem obdobju, kot vsako leto, tudi tokrat v Eti najbolj aktualna.
Direktor delovne organizacije Alojz Franc nam je povedal, da je bila letina takorekoč katastrofalna - pri vseh pridelkih, razen
rdeče pese.
Še posebej slabo so obrodile kumarice. Ob slabem vremenu jih je napadla še bolezen, tako da so od planiranih 2.400 ton kumar pridelali le 320 ton. Zato so 850 ton uvozili iz Madžarske. Belgije in Nizozemske, s čimer pa niso v celoti nadoknadili velikega izpada. Zelo slabo je obrodila tudi rdeča paprika. Makedonske je precej manj, pa tudi gnije zelo, zato jo uvažajo iz Grčije, Turčije, Bolgarije in Romunije. Uvoz je bil namreč nujen prdvsem zato, ker je ajvar njihov najvažnejši izvozni izdelek. Izvozijo ga kar 70 odstotkov. Seveda pa izvoz aj-varja zaradi visokih cen surovin (uvožena paprika) še zdaleč ne bo dohodkovno donosen.
Sicer pa letos v Eti nastajajo novi presingi. V prodaji je že solatna omaka oziroma preliv, v razvoju pa je še preliv za testenine in dva džema eksotičnih okusov - kivi in mango, ki bosta v prodaji po novem letu.
»Kakšne bodo nadaljnje razvojne usmeritve v naši prehrambeni industriji, bo precej odvisno od letošnjega prehrambenega sejma »Anuga« v Kolnu, ki se ga bomo tudi iz naše organizacije sredi oktobra udeležili v kar naj-
večjem številu,« je povedal direktor Ete.      '
V  polletju so dosegli razmeroma ugodne poslovne rezultate. Prodaja je bila boljša kot lani, česar niso pričakovali - predvsem zaradi tanjšega žepa kupcev. Kljub vsemu pa dobro kaže tudi za ozimnico, pravi direktor, ljudje kupujejo naše izdelke, verjetno tudi zato, ker smo dobri, je še optimistično poudaril.
Etina akcija »ozimnica '89« bo trajala do 15. oktobra. Cene so zajamčene. Plačilni pogoji pa ugodni - prek sindikalne organizacije je nakup plačljiv v dveh obrokih. Sindikati lahko naročajo ozimnico kar pri Eti ali pa v najbližji trgovski organizaciji z živili. Velika ozimnica stane 480.000 dinarjev (12 kozarcev)v mala 250.000 dinarjev (kozar-" cev), šest kozarcev različnih kompotov stane 360.000 dinarjev, delikatesni paket s šestimi kozarci Etinih dobrot stane 210.000 dinarjev, novost pa so paketi z dresingi in ketehupi, kjer šest kozarcev prav tako stane 21 starih milijonov. Šest kozarcev mešane solate je po 18, kisle repe in kislega zelja po 16, rdeče pese po 21, paprike in paradižnika pa po 22 starih milijonov. Poudariti je treba, da trenutno Eta niti ni najdražja, Vojvodinci jo vztrajno lovijo v cenah, prav tako Vita-minka iz Banja Luke. Cene so pri tovrstnih izdelkih nekoliko nižje le v Makedoniji.
V   tej delovni organizaicji je v tem trenutku aktualna tudi reorganizacija njihovega sozda Mercator, ki se bo preoblikoval v skladu z novim zakonom o podjetjih. Zaradi združevanja kapi-
tala in reprodukcijske verige, ki je vezana predvsem na Mercator, ima Eta velik interes ostati v tej združbi. Tako se bo Eta organizirala kot podjetje z omejeno zavezo, kot sestrska firma v poslovnem sistemu Mercatorja. ki se bo oblikoval po principu holding organizacije. Eta bo tako združevala najmanj 37 odstotkov svojega družbenega kapitala in z ostalimi v bivšem sozdu Mercator zagotovila začetni kapital poslovnega sistema. Odstotek združevanih sredstev je po zagotovilih direktorja enak deležu Etine prodaje v Mercatorju, tako je to neposredna kapitalska zveza v blagovno denarnem sistemu.
R. G.
V Kamniku prodam opremo za dnevno sobo, spalnico, termoakumula-cijsko peč, peč na plin, pralni stroj gorenje, zamrzovalno skrinjo 250 I in 4 m drv. Tel. (061) 453-941.
Sodoben otroški voziček, zložljiv, pomična in snemljiva streha s prozornim pregrinjalom proti dežju ter hojico, oboje skoraj nerabljeno, prodam. Gašperič, Rozmanova 1, nasproti tkalnice »Ideja«.
Prodam štiri 3-delna okna z roletami. Grad Anton, Podgora 4, Dol pri Ljubljani.
Dobra in slaba Utokova leta
V tok je tovarna z najmanj 65 let tradicije, saj je znano, da je bilo usnjarstvo v Kamniku razvito že v srednjem veku, koje bilo mesto na višku tedanjega razvoja.
Cela vrsta manjših usnjarskih obratov in delavnic je bila razporejena ob Mlinščici od Šutne navzgor do Velike ulice (Velika gasa), v prejšnjem stoletju pa predvsem ob »usnjarski stezi« za bivšim mestnim zidom.
Tovarna usnja je imela svoje prve znane prednike v letu 1805, ko je postavil svojo usnjarsko delavnico priznani usnjar Jakob Umšlakar. Prehajala je od enega lastnika na drugega, zadnji lastnik. Tone Knafljič, pa je usnjar-no kupil leta 1924 od Marije Kregar.
Tone Knafljič je postavil temelje moderne usnjarske tovarne, ki je začela izdelovati usnje na industrijski način. Zato se tudi po letu 1924 štejejo Utokova leta.
Tovarna ni bila nacionalizirana, kot je bila usoda ostalih privatnih firm, ampak je Tone Knafljič že pred prvo nacionalizacijo, 15. maja 1946 tovarno podaril državi.
Tovarna je tedaj dobila ime Tovarna usnja Kamnik, ali skrajšano Utok.
Ob prehodu v družbeno last je v tovarni delalo 120 delavcev, po večji rekonstrukciji 1949 pa že 170 delavcev. Utok se je tedaj iz splošne usnjarne specializiral na svinjsko galanterijsko usnje in je takrat, pred rekonstrukcijo, že dosegel tolik izvoz usnja, kot v najuspešnejših letih v stari Jugoslaviji.
Odločilna za Utok so bila sedemdeseta leta. V teh letih so naravni materiali začeli izgubljati tekmo z umetnimi, dosti cenejšimi materiali. To je bil razlog, da je Utok pričel s »poslom bodočnosti«, kot so to akcijo tedaj imenovali, to je s proizvodnjo plastičnih čevljev. Namesto dobička je ta proizvodnja prinesla izgubo in leta 1976 je bil Utok postavljen pred odločitev: ali nadaljevati in
počasi propasti ali pa z drastično odločitvijo vsaj nekaj rešiti. Odločitev je bila tale: prodati komaj postavljeno tovarno plastične obutve, prepoloviti število zaposlenih (od 1100 na 500 delavcev) in se vrniti k dobri stari usnjarski tradiciji.
Odločitev je bila dobra.
Oživljena je bila proizvodnja in prodaja usnja, povečana tehnološka disciplina in modernizirana proizvodnja. Že pred odločitvijo o gradnji tovarne plastične obutve postavljeni cilji so bili obnovljeni, vendar strateško razdeljeni na daljši rok.
Osnovni proizvodni program, ki še danes velja, je tako postal predelava surovih svinjskih kož v obutveno, oblačilno, galanterijsko in tapetniško usnje. Sedanja zmogljivost je 180.000nr mesečno, od tega 40.000nr oblačilnega usnja, 30.000nr za lastno konfekcijo. V enem letu namreč sesije konfekcijski obrat 100 — 110.000 kosov usnjene konfekcije, polovico je Utok proda na zunanjem trgu.
Tovarna ima 18 lastnih butič-nih prodajaln po Jugoslaviji, zaposluje pa 960 delavcev.
Dobra in slaba leta so se menjavala, vendar je bilo več dobrih kot slabih.
Je pa Utok zadnje čase postavljen pred novo, ekološko preizkušnjo, ki pa bi lahko bila usodna, če se delavci in vodstvo tega ne bi pravočasno zavedali. Kot eno izmed glavnih nalog, ki si jih je tovarna postavila že leta 1976. je bila ekološka sanacija; torej že tedaj, ko ekološka zavest sploh še ni pričela prodirati do ljudske zavesti.
V sanacijskem programu iz leta 1976 je bila celotna problematika razdeljena na tri dele in sicer:
1.   kratkoročna sanacija, ki je prinesla bolj organizirano delo in odpravila izgubo,
2.  srednjeročna, kije pomenila tehnološko prenovo ter prenovo strojne opreme in organizacije dela,
3. dolgoročna sanacija, ki je na-
črtovala zboljšanje ekologije, čeprav takrat ekološka zavest še ni pomenila kakšne upoštevanja vredne kategorije.
Obe, kratkoročna in dolgoročna sanacija, sta bili uspešni, zahvaljujoč maksimalni mobilizaciji kolektiva in vodstva, bank, sklada skupnih rezerv, združenja za usnjarsko predelovalno industrijo ŠRS in pa tudi takratnega IS občine Kamnik. Imenovana je bila posebna sanacijska komisija, ki je svoje delo korektno in kvalitetno opravila, pri delu pa je imela veliko podporo takratnega sekretarja CK ZKS, tov. Franca Šetinca.
Tretji sanacijski sklop, to je ekološki, je Utok pričel izvajati, takoj, že leta 1976, s tem, da je vložil v Centralno čistilno napravo Domžale — Kamnik, ki je bila takrat v izgradnji, sorazmeno visok znesek, pa čeprav se je Utok tedaj še vedno najbolj ubadal z organizacijskimi in finančnimi težavami. Tehnološko in dodatno strojno opremo je skušal maksimalno zamenjati in odstraniti vse težave, ki so mu doslej oteže-vale proizvodnjo tudi zaradi zastarele opreme in nemoderne tehnologije, ki je že takrat, objektivno gledano, povzročala onesnaževanje vode in zraka, čeprav se je zavest o varovanju narave pri ljudeh šele prebujala. IS je znano, da je bila tedaj Utokova tehnična oprema pomanjkljiva, objekti pa so ponekod tudi razpadali. Seveda je takšna delovna organizacija tudi pričela vznemirjati prebivalce Kamnika, sosede tovarne in druge. Tovarna stoji skoraj v središču Kamnika, ki je, kot je znano, eno izmed redkih slovenskih mest, ki je spomeniško zaščiteno. Zaradi zgodovinskega pomena mestnega jedra in slabega tovarniškega vpliva na okolico, so postali prebivalci Kamnika občutljivi za navedeno problematiko.
Občutljivost je zaradi inercije in zaradi vedno večje ekološke osveščenosti pri ljudeh ostala, pa čeprav si je Utok z vso vnemo in z vsemi razpoložljivimi silami pri-
zadeval, tudi uspešno, situacijo izboljšati do primerne stopnje.
Kaj je bilo storjeno?
Odpravljano je bilo topljenje odpadnih masti, s tem pa se je kolektiv zavestno odpovedal do-kajšnjemu viru dohodka iz izvoza (rentabilnost topljenja odpadne masti je bila v tedanjem času visoka in je bilo mogoče vso mast tudi izvoziti), bil pa je tudi s tem odstranjen velik vir onesnaževanja ozračja. V današnjih časih si ni mogoče več predstavljati takšnega dela, vendar je to dejanje Kamnik oziroma krajani Kamnika že zdavnaj pozabili, kljub temu, da to v njihovi podzavesti še obstaja. Od tod tudi žolčne reakcije, čeprav večinoma neupravičene, na tovarno Utok.
Takoj, ko je bila v Domžalah zgrajena Centralna čistilna naprava, se je Utok priključil na ta objekt in to z odločbo o poskusnem priključku, ker da se parametri Utokovih odplak ne ujemajo z zahtevami, ki si jih je postavila Centralna čistilna naprava. Tako je Utok še dandanes poskusno priključen. Utokovc odplake vsebujejo relativno, ne pa absolutno, visok odstotek težkih kovin (kroma). V preteklosti je bil ta odstotek previsok in je znašel 80 — 100 mg/l, v zadnjem letu pa se zaradi spremenjene, modernizacije in posodobljene tehnologije (ekološke čistilne kemikalije, ki pa so iz uvoza) zmanjšal na 12 mg/l, vendar je še vedno nekoliko previsok glede na pretirane uradne zahteve 1 mg/l, kar pa je praktično nemogoče izvesti. V podjetju je urejen del prečiščevanja odpadnih flot po načrtih znanega in skoraj edino upoštevanega načrtovalca cističnih naprav, ing. Igorja Kosa.
Zaradi steka vseh opisanih okoliščin je Utok prišel do prepričanja, da na sedanji lokaciji ni mogoče ničesar več tako preurediti ali sanirati, da bi zadovoljevalo celi vrsti včasih tudi vprašljivih zahtev inje že v letu 1980, pa tudi že prej, intenzivno iskal reši-
tev: Utok potrebuje novo lokacijo, na kateri bi postavil svojo, obče ekološko problematično proizvodnjo, v novih pogojih pa ekološko neoporečno proizvodnjo usnja: usnje do stopnje WB (vvet blue), to je polstrojno, za okolje sprejemljivo usnje.
Tako je Utok postavljen pred eno samo izbiro: ali v prihodnjih dveh letih v celoti likvidirati tovarno (ne samo proizvodnjo usnja, ampak tudi proizvodnjo usnjene konfekcije, saj skoraj ni konfekcionarja usnjenih oblačil, ki ne bi sočasno sam proizvajal tudi usnja) ali pa jo sanirati, kot rečeno, s preselitvijo enega dela proizvodnje na novo lokacijo in ga s tem ohraniti, in če drugega ne, zagotoviti socialno varnost 3500 občanom kamniške občine in vsaj 300 osebam iz drugih republik.
Izvršni svet občine Kamnik, oz. Skupščine občine Kamnik, je že pred šestimi leti rezervirala Utoku lokacijo za nove proizvodne enote, vendar je bil občinski odlok o prostorskem planu z odločbo Ustavnega sodišča SRS odpravljen.
Eno lokacijo je Utok našel v BiH, v kraju Kotor Varoš, ki je bila po legi in zaledju delovne sile najprimernejša. Za to lokacijo sta bila Utok in izvršni svet občine Kamnik v stikih z Gospodarsko zbornico Slovenije in Gospodarsko zbornico BiH, še posebej preko obeh predstavnikov zbornice. Začetni pogovori so bili zelo obetavni, kljub temu je vodstvo delovne organizacije »Proleter« v Kotor Varošu, s katerimi je Utok imel razgovore, predlog zavrnilo.
