Sten. 48.	V Ljubljani, M 28 novembra 1901	UtO XX.
■	■■■)■ ntk latrtak. Gm I*
■	■ ■■ lat*. (Za Mantello S K M », aa Aaarlko la draga taja dria.a «KM«.)— Spiai la «oplal aa »a-tlljaja i Oradallt»« „Domollaka", blakllaoa. Kopitarja** alla* Ita». «. ■aralalna, raklanaalja In laaaratl pai Opra»alltaa „Domollaka" kjakljana, Kopl(*r|a*a allaa It ■
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IH ZABAVO.
■ ■•arati *a *pr*J*maJo po *l* laCIk aaaaki Enoatopoa patlt*rata «iaatlaa „Doatoljabova" llrlo* M ■aa) ataaa aa ankrat SO ». Pri »aa crataaai abja*lj*n|a prlmaraa p. aaat po dogovora. Poaaaaaa. ita»llka aa prodajajo po 10 ». i« naval proatatpoltno-kranllallaafl» ■rada Ita*. II4.W. ———
: Drnsinjn in M kmet.
üovor državnega in deželnega poslanca
Demšarja, dne 19. novembra.
Visoka zbornica! V tesni zvezi z našim kmečkim vprašanjem je predlog, ki govori o podraženjn živil. Kot slovenski kmet sem se zato oglasil k besedi, da pojasnim naše stališče.
Pri razpravi o predlogu glede na sredstva proti podraženjn živil moramo pred vsem vplivati na to, da se no razvije rešitev tega za vse stanove tako važnega vprašanja tako, da se prične boj enega proti drugemu delavskemu sloju, da se ne bo pri tem smejal tretji.
V tem oziru ne morem cenjenemu gospodu dr. Rennerju ničesar očitati in upam, da njegova stranka, ako prouči natančno kmečke razmere, jim ne bo škodovala, marveč pomagala, da rešimo naše kmetijstvo vezi velikega kapitala. (Pritrjevanje.)
Pred vsem se moramo v prvi vrsti ozirati na malega in srednjega kmeta. Vemo, da je on delavec, ki je prisiljen, da dela poleti v največji vročini mnogokrat 16 do 18 ur na
*) Socialni demokratje so predlagali v državnem zboru, naj se odpro za tujo živino ineje in naj se dovoli vsaj uvoz frišnega mesa iz Amerike in Avstralije. Poslanec Demšar je govoril proti temu predlogu, ki ga je utemeljeval dr. Renner. Demšarjev govor so živahno odobravali nemški, češki in poljski kmečki zastopniki in izrekali našim poslancem svoje občudovanje, da imamo Slovenci tako izobražene kmečke poslance.. Z nami vred morajo biti Demšarju za odkrito besedo hvaležni vsi naši kmetje. Socialno demokra-ški predlog je namreč zbornica zavrgla dne 26. t. m.
dan, a kljub temu se mu godi slabše, kakor se pa godi industrijskemu delavcu. (Živahno pritrjevanje.)
Veleposestvo ne odločuje pri kmetijstvu. Premalo je veleposestnikov in se bo to število v sedanjih razmerah še skrčilo osobito v krajih, kjer je navezano veleposestvo na kmetijstvo.
Kranjski kmetje se ne zlagamo z vele-posestvom in smo nastopili v deželnem zboru proti njemu, ker nam ni hotelo priznati z ozirom na svoje pred pravice naših pravic v javnem življenju. (Pritrjevanje.) Ne zavidamo pa preveč veleposestvu njegovega gospodarskega položaja. Trdno smo namreč prepričani, da mora propasti v sedanjih razmerah vsak veleposestnik, ki ne dela sam. V prvi ljudski zbornici bivam kot slovenski kmet in hočem zato govoriti odkrito in svobodno. Industrijski delavec se pritožuje, da so živila predraga. Producent, naš kmet se pa pritožuje, da je preslabo plačano njegovo delo, ker mora pridelke svojega dela, živila, tako poceni prodajati, da ne more izhajatf, kar je tudi resnično. Kjer nimajo kmetje postranskih dohodkov, so izgubljeni. Dokazuje nam to zemljiška knjiga, dokazujejo nam to številke o ameriških izseljencih. Na našem jugu dobite vasi, iz katerih so se že izselile najboljše moči.
Mogoče, da se godi nekoliko boljše kmetom v Sudetskih deželah (Medklic), ker se gospodje delavski zastopniki večkrat na nje sklicujejo, meni niso tam znane razmere. Gotovo pa je, da žive kmetje na jugu v zelo žalostnem stanju, osobito letos, ker so jih zadele že več let po vrsti vremenske nezgode. S samopomočjo in po organizaciji smo se morali boriti, da nismo bili izpodri-njeni z domače grude.
Živinoreja ne nese.
Navesti hočem dejstva, iz katerih se razvidi, da se moti vsakdo, ki sodi o našem kmetu, da je oderuh aH pa izkoriščevalec.
Kmetje nismo in nočemo biti izkoriščevalci našega bližnjega. Živeti hočemo in želimo kot pošteni državljani, da žive tudi drugi. Kaj moremo mi zato, ako se mora po mestih drago plačevati meso? Kaj morejo po mestih zato. če moramo poceni prodajati govedino? Preidimo k dokazom in preračunajmo pred vsem dobiček, ki ga ima kmet pri živinoreji. Kmet proda triletnega pitanca. Taka živina tehta živa pet meterskih stotov. Kakor čitate v tržnih poročilih, se prodajajo taki voli v južnih deželah po 64 K (boljša cena) za me-terski stot žive živine.
Poleti so bile cene živine nekoliko višje, pred enim letom pa nekoliko nižje, kakor so zdaj. Kmet dobi za vola 320 K. Zdaj pa iz-računimo, koliko da stane krmljenje vola. Krma za vola stane na dan: 5 kg sena po 6 vinarjev znese 30 v., pol kg žita. otrobov in soli 8 vin., 2 in pol kg rezanice iz slame in detelje stane najmanj 10 vin., na dan toraj skupaj 48 vin.
Ce odračunamo one štiri tedne, v katerih bi bil lahko prodal kmet tele za 40 K. se krmi vol 1067 dni. Krma pa. ki sem jo zaračunil jako nizko, stane 512 K 16 vin. Priračunati pa moramo še za postrežbo 40 K. če imamo za 10 govedi deklo in 40 K za tele. Skupaj znašajo toraj stroški 592 K 16 vin.
Po tem računu izgubi kmet pri krmljenju v hlevu 272 K 16 vin. (Živahni klici: »Cuite!«) Reja na paši bi ne stala toliko, a žal da imamo zdaj malo dobrih pašnikov in smo zato prisiljeni. da krmimo živino '/j leta v hlevu in nam paša ne more povrniti one škode, ki jo imamo po krmljenju v hlevu.
Kie so pa še stroški, da vzdržujemo hlev, kje je povračilo za živino, ki pogine, kje so stroški za orodje in za poprave? Kliub sedanjim živinskim cenam so pa prenapolnieni sejmi z živino. Kdo plača kmetu dvakratno pot na selm? Res se ne izplača kmetu, da krmi živino za mesarja. Tega ne trde le kme-
tja, marveč tudi drugi strokovnjaki in kmečki učitelji.
Meso je drago, poceni pa goveja živina. Kdo ima toraj dobiček? Poznate li kmeta, ki ga je obogatila kmetija? Dobite pa mesarje, ki so postali bogati (Klic: In debeli!) po »izgubah« pri prodaji mesa.
O mesnih cenah nočem govoriti, ker so zelo različne. Naglašati pa moram, da mesne cene niso v pravem razmerju s cenami živine. Gospodje pač veste, kako da delajo po sejmih mesarji cene živini.
Mlekarstvo.
Oglejmo si mlekarstvo. Ali so cene mleku res previsoke? Kaj nam pokaže račun? Srednje dobra krava mlekarica potrebuje na dan: 10 kg sena po 7 vin., znese 70 vin.; 5 kg repe znese 20 vin.; 1 in pol kg otrobov znese 18 vin., skupaj toraj 108 vin. na dan.
Na leto znese to 39420 K. Nadalje nas pa stane postrežba in dekla, ki molze kravo, 6o K; stroški za hlev in obresti za hlevno opravo znašajo 20 K; obresti in riziko K 1080; izrablienie krave stane 6 K in za bika plačamo 3 K; skupaj toraj 394 K.
Za tele dobimo 50 K. za 2200 litrov mleka po 12 vin. pa 264 K, skupaj toraj 314 kron! (Cujte! Cujte !)
Pripomniti moram, da računam stroške za krmo in postrežbo jako nizko in da računam visoko množino mleka, ne glede na to, če v naibolišem slučaju kmet tako izhaja. Kljub temu bi pa moral kmet prodajati doma liter mleka po 20 vin., da bi ne imel izgube pri gospodarstvu. Kdor ne verjame, naj poizkusi! (Veselost.) Mlekarstvo na velikih in vzorno vrelenih kmetijah z izvrstnimi kravami. z dobrimi pašniki in s pripravno opremljenimi hlevi bi se izplačalo v najbolišem slučaju. Kdo pa ima za to sredstva? Sodim, da so konsumenti lahko zadovoljni, ker iim kmetje močno in neizogibno piiačo mleko p'iprav-Ijaio tako poceni. Rajši naj bi se pritoževali o raznih dragih fabriciranih pijačah, ki se pro-daiaio pod imenom pivo ali žganie. Po vseh bodisi majhnih ali velikih mestih ie slaba navada. da se hoče varčevati pri mleku. Ce pi-ieio gospodje, ko grejo od doma, drago vino, ki stane recimo liter 1 K 60 vin., potem pravijo navadno: »No. vino ie jako dobro.« Ce pa moraio žene plačati za liter mleka 2 vinaria več. potem pa jadikuiejo in zabavliaio proti kmetom, kakor da je odvisno življenje od enega vinarja. (Veselost.)