Utok je sam nadaljeval z iskanjem novih lokacij. Od večih, ki jih je našel, so ostale štiri: ena v Kamniku, naslednja v industrijski coni občine Ljubljana — Moste Polje, v Šentjurju pri Celju in v industrijski coni v Ormožu. Po strokovnih trditvah in mnenju Centra za gospodarsko svetovanje v Ljubljani, ki pripravlja primerjalno študijo o tehnološki in ekonomski ustreznosti posameznih lokacij, vse štiri ustrezajo in bi na vsaki od njih bilo mogoče zgraditi objekte in speljati ekološkim zahtevam ustrezno proizvodnjo. Izdelane so bile tudi ne-
katere variante za ekološko sanacijo v samem podjetju in v neposredni bližini tovarne, pa tudi v Lendavi in v občini Čakovec na Hrvaškem, vendar tako rešitve kot lokacije ne morejo dobiti skupne podpore ekologov, tehnologov in občanov. Posamezne študije in elaborate so pripravili ali jih poleg omenjenega centra še pripravljajo Hidroinženiring Ljubljana in Razvojni zavod Domžale, sodelujejo pa tudi občinski upravni organi.
Utok je v letih od 1979 do 1980 participira"! denarna sredstva za organiziranje in delo konzorcija za razrešitev deponije posebnih odpadkov v SRS. Po zadnjih informacijah je ta konzorcij razpadel, v Sloveniji pa ni legalnega odlagališča za te odpadke. Utok je bil tudi pobudnik, da bi slovenski usnjarji (IU Vrhnika, Us-njarrta Šoštanj, Šmartno, Utok, Konus ter DO Koto) zgradili skupno proizvodnjo WB, vendar je Utok s tem predlogom naletel predvsem na posmeh. Če bi imeli danes skupno usnjarno, bi sočasno rešili tudi odlaganje posebnih odpadkov iz usnjarske industrije, ne bi bilo bojazni za čisto Savo. pa tudi ekologi in občani bi zado-voljneje živeli.
Utok prepričano ocenjuje, da so tako ta IS kot tudi izvršni sveti iz prejšnjih mandatov, pa tudi Tovarna usnja Utok, napravili veliko za zboljšanje okolja, tudi če se odmisli ogromna sredstva, ki jih je Utok koristno, pa tudi brez pravega haska, potrošil samo za sanacijo ekologije. Zato so nekatere informacije, ki krožijo med občani o neprizadevanju tovarne za zboljšanje bivalnih in ekoloških pogojev občanov, deplasirane in tudi izkrivljene ali neresnične.
Tovarna usnja Utok je vložila ogromna sredstva za sanacijo, pa čeprav neuspešno. Zato mu naj nihče ne očita in mu tudi ne more očitati, da ni ničesar naredil, in ga prepustiti agoniji. Zadevo je treba gledati širše, če drugače ne. pa vsaj v okviru kamniške občine in ga vsaj v teh mejah tudi podpreti v njegovih skorajda že nemogočih prizadevanjih za svojo ekološko sanacijo, ki ne bo v prid samo tovarni, ampak vsem občanom kamniške občine.
K.V.
KAMNIŠKI OBČAN / 9. OKTOBRA 1989
3
Varna peš pot Križ-Moste
Jubilanti in upokojeni rudarji: ostaja spomin na dolgoletno delo Foto: F. S.
Ob prazniku rudarjev tudi skrb za prihodnost
Letošnji dan rudarjev, 3. julij, so rudarji Rudnika kaolina in kalcita proslavili ob lovskem domu na Vegradu. Ob tej priložnosti so podelili jubilejne nagrade dolgoletnim delavcem in se z ličnimi rudarskimi svetilkami poslovili od svojih kolegov, ki letos odhajajo v zasluženi pokoj.
Seveda pa rudarji tudi v prazničnem vzdušju niso mogli mimo skrbi za svojo prihodnost.
Ko je Jože Klene - predsednik rudniškega sindikata v svojem govoru poudaril, da letos mineva 133 let od začetka jamskega pridobivanja kaolinske rude v Črni, je med drugim dejal: »Ko se s hitrimi koraki bližamo novemu tisočletju, se v našem rudniku zopet postavlja vprašanje usode rudarjenja in pridobivanja ter bogatenja kaolinske rude, ki nam jo nudi mati narava. Ali smo pripravljeni pozabiti na dolgoletno delo, izkušnje in uporabo našega kaolina v vseh mogočih vejah domače industrije, predvsem pa v papirni, ki se v boju za čimbolj-šo kvaliteto svojih izdelkov mačehovsko obnaša do domačega proizvajalca, ki jo je v preteklosti velikokrat reševal iz zagat, ko je zatajil uvoz«.
Predsednik sindikata je opozoril tudi na to, da je rudnik zadnji dve leti vlagal denar v dve nalož-
bi, ki naj bi prispevali k večji kvaliteti končnega izdelka. Zadnja naložba prav sedaj poskusno obratuje in bo zagotovila prevoz
kaolinske pulpe v cisternah.
Treba je tudi povedati, da obrat Kalcit (do konca leta še TOZD)   stalno  povečuje  svojo
Cesta Križ—Moste že nekaj časa kriči po obnovi. Ne le zaradi tranzitne povezave Gorenjske in Štajerske, saj je tu čedalje reč prometa, ampak tudi zato, ker je po analizah republiške cestne skupnosti ta cesta visoko na seznamu t.i. črnih točk. IS a tem odseku je bilo že veliko prometnih nesreč, tudi s smrtnim izidom.
»Glede na to smo že pred leti zaprosili občinsko cestno skupnost, da so nas dali v svoj srednjeročni plan, kasneje pa tudi v plan republiške cestne skupnosti: kot najbolj nujno smo takrat zapisali izgradnjo peš poti in kolesarske steze na odseku ceste Križ-Moste,« nam je v pogovoru povedal eden prizadevnejših krajanov pri izvedbi omenjene akcije, predsednik sveta Krajevne skupnosti Križ, Vinko Petek.
Ta nevaren odsek ceste je del regionalke   Ločica-Vodice   (R-
proizvodnjo in izboljšuje kvaliteto in se zadnja leta uvršča med najboljših 100 TOZD v naši republiki.
Ali bodo tisti, ki bodo odločili o bodoči usodi rudnika kaolina v Črni, znali prisluhniti preudarni besedi Jožeta Klenca, preden bo v dolini Črne zamrla stara rudarska pesem: »so knapje skupaj zbrani, k ferezung gredo, ko pridejo v jamo, pa kopat začno«. F. S.
V Motniku slovesno ob krajevnem prazniku
Krajevna skupnost Motnik ima 19. avgusta svoj praznik v spomin na pomembne dogodke v pretekli vojni.
Tako kot neštetokrat do sedaj, so se Motničani tudi tokrat izkazali z vrsto pridobitev, pomembnih za celotno krajevno skupnost. Odprli so skoraj kilometer dolgo asfaltirano cesto. V Posodobitev te ceste so krajani vložili skoraj 1500 delovnih in 760 traktorskih ur. Akcijo je finančno podprla SIKCES in druge organizacije. Dela je dobro opravilo Cestno podjetje.
Druga pomembna pridobitev letošnjega leta je kabelska televizija. Prvi signali so že stekli. V teku je širitev telefonskega omrežja. Take aktivnosti KS ugodno vplivajo na razpoloženje krajanov in njihovo pripravljenost finančno podpreti vse akcije, ki jih organizira KS.
Ob otvoritvi cestnega odseka je govoril Jože Semprimožnik predsednik KŠ, Rudi Pfajfar, sekretar     občinske     konference
SZDL, je prerezal vrvico. V imenu občinske skupščine pa je na slovesnosti sodeloval predsednik zbora KS skupščine Kamnik Anton Ogorevc, prisotni so bili še drugi predstavniki, izvajalci del in krajani.
Motničani si ob vsakoletnem krajevnem prazniku zadajo nove naloge in obenem prikažejo dosežene rezultate iz preteklega leta. Tega je letos zelo veliko in lahko so ponosni na dosežke, čeprav si želijo še več. Realno je pričakovati, da bodo svoje želje in možnosti uskladili in sprejete naloge tudi v celoti realizirali.
STANE SIMŠIČ
314), na kateri republiška skupnost za ceste že nekaj časa odpravlja črne točke. Tako je bila lani obnovljena Korenova pot z urejenim železniškim prehodom, sedaj je na vrsti cesta Pod-gorje-Moste. Ker denarja tudi republiški skupnosti za ceste kronično primanjkuje, bo ta odsek obnovljen s pomočjo sredstev krajevnih skupnosti Križ in Moste, občinske komunalne, cestne in energetske skupnosti. Celotna obnova odseka predvideva sicer več etap, v prvem delu pa bo zgrajeno najnujnejše — peš pot in kolesarska steza, ki jo najbolj pogrešajo predvsem šolarji iz tistega konca. Urejena bo tudi prometna signalizacija za varno prečkanje ceste.
V krajevni skupnosti Križ so z aktivnostmi v zvezi z obnovo tega odseka začeli že v začetku tega leta. Po posredovanju občinskih organov na republiški cestni skupnosti (zaslužni so predvsem tajnik občinske komunalno cestne skupnosti, predsednik izvršnega sveta in predsednik občine) je ta naročila izvedbo projekta pri Cestnem podjetju Ljubljana. Slednji naj bi bil narejen do konca oktobra. Seveda pa so na republiški skupnosti za ceste pristali na takojšnjo akcijo na omenjeni cesti predvsem po zagotovilu, da bo dobršen del denarja priskrbela občina sama.
»V krajevni skupnosti se bomo
vsekakor v največji meri zavzeli za izvedbo projekta. Že od maja meseca poteka pridobivanje zemljišč. Ocenili smo zemljišča, izdelane pa so že tudi verificirane kupoprodajne pogodbe. Krajevna skupnost bo torej poleg prostovoljnega dela, prevozov in cenejšega gradbenega materiala tudi pretežni del letos zbranega denarja iz samoprispevka namenila za izgradnjo peš poti Križ — Moste,« je povedal pobudnik akcije izgradnje peš poti v krajevni skupnosti Križ Vinko Petek.
Dela pri izgradnji peš poti bodo (brez asflatne prevleke) predvidoma stala okrog milijardo dinarjev.
Krajevna skupnost Križ seveda ne bo zmogla vsega sama, zato bodo pri sofinanciranju sodelovali še v KS Moste, občinska komunalno cestna in energetska skupnost, republiška skupnost za ceste, zaprosili pa so tudi za občinska solidarnostna sredstva in sredstva iz občinskega sklada stavbnih zemljišč.
Predsednik sveta KS Križ Vinko Petek je optimist, saj predvideva, da bodo s pripravljalnimi deli začeli že v začetku novembra. Sicer pa je to ena od treh prednostnih naložb v krajevni skupnosti (poleg izgradnje mrliških vežic in krajevne dvorane z gasilsko shrambo).
R. GRČAR
KMS
Prodajalna z žitnimi in mlevskimi
izdelki »Klas«
Titov trg 7, Kamnik vam nudi:
vse za peko in prehrano z žiti, pecivo, različne vrste posebnega in navadnega kruha, mlečne izdelke.
Delovni čas: od 8. do 12 in od 14. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure
Vrvico je prerezal Rudi Pfajfar
Fitness Studio
J. S. Žnidar, Komenda, Kranjska pot 5
začenja z razširjenim programom:
-  aerobika in vadba za oblikovanje telesa
-  aerobika za starejše od 40 let in začetnike
-  joga
-  smučarska gimnastika
-  ročna masaža, obdelovanje celulita in solarij
Savna je odprta vsak delavnik od 15. ure dalje, ob četrtkih samo za ženske. Prijave in informacije po tel. (061) 841-328.
Samo ideja ali morda tudi stvarnost?
KNJIGA DA, ALI NE?
Odločitev je naša...
Lepo doneče, ni kaj. V razmišljanjih kulturnih delavcev in izvajalcev skorajda futuristično! Kako to uresničiti do konca tega obdobja?
Kulturna skupnost Kamnik je v svoj srednjeročni plan za isto obdobje zapisala precej manj done-čih besed in v strateški okvir razvoja kulturnih dejavnosti vnesla prednostno usmeritev na področju knjižničarstva in ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti.
Saj se ve - vsa filozofija je odveč, če ni ustreznih finančnih sredstev. Teh pa doslej nikoli ni bilo in največja investicija v kulturi še čaka, da se dogovorimo in dorečemo: Kamnik mora imeti svojo matično knjižnico. A ne tako, kot je sedaj, ko se vse bolj spreminja v pretesno skladišče knjig. Kamnik potrebuje novo matično knjižnico, v drugih (če že ne novih) prostorih. Vsa strokovna izvedeniška poročila in mnenja to potrjujejo. Na številnih sestankih je držalo kot pribito, iz zapisnikov je razvidno: potrebujemo novo matično knjižnico.
Nikar ne recite, da imamo takšno knjižnico, kakršno si zaslužimo!
Za ilustracijo povedanega poglejmo v Analizo stanja v kamniški matični knjižnici:
»da je 289 nr površin, s katerimi razpolaga knjižnica, mnogo premalo glede na gradivo, ki ga knjižnica hrani.
Vrsta manjših prostorov, med sabo slabo povezanih, onemogoča preglednost gradiva, katerega velik del je shranjen na podstrešju. To je seveda
zaradi prahu in vlaga povsem neustrezno, hkrati pa je to gradivo tudi nedostopno bralcem. Oddelek za odrasle, ki je v 1. nadstropju, ima velik del gradiva v pritličnem prostoru, v katerega je dostop skozi čitalnico in pionirski oddelek. Čitalnica zaradi prehodnosti, majhnosti, temačnosti ne more služiti svojemu namenu. O požarni varnosti ne smemo razmišljati.«
Skupščina Kulturne skupnosti Kamnik je 9.12. 1987 sprejela naslednji sklep, naslovljen vsem DPO občine Kamnik:
»Skupščina Kulturne skupnosti Kamnik ponovno zavezuje družbeno-politične skupnosti občine Kamnik za dosledno uresničevanje zastavljenih ciljev pri zagotavljanju in ohranjanju matičnosti kamniške knjižnice.
Skupščina Kulturne skupnosti Kamnik zavezuje izvajalsko organizacijo, to je Kulturni center - v sklopu katerega je enota Knjižnica - k doslednemu uresničevanju kadrovske politike in k angažiranemu pristopu za zagotavljanje prostorskih pogojev za delovanje knjižnice.
Skupščina Kulturne skupnosti Kamnik izraža zaskrbljenost zaradi počasnega razreševanja omenjene kulturne problematike v občini Kamnik že zato, ker smo v srednjeročni plan občine Kamnik polno odgovorno zapisali, da bo do leta 1990 ta naloga razrešena. Realizacija tega cilja ni zgolj naloga Kulturne skupnosti Kamnik, temveč celotne družbeno-politične skupnosti.