Poljedelstvo.
Živinoreja ne prinaša dohodkov tudi pri višji ceni živine, marveč kmet ne more pogrešati gnoja, ki mu ga proizvaja živina. Cene žitu so od lani sem znatno poskočile. Našemu kmetu na jugu pa to malo pomaga. Naši kmetie so namreč zaradi nizke cene žita v preteklih letih opustili obdelovanje zemlje z žitom, ker se to v sedanjih razmerah več ne izplača. Pričeli so se pečati s saieniem raznih trav in z drugimi poljskimi pridelki. Nailepše doline na južnem Staier-skem so naseiane s hmeliem. Tudi na Kranjskem že poizkušaio hmeliske nasade. Naši časi so namreč taki. da se ne pritožujejo tako o visokih cenah piva. kakor ob vsakem povišanju cene kruhu. Posledice so, da se izpre-minjaio polia v travnike, travniki pa v gozde. Celo pri sedanjih precej visokih žitnih cenah se ne izplača, da bi sejali pšenico. Na 1 hektaru bi pridelali v najboljšem slučaju 1000 kg pšenice. Ce odvračunamo stroške za seme in delo. ki znašajo 200 K, nam ostane pri sedanjih visokih cenah 40 kron. Zavarovati se bi pa morali še proti vremenskim nezgodam. Ne preostaja drugega, kakor da kmet opusti
pridelovanje žita. dokler se ne urede cene pravično ali pa da se opravi delo zadružnim potom ceneje. (Pritrjevanje.)
Vsak lahko po navedenem sam presodi, če se mora kmetom očitati oderuštvo glede na meso in na kruh.
Postranski zaslužek.
Kmetie se trudijo, da dobe postranske zaslužke, da vzdržujejo propadajoče kmetije. Vsako prosto uro. ki jim ostane pri kmetijstvu, porabijo, da si poiščejo postranski zaslužek. Država ima dovolj takih zaslužkov, osobito, ko se grade železnice n. pr. prevažanje tovorov. (Pritrjevanje.)
A taka dela oddajajo navadno podjetnikom in špekulantom v škodo države in kmetu. (Pritrjevanje.) Žalosten zgled hočem navesti iz časa, ko se je gradila Bohinjska železnica. (Cujte! Cujte!)
Kmetje v Selški dolini so vložili prošnjo na železniško ministrstvo, da bi dovažali stavbno blago s postaje Škofja Loka k velikemu predoru ob kranjsko-primorski meji. Dobili so tudi ugoden odgovor. Zgradbo predora so izročili tvrdki Ceconi, ki je odklonila ponudbe kmetov in izročila prevažanje stavbnega blaga nekemu tujemu špekulantu za višje tovorne cene. (Cujte! Cujte!) Posledice so bile, da so bile voznine v škodo države višje, dolina je pa imela večje stroške za vzdrževanje ceste, tako da obremenuje davkoplačevalce cestnega okraja 40.000 kronski dolg. Izvzeti so pa stroški za zgradbo dveh mostov, ki sta v slabem stanu in se bosta morala na novo zgraditi. Podjetnik ni za vzdrževanje cesta ničesar prispeval, zapustil pa žalostno darilo, namreč konjsko smrkavost.
Pobili so lani zaradi konjske smrkavosti 20 konj. Posestnikom niso povrnili škode, ki znaša z ozirom na cene konj, na zamudo časa, na snaženie hlevov in glede na uničenje konjske oprave in drugega orodja 40.000 kron. Se goveje kuge potrebujemo, in rešeni so naši kmetje! (Veselost.)
Ob tej priliki poživljam vlado^ naj navedena dejstva natančno preišče. Ce to stori, se vlada prepriča, da je sokriva država. Povračilo škode prizadetim posestnikom konj je častni dolg države. (Pritrjevanje.)
Carina.
Glede na obrambeno carino odkrito izjavljam, da kot demokrat nisem prijatelj carine. Ako pa. gospodje, mogočna tvornična industrija, ki prinaša dobičke, kar razvidimo, ako čitamo časnike, ki poročajo kako visoke dividende izplačujejo vsako leto akcijonar-iem, potrebuje obrambeno carino, da zamore pošteno plačati tvorniške delavce, pač ne smemo zameriti ubogemu poljedelcu, da posežejo prisiljeni po istem sredstvu, da zamo-rejo plačevati delavce. Poljedelstvo je izpostavljeno nezgodam letnih časov, vremenskim slučajem, slani, toči in kužnim boleznim, česar industrija ne pozna. Kmetijstvo potrebuje zato bolj obrambo, kakor industrija. Poglejmo v naše sosedne države. Nemčija n. pr. je dvignila poljedelstvo s svojo obrambeno carine tako visoko, da mnogo manj uvaža, oškodovala pa ni delavstva. Živimo v časih, da se moramo ravnati tudi po zgledu drugih držav. Dvcmim, da bi že zdaj brez takih naredb dobro izhajali.
Veseli, sodim, bi bili vsi, če napočijo kmalu časi, ko ne bomo potrebovali obrambe-ne carine. Kmečki zastopniki na teh klopeh zastopamo pravzaprav vzgojevalno politiko, ki varuje posestvo in ne Ie posestnika. Obram-bena carinska politika povzdiguje sicer vrednost zemljišč, zato pa nalaga nasledniku večja bremena, ko prevzame posestvo, ker mora
plačati bratom iu sestram večjo doto. V sedanjih razmerah ne moremo glasovati proti obrambeni carini, dokler ne dobimo kmetijstva. ki bo zmožno, da tekmuje in pokrije potrebe domačega trga. Žalostno je sicer, a tega nismo krivi mi, ker smo gospodarsko tako slabi, da se moramo bati tekmovanja tako malega kraljestva, kakor je Srbija.
Ali naj se odpro meje?
Odprimo mejo, to jc vaša želja, vaša zahteva. Pri nas pa pomenja to z drugimi besedami: Izpodrinimo kmeta z njegove grude. (Tako jc!) Naše vlade so postopale do zdaj s kmetijstvom mačehovsko. V Avstriii se dela industrijska politika. Zveza industrij-cev je srečna dovolj, da se potegujejo za njeno priznanje prejšnji in sedanji ministrski predsedniki. Naša carinska politika ima industrijski značaj; naša tarifna politika ima industrijski značaj in naš proračun izkazuje za industrijo neprimerno večje izdatke kakor za poljedelstvo.
Naši slovenski kmetje, ki jim je redno živinorejo oškodovala živinska kuga, so storili iz lastne moči prve korake, da pospešijo in dvignejo živinorejo. V enem letu so se ustanovile tri živinske zadruge, dve za pospeševanje pinegavske in ena za pospeševanje sim-mentalske pasme. (Ploskanje.) Nekaj let nimamo goveje kuge. Zdaj naj bi se pa po odprtju meje zopet-vtihotapila goveja kuga. dasi imamo doma dovolj živine, ki je poceni.
Drastičen zgled hočem navesti iz svojega domačega kraja, ki je kakor nalašč ustvarjen za živinorejo. Število živine, na katero so glede na dohodke navezani naši posestniki, je padlo vsled liberalne postavodaje za eno tretjino. Kmetje so zelo trezni. Izgubljen je posestnik, ki se vda pijači. Posamezni posestniki, ki zelo slabo žive. navajajo kot vzrok propada sosedov, zapravljivost. Po njihovem mnenju je slast do vživanja. če si posamezne mamice privoščijo od časa do časa čašico kave in če namesto ječmenovega soka in ovsenega kruha jedo kuruzni sok in ržen kruh. Gospodje! Morebiti se čudite, a je le trpka resnica. Iz navedenega lahko razvidite, da ne moremo glasovati za predlog, ki bi kaznoval take sladkosnedeže. (Veselost.)
Duhovnik in kmet.
Se nekaj. Velečislani gospod dr. Renner je rekel, da naj plačujejo katoličani svoje duhovnike. Rekel je pa tudi, če sem ga prav razumel, da duhovniki nimajo pravice imeti zemljišče. Po izkušnjah si dovolim, da mu odgovorim sledeče: Med našim slovenskim ljudstvom imajo večinoma vsi župniki kos zemljišč. To dejstvo jih veže s koristmi kmečkega stanu. (Ploskanje.) Ne čutijo se, da so kmetovi dobrotniki, marveč čutijo, da so tudi sami kmetje. (Pritrjevanje.) Sodelujejo, da se dvigne poljedelstvo (Pritrjevanje) in moramo jim biti hvaležni ne vsled hlapčevskega klerikalnega duha, kakor to pravijo, marveč iz čistega pravicoljubja. Glasno in odkrito priznavamo. da so naši duhovniki, ki upravljajo zemljišča, v mnogih slučajih pijonirji kmečkega napredka. (Pritrjevanje.) V povzdigo živinoreje in mlekarstva, v izboljšanje kmetijske tehnike in v zadružništvu koraka. duhovnik prvi. Hvaležni smo jim zato in v imenu naših slovenskih kmetov lahko slovesno zagotovim, da se nikdar ne posreči iztrgati hvaležnosti iz naših src. (Burno ploskanje. Vem, boljše bi bilo za duhovnike, če bi bili plačani v gotovem denarju, kakor pa, da se moraio ukvarjati s poljedelstvom, a ljubše je nam, da so kmetje in da tako dobro poznajo razmere in težave kmečkega stanu.