Skupščina ponovno opozarja, da ima kamniška knjižnica, kljub bogatemu knjižnemu fondu, samo
pogojno priznano matičnost. Naše ugotovitve žal kažejo, da so bila dosedanja prizadevaja mnogo preskromna kljub neprestanemu prepričevanju Kulturne skupnosti Kamnik, da bo izguba samostojnosti kamniške knjižnice prinesla kamniški občini daleč hujše posledice, kot pa enkratna zagotovitev ustreznih sredstev za preselitev knjižnice v večje prostore.«
Na podlagi spodbudnega odnosa delegatov v skupščini Kulturne skupnosti Kamnik se je vodstvo te iste skupščine odločilo za naslednje korake in ni čakalo prekrižanih rok pomoči od drugod: kljub zapletenim pogojem delovanja zaradi nenehne državne intervencije v samoupravnih interesnih skupnostih, je odbor za družbenoekonomske odnose pri Kulturni skupnosti Kamnik odobril sredstva za idejne osnutke rešitve kamniške matične knjižnice; prvi poskus in prva idejna rešitev je bila kombinacija z zgradbo - prizidkom k samskemu domu na Cankarjevi cesti 3. To zgradbo je kot možno lokacijo ponudil sam Izvršni svet (leta 1984), vendar nameni niso bili doseženi, saj je to stavbo kasneje zasedla računalniška služba DO Utok pod pogojem, da pristaja na takšne adaptacijske posege, ki naj bi kasneje služili dejavnosti matične knjižnice. Ta lokacija torej ni več aktualna, četudi je res, da Izvršni svet še ni preklical sklepa prejšnjega Izvršnega sveta in o tej lokaciji za knjižnico obstajajo ustrezni dokumenti (pogodba Utok - Kulturna skupnost Kamnik, sklepi Izvršnega sveta, idejna zasnova Matične knjižnice, ki jo je naročila in plačala Kulturna skupnost Kamnik).
Novo plansko obdobje 1986-1990 je pomenilo tudi korak več pri resnosti upoštevanja problematike v širšem skupščinskem smislu in na podlagi pritiska vodstva Kulturne skupnosti in v ustreznih skupščinskih organih sprejeta in potrjena nova, sedaj še vedno veljavna lokacija za novo matično knjižnico - to je stavba bivšega zdravstvenega doma. Ta zgradba je tudi sicer zajeta v kompleks ureditvenega načrta K-9, sprejetega letošnje leto v Skupščini občine Kamnik. Ureditveni načrt K-9
predvideva skladno ureditev prostora za področje šolstva, kulture in drugega. Osrednje mesto zavzema zgradba že preseljenega zdravstvenega doma, v tej zgradbi pa je največ površine rezervirane za knjižničarsko in kulturno dejavnost (okoli 1200 m2, kar ustreza potrebam kamniške knjižnice, oziroma njeni nadaljnji organizaciji in širitvi).
Kulturna skupnost Kamnik je na podlagi ustreznih občinskih zagotovil in posredovanih sklepov naročila že drugo idejno zasnovo Matične knjižnice Kamnik, za katero je bibl. svetovalka za izgradnjo knjižnic pri matični službi NUK dala izredno pozitivno mnenje:
»Avtor idejne študije projekta je ustvaril ugodna prostorska razmerja za kvalitetno in racionalno organizacijo poslovanja knjižnice in skrbno izpeljal zasnovo njenega komunikacijskega jedra. To pa je osnovni pogoj za delo vsake moderne knjižnice.«
Po omenjeni idejni zasnovi zaseda knjižnica pretežni del pritličja bivšega zdravstvenega doma, poleg tega pa še kletne prostore, ki leže južno od koteovnice in štiri polja konstrukcijskega rastra v prvem nadstropju štirietažnega objekta. Ostali prostori so namejeni skupnim službam SIS občine Kamnik. Sicer pa funkcionalna rešitev celotnega kompleksa predvideva »kulturno informacijsko vozlišče«: poleg Matične knjižnice in Glasbene šole še izgradnjo ustrezne kulturne dvorane za gledališke predstave, kot zadnja faza dograditve kompleksa. Najprej je tu Matična knjižnica kot prioritetna izgradnja. Poglejmo na hitro še kakšno podrobnost iz idejne zasnove za knjižnico:
»Razporeditev programa po etažah:
pritličje je namenjeno najbolj javnim programom (informacijsko jedro, večnamenska dvorana, avdiovizualni oddelek, oddelek mladih bralcev in oddelek za prezenčno izposojo knjig).
Za Kulturno skupnost Kamnik
predsednik skupščine:
Janez Maleš
(nadaljevanje prihodnjič)
KAMNIŠKI OBČAN / 9. OKTOBRA 1989
Zvestoba Svilanitu
Tovarniški praznik Svilanita je sicer letos potekal nekoliko manj slovesno kot oh lanski 40-letnici, poseben poudarek p« je bil dan jubilantom,  ki  letos praznujejo zaokroženi delovni jubilej v DO. Jubilejne nagrade za l()-letno delo je prejelo 41 delavcev, za 20-letno delo 15 in za 30-letno delo v Svilanitu 13 delavcev in sicer: ANICA BALANTIČ K ATI BELAVIČ OLGA BREZNIK VERA DOLENEC ALBIN CEVEC ALOJZ GOLOB MARIJA KIDRIČ MARIJA MIKOLIČ ŠTEFKA PODGORNIK MARIJA 1'ODJED STANE FOLJANŠEK JOŽI SANABOR Epa Drešar pa se je v letošnjem letu upokojila in dopolnila polno delovno dobo 35 let in 6 mesecev v DO Svilanit. za kar ji je bilo izrečeno posebno priznanje. Med dolgoletne zveste Svilanito-ve delavke pa se je zapisala tudi Zinka Osolnik, ki se bo s polno delovno dobo 35 let v Svilanitu upokojila letos novembra. Majhna  fluktuacija delavcev in dolgoletna zvestoba kolektivu pa sta tudi osnova za dobre rezultate poslovanja, zato je nedvomno tudi velika zasluga jubilantov in ostalih dolgoletnih  delavcev za dosedanji uspešen razvoj Svila-nita.
BOGO WIEGELE
(Š)..,. Vineuil
Komisija za delovna razmerja
TOZD Reja
objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge
samostojna oskrba perutnine na perutninski farmi Srednja vas pri Kamniku
Kandidati morajo imeti končano osnovno šolo in
3   mesece delovnih izkušenj. Poskusno delo traja
4  mesece. Osebni dohodek je od 8,000.000 do 10,000.000 din.
Pisne prijave s priloženimi dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba delovne organizacije JATA, Agrokombinatska           84,
61260 Ljubljana Polje 8 dni po objavi oglasa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem roku za zbiranje prijav.
Garažo na Ljubljanski 3/b dam v najem. Tel. 832-388.
Prodam motorno žago »homelite   150«  avtoma tik. Sitar Danilo, tel. 721-519 dopoldne.
Kupim parcelo, staro ali nedograjeno hišo ali zamenjam dvosobno stanovanje za hišo z doplačilom. Mejae, Ljubljanska 3/a, Kamnik, tel. 832-350.
Jubilanti 10-letniki
Tovarna usnja
Kamnik
UTOK
Kadrovska komisija
podjetja Tovarna usnja
UTOK
razpisuje
naslednje kadrovske
štipendije:
2 štipendiji
- organizator dela
Pisne prijave z dokazili pošljite v kadrovsko službo Tovarne usnja Utok, Usnjarska 8, 61240 Kamnik, tel. (061)831-922.
Zdravstveni dom Domžale, TOZD »ZV Kamnik«
obvešča prebivalce občine Kamnik, da z 2. 10. 1989 od 7. ure zjutraj delajo vse službe zdravstvenega doma Kamnik, vključno z ur-genco in dežurno službo, v prostorih novega zdravstvenega doma Kamnik v Novem trgu. Telefonske številke ostanejo nespremenjene, so pa naslednje: 831-623, 832-628, 831-611, 831-635 in 831-608. Zdravstveni dom Domžale, TOZD »ZV Kamnik«, Novi trg
SPOŠTOVANI STARŠI!
Zopet je leto naokoli in za naše najmlajše spet organiziramo
CICIBANOVE URICE
Zato sporočamo:
Če je vaš otrok rojen od marca 1984 do februarja 1985 in če si želi, da bi se skupaj s svojimi vrstniki igral, pel in risal in se veselil, ga v CICIBANOVE URE lahko vpišete zadnji teden v mesecu oktobru, od 6. do 10. ure na UPRAVI VVO, Kidričeva 23, Kamnik ali po telefonu 831-327.
Odmevi, polemike, kritična mnenja...
.-----,    ,   ,     ......      ,              ,     ......      ..............—......—......------------..........        ...          M
Ali so bili dnevi narodnih noš res sramota za Kamnik?
Po prireditvi XIX. Dnevi narodnih noti je bilo izrečeno mnogo kritik na njen račun. Že v začetku moram povedati, da so bile kritike dobrodošle in večina od njih upravičena, vendar večina kritikov pozna le eno stran medalje, o poteku in organizaciji pa nimajo pojma. Navkljub vsem kritikam si upam trditi, da kamniška prireditev ni v povprečju nič slabša kot podobne prireditve po Sloveniji.
Pa pojdimo lepo po vrsti. Sejem je letos premogel več kot sedemdeset stojnic, na katerih si lahko kupil vse ali nič. žal je bilo pravnh obrtnikov bolj malo. Toda sejem je odprtega tipa. tako da lahko prodajajo vsi. ki imajo dovoljenje in plačano stojnico. Zato je težko nekomu odreči pravico do prodaja na sejmu. Stojnice, kljub očitkom, niso bile drage in je vsak najemnik lahko pokril stroške v enem popoldnevu. Še najslabše so zaslužili lastniki stojnic, katerih ponudba je bila pohvaljena v prejšnji številki Kamniškega občana. Mojega komentarja si ni treba  razlagati.
češ, TD Kamnik ne želi kvalitetne ponudbe, ampak le denar. Žal sejem ni razstava obrti, vsak pride zato, da bi kaj zaslužil. Treba pa je povedati še to, da razen gostincev, skoraj ni bilo kamniških obrtnikov, ki bi pokazali zanimanje za sejem. Enako velja za kamniška podjetja z izjemo Koč-ne in Ona-On. Veliko obiskovalcev se je zgražalo nad uličnimi prodajalci, ki so se sprehajali z razno »šverc« robo pod roko. Tega jim nihče ni mogel preprečiti, niti inšpektorji, niti milica.
Če nočemo drugo leto podobne slike, moramo ukiniti sejem, pa bo stvar opravljena, če. . .
Žal trenutno to pomeni tudi konec povorke narodnih noš, ker so stojnice edini vir prihodka TD Kamnik, Stroški povorke so šli letos v težke milijarde /stare seveda/.
Precej kritik je bilo na račun nesnage po ulicah še dva, tri dni po prireditvi. Rečem lahko le to, da je zatajila komunala,sicer pa kot je slišati, tudi v dokaj čisti Avstriji  na  podobni  prireditvi
v Beljaku mesto ne izgleda nič bolje, le počistijo ga hitreje.
Nesnaga ni naključje, saj tri dni veselic naredi svoje, dvajset tisoč ljudi pa tudi ne išče samo koše za smeti in sanitarije. Kaj hočemo, davek civilizacije in ne-kulture!
Pustimo sedaj devetnajste dneve narodnih noš in rajši začnimo razmišljati, kaj bomo naredili naslednje leto, ko bo jubilejni XX. Dnevi narodnih noš. Turistično društvo Kamnik vsega bremena samo ne bo zmoglo, kdo bo pomagal, je zdaj vprašanje ? Kamniško gospodarstvo - dvomim, saj ne kaže kakšnega velikega zanimanja, denarja za takšne stvari je vse manj. Občina že tako boleha za kroničnim pomanjkanjem denarja, kdo potem?
Imamo leto dni časa, premislimo vsi skupaj kam in kako. Dnevi narodnih noš so sedaj že tradicija in edina turistična prireditev v Kamniku, zato je ne bi smeli zavreči.
ZA TD KAMNIK DAMJAN GLADEK
Od A do Ž, v trgovini Azur
Malce nenavaden naslov, ki pa veliko pove. Mirjan Zavasnik je namreč na Vrhpolju odprl prvo zasebno trgovino z gradbenim materialom v Kamniku. Stoji ob glavni cesti v Tuhinjsko dolino, tako da pot do nje ni niti dolga, niti težka. Pa še izplača se, saj vam podjetni zasebnik ponuja vse vrste gradbenega materiala, od kaminov, peči za centralno ogrevanje, štedilnikov in bojlcr-jcv. pa do marmornatih izdelkov, vse vrste opek, keramičnih in betonskih izdelkov, ter stavbnega pohištva, izolacij, kritin in še in Še. Predolgo bi bilo naštevanje, če bi hoteli opisati ves program, zato naj zadostuje, če povem še to, da vam lastnik obljublja ugodne cene, razne količinske popuste, zveste kupce pa bo tudi nagradil.
Do trgovine je bila pot dokaj dolga, saj si začel z nizkimi gradnjami, se potem preusmeril na izdelavo kaminov in se šele nazadnje odločil za trgovino. Kako to?
Obrtnik sem že deset let in prvih pet let sem se res ukvarjal z nizkimi gradnjami, dokler se nisem preusmeril na izdelavo kaminov. To pa iz preprostega razloga, ker pozimi z nizkimi gradnjami skoraj nisem imel dela.
Kamini so potem postali in so še danes nekakšen zaščitni znak tvojega malega podjetja!
Prav gotovo bodo kamini še nadalje ostali v mojem proizvodnem programu, saj smo jih razvili do te mere, da v Sloveniji, pa tudi v Jugoslaviji skoraj nimamo resne konkurence.
Za malo manj poučene bralce
povejva nekaj o kaminih na splošno in o tistih, kijih izdelujete pri vas!
Kamin je odprto ognjišče, obzidano ob straneh in pokrito z zidnim lovilnikom dima. Je lep dekorativni okrasek, služi pa za ogrevanje stanovanjskih prostorov. Lahko rečem, da so kamini danes, zaradi vsesplošne energetske krize, spet prevzeli eno od vodilnih vlog v sistemu ogrevanja. So glavno ali pa vsaj dopolnilno kurišče v stanovanju.
In kako si prodrl na trg? Na kakšen način si pridobil prve stranke in koliko stane pri tebi odprt kamin, namenjen ogrevanju več kot enega prostora?
Že na začetku sem veliko pozornost posvetil reklami, saj sem dal takoj tiskati prospekte, obiskoval sem vse sejme od zagrebškega, do ljubljanskega in celjskega, pozornost pa sem posvetil tudi sodelovanju z Metalko. Skratka, reklama je velik del uspeha in če obrtnik izdeluje posamezen izdelek tako kvalitetno, da skoraj ni reklamacij, potem tudi cena za kupca ni najpomembnejša. Sicer pa se cena notranjega dela, ki je tipski, giblje do 500 do 800 nemških mark, seveda preračunano v dinarje, z oblogo vred pa stane kamin nekje od 1000 do 3000 mark. Seveda so vse to le okvirne cene.
Glede n~a to, da izdelujete le odprte kamine, bi te vprašal, kako sprejemaš definicijo, da odprt kamin greje le z ene strani in da ne akumulira dovolj toplote, da bi ogrel ves prostor?
Naši kamini lahko grejejo do deset prostorov s sistemom zračnega ogrevanja. To pomeni, da so na kamin priključeni radiatorji, ki grejejo posamezne prostore, kamin pa je še vedno dekoracija, čeprav lahko odprto ognjišče tudi zasteklimo.
Končajva pa vseeno s trgovino, saj je v našem prostoru to le novost, ki zasluži več, kot le omembo. Kakšno cenovno politiko si določil in kaj poleg osnovne ponudbe še lahko ponudiš potencialnemu kupcu?
V trgovini imam usposobljena človeka, ki znata svetovati vsaki stranki, če pride v trgovino s projektom. Mi potem izdelamo normative, izračune in idejne skice, skupaj izberemo kvaliteten material, ki ga potem dostavimo na dom ali pa ga kupec prevzame sam.
Torej poleg standardnega programa, odprtih kaminov vseh vrst, nudite še ves ostali gradbeni material?
Da, kupcem nudimo pestro paleto prav vsega materiala, ki ga potrebujejo za gradnjo, oz. finalizacijo domače hiše. Trudim se, da besedico »nimamo« izrečem čim manjkrat, ampak je nadomestim z. besedami — »bomo nabavili!«
MATIC ROMŠAK
NOVO V PRESERJAH
V Preserjah pri Radomljah je mesto plina, na Kamniški ul. Kamnik-Domžale. Silva Hacin
odprto novo prodajno 47, ob glavni cesti
Spomenik Jakobu Aljažu
V nedeljo, 27. avgusta, so v Dovjem pri Mojstrani odkrili spomenik Jakobu Aljažu, župniku na Dovjem, sicer pa zelo prizadevnemu planincu in zaslužnemu Slovencu.
Boj s prodirajočim vplivom nemškutarstva ni bil lahek kazal pa se je na vseh področjih. Tudi v planinstvu. Jakob Aljaž se je
odkrito spopadel z njim. Da bi ohranil gore Slovencem, je kupil parcelo na vrhu Triglava, za en goldinar. Na njem je postavil stolp. Po njegovi zaslugi je zrasla tudi koča na Kredarici. Znal je pridobivati somišljenike, zato je njegovo delo v planinstvu nadvse častno in zgodovinsko pomembno. Zaradi vztrajnosti in prizadevnosti na tem področju je bil Jakob Aljaž večkrat gost na sodiščih, vendar pa nobene pravde, sprožene proti njemu, ni izgubil.
Na slovesnosti so sodelovali tudi kamniški planinci, ki so počastili spomin na čudovitega človeka, planinca in Slovenca. Tudi kamniški planinci so materialno podprli postavitev spomenika.
Velika množica ljudi na Dovjem ob spomeniku, ki ga je odkril podpredsednik RK SZDL Ciril Zlobec, je z navdušenjem sledila prireditvi. Matjaž Kmecl je orisal lik Jakoba Aljaža, njegovo vlogo v prebujajočem se slovenstvu in opredelil zgodovinska dejstva. Slovesnosti je prisostoval tudi ljubljanski škof dr. Šuštar, ki je pred župniščem na Dovjem, pred odkritjem spomenika, tudi maševal.
Prijeten dan so kamniški planinci, skupaj z Mengšani združili tako, da so se priključili planinskemu srečanju, posvečenemu Triglavskemu narodnemu parku, se zatem odpeljali do Aljaževega doma v Vratih in si nazaj grede ogledali še slap Peričnik. Domov so se vračali zadovoljni, ker so sodelovali pri odkritju spomenika človeku, kije vse svoje življenje posvetil planinam in Slovencem ohranil najlepši košček naše domovine.
STANE SIMŠIČ
Lokal za trgovino do 20 kv. m. najamem v Kamniku. Tel. 552-710 od 8. do 12. in po 20. uri.
Jubilanti 20-letniki
Jubilanti 30-letniki
KAMNIŠKI OBČAN / 9. OKTOBRA 1989
Kruh naš vsakdanji
Kočna Kamnik je v svojih prodajalnah Markct Bakovnik, Mar-ket Kranjska in Delikatesa v Maistrovi ulici uvedla tako imenovani dodatni program kruha. Tako je sedaj kupcem na voljo še poseben bel kruh, pečen v domači peči, razna peciva, francoski kruh, ržen in samov kruh - hlebčki, poleg trajnih bio štručk prodajajo tudi sveže bio stručke.
Veliko zanimanje pa je vseskozi za kruh iz kamniške Žitove pekarne, saj prihajajo kupci tudi iz Domžal, Mengša, Ljubljane in Kranja.
Tudi hrustljav in znan radomeljski kruh imajo vsak dan, razen petka in sobote, vendar so količine omejene zaradi premajhne zmogljivosti pekarne Radomlje.
VERA MEJAČ
Liraši pričeli novo sezono
Ob začetku nove sezone I989/90je Prvo slovensko pevsko društvo Lira iz Kamniku pod vodstvom prof. Sumu Vremšaku pripravilo dvu koncertu. Prvi je bil v nedeljo. 24. septembru, v znani gotski cerkvi pri Sv. Primožu, drugi pu naslednjo nedeljo, I. oktobru, v zelo akustični cerkvi nu kamniških Žalah. Ljubitelji lepega petju so prisluhnili pesmim skluduteljev Gallusa, Marinkoviču, Mokrunjcu, Davidova, Focrsterja. Mirku. Pahorja, Rijuvcu, Muroltu in Tomca. V žalski cerkvi so programu dodali še skladbe G. F. Hiindla. W. A. Mozartu in G. Fuureju v izvedbi solistov Tonetu Rukurju, Janeza Mujcenoviču in Roka Lupa ob orgelski spremljavi prof. Sama Vrcmšaku.
V uvodne misli za Lirin koncert sakrulne glasbe nu kamniških Žaluh je Janez Mujcenovič zapisul: »Prisluhnimo pesmi, ki je nadaljevanje pesmi mnogih generacij Lirušev in drugih pevcev, ki počivajo nu Žalah! Nuj bo tu koncert posvečen njim in vsem tistim, ki so duvno pred numi tudi s pesmijo grudili temelje slovenske glasbene kulture.«
Nu sliki: koncertu nu Sv. Primožu je prisluhnilo precej ljubiteljev lepega petju in lepe narave,
VERA MEJAČ foto: MATIC MAJCENOVIČ
Zahvaljujemo se gasilcem iz Kamnika, Šmarce in Duplice za pomoč pri reševanju naše hiše, ki je bila 31. julija poplavljena.
Hvaležni Eukančevi iz Volčjega potoka 23
Vsako prvo sredo v mesecu bo ob 17. uri ura pravljic v prostorih Matične knjižnice Kamnik za vse predšolske otroke od 4. leta dalje.
Vabljeni!
Velika vrtna veselica malo drugače
Člani KD Srednja vas so se odločili, da vrtna veselica ni dovolj; da se da ljudem predstaviti še kaj več od pijače, jedače, plesa in lova na srečo. Predstavili so nam   dva   umetnika   -   slikarja
Slavko Smolnikar
Slavka Smolnikarja iz Tunjiške mlake in Rudija Poljanska iz Srednje vasi.
Ne bom pisal o veselici, zabavi, o zvoncih sreče, ki so bili prav prijetno presenečenje.
Treba je bilo iti po stopnicah do dvorane, kjer so te prijazno pričakali člani KD. Prijazno pomeni prijazna beseda, iskren nasmeh, domače dobrote Sprehajal si se po dvorani, si ogledoval pokrajine. Ne 2 umetniško strogim očesom, z radostjo nad življenjem. Se sliši čudno. A tako je bilo. Toliko čudovitih potez, privlačnih barv, toliko ur in truda. A ne nekje daleč - tu med nami so ljudje, ki si znajo vzeti čas in iskati, kar je lepega v njih. Znajo pa to tudi pokazati in se tako vsem podariti.
So pa tudi drugi, ki nimajo te-
ga daru. A imajo voljo in sposobno! pripraviti nekaj lepega. Spremeniti znajo navadno veselico, ki hlepi samo za dobičkom in zopet dobičkom, v srečanje in povezavo med krajani.
Rudi Poljanšek
Res, bilo je lepo. Lepo gledati vse »zaposlene«, kako se dotikajo obiskovalcev s pojasnili, podrobnostmi ali čisto navadnimi vsakodnevnimi rečmi. Kriza gor ali dol. Lepo in dobro ne naleti na gluha ušesa.
Zato vse priznanje članom KD Srednja vas, da so se spomnili, kaj bi lahko dali krajanom in ne samo, kako bi od njih čimveč zaslužili. Ko bi se le to obdržalo tudi na vseh drugih področjih, da bi se krajani zavedali, da društva in organizacije niso same sebi namen, ampak so tu zaradi njih, njihove volje.
KD Srednja vas je gostilo in predstavilo dva umetnika.
Zato ste vsi, ki se hočete predstaviti, kaj lepega prikazati, popestriti večer, vedno dobrodošli v naši krajevni skupnosti.
TONE ŠUŠTAR
Kam po ozimnico ?
V Kamniku imajo, kot že nekaj let, tudi letos solidne cene za kvalitetno blago v kiosku PIK B0R1NC1 (pri Kmetijski zadrugi). Kupce pričakujejo vsak dan, tudi v soboto in nedeljo, od 7. do 21. ure. Njihove cene pa so: jabolka jonatan, zlati in rdeči delišespo 10.000 din za kg;gloster, idared, merloza 12.000 din; čebula v vreči po 17 kg, cena je 4.500 din za kg; neomejena količina česna po 25.000 din za kg; krompir v vreči po 30 kg, cena 8.000 din za kg.
SADJE ZELENJAVA »PRI KOROBAČU« na Kidričevi 64 prav tako pričakuje obiskovalce vsak dan od jutra do večera. Njihove cene pa so: jabolka jonatan 12.000 din, zlati delišes 10.000 din; čebula (v vrečah po 10 kg 5.000 din; neomejeno količino česna dobite po 18.000 din za kg.
In kako poteka prodaja ozimnice kakovostnih jabolk in hrušk iz lastnih nasadov V KOČNINI SADNI DREVESNICI. Njihov delovni čas je od 7. do 16. ure, v soboto od 7. do 12. ure. Ozimnico bodo prodajali, dokler bodo imeli blago. V nasadu prodajajo sadje posamezno po zabojčkih, že vnaprej naročene večje količine za sindikalne organizacije pa nalagajo sami na kamione. Prav sindikalne organizacije se letos zelo zanimajo za sadje iz kamniške drevesnice. Letošnja letina jim bo dala približno 600 ton sadja.
Poglejmo še cene: jabolka jonatan, zlati in rdeči delišes, kokos 12.000 din za kg, jonagold, gloster, idared, rdeči boskop 14.000 din; hruške - pozno jesenske in zimske vrste 15.000 din; krompir v vrečah (po 30 kg) 7.500 din; čebula (v vrečah po 15 kg) 4.000 din za kg. V drevesnici in v Diskontu pa prodajajo tudi Etino ozimnico.
Sadje iz sončnih plantaž Vinkovcev privablja kupce pred kiosk PIK BORINCI.
Tekst in foto: VERA MEJAČ
S   Proizvodnja In montaža ventilacijske opreme napeljava strojnih Instalacij
Zaposlim monterja prezračevalnih naprav ali KV delavca kovinske stroke.
Vinko Petek, Križ 24/a.                                              \
Na Duplici uresničujejo program samoprispevka
O povezanosti dela v krajevni skupnosti Duplica, o sodelovanju s krajani in pristopom organov KS pri reševanju problemov smo ob raznih prilikah že govorili. Zanimalo nas je, kako v tej krajevni skupnosti spričo obsežnih nalog, ki so jih uvrstili v program dela za obdobje zbiranja samoprispevka, teče realizacija; tato smo se s predstavniki KS pogovarjali o teh in drugih vprašanjih. Se poprej pa nas je pot vodila v osnovno šolo Marije Vere na Duplici, kjer dokončujejo širitev telovadnice, trim-kabinc-ta, ki ga v celoti financira KS. Na sedežu KS Duplica smo se pogovarjali z Lojzetom Kahneiom, Predsednikom skupščine KS, Janezom Kukovičem, predsednikom sveta KS in Francetom Š~te-betom, tajnikom KS.
Sogovorniki pravijo, da je za usklajevanje dela v KS potrebna dobršna mera razumevanja in občutek odgovornosti, zlasti pa Poznavanje konkretnih prilik. Vprašanja in naloge se ob tesnem sodelovanju s krajani same nakazujejo, organi KS pa morajo biti Pripravljeni, da jih po sprejetju •udi uresničujejo. To je predpogoj za ustvarjanje zaupanja in tesnega sodelovanja med krajani in KS.
Program dela. ki so ga demo-fatično sprejeli za sedanje obdobje krajevnega samoprispevka
(1986-1991) in ki sovpada tudi z mandatom organov KS. se po vsebini deli na tri dele:
I.  Program delovanja organov krajevne skupnosti, aktivnosti družbenopolitičnih organizacij, društev, varstvo okolja, vzdrževanje spominskih obeležij in vzdrževanje kulturnega doma na Duplici.
Krajevna skupnost Duplica se v polni meri zaveda, da morajo na področju KS delovati vse strukture in s tem vključevati večje število krajanov v neposredno odločanje. Sredstva, namenjena za delo teh organizmov, se po mnenju prisotnih dobro obrestujejo, želijo pa si še več konkretnih pobud in predlogov. Posebna skrb velja vzdrževanju kulturnega doma, kjer ima sedež KS in številne organizacije in društva. Tu je kino, knjižnica in sedež drugih aktivnosti. Za vse te namene načrtujejo okrog 20 odstotkov sredstev krajevnega samoprispevka. Ugotovili so, da se sredstva gospodarno koristijo, kar je čutiti tudi v aktivnostih društev in organizacij.
II.  Program komunalnega urejanja soseske, parkov, igrišč, šole, napeljave telefonske mreže, kanalizacija in drugo.
V telefonijo vlagajo že od 1987 in dajejo temu področju prednost. Sofinansirali so modernizacijo P IT omrežja z znatnim dele-
žem. Za leto 1989 pa načrtujejo kar 60% vseh sredstev samoprispevka. S tem želijo pospešiti dokončanje izgradnje PTT omrežja na tem področju.