Delavci in kmet.
Razumemo upravičenost boja industrijskih delavcev za njihov obstoj Pripravljeni smo, da podpiramo njihove zahteve. Zahtevati pa moramo, da zastopniki industrijskega delavstva s kakimi predlogi ne spravijo najslabše živečega proletariata, malega in srednjega kmeta, v takozvani Proletariat lumpov. Gospodje! Ni sovražnik delavstva kmet, ki dela na svoji grudi večinoma za dolžnike in ki prepusti najboljše, kar producira, drugim. Sk upni sovražnik kmečkega in delavskega stanu je organizirana mednarodna oderuška svojat. (Pritrjevanje.) Naše kmečko vprašanje ni boj proti industriji, marveč je boj za obstanek. Ce izpade ugodno, bo vplival izid ravno tako blagodejno za industrijo, kakor tudi za ostale sloje gospodarskega organizma. (Pritrjevanje.)
Gospodje! Pozivljem Vas, delajmo složno. da dvignemo in pospešimo poljedelstvo in da prisilimo k temu tudi vlado. Vprašanje o podraženju živil bo na ta način na miren način rešeno. (Živahno pritrjevanje iu ploskanje.
Govorniku častitajo.)

Političen presici
DRŽAVNI ZBOR.
Slovenski kmet v državni zbornici.
Pretečeni teden se jc obravnavalo v zbornici vprašanje o podraženju živil. Socialni demokrat Renner, ki gleda ves svet skozi so-cialnodcmokratično steklo, je trdil, da so kme-t.ie oderuhi, ki odirajo meščane in industrijske delavce. »Slovenski klub« je določil, naj v njegovem imenu pojasni stališče poslancc Demšar, ki more govoriti kot kmet iz svoje izkušnje. Poslancc Demšar je svok> nalogo izvrstno rešil. Dokazal jc. da mali kmetje v planinskih deželah slabše žive, kot delavci po tovarnah, za kar jc ravno glavni dokaz izse-Ijevanic v Ameriko. Kmet se more vzdržati le še s stranskimi dohodki. Zato pa jc žalostno, da vlada vedno raje podpira bogate kapitaliste, nego revne kmete. Kot dokaz navaja kmete v Selški dolini, ki od gradnje bohinjske železnice niso dobili drugega, kakor razko-pano cesto in konjsko smrkavost.
Uspeh Demšarjev je bil popoln. Castitali so mu poleg slovenskih tovarišev, češki agrarci, krščanski socialci in celo njegov nasprotnik Renner 11111 je izrekel priznanje. Mnogo Slovencev je prišlo na galerijo poslušat prvi Demšarjev govor v parlamentu in vsi so bili ponosni na slovenskega kmeta, ki je s toliko jasnostjo in tako stvarno razpravljal o tem za kmeta tako važnem vprašanju.
POSLANEC ŠUKLJE ZA POGORELCE.
Poslanec Šuklje je v četrtek vložil v zbornici nujno prošnjo za državno podporo pogorelcem v vasi Nova Lipa v občini Vinica.
BLAMAZA »JUGOSLOVANSKE ZVEZE«.
Naši poslanci so za državno sodišče postavili kandidata poslanca Šukljeja. Njemu nasproti pa je postavila »Jugoslovanska zveza« kandidata dr. Laginjo. Hribar in Ploj sta agiti rala z vsemi močmi pri vseh strankah. Uspeh je bil, — da je kandidat »Jugoslovanske zveze« dobil od 516 glasov samo 46 glasov. Bla-maža »Jugoslovanske zveze« je bila popolna.
BELOKRANJSKA ŽELEZNICA.
je bila že skoro v nevarnosti. Ministrski predsednik Beck se je bil glede na obnašanje Hrvatov branil predložiti zbornici zakon o kranj-sko-dalmatinski železnici. V imenu »Slovenskega kluba« je potem obiskal dr. Šusteršič ministrskega predsednika in mu predložil odločno željo »Slovenskega kluba«, da vlada kljub obnašanju »Jugoslovanske zveze« takoj predloži zadevni zakon zbornici. Uspeh tega Susteršičevega obiska ie bil ta, da je vlada takoj drugi dan predložila zbornici dotični zakon za ugotovitev Belokranjske železnice. — V vladni predlogi jc tudi stranska proga Met-lika-Crnomelj.
IDRIJSKA ŽELEZNICA.
Glede idrijske železnice je sprejel želez-nični minister deputacijo, v kateri so bili poslanca Šuklje in Gostinčar ter župan Stanov-nik iz Horjula in Rihar iz Polhovega Gradca.
NEKAJ ZA IZSELJENCE.
Na zadnjem shodu slovenske Rafaelove družbe se ie izrekla želja, naj bi se podobno kot imajo na Nemškem, ustanovil izselniški urad, kar bi bilo silno velikega pomena za izseljence. Sedaj ie bila pri ministru dr. Gess-mannu pod vodstvom dr. Kreka in Gostin-čarja deputacija, obstoječa iz gg. dr.'Kara iz Lvova in tajnika Fisch^rja, in je nastopila za uresničenje takega prepotrebnega urada.
ČEŠKA AGRARNA STRANKA IN NAGODBA.
V	Olomucu se je vršil strankarski shod agrarne stranke ob veliki udeležbi zaupnikov. Pričakovati je bilo, da se shod odločno izreče proti nagodbi z Ogrsko, toda voditeljem se je posrečilo spraviti skozi resolucijo, ki ne obsoja koraka parlamentarnega zastopstva agrarcev. Vzlic temu pa so navzoči zaupniki v prvi vrsti burno pritrjevali onim govornikom. ki so nastopali v svojih govorih proti nagodbi. Slednjič se je sklenila res^iueija, ki pušča poslancem svobodo, a jim jasno pove, da morajo vso odgovornost za morebitne posledice njihove vladne politike nositi sami.
V	Aschu in Rossbachu pa sta se vršila dva shoda, kjer se je glede na nagodbo sklenilo pozvati nemškoradikalne poslance, naj vstrajajo pri geslu: »Proč od Ogrske!«
V NAGODBENEM ODSEKU.
sc ie sprejelo prvih pet členov nagodbene predloge neizpremenjenih. Predloge Seitza in Chcka. ki so nagodbi nasprotni, je odsek odklonil. Splošno se opaža stremljenje razpravo pospešiti.
KVOTNA DEPUTACIJA.
je istotako z veliko večino sprejela vladni predlog, da se kvota zviša za dva odstotka. Uspeh se je sporočil ogrski vladi.
NOVO MINISTRSTVO?
Češki listi poročajo, da namerava baron Beck ustanoviti posebno ministrstvo za javna dela ter njega vodstvo poveriti poslancu Kaf-tanu. — Delavsko ministrstvo Gessmannovo bo le bolj socialnopolitiškega značaja.
RAZMERE NA VSEUČILIŠČIH V DRŽAVNI ZBORNICI.
Na katoliškem shodu, ki se je te dni vršil na Dunaju, ie zadel dr. Lueger v sršenovo gnezdo. Razkril je, kako pretežna večina vse-učiliških profesorjev je Judov, in kdo da postane lahko vseučiliški profesor: kdor je nam-
reč s kom, ki to mesto že zaseda v kakem sorodstvu. — Krščanski socialec Bielohlavek je nato v parlamentu govoril proti pojudenju avstrijskih vseučilišč in proti surovim nastopom liberalnih profesorjev in dijakov nasproti katoliškim visokošolcem: Ljudstvo zahteva enakopravnost tudi na vseučiliščih. — Liberalci so zaradi dr. Luegerjevega govora strahovito razburjeni. Ravno tako tudi dunajski vseučiliški profesorji, ki pišejo, da mora vseučilišče prejkoslej ostati trdnjava svobodne znanosti, ki se za vero nič ne briga. Za 25. t. m. sklicujejo ti ljudje protestni shod vseh avstrijskih vseučiliških profesorjev; pa le pripravljeni naj bodo ti židovski prostomisleci, avstrijski katoličani jim ne bodo dolžni ostali odgovora. Prišel bo že še čas, ko bo tudi na visokih šolah morala utihniti protikatoliška gonja.
HRVATJE V OGRSKEM DRŽAVNEM ZBORU.
Burni prizori so se vršili v ogrski državni zbornici, med Ogri in Hrvati seveda. Hrvaški poslanci so se posluževali pravice, ki jo jim daje zbornični poslovnik, namreč govoriti v hrvaškem jeziku. To pa je uplivalo na ogrske poslance, kakor bi kdo zakuril pod njimi. »Mi nočemo poslušati več hrvaških govorov!« so kričali kar navprek, in niso pustili nobenega hrvaškega govornika izgovoriti. Zbornični predsednik Just je imel vendarle še toliko čuta za pravico, da je zažugal tem demonstrantom z ukorom. Pa tudi to ni pomagalo. Vendar Just ne odneha in pravi, da poslovnika ne bode pristransko tolmačil, in svoje prisege ne bo prelomil. Ze je prišel Just s tem namenom v zbornico, da svoje mesto odloži, česar se je pa prestrašil ministrski svet, ki je iz strahu pred uplivom Justovini izjavil, da je popolnoma solidaren. Just je na to zahteval garancije, da se ne bodo ponovili izgredi proti njemu. — Da more popolnoma nepristransko nastopati kot predsednik, je zato izstopil iz neodvisne stranke, predsedništvo si je pa obdržal. Nekateri listi pravijo, da je med Justom in Hrvati sklenjen začasni kompromis: Just pusti Hrvate nemoteno govoriti. Hrvatje pa se zavežejo, da puste na dan rešiti dva členka carinskega tarifa. — Prvotno so Hrvatje zahtevali za opustitev ob-strukcije odstop bana Rakodcaya in da se zakon o službeni pragniatiki na Hrvaškem splah ne sme uveljaviti. Če je res, kar poročajo listi o kompromisu, je tako obstrukcije konec.
BALKAN.
Vse u'rejevanje pravnih razmer na Balkanu ne bo imelo še dolgo zažel.ienega uspeha, kot kažejo poročila. Velevlasti sicer pritiskajo na Turčijo, da napravi red, a Turčija svojih obljub ne drži. Kot poročajo turški listi je orožniški oddelek v Slivnici v skopeljskem vilajetu napadel dve bolgarski četi. ki sta se med seboj klali. Turki so ubili četovodjo Ge-rašima in tri častnike, druga četa pa je zbežala. Nadalje poročajo isti listi, da je makedonski nadzornik Hilmi paša nastopil tudi proti turškim bandam ter dal zapreti glaso-vitega turškega roparja Mustafa Martima.
SPOR S PATRIARHATOM.
Grški patriarh v Carigradu je objavljal v svojem glasilu vsa nasilja bolgarskih čet proti grškim cerkvam in šolani. Veliki vezir mu je zato naznanil, da bo vlada energično nastopila proti njemu, če se bodo ti napadi ponavljali. Grški patriarh je odgovoril, da bo svoj cerkveni list še izdajal vkljub prepovedim, če tudi na drugem kraju.
crnagora.
Iz Cetinja se poroča, da ie aretirani dijak Vojvcdič priznal, da se je udeležil zarote in da je mnogo bomb prinesel iz Belgrada v Kataro. Izdal je tudi več oseb. S tem se zopet potrjuje mnenje, da je bilo gnezdo vse zarote v Belgradu. Ni res. da bi Avstrija kaj vedela za zaroto, če jo tudi dolže, da je pustila -dijaka Vojvodiča z bombami v mesto Kataro in od tod v Cetinje. saj je takoj prijela vse sumljive osebe in jih vzela pod strogo policijsko nadzorstvo.
afera nasi.
Zagovorniki Nasijevi so zahtevali, da se jim dovoli vpogled v račune računskega dvora. da dokažejo, da so se še pred Nasiievim ministrstvom godile v ministrstvih nerednosti in izdajale tajne svote. Ker je sodišče to zahtevo zavrnilo, je odložilo pet Nasijevih zagovornikov zagovorništvo. Nasi je protestiral proti temu in očital senatu protizakonito postopanje. ker noče odkriti nerednosti, ki so se godile še pred Nasiievim uradovanjem in pretil s političnim nastopom po deželi. Zagovorniki skušajo zavleči vso zadevo. Sodišče jim je dalo dvanajst dnevni rok. da prouče tva-rino. sicer bo samo imenovalo zagovornika.
orski kralj na dunaju.
Na Dunaj je prišel grški kralj Jurij. Cesar ga je spre'el v avdijenci in tudi z ministrom za zunanje zadeve se je pogovarjal. Gre se za poravnavo grško-rumunskcga spora, in za udeistvovanje justične reforme v Makedoniji. Grčija bo podpirala reformno akcijo.
maroko.
V Maroku so Francozi menda ukrotili vse rodove razen enega, ki ga vodi Muley Hafid. General Drude izjavlja, da bo tudi tega lahko premagati, ker je taborišče Francozov utrjeno. da ga ne zmore niti vojska 25.000 mož.
portugalska pred revolucijo.
Pričakuje se. da se bo na Portugalskem v najkrajšem času proklamirala republika. NaUiglednejši politiki in meščanski krogi so se priklopih republikancem, ki tvorijo opozicijo proti absolutističnemu vladarju. Naznanjena demonstracija proti kralju in vladi, ki se bo vršila v naikrajšem času, bo bržkone velikanska in bo morebiti znamenje k splošni vstaii. Nameravali so že umoriti kralja v kraljevem gledišču, a se napad ni posrečil.
Listek.
Sreča in vera.
(Tirolska povest. — Reimmichl.)
U. Težke ure.
Bil je večer pred svečnico. Globok sneg je kril gore, ostro začrtane v sinjini neba. Južni veter, mehak kakor pomladanska sapa, je pihal po višavah in tkal okrog hribov zla-toobrobljene oblačke. Spodaj v dolini so bila snežna polja kakor oblika z živim srebrom in so odsevala proti Goričanu. Iz vasi so zveneli svečani večerni zvonovi, harmonično in veselo, kakor bi vzbujali v človeških srcih upanje in srečo.
Goričanova gospodinja — Cilka — je stala tedaj pred hišnimi vrati in z objokanimi
očmi zrla proti snežnemu obronku cerkvene strehe. Njene žalostne misli so plavale da-leč daleč čez gore proti jugu. Zvonih so v vasi zvonovi veselo, kakor bi vriskali sredi pomladi, pa niso mogli vzradostiti žalobnih Cilkinih misli.
Skoraj mesec dni je že minilo, odkar ie odšel Jurii, pa se ni še vrnil in tudi pisal še ni. Od dne do dne je bolj željno pričakovala Cilka njegove vrnitve — ali vsaj hladnega pisma — ali zastonj; sama pa mu ni mogla pisati, ker ni vedela, kje biva on, kam bi mu pisala. Do vrhunca je prikipel strah in skrb — skoraj nič drugega ni imela v mislih, kakor da so se uresničile strašne sanje, ki jih je saniala pred odhodom Jurijevim. Nove sa- , nie so jo tudi v teh nočeh mučile boli in bolj. Nobene tolažbe nikjer, nobenega modrega sveta. Debele solze so lile ženi iz oči. Tedaj pa je prišel njen starejši sinček Matijček iz hiše, oprijel se je mamici za krilo in je kazal s svojimi debelimi prstki proti hribom:
»Mamica, glej, glej, Marija peče hlebčke na nebesih!«
Cilka ni odgovorila ničesar otroškim besedam. Ko pa ie Matijček zagledal solze v ma-mičinih očeh. tedaj jo je z obema ročicama zgrabil za pripas in vprašal:
»Mamica, zakaj pa jokaš, povej?«
»O ljubi Matijček moj,« joka žena. »mi nimamo več očeta.«
»Mamica, sai si rekla tako: jutri pride oče in mi prinese konja, da ga bom jezdil.«
»Matijček. Matijček,« joka mati glasneje, »ti si uboga sirota. Oče se ne vrne nikoli več.«
»Zakaj pa nikoli več?« vpraša otrok.
Mati ne odvrne ničesar. Tudi deček prične jokati. Pa dečkove solze se posušijo kmalu in zopet prične kramljati.
»Mamica, midva imava še nekega očeta.
___Saj si rekla, da biva v nebesih še veliko
večji in boljši Oče ---kai ne. mamica. Oče
v nebesih ni šel proč?«
Zena ihti še boli.
Nato dé:
»Ne. Matijček. Oče nebeški ne poide v tujino — poidiva, zdaj bova molila k Njemu, da našega očeta zopet pošlje nazai.«
»Da, mamica, in meni bo prinesel konia, ki ga bom jezdil.«
Zena je sklenila dečkove ročice nad svojimi prsti in je pričela moliti prisrčno in goreče. otrok pa je jecljal za njo:
»Ljubi Oče nebeški, varuj našega očeta in pošlji ga zdravega nazaj--Oče naš kateri si v nebesih--«
Medtem ko sta molila mati in dete. so se naenkrat začuli ob hiši koraki. Cilka se je ozrla. Zagledala je krošnjarja Vida pred seboj z velikim zabojem.
Krošnjar pozdravi: »Dober dan!«
Cilka ne odvrne pozdrava, ampak de: »Pri nas ne potrebniemo mčesar.«
»Saj nisem še nič ponudil.« zamrmra krošnjar; »nekoliko si pa že smem odnočiti.«
»Ne morem ti braniti tega,« odvrne Cilka.
Krošnjar položi svoj zavoj na kamenito mizo pred hišo in si otre pot s čela. Ko pa pogleda ženi v obraz, dé hudobno:
»Gospodinia je jokala — ali je bila morebiti kaka vojska z možem?--Morebiti
pridem ravno prav, da naredim mir.«
Cilka ie zardela. Z jeznimi očmi ie pogledala krošnjarja in ie hotela izreči trdo besedo. A potlačila je svojo jezo, otrla si oči in rekla kratko:
»Moža ni doma !«
»Kie pa je?«
»Kam pa je šel?«
»Ne vem.«
»Haha,« se zasmeje krošnjar, »Vida ne odpraviš s takimi praznimi marnjami od hiše. Vem, da me ne gledaš rada, ampak rečem ti:
prej ne grem od tod. predno mi ne poveš, kje je Jurij.«	...
»Moj mož je že štiri tedne z doma,» odvrne žena nejevoljno.
»Štiri tedne z doma!« se začudi krošnjar; »kam pa je odšel?«
»Na iužno Tirolsko kupovat vina.«
Vid ie postal rdeč kot škrlat, nato je del jezno :
»Ali je res? Ali se ne lažeš?«
Cilki so zopet prišle solze v oči in s tresočim glasom je govorila:
»Vid. čemu bo meni laž? Uboga in ne-siečna žena sem. V osmih do desetih dneh je obljubil Jurij da pride. Zdaj ga že ni štiri tedne — gotovo se mu je kaj pripetilo — jaz bom umrla vsled skrbi in strahu.«
Zakrila je z rokami oči in iokala.