Osnovna šola Marije Vere na Duplici je deležna posebne pozornosti. Že dalj časa KS vlaga del svojih sredstev za napredek šole. Letos bo dokončana manjša, po površini nad 250 nr velika telovadnica, trim-kabinet. Ravnatelj šole Božo Pilej nam je povedal, da s KS zelo dobro sodelujejo, saj ta redno prispeva finančna sredstva za opremljanje šole. Šola na Duplici je rasla postopoma: 1969 je bila zgrajena nepopolna osnovna šola, brez telovadnice. V letu 1979 je šola pridobila 8 novih učilnic in telovadnico, v 1986 je bilo dograjenih še
9 učilnic in s 16. 7. 1986 je šola postala popolna osemletka. Trenutno obiskuje šolo 835 učencev, število pa bo v naslednjih letih po oceni šolnikov naraslo na 930. Trenutno je na šoli zaposlenih 52 ljudi, od tega 43 učiteljev. S sredstvi krajevnega samoprispevka so nabavili precej šolske opreme, računalnik in drugo. V širitev telovadnice so letos vložili 530 milijonov dinarjev samoprispevka (po cenah iz aprila 1989). Čakajo le še na uporabno dovoljenje. Nova telvoadnica oziroma trim-kabinet bo uporabljana tudi za rekreacijo krajanov. Na KS menijo, da bi za opremo nove telovadnice morali del sredstev prispevati tudi drugi, kot npr. SITKS in ZTKO in druge institucije v občini Kamnik.
Znaten del samoprispevka uporabljajo za urejanje soseske, parkov, za javno razvestljavo in drugo. Po programu naj bi za vse te namene porabili 47% vseh sredstev samoprispevka.
III. Program urejanja cest
Za Krajevno skupnost Duplica je bil velik problem prehod preko proge na Korenovi cesti. Potrebna je bila tudi ureditev križišča, kar jim je v celoti uspejo in je bilo tako vprašanje, ki se je vleklo dolga leta, uspešno rešeno. Urediti morajo še cesto na Ba-kovniku, Jakopičevo in del Blej-čeve ceste. Skratka, za urejanje cest bodo v tem obdobju porabili okrog 33% vseh sredstev krajevnega samoprispevka načrtovanega za obdobje 1986-1991.
Program uresničevanja nalog, sprejetih ob uvedbi krajevnega samoprispevka, se odvija skladno s potrebami in možnostmi, vse pa v okviru načrtovanih nalog. Nikjer ni bistvenih odstopanj, le med posameznimi leti, prednost dajejo posameznim nalogam in vsi sogovorniki so prepričani, da bo program v celoti uresničen.
Druge naloge in problemi
Krajevna skupnost Duplica podpira tudi druge akcije. Tako so prisjicvali del sredstev za postavitev antene na Starem Gradu, do realizacije kabelske televizije na tem področju pa ni prišlo, zaradi premajhnega števila pri-ja vijence v.
Problem odlagališča odpadkov še vedno ni rešljiv, čeprav na Duplici že raste visok hrib in kmalu ne bo več mogoče odpadkov kam odlagati.
Obrtno   dejavnost   podpirajo.
Ne   soglašajo   pa   s   preselitvijo
ekološko spornih dejavnosti na to področje.
Poseben problem so parkirišča. Garažne hiše, ki so bile v programu ob gradnji stanovanjskih blokov, niso bile zgrajene, zato je zagata za parkirne prostore vedno večja.
V KS Duplica niso zadovoljni z. uničevanjem ograje in igrišč ter igralnih naprav pri vrtcu. Dela se velika škoda, ki jo povzročajo okoličani (ne vrtec). Starši bližnjih blokov bi vendarle morali bolj paziti na svoje otroke. Z uničevanjem naprav pozvročajo škodo vrtcu in KS. O tem so bili krajani že večkrat seznanjeni, ugodnih rezultatov pa še vedno ni.
Dupliška KS pomaga tudi drugim KS, s finančnimi sredstvi v obliki posojil, podporami in podpobnim. Lastna sredstva skrbno obračajo. Vsak dinar je smotrno porabljen. Krajevna skupnost dobro sodeluje s Stolom in drugimi dejavniki, zato je marsikatero vprašanje hitreje in bolje rešeno.
Ob koncu našega pogovora so predstavniki KS Duplica zagotovili, da bo program nalog, načrtovanih do leta 1991, realiziran v skladu s programom; temu so porok krajani, ki krepijo sodelovanje in vodstvo KS, ki bodo tudi v prihodnje tenkočutno in odgovorno pristopalo do vseh postavljenih problemov. Organi KS si" bodo prizadevali, da bodo rešena vsa vprašanja, pomembna za dobro počutje krajanov Dupliške krajevne skupnosti.
STANE SIMŠIČ
6
KAMNIŠKI OBČAN / 9. OKTOBRA 1989
Šola tudi drugače
»Ledovo srce« - svojevrsten literarni spomenik Kamniku
»To je moj Kamnik, tak je v mojem spominu, takega se spominjam iz moje mladosti. Po svoje sem zaljubljen v te strme strehe, Mali grad, Zaprice. Ta knjiga je nekakšen zbir mojih gledanj na Kamnik, na ljudi, ki sem jih pogostoma srečeval tod. Kamnik se v svojem bistvu pravzaprav ni nič spremenil.
Staro mestno jedro je ohranjeno. Sicer pa mi je žal za vsako propadajočo, včasih pa tudi podrto mestno hišo,« je povedal avtor knjige »Lectovo srce«, Ivo Zorman, na njeni predstavitvi v dvorani Veronika nad kavarno. Tam se je konec septembra sredi dopoldneva zbralo veliko Kam-ničanov, mladih in starih, da bi počastili pisatelja, ki jim je znal lirično približati njhovo bližnjo preteklost. V dvorani je tako na novinarski konferenci ob predstavitvi knjige in v kulturnem delu programe vladajo prijetno vdušje.
Marko Uršič, urednik zbirke Sledi v Mladinski knjigi, kjer je izšla zbirka spominskih črtic Iva
Zormana. je predstavil pisatelja in knjigo, na koncu pa je povedal Zormanovo             Štirivrstičnico
o »urah izgubljenih«. Otroci so prebrali štiri odlomke iz Lectove-ga srca, pianistka Eva Bohte pa je zaigrala nekaj za uho prijetnih melodij. Pisatelj je zbranim Kamničanom povedal, da predvsem ni hotel pisati zgodovine Kamnika, marsikatera letnica ali datum morda nista čisto točna, to je Kamnik iz njegovih spominov. Omenil je tudi izjemno dragocene stare fotografije Kamnika in okolice, ki so zajete v sredini knjige. Fotografija na naslovnici je tako iz leta 1902, poslana sestrični Frana Albrehta, sicer pa je fotografija - razglednica Kamnika - iz bogatega tovrstnega arhiva Petra Klavčiča. Jože Snoj je v spremni besedi in knjižici »Lectovo srce« zapisal, da je Ivo Zorman napisal že vrsto zajetnih knjig, tokrat pa gre za zbirko njegovih najtišjih in najdrobnejših otroških doživljajev. Ta knjižica je kot majhna domača hišica sredi velikih kamniških hiš. Kot majhen spomin sredi ve-
likih spominov. Kot majhen spomin, a kot veliko in tiho domo-tožje. Kot že omenjeno, je Lec-tovb srce zbirka črtic, v katerih se avtor spominja svojega otroštva na kamniških ulicah in v okolici: na Malem gradu, v Zapričah, ob Nevljici, kjer so našli okostje slavnega mamuta. Tu so tudi drugi kamniški miti in »miti«. Na primer zaklad Lepe Veronike ali znameniti hlapon, imenovan »kamničan«. Ivo Zorman svoje pripovedovanje začne prav pri začetku. Prva zavedanja samega sebe, odrašačnje, izkušenj-ska dogajanja mladostnika, prve ljubezni in potem - veliko prezgodaj vojna izkušnja. In z njo se Zormanova (in še marsikoga) mladost kruto prekinja.
Niko Sadnikar se je na predstavitvi omenjene zbirke nad kavarno Veroniko pisatelju Ivu Zormanu z ganljivimi besedami iskreno, v imenu vseh Kamniča-nov, zahvalil za prekrasen, predvsem pa svojevrsten literarni spomenik Kamniku.
R. GRČ AR
Zadnjih nekaj let z raznih strani letijo očitki, da premalo naredimo za nadarjene učence. Drži, da učitelj zgreši nadarjenega učenca med množico povprečnih, vendar to ni pravilo. Pogosto je pomanjkanje denarja tisto, ki učitelja prisili, da ostaja pri tabli in kredi, tisoč možnosti za napredek pa koraka mimo. Ko je Zavod za šolstvo SRS dal pobudo za tekmovanje v angleškem jeziku, smo se v naši občini kaj hitro odločili za takšno preverjanje sposobnosti naših učencev.
Učitelji najprej pripravimo šolska tekmovanja, najboljši se nato pomerijo na občinskem tekmovanju, ki je za najuspešnejše vstopnica za regionalno tekmovanje v Liubliani.
Letos so nas naši učenci prijetno presenetili, saj je bilo kar precej takih, ki so dosegli visok odstotek točk in s tem tudi pravico do tekmovanja v Ljubljani. Skupaj z mentorji so se vsi učenci sila resno in prizadevno pripravljali, saj so se želeli izkazati tudi v širšem krogu vrstnikov.
Naloge na regionalnem tekmovanju so bile celo po mnenju sve-
tovalke z Zavoda za šolstvo precej zahtevne, zato smo se še bolj razveselili rezultatov. Vsi učenci iz naše občine so se visoko uvrstili - Darja Kobav je dosegla odlično tretje mesto, Tina Frantar je bila deseta, Bachtiar Djalil enajsti, Urša Drčar dvanajsta, Primož Trunk petnajsti, Anja Štefančič je bila dvajseta in Tomaž Okorn triindvajseti med skoraj šestdesetimi tekmovalci. Skupaj z rezultati smo dobili tudi čestitke in mnenje ocenjevalcev, da so tekmovalci pokazali zelo visoko znanje. Nedvomno si čestitke zaslužijo tudi mentorji Ja-kobina Gantar, Metka Koncilja, Irena Šteblaj in Bojan Švigelj, ki so žrtvovali precej časa in vložili mnogo znanja in energije v delo z učenci. Iskreno pa se zahvaljujemo tudi kamniškim delovnim organizacijam, ki so prispevale za naše tekmovalce lepe knjige in tako dokazale, da za znanje res ni škoda denarja. Naša zahvala velja:
SVILANITU, ALPREMU, USLUGI, MENINI, STOLU, ETI, KIK-u in predvsem tistim članom naštetih kolektivov, ki so se osebno zavzeli za take vrste
investicijo.
Vse to nas obvezuje, da gremo v svojih prizadevanjih za boljše delo še dlje. Letos smo na dveh šolah v naši občini pričeli uvajati nov program za angleški jezik v petem razredu. Program je zasnovan na učbenikih Project in ga uporabljajo v različnih deželah po svetu. Na nekaterih slovenskih šolah so ga preizkušali že v prejšnjem šolskem letu in dosegli odlične rezultate, ki so jih z besedo in sliko predstavili v poletni angleški šoli v Zrečah. Nov način dela sicer terja od učitelja veliko napora in dobršno mero ustvarjalnosti, vendar je za učence mnogo bolj zanimiv, teme so sodobne, delo je pestro. V naslednjih letih bomo program uvedli tudi v šestem, sedmem in osmem razredu in tudi ostale šole bodo verjetno že v naslednjem letu sprejele nov program.
Tako delamo mi, tako delajo tudi na drugih področjih, zato je vsak dinar, naložen v šolstvo, dobra naložba in tega dejstva bi se morali vsi krajani še kako zavedati.
Učitelji angleškega jezika Kamnik.
Novo na video kasetah
Vse sorte žavb'ce in maš'nce
Ni sicer z vsemi žavbami namazana, kot bi si lahko mislili, ima pa vse vrste krem. dišav, šmink in vsega, kar se navadno dobi v drogerijah. Na sliki se vsega sicer ne vidi, iznajdljiva lastnica Barbara Zupan pa nam je zagotovila, da ima več kot to, predvsem pa, da glede na potrebe in želje strank svojo zbirko negovalne in dekorativne kozmetike sproti dopolnjuje.
Barbara Zupan je lastnica »Petlje«, kakor se imenuje prva zasebna drogerija v občini. Lokal je v Preserjah, na Kamniški 16, kjer je že dve desetletji tudi frizerski salon. Barbara je sicer absolventka germanistike, vendar je tudi zelo iznajdljivo dekle, s polno dobrih zamisli, zna svetovati in predstaviti izdelke. Ponudbo pa bo popestila še s priložnostnimi nagradnimi žrebanji. Poleg domače in uvožene negovalne in dekorativne kozmetike pa v Petlji lahko dobite še bižuterijo, ročne ure in lasne vložke iz naravnih las, kar je njihova specialiteta.
Drogerija je odprta od devete do devetnajste. ob sobotah do trinajste ure.
Foto: R. Grčar
Tokrat vam bomo predstavili dva najnovejša filma, ki siju trenutno lahko ogledate le na video kasetah, v kamniški kino dvorani pa najverjetneje šele čez nekaj mesecev. Je že tako, da filmske novosti pridejo do gledalca zelo pozno. Razlog je seveda denar.
Pa si poglejmo dve najbolj vroči novosti:
LOCK UP (ZA ZAPAHI)
No, boste rekli, spet klasična zaporniška zgodba, ki jo opisuje že tako vsak drugi film, vendar tokrat ste se zmotili.
Zgodba pripoveduje o zaporniku Franku, ki preživlja zadnje mesece svoje zaporne kazni v enem od odprtih zaporov.
Začetek ne obeta veliko, kljub temu, da glavno vlogo zapornika Franka igra Svlvester Stallone, bolj poznan kot Rambo in Roky.
Zgodba se razvije, ko zapornika Franka v zelo čudni okoliščinah premestijo v drug zapor, kjer zapornikov niti malo ne ujčkajo. Takoj, ko Franka pripeljejo v »novi« zapor, se pojavi upravnik, igra ga Donald Suthcrland, in Franku je jasno, kaj se je zgodilo, saj sta z upravnikom zapora stara znanca iz prvih let prestajanja kazni, ko je Frank pobegnil zaradi nevzdržnih razmer v zaporu in očrnil upravnika novinarjem.
Tako se začne nekajmesečni boj med dvema smrtnima sovražnikoma.
Upravnik poskuša v zadnjih mesecih bivanja v zaporu Franka uničiti fizično in psihično, pri tem mu pomagajo pravokatorji iz vrst zapornikov in stražarji v zaporu.
Ko je Franku vsega dovolj in
mu zagrozijo s posilstvom in ubojem njegovega dekleta, poskuša pobegniti, kar mu sicer ne uspe, vendar prisili upravnika, da prizna svojo krivdo in se odpove službi. Frank pa mirno preživi še zadnjih nekaj dni v zaporu in se vrne k svojemu dekletu v svobodo.