Krošnjar je postajal zdaj rdeč zdaj bled in jeza se je kuhala v njegovem srcu. Precej je slutil, da je Goričan potoval v Vajmar, a ni hotel potovati z njim, ker ga je bilo sram ubogega krošnjarja. Slutil je tudi. da bo škodil njemu Goričanov pohod med luterane, ker ga ti ne bodo več plačevali za apostolsko delo, ampak bo Goričan stopil na njegovo mesto. Vedno skrivnostneje so žarele krošniarjeve oči, v katerih je sevala jeza po maščevanju. Premišljal je, kako bi Ooričanu povrnil sramoto in škodo, ki mu io je prizadel. Naenkrat splava hudoben smeh čez krošnjarjev obraz. S prisiljeno prijaznim glasom prične govoriti Cilki:
»Za Jurija nikar ne skrbi! On je zdrav kakor midva. Ako pa ti je deial, da gre na južno Tirolsko, ti povem, da je lagal. Jurij se je odpeljal čisto drugam.«
»Kam pa?« vprašuje Cilka prestrašeno.
»K izletnikom v Vajmar.« odvrne krošnjar.
»Zakaj to slutiš?« vpraša žena trepetajoče.
»Tega nič ne slutim, ampak resnično vem.«
»Ti lažeš!«
»Da boš spoznala, da govorim resnico, ti povem, da mi je pred petimi tedni pripovedoval tvoj mož. da namerava iti v Vaimar. Ker pa se je bal. da bi ga ti zadrževala, ti je natvezel, da poide na iužno Tirolsko.«
Tedai pa je vsa iz sebe kričala Cilka:
»Ali je res. Vid? Ali je čisto res?«
»Tako gotovo, kakor tukaj stojim. Zakaj bi ti lagal?«
»Kaj ima vendar opraviti v Vaimaru?« vpraša gospodinja s prestrašenim glasom.
»Naibrže si izposodi denar — in k lute-ranom bo prestopil,« odvrne krošnjar hudobno.
»Sveta Mati božja!« jadikuje žena in prične jokati od srca.
»Ne jokaj zaradi Jurija,« podpihuje kroš-niar, »on ni vreden nobene solze več. Nikdar bi jaz ne bil veriel, da ie on tak. Sramotno te je goljufal. Cilka, in noben jok ne pomaga več. — Ti moraš odslej misliti na to. kako ga boš sprejela, ko se vrne — jaz na tvojem mestu bi ubežal od moža.«
Zena je hotela nekaj reči, toda prišel jc veliki hlapec Jernei okrog hišnega ogla. Krošnjar. ki že od nekdaj ni mogel videti tega poštenega in resnega človeka, je takoj naprtil svoj zaboj na rame in rekel:
»Predolgo sem se že zamudil. Treba se bo spraviti odtod, da pridem še pred večerom v Zapolje. Bog s teboj!«
Po teh besedah je hitro odšel svojo not navzdol.	(Dalje prih.)

Razgled po domovini.
Oglodana kost. Znano je, kako poslanec Hribar ruje v državni zbornici proti nagodbi in s tem tudi proti belokranjski železnici. Za to njegovo rovanje ga je dr. Tavčar enkrat lopnil v »Narodu«. Seveda je to storil radi bližajočih se deželnozborskih volitev, ker se je bal, da ne bi bil več izvoljen v dolenjskih mestih. A kaj stori Hribar, da zamaši usta dr. Tavčarju. Kot načelnik liberalne stranke mu obljubi, da bo Tavčar kandidiral v Ljubljani, kjer bo s pomočjo Nemcev gotovo izvoljen, sam se bo pa umaknil v trgovsko zbornico. Dr. Tavčar je kajpada ponudbo sprejel in od tedaj molči »Narod« o vseh kozlarijah, ki jih počne Hribar na Dunaju proti belokranjski železnici. Liberalci, ki ne bero drugega nego »Narod«, popolnoma nič ne vedo, kaj uganja Hribar s Hrvati na Dunaju. — Pretekli teden se je oglasil zopet dr. Tavčar v »Narodu«, da zagovarja Hribarja. In zastopnik dolenjskih mest imenuje belokranjsko železnico. ki bo življenskega pomena za vso Kranjsko oglodano kost. — Belokranjci naj si dobro zapomnijo to nesramno početje liberalcev proti železnici in naj jim primerno odgovore za časa volitev v deželni zbor.
Resnice nočejo slišati ljubljanski občinski svetniki. Pri zadnji občinski seji 18. t. m. je stavil odbornik Prosenc interpelacijo, če je res, da obstruira poslanec Ljubljane Hribar belokranjsko železnico. A komaj je pričel g. Prosenc z interpelacijo, so ušli vsi občinski svetniki iz dvorane. Zbali so se obsoditi Hribarja in zato niso marali slišati resnice. G. Prosencu pa gre zasluga, da je zapodil z eno samo umestno interpelacijo ves občinski odbor v beg.
Tujcev na Bledu je bilo letos za 1500 več kot druga leta.
Poizkušen samoumor. V Dragi na Kočevskem si je za pokopališčem prerezal vrat občinski tajnik in padel v omedlevico. Prišel je nesrečnež pred par meseci iz Rogatca na Štajerskem. Auerspergov logar in zagrizen Nemec Kiinzl, župan in dva odbornika so mu odpovedali brez vprašanja občinskega odbora službo. Iz obupnosti si je hotel siromak, ki je bil vržen na cesto, vzeti življenje. Zdravnik iz Cabara je prišel in zašii nesrečnežu rano. Vse obsodbe je vredno postopanje nemčur-skega logarja, ki tako kruto postopa v zimskem času z ubogim človekom.
S Primorskega poročajo: »Blagovestnik« je začel prihajati zopet v naše kraje. Sedaj bomo pa gotovo najboljši ljudje po nauku Antona Kraška. Kako je pa dobil Kraška naslove posameznikov, nam bo morebiti pojasnilo dejstvo, da prihaja »Blagovestnik«, (v resnici najbolj zagrizen luteranski »Brezvestnik«) onim, ki imajo tudi umazanega »Primorca«. Kraška! Roke proč od našega vernega ljudstva — pa tudi »Primorcu« velja to. Vi pa krščanski kmetje, postavite, ako Vam je vaša čast kaj mar, da ste verni katoličani, take smradljive liste pred »tnalo« in zažgite jih. Pa še pravijo »agrarci«. da se ne gre za vero! — Tudi po Kranjskem razpošilja krivoverski pridigar Kraška svoj krivoverski list. Zato svetujemo tudi našim ljudem, ki dobe list v roko, da ga vržejo tja, kamor spada.
Župnik Rančigaj umrl. Iz Celja se nam piše. da je v Št. Petru 21. t. m. ob 3. uri popoldne umrl župnik č. g. Anton Rančigaj. Pogreb je bil v soboto ob 9. uri dopoldne. Naj v miru počiva!
Poslanec Ploj proti domačim vinogradnikom. Nejevolja proti dr. Ploju radi njegovega obstruiranja nagodbe se vedno bolj kaže
že med njegovimi volivci. V nagodbi je tudi določilo, da se na Ogrskem sprejme enak zakon proti pančanju vina kakor na Avstrijskem. Ce se pogodba ne sprejme, se tudi ta postava na Ogrskem ne bo sprejela in na mejah bo zrastlo vse polno fabrik, ki bodo utihotapile narejeno vino. S tem bodo posebno škodovale našim domačim vinom. Tako gospodarsko škodo dr. Ploj s par kronicami ne ix) pokril. Ploj, Hribar, Roblek, Ježovnik z opozicijo nagodbi delajo le za Supila, ne pa za slovenske gospodarje!
Za učitelja veronauka na deški meščanski šoli v Mariboru je imenovan č. gosp. Ivan Markošek.
Cena živine je na Štajerskem, kakor se poroča graškim listom, za tretjino padla.
Štajerska župnija sv. Kungota je podeljena č. gosp. Matiju Eferlu, kaplanu pri sv. Marjeti nižje Ptuja.
Avstrijski katoliški shod na Dunaju in Slovenci. Zastopniki vseh avstrijskih narodov so prihiteli na cesarski Dunaj, da se skupno z živo besedo in medsebojnim posvetovanjem navdušijo za skupne vzore ter storijo jasne načrte za delo bližnje prihodnjosti. Najbolj so seveda zastopani Nemci, na tisoče in tisoče jih je prišlo. Med zastopniki drugih narodov so se posebno odlikovali Slovenci, katerih je prišlo na Dunaj par sto. Največ jih je bilo s Kranjske. V imenu Slovencev je v slovenskem jeziku shod pozdravil prvi večer g. dr. Lampe iz Ljubljane. Izvajal je, da se katoliška slovenska organizacija drži načela, da je treba več delati kakor govoriti. Zato izvaja na vseh poljih društveno delovanje v praktičnem smislu ubogemu ljudstvu v pomoč. Posojilnice, gospodarska društva, splošno koristne naprave so delokrog, v katerem se kaže katoliška misel socialnih reform. In ljudstvo to delo razume in z veseljem sodeluje, tako da se misel krščanske dejanske vzajemnosti vedno lepše kaže v svojih uspehih. Na zborovanju za mladeniško organizacijo je govoril v imenu Slovenske krščansko-socialne zveze za Štajersko g. dr. Hohnjec, njen podpredsednik. Slavil je krepko razvito mladeniško gibanje na Slovenskem, kjer že imamo vse to v dejanju, kar si nemški mladeniči še le snujejo, omenjal navdušenost in požrtvovalnost za dobro stvar, ki se opaža pri naših organiziranih mladeničih. Shod je sklenil ustanoviti državno zvezo mladeničev. mladeniško (posredovalno) pisarno ter mladeniški list. Na velikem shodu mladeničev je zopet Slovenec dr. Krek iz Ljubljane imel slavnostni govor. Ta organizator in vodja krščansko demokratskega gibanja na Slovenskem je s svojo znano spretnostjo govoril o tem, kako mesto naj zavzema mladeniška organizacija v delavskem gibanju. Ta naj prinaša v vse socialno gibanie vedno plamteč ogenj upanja, poguma in duha požrtvovalnosti. V ponedeljek zvečer je v slavnostni dvorani ob velikanskem navdušenju govoril dr. Šusteršič, vodja Ljudske stranke na Kranjskem ter načelnik Slo-vensk. kluba, pri katerem so bili tudi naši poslanci Slov. kmečke zveze, o predmetu vera in javno življenje. Občinstvo je prirejalo burne ovacije govorniku za njegove iskrene, možate in neustrašene besede. Slovenci so imeli svoje zastopstvo tudi v predsedništvu katoliškega shoda v osebi g. državnega poslanca Povšeta iz Ljubljane, ki je kot podpredsednik tu in tam vodil zborovanja. Na katoliškem shodu na Dunaju se je posebno temeljito razpravljalo kmečko, zadružniško in delavsko vprašanje. Velik korak naprej se je storil v
mladeniški organizaciji ter skrbi za dobre časnike. Poseben sijaj temu shodu je dala udeležitev vseh avstrijskih škofov, ki so zdaj na Dunaju, slavnega župana dunajskega Karala Luegerja, deželnega maršala princa Li-chtensteina ter dveh katoliških ministrov dr. Ebenhocha in dr. Gessmanna. — Slovenci so imeli sestanek v prostorih katoliškega društva »Straža«. Sem je prišlo tudi več poslancev, na čelu jim dr. Šusteršič s soprogo. V imenu »Slovenskega .kluba'« je pozdravil navzoče štajerski državni poslanec Roškar. — Dnevi katoliškega shoda na Dunaju ostanejo vsem udeležencem v najprijetnejšem spominu.
Na Jesenicah sta se za župansko volitev združili obe slovenski stranki proti nemški tovarniški, ki hoče Jesenice ponemčiti. Prav tako!
— Po novi vinsk. postavi, ki stopi že 1. decembra t. I. v veljavo, mora imeti vsak, kdor v svrho prodaje vino prideluje ali pa kdor z vinom trži, toraj tudi vsak vinogradnik, vinski trgovec in gostilničar, v prostorih, kjer vino prodaja ali kjer ga spravlja, torej v kleteh, gostilniških sobah itd. na vidnem mestu nabit ponatis paragrafov 2. do 14. imenovane postave. Ker je založništvo dunajskega strokovnega lista »Allg. Weinzeitung« (Hugo H. Hitschmann, Dunaj I., Schaufler-gasse 6) izdalo prav trpežne in lične table, kjer so natisnjeni ti paragrafi v nemškem in drugih jezikih, nasvetoval mu je podpisani, da bi se priredila tudi slovenska izdaja. Temu je založništvo ustreglo in je izdalo table iz trdnega kartona po 80 vin. in ako se zglasi vsaj 300 odjemalcev, izda tudi enako nemškim, table iz pločevine (pleha), ki so posebno pripravne za vlažne kleti, kjer se papir sčasoma pokvari. Ker daje tvrdka pri večji naročitvi primeren popust, priporočam vsem interesente m, da si prej ko mogoče omislijo take table skupno, to ie po županstvih, društvih itd. Do 28. t. m. sprejema tudi podpisani taka skupna naročila. Da se vinogradniki obvarujejo postavne kazni, jim priporočam, da table v svojih vinskih kleteh pravočasno nabijejo. — B. Skalick^, c. kr. vinarski nadzornik v Rudo-fovem.
V Cerknem pri Goriškem so pri občinskih volitvah v vseh razredih zmagali naši možje. Liberalci se niso upali nastopiti, ker so vedeli, da bi bil vsak poskus polastiti se občine sijajno odbit.
Rogaški okra]. Na prizadevanje državnega poslanca dr. Korošca je dobil rogaški okraj 14.000 kron podpore zaradi nesreče po različnih uimah.
Cez deset milijonov kron znaša baje letošnji vinski pridelek na Kranjskem, kajti po Gombačevi cenitvi se je pridelalo vsega vina na Dolenjskem in Notranjskem okrog 240.000 do 250.000 hektolitrov (glasom statističnih podatkov celo 280.071 hektolitrov)), torej več kakor sploh kedaj tudi pred trtnoušno dobo. Ker se vinogradstvo pri nas vedno bolj širi, se tej panogi kaže še lepa bodočnost v gmotnem oziru. Glasom statističnih podatkov odpade: Na postojnsko glavarstvo 35.185 hI. na krško glavarstvo 66.735 hI, na novomeško glavarstvo 49.905 hI, na črnomaljsko glavarstvo 119.178 hi, na litijsko glavarstvo 8852 hI, na kočevsko glavarstvo 216 hI; skupaj 280.071 hektolitrov ali 500.126 veder.
Strašen potres je porušil mesto Karatag na Ruskem.Hiš«, zgrajene iz ilovice, so bile v trenotku razdejane in pokopale pod razvalinami 3000 do 4000 oseb. Tudi v okolici mesta
so porušena poslopja. Število vseh človeških žrtev znaša blizu deset tisoč.
Gospode dopisnike »Domoljuba« prosimo potrpljenja.Imamo jako mnogo gradiva v zalogi. Pri najboljši volji ne moremo vsem ustreči.
Vrhniški liberalci Jelovškove baže se tudi zadnje volitve županske niso udeležili. Na-vzroči odborniki S. L. S. so jim zopet naložili globo 40 K. Se bodo že počasi naveličali obstrukcije.
Deželna bolnišnica brez razsvetljave. Pretekli četrtek okrog 5. ure se je v ljubljanski deželni bolnišnici pri stroju za električno razsvetljavo iz doslej nepojasnenih vzrokov snelo jcdno kolo iz svoje osi ter odletelo v stran s tako vehementno silo. da se je razdrobilo na nešteto koscev. Večji kos je priletel na kolo druzega stroja ter je bodbil precejšnji del. Zid je na mnogih krajih poškodovan, razbitih je nekaj šip in znaša vsa povzročena škoda par tisoč kron. K sreči se pri tem ni pripetila nobena druga večja nesreča. V bližini strojev se ie nahajal slučajno samo kurjač Zgonc, kateremu je na vrat padel kos opeke in ga neznatno poškodoval. Ko bi bil priletel na njega kak del zdrobljenega kolesa, bil bi na mestu ostal mrtev. Bolnišnico so za največjo silo razsvetlili s svečami in bode preteklo več tednov, predno bodeta oba stroja zopet popolnoma popravljena. Mislilo se je začasno razsvetljavo zvezati z mestno elektrarno. a to bi bilo združeno s prevelikimi stroški in drugimi ovirami. Vsekakor bi pa tako velik zavod kakor ie deželna bolnišnica, moral imeti reservni stroj, da bi v slučaju kake poškodbe ne bilo treba toliko časa biti takorekoč brez razsvetljave.
Nezgoda na Rakovniku. V četrtek, dne 21. t. mes.. se je pripetila na Rakovniku velika nezgoda. Podrl se je več metrov širok betonski zid in podsul delavce Josipa Pleškota, rojenega 1860 I. na Brezovici okraj Ljubljana, Jakoba Rodeta rojenega 1870 1. v Ihanu okraj Kamnik; Josipa Burgeria rojenega 1884. 1. v Beljaku in Franceta Medvedšeka iz Velikega Stradona. Med podsutimi sta bila Pleško in Rode težko telesno poškodovana in so jih odpeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Druga dva sta zadobila več lahkih telesnih poškodb. Takoj, ko se je izvedelo o nezgodi, je šla na lice mesta policijska komisija.
TOOletnica rojstva sv. Elizabete. V Požu-nii na Ogrskem so pred tednom jako slovesno praznovali 700letnico sv. Elizabete. Vse mesto je bilo ua županov poziv v zastavah. Zvečer je bila razsvetljava. Cesarja je zastopal pri slavnostih nadvojvoda Friderik. Slavnosti so trajale celi teden. — Tudi v Avstriji so bile |M) raznih cerkvah na god sv. Elizabete velike slovesnosti. V Ljubljani je bil krasno ozaljšan oltar sv. Flizabete v frančiškanski cerkvi. Cel dan je prihajalo ljudstvo v cer-ker priporočat se sv. Elizabeti. V cerkvi sta bila dva govora ta dan. Preteklo nedeljo so praznovali 700letnico v k rižanski cerkvi, kjer je tudi oltar sv. Elizabete, s slovenskim govorom, slovesnimi litanijami in slovesno sveto mašo.
Poljudna predavanja v Mariboru. Slovenska krščansko-socialna zveza bode začela s poljudnimi predavanii v Mariboru in se bodo ista vršila vsako nedeljo točno ob 9. uri dopoldne v društvenih prostorih Katoliškega delavskega društva v Mariboru, Flösserstrasse št. 4, to je blizu glavnega trga. Dne 1. decembra bo prvo predavanje. Predmet naznanimo prihodnjič. Kmetje in delavci, pridite!