Film je podpisal režiser John Flynn.
WINTER PEOPLE /ZIMSKI LJUDJE/
Drama Winter people govori o dveh sprtih družinah, ki se sovražita na življenje in smrt. Zgodba se zaplete, ko se pojavi priseljenec po sili razmer Jackson in ko mu ena izmed družin uniči avto na poti v Filadelfijo. Jackso-
na igra odlični Kurt Russel. Začne se ljubezenska zgodba med Collie VVright, igra jo Kelly McGillis, ki živi sama s svojim nezakonskim sinom Jonatha-nom. Collie je izobčenka svoje družine. Oče malega Jonathana je Cole Camphell, družini Camp-hell in VVright pa sta sprti... Co- I le iz ljubosumnosti poskuša ubiti Jacksona in v pretepu oba padeta v ledeno mrzlo reko. Cole ponoči zmrzne, Jackson pa si nakoplje sovraštvo Camphellov. V zameno za Jacksonovo življenje se Collie odpove svojega sina.
Zgodba se konča s poroko Collie in Jacksona, Camphelli pa sprevidijo svojo zmoto in vrnejo Jonathan nesrečni materi Collie. Res pravi happy end.
Film je delo režiserja Teda Ketcheffa.
Predstavitev filmov je omogočila videoteka VIDEO »Z«.
DAMJAN GLADEK
Od 25. septembra dalje razstavlja v prostorih kavarne Veronika svoja novejša slikarska dela akademski slikar Dušan Lipovec iz Kamnika. Na ogled so krajine s slovenskimi motivi, posebno še iz kamniške okolice v akvarelni in tempera tehniki. Dela, ki so tudi naprodaj, bodo razstavljena predvidoma mesec dni.
Veterinarji likovniki so razstavljali
Ob obeleževanju stoletnice veterinarske službe v Kamniku je bila od 29. septembra do 6. oktobra v razstavišču Veronika na ogled razstava slikarskih in kiparskih del veterinarskih delavcev. Razstavo je pripravilo Ljubljansko veterinarsko društvo v sodelovanju z ZKO Kamnik.
Druženje ljubiteljskih likovnikov v formalnih in neformalnih druš'tvih, na razstavah, v kolonijah in drugih srečanjih je vsekakor smiselno in največkrat edini način, da se pod kakovostnim mentorstvom preseže diletanti-zem in doseže kolikor toliko solidno likovno raven. Tudi pri izboru del za pričujočo razstavo so bili postavljeni kriteriji, ki naj bi preprečili morebitne spodrsljaje v kakovosti. Tako je ta predstavitev del veterinarjev, ljubiteljskih
likovnikov, vsekakor dosegla svoj namen in s kvaliteto razstavljenih eksponatov opravičila svoje poslanstvo.
Na tej razstavi so bile poleg že omenjenih ljubiteljskih likovnikov prvič javno predstavljene slike kamniškega živinozdravnika, zbiratelja in mecena Josipa Nikolaja Sadnikarja, ki so pravo odkritje in izziv tudi zaumetno'stno-zgodovinsko stroko. Slike, večina v oljni tehniki, skrbno datirane (na večini so ohranjeni lastnoročni podatki o dnevu, mesecu, letu in kraju nastanka) izvirajo v glavnem iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, torej iz časa poznanstva in druženja s Ferdom Veselom, Ivano Kobilico in Až-betovo šolo, iz časa, ko je mladi Josip Sadnikar gojil ambicije za profesionalnim  študijem  slikar-
stva. Tihožitja in krajine nam odkrivajo Sadnikarja kot talentiranega slikarja, predvsem njegove študije tihožitij bi mirne vesti lahko podpisal tudi profesionalni slikar tistega časa.
Družinsko likovno tradicijo ohranja tudi njegov sin Demeter Sadnikar v slikanju vedut in krajin iz Kamnika in njegove okolice, posebno pa še v rezbarsko podobarski dejavnosti. Njegovo rezbarstvo, pa naj si gre za umetelno rczljane okvirje slik ali za okrasno figuraliko (angeli, putti, kerubini), je nadaljevanje bogate kamniške rezbarsko-podobarske tradicije, od Frančiškanske po-dobarske delavnice v 18. stoletju do kamniškega rezbarskega mojstra Berganta. Lep primer podo-barstva frančiškanske delavnice je oltar v kapeli na Kalvariji na kamniških Žalah.
Ostali razstavljalci veterinarji-likovniki amaterji so kar se likovne stroke tiče, prijetno presenečenje, celo odkritje. Mojca Ba-har-Plestenjak se predstavlja kot subtilna akvarelistka, ki beleži predvsem dva motiva: rože in krajino. Cvetlična tihožitja in pokrajine v nežnih barvah so lirični zapisi vidnega sveta. Tihožitja, z vsakdanjimi banalnimi predmeti, dela Janeza Zajca v oljni tehniki so študijsko poglobljene stvaritve, ki po kvaliteti klasični amaterizem celo presegajo. Kompozicijsko uravnotežene in barvno prefinjene Zajčeve slike nas prepričujejo o likovno talentiranem avtorju, ki se že dalj časa ukvarja tudi s fotografijo. Tudi kiparske stvaritve Bogomila Kot-njeka so zrele likovne kreacije. Simpatične in duhovite podobe živali, oziroma asociacije nanje, zvarjene iz odpadnih materialov, nas prepričujejo o resnem, zavzetem in nadarjenem avtorju. Zadnji trije avtorji so člani likovnih združenj in so, nekateri že večkrat, samostojno in skupinsko razstavljali.
DUŠAN LIPOVEC
»Iz okolice Kamnika« tempera, 1989
Mercator-ETA, živilska industrija
Kamnik, Kajuhova pot 4
razpisuje po sklepu DS z dne 22. 8. 1989 javno licitacijo
za prodajo rabljenih osnovnih sredstev:
1. 2 prikolici IMV ADRIA DE LUXE 450 L s predprostorom, letnik 1975
izklicna cena za kom. din 35,000.000
2.  baterijski viličar - Indos VE 1001 - 01 nosilnost 100 kg, letnik 76
izklicna cena din 25,000.000
Javna licitacija bo 12. 10. 1989, ob 12. uri v sejni sobi delovne organizacije.
Ogled osnovnih sredstev bo možen od 10. do 12. ure istega dne.
Interesenti morajo pred javno licitacijo vplačati varščino v višini 10% izklicne cene z gotovino oz. bariranim čekom in predložiti pooblastilo za zastopanje pravnih oseb.
Na izklicno ceno mora kupec plačati prometni davek. Prodaja bo potekala po sistemu videno - kupljeno.
Ivo Zorman na predstavitvi svoje knjige »Lectovo srce«. Foto: R. G.
KAMNIŠKI OBČAN / 9. OKTOBRA 1989
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta,
dedka, pradedka, brata, tasta in
strica
FRANCA SUŠNIKA
po domače Fajfarjevega ata iz Studene 9
se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala vsem sosedom za pomoč v težkih trenutkih. Hvala DO Rudnik kaolina Črna za podarjeno cvetje, pogrebni protokol in govor ob odprtem grobu, predstavniku ZB za lep govor, pevskemu zboru Mavrica za ganljivo petje in g. župniku Janezu Poljanšku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Studenca, julija 1989
ZAHVALA
V 57. letu starosti nas je prerano
zapustil dragi sin, brat, svak in
stric
CIRIL BREZNIK
iz Zg. Tuhinja 43
Najiskreneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, njegovim in našim prijateljem ter sodelavcem Sadje-zelenja-va Kočna Kamnik, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, mu darovali cvetje in ga tako številno pospremili k zadnjemu počitku. Hvala KO ZZB NOV Tuhinj, GD Tuhinj, govornikoma Tonetu Podbevšku in Marjanu Poljanšku za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Tuhinj, Ljubljana, Nemčija, julij 1989
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
mame, stare mame, sestre in
tete
MIHAELE HACIN
rojene ŠPENKO iz Mlake 29 pri Komendi
s-e iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem, sorodnikom in sodelavcem za nuđeno pomoč, vsem, ki ste jo imeli radi, ji darovali cvetje, nam izrazili sožalje in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Hvala govornikom iz DO Titan in KO ZB Komenda za poslovilne besede ob odprtem grobu ter pevskemu zboru Janez Čebulj za zapete žalostinke. Iskrena hvala tudi zdravstvenemu osebju ZD Kamnik za hitro pomoč. Nevrološki kliniki UKC Ljubljana in g. župniku Niku Pavlicu za spremstvo in lep pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Mlaka, Potok, Hotemaže, Kanada, september 1989
V naša srca si se vpisal, čas ne ho te več izbrisal in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
(Vojan T. Arhar)
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega
dragega moža, atija, sina, brata in
strica
JOŽETA HRIBARJA
iz Buča 7
se iskreno zahvaljujemo predvsem dobrim sosedom za požrtvovalno pomoč v težkih dneh, njegovim sodelavcem iz DO Kemijska industrija Kamnik, prijateljem, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in dar za druge namene ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej toplo se zahvaljujemo vsem gasilskim društvom, še zlasti Gasilskemu društvu Šmartno, govornikoma za izbrane besede, s katerimi sta osvetlila življenjsko pot našega atija, učencem in učiteljem OS Šmartno ter g. župniku za lep pogrebni obred.
Žalujoči: žena Majda, sinovi Janez, Marko in Andrej, mama Terezija, sestre in bratje i družinami
Buč, Stahovica, Kamnik, Volčji Potok, Sela, Zg. Tuhinj, Av-______________stralija. Kanada, september 1989
Butik »Rjabina«
obvešča cenjene stranke, da je svojo dejavnost preselil na Bled. Poleg lastnih izdelkov vam nudi izvirne kreacije milanskih stilistov.
Se priporoča.
Trgovina »Pri Petru«, Stahovica 1
zaposli
prodajalko
Pogoji: IV. stopnja strokovne usposobljenosti, lahko tudi pripravnica.
61240 Kamnik, Kovinarska 4, Jugoslavija
Telefon (061)831-711
Telegram: Svilanit Kamnik, p. p. 29
Telex: YU FROTIR 31-318
Na osnovi sklepa delavskega sveta o odpisu in
odprodaji rabljenih osnovnih sredstev se objavlja
LICITACIJA
o prodaji naslednjih osnovnih sredstev: Izklicna cena din
1.  šivalni stroj necehi inv. št. 1937 z elektromotorjem in mizo na kolesih, inv. št. 2745                         3,000.000
2.   šivalni stroj necehi inv. št. 1936 z elektro motorjem inv. št. 2746 in ploščo brez stojala                 3,000.000
3.  glava šivalnega stroja pfaff inv. št. 3713       2,500.000
4.  elektromotor pfaff inv. št. 3298                         700.000
5.  elektromotor pfaff inv. št. 3299                         700.000
6.  elektromotor Adler s transformatorjem,
inv. št. 2747                                                        700.000
7.  elektromotor necehi inv. št. 4212                     700.000
8.  elektromotor necehi inv. št. 4213                     700.000
9.   pakirni stroj beek leto nab. 1973,
inv. št. 3361                                                    30,000.000
10.   parna lutka bulmervverk-ludbreg, leto izd. 1981, inv. št. 5401                                                    35,000.000
11.  centrifuga proleter, leto izid. 1980, inv.
št. 5775                                                          20,000.000
12.  fotokopirni stroj olympia ornega 403 leto izid. 1980, inv. št. 4857                                                     2,000.000
13.   prebijalni stroj grosse, leto izid. 1966, inv.
št. 1965                                                            3,500.000
Licitacija bo v petek, 13. 10. 1989 ob 13. uri v gasilskem domu DO Svilanit, ogled navedenih sredstev pa je možen 12. 10. 1989 od 12. do 14. ure oz. dve uri pred licitacijo. Pred licitacijo so zainteresirani dolžni položiti varščino v višini 10% izklicne cene. Licitacija bo izvedena po sistemu videno-kupljeno, kupec je dolžan plačati blago najkasneje v roku 8 dni po opravljeni licitaciji. Kupec plača tudi prometni davek.
Tovarna usnja Kamnik Usnjarska 8
objavlja
javno licitacijo
za prodajo rabljenih osnovnih sredstev:
Javna licitacija navedenega osnovnega sredstva bo v petek, 20. 10. 1989 ob 12. uri v prostorih Tovarne usnja Kamnik PE Stanovanjska oprema Mengeš, Glavarjeva 18. Ogled je možen v četrtek, 19. 10. 1989, od 10. do 12. ure v prostorih PE Stanovanjska oprema Mengeš, Glavarjeva 18 (bivši prostori TRAK Mengeš).
Prednost pri licitaciji imajo družbenopravne osebe. Prometni davek plača kupec.
Udeleženci licitacije morajo pred licitacijo vplačati kavcijo v višini 10% od izklicne cene na blagajni PE Stanovanjska oprema Mengeš.
Javna licitacija navedenih osnovnih sredstev bo v sredo, 11. 10. 1989 ob 12. uri v prostorih Usnjarne Motnik. Ogled je možen 10. 10. 1989 od 10. do 12. ure v Usnjarni v Motniku.
Prednost pri licitaciji imajo družbenopravne osebe. Prometni davek plača kupec.
Udeleženci licitacije morajo pred licitacijo vplačati kavcijo v višini 10% od izklicne cene na blagajni DO UTOK Kamnik.
Licitacija bo potekala po sistemu ogledano - kupljeno, poznejših reklamacij se ne upošteva.
Živilska industrija Fructal
tovarna Alko Ljubljana, obrat Duplica pri
Kamniku, Korenova pot 7
Komisija za delovna razmerja tovarne Alko objavlja
več prostih del in nalog delavcev v proizvodnji
Delovno razmerje se sklepa za določen čas.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še
naslednje: končana osnovna šola
Prijave pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: Živilska industrija Fructal tovarna Alko, Frankopanska 9, Ljubljana. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
60 let Gasilskega
društva Godič
- Kamniška Bistrica
Leta 1929 je več napredno usmerjenih posameznikov iz Stranj, Stahovice, Godiča in okolice sklenilo ustanoviti gasilsko društvo. Niso ostali le pri besedah in že IS. avgusta tega leta je bil pri Karlu 1'relesniku ustanovni zbor Gasilskega društva Godič- Kamniška Bistrica, ki je hitro pridobilo 42 stalnih članov. Možje in fantje so zavihali rokave in pričeli zidati gasilski dom, ki je bil S. julija 1930 blagoslovljen, z njim pa tudi prva brizgalna ter nekaj osnovne gasilske opreme.
Kako so gasilci koristni, se je pokazalo že ob koncu leta 1930, točneje 2. decembra, ko je zagorelo pri Zemljenuv Bistričici. Tam so gasilci iz Stranj in Godiča prvič uspešno priskočili na pomoč in tako prestali svoj ognjeni krst.
V tistem času so na Češk em kupili tudi inštrumente, na katere so gasilci vneto pihali ob najrazličnejših priložnostih in tako skrbeli, da se je v kraju vedno kaj dogajalo.
Prišla je druga svetovna vojna, ki je gasilce postavila na sam začetek; dom je bil namreč po koncu vojne razdejan in neuporaben. Vendar gasilci niso obupali in so takoj začeli s svojimi aktivnostmi, tako da so že leta 1965 razvili svoj društveni prapor, trinajst let pozneje kupili novo 600-litrsko motorno brizgalno in dvainse-demdesetega leta dobili orodni kombi avtomobil. Pomembno je seveda tudi leto 1979, ko so gasilci na mestu starega zgradili nov, večji gasilski dom; zopet se je pokazala enotnost gasilcev, saj je bilo vanj vloženih več kot 7000 udarniških ur dela. Leta 1982 so gasilci spoznali, da so mladi najpomembnejša kategorija, za katero morajo še posebej skrbeti in so zato razvili mladinski prapor. Predlani pa je društvo dobilo še nov orodni avto TAM.
In kakšno je gasilsko društvo danes? V društvo je včlanjenih
185 članov in članic različnih starostnih skupin, od tega 60 operativnih članov pokriva praktično največje gasilsko območje v kamniški občini. Izredno velika površina, razgiban teren in težki dostopi    narekujejo   posodobitve.
Tako si gasilci želijo, da bi čimprej dobili avtocisterno, ki bi omogočala boljšo požarno varnost in učinkovitejše intervencije na terenu. Seveda pa bo še prej treba povečati gasilski dom, da bo ustrezal novim zahtevam.
Gasilci tudi dobro sodelujejo s KS Godič in Kamniška Bistrica, SlS-om za požarno varnost ter društvi in delovnimi organizacijami, kar se je dobro videlo tudi na slovesni paradi ob proslavi 60-letnice društva.
Zato gasilcem, kakor vsakemu jubilantu, ob obletnici zaželimo še veliko uspehov pri njihovem delu.
JANEZ BALANTIČ
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 738-662.
Društvo gojiteljev malih pasemskih živali Kamnik je
v času prireditve Dnevi narodnih noš organiziralo razstavo malih živali. Razstava je bila dobro obiskana, s tem pa dano priznanje gojiteljem malih živali.
Društvo se kolektivu OS 27. julij Kamnik, še posebej ravnateljici Majdi Zlebnik, toplo zahvaljuje za razumevanje in pomoč. (V.M)
Prodam solastniški delež do 3/4 na stanovanjski hiši v Kamniku. Informacije na telefon 831-432.
tovarna tekstilij za notranjo opremo, Kamnik, Ljubljanska cesta 6
razpisuje
po sklepu komisije za delovna razmerja
prosta dela in naloge
materialnega in blagovnega knjigovodja
za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem
dopustu)
Pogoji:
- srednja ekonomska šola (lahko tudi pripravnik)
Pisne vloge pošljite v 10 dneh na naslov: Ideja Kamnik,
Ljubljanska cesta 6. O izbiri bomo kandidate obvestili
v 15 dneh.
Skupščina krajevne skupnosti Črna pri Kamniku
objavlja javni natečaj
s katerim išče
upravljalca
(delovno organizacijo ali posameznika)
vodovodnega omrežja Krivčevo-Šunc
Informacije lahko_ dobite pri predsedniku skupščine krajevne skupnosti Črna Tonetu Kladniku, Žaga 9. Rok prijav 10 dni od dneva objave.
Komunalno podjetje Kamnik obvešča,
da bo organiziralo
jesenski odvoz kosovnega materiala
in sicer:
19. oktobra 1989 bomo kosovni material odvažali občanom, ki so zajeti v odvoz smeti in odpadkov na ponedeljek in torek, 20. oktobra 1989 pa občanom, ki so zajeti v odvoz smeti na sredo, četrtek in petek.
Občane prosimo, da kosovni material pripravijo na pločnik ali ob cesti do 6. ure zjutraj.
L
zap.   Naziv OS	Količina	leto izd.	izklicna
št.			cena
1. sušilnica  z  nate-			
zalnimi okviri	1	1970	30,000.000
2. menjalnik   -   re-			
duktor (brez el. mo-			
torja)	1	1974	7,500.000
zap.    Naziv OS št.	Količina	leto izd.	izklicna cena
1. Mali poslovni sistem RGB 130	1	1986	8,000.000
Tekstilna tovarna n.	sol.	0.
8
Kamniški strelci državni prvaki
Po mnogih uspešnih nastopih naših strelcev v zadnjem obdobju je bil vsekakor največji dosežek zmaga na zadnjem državnem prvenstvu na Ohridu.
Zlate medalje v ekipni zmagi s serijsko MK puško (3x20) so osvojili Marjan Rcpič, Roman Radej in Franc Zore. Naslov državnega prvaka je osvojil Marjan Repič. Pri članicah se je s puško na 8. mesto uvrstila Alenka Kova-čič (STOL Kamnik).
Po 11 letih so bili tokrat zopet uspešni slovenski strelci, saj so ekipno zmago leta 1978 slavili Celjani. Marjan Repič je prvi Slovenec, ki je osvojil državni naslov s serijsko MK puško. Sicer pa je bil Marjan lani za en krog ob zmago v tej disciplini.
Za zelo uspešne nastope v dosedanji tekmovalni sezoni je prišteti še tekmovanja v republiški ligi z MK puško, saj so kamniški strelci in Marjan Repič najboljši v končnem seštevku. Ker ljubljansko strelišče preurejajo, je bilo nekaj republiških prvenstev v Celju in prav tam so ekipno kamniški strelci postavili nov slovenski ekipni rekord in se uvrstili na državno prvenstvo. Podobno je bilo na republiškem prvenstvu za pokal maršala Tita. Ekipne zmage so bile dosežene še na tekmovanjih za Krivcev memorial v Postojni, na tekmovanju ob občinskem prazniku v Muti. Trbovljah itd. Naš mladi uspešni strelec, večkratni republiški mladinski prvak Sašo Podgornik. ki trenutno služi vojaški rok v Postojni, se je na armadnem prvenstvu v streljanju s polavtomatsko puško izkazal s prvim mestom. Strelska zveza Slovenije je kamniškim strelcem in vodstvu zaupala organizacijo republiškega prvenstva za »ZLATO PUŠČICO«, ŠŠD in »KLANJŠKOV MEMORIAL«, kar je bilo uspešno izvedeno.
Strelce pa bo v kratkem začela bremeniti nova sezona z zračnim orož-
jem. V zimskem času vadijo mladi in stari na notranjih streliščih. Tudi tekmovanj ne manjka. Problemi nastajajo v nabavi potrebščin. Oprema postaja zastarela. Kako priti do nove sodobne tekmovalne puške, ki stane do 3000 DM + carina? No, to so seveda le potrebe, če bomo hoteli v strelskem športu čez nekaj let kaj naprej. Take in podobne podatke je podal predsednik občinske strelske zveze Kamnik Jože Jeras ob sprejemu, ki ga je po uspešni osvojitvi državnega prvenstva strelcem priredil naš predsednik skupščine MRKS Lavrinc. Ob navzočnosti predsednika in sekretarja Zveze telcsnokulturnih organizacij občine Kamnik je predsednik občinske skuposoti čestital strelcem za lep dosežek in jim podelil knjižna darila
v spomin. Vabilu na to slovesnost se je odvzal tudi najnovejši občan Kamnika, Rajmond Debevec. strelec prvak v jugoslovanskem in svetovnem merilu. Preselil se je v lastno stanovanje na Klavčičevi ulici in vadi na našem MK strelišču. Tudi on je bil deležen lepega priznanja, za dobrodošlico je prejel knjigo o znamenitostih našega mesta.
Za dosežene uspehe naših strelcev v letošnjem letu je treba pohvaliti vse nastopajoče, zavzete strelske delavce. še posebej pa si to pohvalo zaslužijo predsednik občinske strelske zveze Kamnik Jože Jeras, tehnični vodja Matjaž Oražem in nepogrešljivi dolgoletni trener Ivan Podgornik.
Tekst in foto: Janez Tajč
Tibet, baza pod Mt. Everestom
Ekipa kamniških strelcev: Roman Radej, Marjan Repič in Franc Zore je osvojila naslov državnih prvakov.
Republiško gasilsko tekmovanje v Komendi
V soboto. 16. septembra, je bilo v Komendi republiško gasilsko tekmovanje za II. memorial Matevža Ha-eeta, ki sta ga organizirali Gasilska zveza Slovenije in Občinska gasilska zveza Kamnik.
Prireditev je bila na komendskem hipodromu, ki so ga za to priložnost izredno lepo pripravili, uredili in okrasili gasilei iz Komende, Križa in Kamnika. Pogled na prireditveni prostor je bil izredno lep, še posebno naklonjeno pa nam je bilo vreme. Prijetni okolici in urejenemu tekmovalnemu prostoru moramo dodati tudi zelo dobro organizacijo, zelo prijetne in dobrovoljne domačine, in tako dobimo prisrčno in veselo razigrano vzdušje, v katerem se je pomerilo za pokale 154 gasilskih enot iz vse Slovenije.
Sodelovale so enote pionirk in pionirjev starosti 7 do 10 let, starosti 10 do 14 let, mladinke, mladinci, članice stare do 25 let. članice nad 25 let, člani do 30 let. člani nad 30 let starosti, veterani stari več kot 50 let, enote SLA in enote CZ. Prijetno vzdušje na tribuni, ob hipodromu in na tekmovalnem poligonu je popestrila še obiskovalka iz mengeške Loke, ki je na tribuni veselo igrala na harmoniko. Vzdušja ni pokvaril niti padec tekmovalke iz Vojnika v 600 litrski bazen, kjer se je v hladni vodi temeljito okopala, potem pa nemoteno tekmovala dalje.
Z odlično organizacijo je vodstvo tekmovanja zagotovilo, da je tekmovanje potekalo povsem po tekmovalnem razporedu, ki so ga enote dobile že 10 dni pred tekmovanjem.
Kamniški gasilci so žal ostali brez pokala, čeprav so ga mladinci iz Srednje vasi s svojim delom in rezultatom tekmovanja zaslužiili, vendar so bili zaradi nepravilne osebne opreme na listi z rezultati uvrščeni zunaj konkurence. Ostane pa jim zadovoljstvo, da so bili v svoji skupini vendarle najboljši in zato jim iskreno čestitamo.
Uradni del tekmovanja smo pričeli s prihdom ekip na hipodrom, dvigom tekmovalne zastave in uradno otvoritvijo s strani poveljnika Gasilska zveze Slovenije. Takoj po tem so odšle ekipe po predpisanem časovnem razporedu do sprejemnih komisij, kjer so jih pregledali, preverili starost in pre-kontrolirali orodje. Od tu tO jih vodiči pospremili do tekmovalnih stez. Tu so opravili svoje naloge: pionirji in pionirke 7-10 let so imeli vajo z ve-drovko, pri kateri so špricali skozi txlprtino 0 100 mm vodo in jo v dveh minutah skušali naliti vsaj 9 litrov, nato pa so z vedrom prenašali vodo iz enega soda v drugega in jo skušali kar največ prenesti v dveh minutah. Starejši pionirji so izvajali izredno zanimivo vajo s preprekami, nato pa tekli štafeto 350 m tudi s preprekami. Veterani so izvedli suho vajo z odvzemom vode iz hidranta in poskusili razne veščine v vaji raznoterosti. Vse ostale enote mladink in mladincev, članic, članov, enot JLA in CZ pa so izvajale mokro vajo tridelnega napada z odvzemom vode iz 600 I bazena. S curkom vode so morali zbiti tarčo in
tako smo smatrali vajo za zaključeno. Potem pa so se potili pod plinskimi maskami pri izvajanju vaje »raznoterosti«. Nekaj članskih enot je izvedlo vajo s kombiniranim gasilskim vozilom (cisterno), z odvzemom vode iz hidranta. Tudi tem enotam je bil cilj zbita tarča.
Po tekmovanju je bil s 15-minutno zamudo do 14.45 pričetek zaključne slovesnosti, ki so se je udeležile tekmovalne enote, ki so bile razvrščene tako, da je vsako območje (več občinskih gasilskih zvez skupaj) imelo svoj ešalon.
Na čelu parade so bili komendski konjeniki z zastavami, znak gasilske zveze Slovenije, vodja tekmovanja, ešalon gasilskih praporov društev OGZ Kamnik, s praporom GZS na čelu, ešaloni območij, razvrščeni po abecednem redu in na koncu še ešalon približno stotih gasilskih sodnikov.
Parada je ob strumnih zvokih kamniške godbe prikorakala pred tribuno, kjer so nastopajoče ponovno pozdravili številni gledalci in gostje. Vodja tekmovanja je predal raport republiškemu poveljniku, le-tapa dalje predsedniku predsedstva GZS.
Vse prisotne je s kratkim, vendar zelo prijetnim govorom pozdravil Rudi Krapež, ki je zastopal Skupščino občine Kamnik, za njim je vse prisotne pozdravil predsedujoči predsedstva gasilske zveze Slovenije Ernest Ebri, se jim zahvalil za sodelovanja in čestital organizatorjem za izvedbo tekmovanja. Tudi poveljnik gasilske zveze
Slovenije seje v svojem govoru zahvalil vsem za sodelovanje in v nekaj besedah opisal pomen tekmovanja.
Rezultate tekmovanja je razglasil predsednik obračunske komisije, zastopnik DO Varnost in predsednik GZS pa sta zmagovalnim ekipam v posameznih skupinah podelila pokale.
Vsem enotam smo podelili tudi spominske plakete in spominski krožnik s kamniškim grbom, gasilskim znakom in spominskim napisom, ki ga je izdelal Elcktroelement Izlake. TOZD Svit Kamnik.
Tako je bilo tekmovanje v Komendi zaključeno. Lep spomin in prijetno doživetje pa bosta še dolgo ostala.
V imenu Gasilske zveze Slovenije in Občinske gasilske zveze Kamnik se zahvaljujem vsem. ki so prispevali k zelo uspeli organizaciji tekmovanja, vsem domačinom, ki so s svojo dobro voljo, ustrežljivostjo in prijaznostjo zapustili zelo globoke in prijetne vtise pri vseh obiskovalcih, krajevni skupnosti, konjeniškemu klubu in športnemu klubu Komenda za razumevanje in pomoč in ne nazadnje DO Stol. Titan, Menina in Svit, ki so nam s svojim razumevanjem pomagali pri pripravah.
Uspelo republiško gasilsko tekmovanje je bilo rezultat širokega sodelovanja ljudi, ki jim je prostovoljno delo še vedno zelo domače, in na to smo Kamničani lahko ponosni.