Iz Solkana. Preč. monsignor Ivan E. Ko-lavčič je praznoval minolo nedeljo 251etnico svojega službovanja v Solkanu. Pri slovesni sveti maši je pridigal č. g. dr. Srebrnič — solkanski roiak —- ki ie v jedrnatih besedah
opisal župnikovo delovanje v vinogradu Go-spodovem v teku 25 let. Starešinstvo je prišlo osebno častitat svojemu dušnemu pastirju, ki je že dolgo vrsto let tudi starešina, prt tej priliki mu je gospod župan izročil v imenu županstva krasno pisano voščilo. Solkanske krščanske matere so mu podarile v spomin srebrn križ in krasen okvir, v katerem so bile pod tiskanim voščilom podpisane vse da-rovalke. Tudi dekleta niso zaostala; nabrale so mu dragocen šopek, ki so mu ga izročila štiri dekleta, pri izročitvi mu je vsaka dekla-movala kratko voščilo. Preč. gospod župnik je bil do solz ginjen pri tem prizoru; te darove hoče hraniti v ljub spomin na svoje drage fa-rane.
Liberalci in prisega. Iz Krna: Eden naših liberalcev je dejal, da je prisega lahka reč ; naredi jo on lahko za dva krajcarja. To so liberalci!
Na smrklju, ki ga je nalezel od nekega konja v hlevu, je v Trstu v bolnišnici umrl 45letni kočijaž Rudjer Vitti, doma blizu Vidma. Slučaj te redke bolezni se v Trstu ni pojavil že 35 let. Bolezen povzročajo posebni bacili, ki se navadno lotijo konjev. Pojav bolezni pri Vittiju je bil akuten; nekaj dni mrzlica, potem pa oteklina na desnem licu. na levem boku in na kolenu na levi nogi.
Volitev župana v Trbovljah. Iz Trbovelj se nam piše: V navzočnosti okrajnega glavarja barona Miillerja iz Celja je bil v ponedeljek. dne 18. t. m., izvoljen županom namesto odstopivšega Ferd. Roša dosedanji podžupan in okrajni šolski nadzorniik Gustav Vo-dušek. Nove volitve bodo dne 10. decembra tega leta. Vseh volivcev je 706. Za novi odbor je na kandidatni listi tudi socialnodemo-kraški tajnik Sitter. Kaj bodo rekli pazniki in kmetje k temu, ne vemo!
Liberalen list za Korošce. »Korošec« prične tekoči teden izhajati v Kranju. V listu bo baje »reševal« Korošce dr. Oblak, ki je svoje nazore o reševanju slovenske narodnosti pokazal lani, ko je ob protestu celovških Slovencev šel na — »Schulvereinski« ples ter je onim, ki so ga radi tega grajali, dejal, da ne razumejo časa in da nimajo dovolj obzorja. Ta s kranjsko liberalno frakarsko politiko pobarvani »Korošec« bo torej precej oblačen. Koroški Slovenci bodo stopali preko šulferajnskih oblakov dalje na svoje narodno in socialno delo! Korošci, vrzite ta liberalni list — v peč. kamor spada.
Novo postajo napravi Južna železnica tr.ed sedanjima postajama Pliberk in Prevalje. Nova postaja nosi ime Homberg in leži na ravnini med dvema predoroma Južne železnice na Hombergu. Nova postaja je velike važnosti, da se morejo izogibati tovorni vlaki, v kratkem se otvori baje tudi za osobni promet.
Soc. demokratje in kmetje. Le ob času raznih volitev se socialisti hlinijo kmetu, da bi jim dal svoj glas. Sicer pa nima kmet hujšega nasprotnika nego je soc. demokracija. Njihov časopis saški delavski list« je pisal: Najhujši boj napovedujemo ne samo velepo-sestvu, temuč tudi malemu kmetu«! Dunajski socialistični državni poslanec dr. Ellenbogen je na nekem shodu izjavil: »Soc. demokracija nima naloge, da brani kmečki stan in njegovo lastnino, njena skrb mora biti, da kmečki stan prej ko prej propade.« In na strankarskem shodu v Lincu je rekel rudečkar Filcer: »Šele ko bo kmet uničen moral zapustiti svojo grudo, bo mogla izvršiti soc. demokracija svoje načrte.« — Take so izjave voditeljev socialistične stranke. Kako bi se mogel najti še kak kmet, da bi pristopil tej stranki, ali jo na kakeršenkoli način podpiral! — Delavci v Zagorju, Trbovljah, Jesenicah, Idriji vsi ste vendar kmečki sinovi, kako morate pripadati
stranki, ki si je zapisala na zastavo geslo: Uničenje kmečkega stanu.
Konec leta se vedno bolj bliža. Kmalu bo treba obnoviti naročnino za »Domoljuba«. Pričnite že sedaj z agitacijo za naš list. Število naročnikov naj se pa dvigne. Vsaka slovenska hiša bodi naročnica našega lista, ki služi izključno le koristi slovenskega ljudstva, osobito kmečkega stanu.
Umrla je v Ljubljani v ponedeljek gdč. Ivanka Šusteršič, sestra ameriškega gospoda župnika in hčerka g. posestnice in gostilničar-ke na šentpeterski cesti. Bolehala je za jetiko. Bila je par let v Ameriki pri gospodu bratu, nekaj časa tudi v samostanu frančiškank, a je morala radi bolezni iti iz samostana. Pokoi njeni duši!
Gorenjske novice.
Iz kranjskega okraja.
g V Šmartnem pri Kranju jc priredilo izobraževalno društvo zadnjo nedeljo predstavo: sv. Neža. Igra je prav dobro izpala, vsi igravke so izvrstno pogodile svoje vloge. Ponavlja se prihodnjo nedeljo. Želeti je, da nam naša dekleta prirede kmalu kako podobno predstavo.
g Hranilnica n posojilnica v Šmartuu lepo napreduje. Doslej ima prometa že nad 3Kn tisoč, torej ie upati, da bo imela v drugem letu svojega obstanka nad 400 tisoč prometa.
g Sitarska in žimarska zadruga v Stra-žišču se dobro razvija. Sedai šteje že pra\ lepo število članov in upati je. da jih pristopi Še več. kajti le z združenimi močmi si bodo liomogli sitarji do lepše bodočnosti. Gledati ie na skupno korist, ne na korist posameznega človeka. Kadar se bodo ljudje lega zavedal potem ne bo več mogoče nekaterih odvrače-vati od zadruge z raznimi darili in prigovarjanjem, češ, za Sitarje je boljše, da jim jc vo vrat odprtih. Pač boljše jc to, toda ne za Sitarje. temveč za nekatere druge.
Iz Št Vida nad Ljubljano.
g Iz telovadnega odseka. Navdušeni mladeniči ne mirujejo. Preteklo nedeljo so priredili prav dobro obiskano veselico s tainbu-ranjem, ^ ivorom in igro. Tamburaši napredujejo izvrstno, lahko so ponosni na svoja izvajanja. Le krepko naprej! Naraščaju tam-buraškemii pa bodi ta nastop v spodbudo in dokaz, kaj se da napraviti s pridnostjo in vajo. Predsednik odseka ie govoril, kakšna bodi in kakšna ne sme biti samostojnost mladeniča. Nato se je predstavljala igra »Ogljar«. Igralci zaslužijo vso pohvalo. Vloge so bile prav primerno razdeljeno
g I. redni občni zbor telovadnega odseka Blaž Potočnikove čitalnice se bo vršil v nedeljo, dne 1. decembra popoludne ob 3. uri v telovadnici. Odbor inora dati račun od svojega l.-iJevanja. Odsek je pričel delovati decembra meseca lanskega leta. Na sporedu tega občnega zbora je tudi javno predavanje, (lovoril bo g. Si. Ravnikar iz Ljubljane. Za tem bodo podali svoia poročila: predsednik telovadnega odseka, načelnik telovadcev, tajnik, blagajnik in nadzornik. Potem bo volitev novega odbora za eno leto. K temu občnemu zboru vabimo v prvi vrsti vse dobromisleče mladeniče, katerim je pri srcu delo, poštenost in prava izobrazba in kateri imajo v sebi tol1-ko poguma in samostojnosti, da se ne dajo oplašiti od surovega zmerjanja in zaničevanja takih, katerim smrdi pošteno krščansko življenje, vabimo vse stariše in mojstre, da se
z njimi skupno posvetujemo, kako mladeniče odvajati od slabe druščine in takega življenja, ki nas mora navdajati s strahom za bodočnost. Vabimo sploh vse prijatelje mladeniš-kega gibanja in tudi one, ki očitajo, da se v mladeniškem odseku goji samo politika; naj pridejo, da se bodo prepričali, kakšna politika je v mladeniški organizaciji.
Po občnem zboru bo nastop vaditelj-skega zbora in seja zvezinega odbora.
Iz raznih krajev Gorenjske.
Iz Ihana. V nedeljo popoludne 17. t. m. po nauku je v našem društvu kaj podučno in praktično predaval o kmetijstvu vrli gospod V. Ravnikar iz Ljubljane. Prisrčna zahvala prijaznemu gospodu. Udeležba pa ni bila po-voljna. Kaj je vzrok temu? Zaspanost in ne-brižnost — ali pa morebiti tudi alkohol kakor jc nekdo povdarjal. O. predavatelj nam je ob-liubil, da še pride, prav veseli bodemo in hvaležni, pa prosimo, naj se jih do tja mnogo vzdrami, listane, ojunači in pride.