Vodja tekmovanja JOŽE BERLEC. dipl. inž.
kamp. S tem so uresničili svoj načrt dela selekcij, saj bodo najbolj nadarjeni mladi tenisači iz vseh tečajev in kampa prvega oktobra začeli vaditi v telovadnicah in z marljivim delom čez zimo se bodo drugo leto morda že udeležili pionirskih tekmovanj po Sloveniji ter nadaljevali uspehe kamniških tenisačev.                            pm
Prvi teniški kamp lepo uspel
Prizadevni kamniški teniški delavci so ob koncu letnih počitnic organizirali teniški kamp za otroke med sedmim in desetim letom. Od 15. do 25. avgusta je na treh igriščih teniškega kluba od 9. do 13. ure vadilo kar 35 tenisa željnih otrok. Otroci pa se v teh dneh niso samo učili osnov teniške igre. ampak so se tudi kopali v kamniškem bazenu, tekmovali v atletiki, igrali nogomet, odbojko in druge igre, streljali z lokom, obiskali trim stezo. Stari grad itd. Poskrbljeno je bilo tudi za malico, saj so jo vsak dan pripeljali iz tovarne Stol. za kar se jim še posebno zahvaljujemo. Otroci so vadili pod vodstvom treh vaditeljev - Irene For-tc. Sama Mihcliča in Matjaža Poga-čarja. Delo je vse dni nadziral Bojan Šlegel. ki je pravzaprav najzaslužnejši, da je prvi teniški kamp lepo uspel
Zaradi velikega zanimanja so se v teniškem klubu odločili, da bodo prihodnje leto organizirali dva teniška kampa - prvega v začetku, drugega pa na koncu letnih počitnic.
Ob koncu teniške sezone, do katere je Se dober mesec dni, lahko ugotovimo, da je bil teniški klub aktiven kot že dolgo ne. Organizirali so testiranje otrok, te otroke vključili v pet tečajev, ki so potekali med počitnicami, za konce pa so organizirali  še  teniški
19. avgusta 1989
Spoštovani!
Šestindvajsetega julija 1989 je odšla na pot 5. zagrebška alpinistična ekspedicija, katere cilj je povzpeli se na najvišji vrh sveta, 8872 m visoki Mt. Everest, ki mu v Nepalu pravijo Sagarmatha, tukaj na severni strani, v Tibetu, stari, skoraj že pozabljeni civilizaciji pa Čomolungma, Boginja mati zemlje.
Plezali naj bi torej v severni steni in sicer po smeri, ki se ji pravi Veliki kuloar oziroma Veliki ozebnik. Ekipa šteje 30 ljudi, med njimi je tudi šest Slovencev, od teh dva Kamničana: Marjan Krcgar in Janez Benkovič. V Kathmandu, glavno mesto majhne azijske kraljevine, stisnjeno med indijsko podcelino in visoko, staro tibetansko planoto, ki jo na južnem robu omejuje greben Himalaje, Domovine snega, po naše, najvišjih gora na svetu, smo prispeli 28. julija, preko Amsterdama in Dclhija, in tam ostali do 10. avgusta. Večina članov odprave je odšla na treking v pokrajino Lang-tang, kjer je mogoče razmeroma hitro doseči višino 5000 m in tako naj bi se kar najbolje prilagodili na višino. Sam sem ostal v Kathmanduju. kjer smo pod vodstvom vodje odprave Darka Berljaka kupili še vso potrebno opremo in hrano. Nazadnje je bilo treba vso to goro opreme pripraviti za prevoz do kitajske meje, kamor smo odšli 11.8.. prestopili mejo pri kraju Koda-ri in se povzpeli do uro oddaljene vasice Khase, ki soji Kitajci dali novo ime Jangnu. Ta kratek del poti je cesta podrta in našo opremo je do ceste, ki pelje v Tibet, preneslo 230 nosačev. 13. 8. smo naložili opremo na kitajske kamione in se odpeljali v stari, skrivnostni Tibet, do mesta Šcgar, 4300 m visoko. Tam smo zara-
di aklimatizacije vsi ostali en dan in se vsi povzpeli na skoraj 5000 m visoki hrib nad mestom, na katerem je prastara trdnjava, spomin nekdanje tibetanske civilizacije, danes le še razvalina. Zc naslednji dan smo se odpeljali v dolino ledenika Rongbuk. ki vodi pod S steno Evcresta. Postavili smo bazo 5200 m visoko, na ravnici, ki jo je nasula ledeniška reka Rongbuk. Dober kilometer pod nami so ostanki
najsvetejšega lamaističnega samostana Rongbuk, ki so ga porušili Kitajci. Na lanski izvidnici, ki sva jo sestavljala z Darkom Bcrljakom. sva bila tudi tam na obisku in kljub temu. daje vse še na pol v ruševinah, je tam nekaj menihov - lam. ki skrbijo za samostan.
16. avgusta smo že postavili ABC tabor (pomaknjeno bazo) 5600 m visoko in 10 km oddaljeno po ledeniški moreni, naslednji dan markirali pot z nožiči iz kamna do TI (5900 m visoko), kjer danes 19. 8. že stoji šotor.
Vreme je zaenkrat še slabo, vsak dan sneži, drugače pa zaenkrat vse poteka O. K. in vsi upamo, da bo tako tudi v naprej.
Vsem bralcem Kamniškega občana lep pozdrav.
JANEZ BENKOVIČ
Poletni tabor
Letos poleti Je Zavod ta usposabljanje invalidne mladine po daljšem premoru spet organiziral poletni tabor v Bohinju in sicer od 25. avgusta do 2. septembra.
Ne daleč od Mežnarjeve kmetije stoji naša koča, ki smo jo krstili JU-HUHU. V njej se je naselilo petnajst udeležencev tabora. Ker so Klavdija, Danijel, Emil, Boštjan in Boris na vozičkih, so nam Mežnarjcvi posodili traktor s prikolico. Tako so z vozički lahko prišli od koče k jezeru.
Imeli smo taborni ogenj, ki ni nikoli ugasnil. Glavna kuharja sva bila Štefan Čeh, kije bil tudi traktorist, in jaz. Kuhala sva pristno domačo hrano.
Udeleženci tabora so sodelovali na dveh delovnih področjih. Dušan Ru-tar in njegova žena sta pripravila program za učenje takoimenovanih socialnih veščin, gestat izkušnjo, igranje vlog, scensko ekspresijo in transakcijsko analizo. Niko Cankar je poskrbel za šport in rekreacijo. Prva skupina je prehodila turo: slap Savica, Vogar, Uskovnica in pot okoli jezera. Na po-
hodu proti Vogru smo se ustavili pri obeh Hudičevih mostovih. Do cilja smo prišli po lovski poti. Na Vogru smo že od daleč zaslišali harmoniko, ki je igrala domače melodije. Sprejem je bil res prisrčen.
V drugi skupini so bili invalidi na vozičkih. S kombijem so se odpeljali na planino Jezero in v Gorjuše, kjer Alojz Lotrič-Švebov izdeluje gorjuške pipe, ki so znane daleč po svetu.
Zabavno je bilo tudi, ko smo imeli gobarsko in veslaško popoldne. Vse zanimivosti smo posneli z video kamero, da se nam bodo tisti, ki niso bili z nami. naslednjič pridružili.
Udeleženci tabora smo hvaležni uslužbencem zavoda, zlasti Dušanu Rutarju, Niku Cankarju, Štefanu Čehu, Lojzetu Žabkarju, Adi Tonin, ki so nam omogočili, da smo preživeli nepozabne dneve v Bohinju. Zahvaljujemo se tudi tovarni Eta, ki je prispevala živila.
Tone Troha UI v ZUIM
Bistriški gamsi so dejavni
Kamniškim tabornikom, članom Odreda Bistriških gamsov, v poletnih mesecih, res ni bilo dolgčas. Pod šotori smo prebili dvajset, nekateri pa še več dni. Prvih deset julijskih dni smo se udeležili zlita slovenskih tabornikov v Medvodah. Iz Kamnika se nas je odpravilo štiriindvajset, od tega kar dvanajst »emčejevcev«.
V prvih dneh zleta je na zletu potekal republiški mnogoboj za MČ. Udeležile so se ga tudi tri naše ekipe, ki so že na področnem mnogobju »emče-jev« v Kamniški Bistrici zmagali. Ekipe so vodile tovarišice Tinkara Ska-men. Juta Kovačič, Sandi Belec in Mojca Mele. Mnogoboj so zaradi dežja po enem dnevu prekinili. Na travniku je bila namreč taka luža, da so se po njej vozili s kanuji. Prvi dan se je najbolje odrezala najstarejša ekipa, saj je bila pri postavljanju šotora, premagovanju ovir in lokostrelstvu povsod druga. Na tekmovanju v lokostrelstvu je pri dekletih Tina Mele zmagala. Tinkara Skamen je bila druga. Lidija Drolc pa tretja. Pri fantih je Robi Jeras zasedel drugo mesto. Še-
stega julija se je republiškega mnogoboja udeležila tudi naša ekipa mlajših tabornic, ki je pred tem že zmagala na področnem tekmovanju. Tokrat so tekmovale v konkurenci Maribora. Mislinje in Zreč. Tekmovale smo dobro, predvsem v signaliziranju, saj smo od 120-ih črk le eno zgrešile Daleč najboljše smo bile v lokostrelstvu in tudi v postavljanju signalnega stolpa smo bile dobre. Nekaj težav smo imele pri postavljanju šotora, kjer so se nam zavozljalc vrvice, vendar smo časovno kljub temu prekoračile le za eno sekundo. Skratka, povsod smo bile najboljše, zmagale smo tudi na odprtem prvenstvu in »preši-šale« tudi fantovske ekipe. Malo težji oreh je bila orientacija. Ko smo prišle po večih težavah na cilj. smo kar popadale od utrujenosti. Zrečanke so nas na orientaciji prehitele, vendar smo skupno zopet dosegle prvo mesto. Tako smo v postavi: Juta Kovačič, Majda Melc, Vesna Cvek, Darja Rozman in Mojca Mele pod vodstvom Mareta Pahorja že tretjič postale republiške prvakinje. Ekipe so bile med tekmovanjem v nasprotju od drugih
Plavalci pod streho
Kamniški plavalni klub, ki je spet oživel lansko leto, tudi letos nadaljuje s svojim delom. Po dokaj uspešnih poletnih treningih na prostem, so se fantje in dekleta preselili v zaprt bazen z ogrevano vodo.
Spet so dobili ustrezne termine v velikem in malem tivolskem bazenu, tako da prva selekcija trenira že od 2. oktobra, plavalna šola pa naj bi zaživela v drugi polovici tega meseca. Pogojnik sem uporabil zaradi tega, ker je plavalna šola odvisna od vpisa novih pionirjev in pionirk, letnika 1980, 1981 in 1982. Zato plavalni delavci organizirajo dva sestanka, ki bosta 12. in 19. t. m. v OŠ Frana Albrehta. Ob 18. uri so vabljeni vsi starši, ki žele svojega pionirja ali pionirko vključiti
v delo plavalne šole. Podane bodo namreč vse informacije glede treningov, prevozov in članarine, nadaljevanje pa bo namenjeno sproščenemu pogovoru in iskanju novih možnosti za dvig tega zdravega športa na nivo, ki ga je nekoč v Kamniku že dosegal.
Ze sedaj pa lahko povem, da so prevozi iz Kamnika v Ljubljano organizirani, tako da je čas, ki ga otroci porabijo za posamezen trening čim manjši, varnost otrok pa zagotovljena. To mi je v pogovoru omenil trener Darko Petkovič, ki je v preteklih letih dokaj uspešno vodil plavalce Ilirije in Ljubljane, saj je z njimi osvajal prva mesta na republiških prvenstvih. Ker ima podobne načrte tudi s kamniškimi plavalci, ga lahko pokličete na tel. 578-385 (od 8.-9. in od 19.-20. ure) kjer boste izvedeli vse, kar vas zanima.
Seveda so za vrhunske rezultate potrebni tudi optimalni pogoji, ki jih v Kamniku prav gotovo ni. Zato se člani plavalnega kluba dogovarjajo o tem. da bi za olimpijski letni bazen zagotovili ogrevanje in postavili vse spremljajoče objekte, ki so potrebni za nemoten potek treningov. Tu gre predvsem za postavitev štartnih kamnov, namestitev novih prog in golov za vaterpoliste. Razmišlja pa se še naprej. Naslednji projekt naj bi bila izgradnja zaprtega, zimskega bazena v okolici Most. Pogovori potekajo z DO Edigs. realizacijo projekta pa gre pričakovati le pod pogojem, da uspe plavalnim delavcem zagotoviti potrebna sredstva za pričetek del. medtem ko bi Edigs zagotovil stalno toplo vodo in tako na minimum zmanjšal stroške ogrevanja.
MATIC ROMŠAK
let zelo prijateljske med seboj, tudi pomagali smo drug drugemu. Zato je bilo tekmovanje še prijetnejše.
Kot vsako leto smo Kamničani taborili v Bohinju: 20 julija je bila družinska izmena, bila je zelo obiskana, saj nas je neko noč prespalo kar sedemdeset. Vreme je bilo lepo, zato smo veliko plavali in veslali. Takrat je bil tudi tek okrog jezera, organizirali pa so tudi teniški turnir dvojic in obisk »Blejske noči«. Tudi mlajših članov je v naslednji izmeni taborilo okrog petdeset. Starešina je bil Marko Pahor, taborovodja pa Boštjan Jordan. Poleg osvajanja različnih veščin smo šli na izlet - mlajši so šli do Slapa Savica, starejši pa smo šli čez Komarčo do Črnega jezera in naprej do koče pri Sedmerih jezerih. Imeli smo še t. i. taborniški krst za tiste, ki so bili prvič v Bohinju. Tam so dobili taborniško ime, pokazati so morali, kaj znajo in dobili so jih po zadnji plati. Seveda na taborjenju nekaj manjka, če ni taborniške poroke. Letos so bili zanjo navdušeni kot še nikoli. Še posebej fantje, ki so svojim izvoljenkam naredili prstane, najbolj pozorni pa še zapestnice. Poročni pari so dobili požirek »zelo dobre« pijače in poročni list. Šli so tudi na poročno potovanje (v samo-kolnici) do hotelske sobe (šotora iz ene šotorke). Na taborjenju smo praznovali nekaj rojstnih dni, tudi torta ni manjkala. Zvečer smo vsi vodniki odšli v disko. Vidite torej, da so taborniške počitnice zelo pestre, zato se nam prihodnje leto lahko tudi sami pridružite! Ob koncu velja zahvala za pomoč delovnim organizacijam: Induplati, Svilanit, Eta, Utok, Titan in Adria Airways - slednji so nam pomagali prepeljati stvari v Bohinj in nazaj.
MOJCA MELE
Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF
-  Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Tone Ftičar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Bojan Traven, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač.
-   Izhaja   dvakrat   mesečno
- Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311
-  tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.