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
d Šmartno pri Litiji. Popravljamo liberalne laži. Neko liberalče ali bolj gotovo kaka tukajšnja liberalka je pod izmišljenim imenom pisala »Slovencu« o naši farni cerkvi, da se bo prihodnjo pomlad slikala, da bomo delali štiri nove altarje itd.; o orgijah pa pravi, da bodo postavljene šele leta 1909 in stale 4000 goldinarjev ter imela dva manuala (to je glavca, ki je to pisal-a; gotovo ima na glavi konjske lase). Ta dopis je imel namen samo škodovati, dobri stvari, kajti gospod dekan je ua prižnici naznanil, da so orgije že v delu in bodo zapele Veliki Šmaren 1908 leta in stanejo 12.400 kron, — zdaj bodo pa ljudje mislili. da jih ne bo šc leta 1908 in stale samo 8000 kron — torej je 4000 kron — kje? Kdor pozna Šmartno in njegovo zgodovino, bo že vedel, kaj se to pravi. Zato resnici na ljubo to povemo: Orgije izdeluje gospod Brandl v Mariboru za 12. 400 kron in bodo veličastne, kakor se spodobi tako — veličastni cerkvi. Zapele bodo — če Bog da — o V. Šmarnu I. 1908. — Na slikanje sedaj še ni misliti, ker ni denarnih sredstev; še prej se mora postaviti primeren križev pot. A vse se bo polagoma izvršilo, ker ljudstvo — vkljub tolikim hujskačem — rado daje za čast božjo in lepoto šmartinske fare. — Liberalci naj pa raje poskrbe, da se na glavnem trgu pred cerkvijo sedaj ne bo naredilo veliko ledeno drsališče, kjer se bo nastavljala med deseto mašo svojim čestilcem dična naša Krišpina, ki letos obhaja 501etnico, odkar je na tej revni zemlji.
d Prežganje. Nekaterim bravcem lista »Slov. Narod« v litijskem okraju ni bilo všeč, da smo prevzvišenega knezoškofa sprejeli slovesno in z gromovitim streljanjem. Zato se v tem listu po liberalno kregajo. Nam Pre-žganjcem je toliko mar za pisavo tega lista, kakor za pisavo kakega zamorskega lista v Južni Afriki. Ako bi dotična liberajna butica bila zraven, ko smo škofa sprejemali, ne bi bil videl le starih babnic in otrok, ampak tudi izvanredno število mož in fantov. Laž je tudi, da je litijsko glavarstvo streljanje prepovedalo, ker nobeden zato prosil ni. Slišali smo, da so liberalni Šmarčani, med njimi lepa »Krišpina« streljali na čast liberalni zmagi ljubljanskega župana; litijsko glavarstvo je po orožnikih izvedelo za streljavce, vendar jih do danes ni kaznovalo, mi mislimo zato. ker
so liberalci. Če pa smejo liberalci nekaznovano streljati zakaj bi mi »klerikalci« ne pozdravili s streljanjem svojega škofa?
Prežganje. Mi Prežganjci nismo zadnji. Hrvatski in italijanski listi v Primorju in v Dalmaciji so pred kratkim kot zanesljivo novico poročali, da bo v kratkem imenovan za dalmatinskega cesarskega namestnika dr. A. Mahkovec, podravnatelj državne policije v Trstu, brat tukajšnjega posestnika v Reki 17. Matije Mahkovec. Ako bo res, mu rojaki čestitajo.
d Janče. Zadnji čas so nekateri možje in fantje, pa tudi žene čisto podivjali. Našega zelo priljubljenega in neumorno delavnega župnika hočejo na vsak način stran spraviti. Vse so že brezvspešno poskušali, sedaj so se še celo k sodniji zatekli; za vsako pridigo jih tožijo, češ da na nje citra, dva ali trije prisežejo in gospod župnik je obsojen. Pred kratkim jih je bilo 40 na sodniji v Litiji, pa vsak drugače priseže, tako da bodo vsi notri prišli, kateri proti njim prisegajo. V Litiji se jim ljudje smejejo, češ, kaj ste Jančarji taki divjaki. Žalostno je to, za poštene farane. O tem bomo še govorili, ko vidimo, kako bo sodnik sodil.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d V Fari pri Kostelu je bila volitev dne 4. kimovca in ta volitev ni bila veljavna, tedaj so jo preložili do meseca grudna, a v tem času so možje po svetu, eni krošnjarji, drugi tesači in prodajalci kostanja. Zato bodo pa morale žene voliti. Radovedni smo, kako bo izpadla ta volitev.
d Struške novice. Velikansko povodenj smo imeli pretekli mesec pri nas, da niti najstarejši ljudje ne pomnijo take, ljudje so se s plavi vozili od hiše do hiše. Voda je vdrla v hleve ter nastopila po kletih in tudi v hiše je prišla. Napravila nam je mnogo škode zlasti na krompirju, kajti kjer je prišel pod vodo je ves segnil, tako je prišlo več ljudi ob ves svoj pridelek. — Zažgal je štiriletni deček svojemu gospodarju kozolec z žveplenkami, ker je bilo ravno ob času velike povodnji niso mogli ljudje priti lahko zraven, a se je vendar posrečilo ogenj omejiti" samo na dve poslopji, k sreči sta oba gospodarja zavarovana. — Umrla je Marija Pogorele; kot gospodinja in mati je bila jako radodarna in dobra do ubogih Sveti ji večna luč!
Besnica pri Javoru. Zadnje deževje in povodnji so našo cesto v zelo slab stan pripravili, tako da je skoraj nemogoče se po njej voziti. Sedaj je nekoliko popravljeno, vendar premalo; saj tudi mi cestne doklade plačujemo, pa kakšne so okrajne ceste v bližini Ljubljane in kakšna je naša. Naj pride gospod cestni načelnik katerikrat tudi sedaj našo cesto pogledat in naj za njo tudi kaj stori
Javor pod Ljubljano. Dne 17. nov. je bila naša nova župna cerkev po gospodu dekanu iz Šmarja Mihaelu Trček blagoslovljena in za službo božjo odmenjena. Drugo leto ko bodo oltarji gotovi in še druga notranja oprava bo posvečena. Vesel je bil ta dan za vso faro, posebno še za gospoda župnega upravitelja kot načelnika stavbnega odbora. Koliko truda, dela, sitnosti, skrbi tlake in denarja je bilo treba, predno se je postavila krasna cerkev posvečena sv. Ani. G. dekan je v govoru pohvalno omenjal, koliko so žrtvovali javorski fa rani, koliko še posebno njihov duhovni pastir. Bog čuvaj novo cerkev in njena zavetnica sv. Ana še stoletja v duhovno korist vsme faranom.
• ' t
L. \ k
Notranjske novice.
Vipavske novice.
n Liberalne limance. Bližajo se deželno-zborske volitve in našim liberalcem še sedaj šumi po ušesih uničujoča obsodba, s katero jih je obsodilo vrlo vipavsko ljudstvo pri de-želnozborskih volitvah, ker so samo bogateli od ljudskih žuljev, storili pa zanj ne le da niso nič, ampak z vsemi močmi so ovirali in podirali delo S. L. S. za ljudstvo. Sedaj se sveti tudi v njihovi liberalni glavi, da na njih sladke besede in prazne obljube pred volitvami ne da nihče več nič, zato so pa zdaj, ko jim gre voda v grlo, začeli — »delati«; toda kako? Ustanovili so »Vinarsko zadrugo«, katere pravila so že potrjena. Za načelnika so si izbrali kme.'a vseh kmetov in velikega primejdušeca C. Majarja iz Lož. Učitelj Franc Marin je pa generalni agent novega društva in hodi od vasi do vasi, da pridobi udov za zadrugo. Zoper vse to bi mi ne imeli nič, celo veseli bi bili tega pojava, da se je liberalec že vendar enkrat prebudil iz spanja in začel hoditi po stopinjah po katerih hodi »S. L. S.«. Vsa povest liberalizma priča, da liberalec kmetu še nikoli ni pomagal. Saj je imel v roki oblast, da bi bil lahko pomagal, in res je pomagal na noge, pa ne kmetu, ampak sebi. Odebelil se je v teku let, sebi je sezidal hiše in si nabral kapitalov, kmet je pa pri tem vedno bolj lezel v bedo in revščino. Pa saj ni čuda: Volk sit in debel, ovca pa cela, to ne gre skupaj. In kar je delal volk v mladosti, to bo delal tudi v starosti. Gorje ti, kmet, ako mu boš verjel, ko prihaja k tebi z ovčjo krinko in ti prisega in se priduša, da je postal pohlevna ovca in da so mu izpadli požrešni zobje. Glavni namen vipavskih liberalcev je: uničiti vipavsko kmetijsko društvo in sicer ne zato, ker morda ne dela za ljudstvo, pač pa zato, ker je v rokah »S. L. S.« in si tako zopet pridobi zaigrano moč in veljavo v dolini. Kdor pa to dela. je podel človek, je raz-diravec, ne pa zidar, kajti vi vsi veste, koliko je že to društvo do sedaj koristilo vipavskemu kmtijskemu ljudstvu. Pripravilo je vipavsko vino zopet do prave veljave, ki so mu jo bili vzeli liberalni petijotarji; in že marsikateri revež je svoje grozdje prodal za pošteno ceno, kajti liberalci so nameravali vse kaj drugega; zdaj pa zavijajo oči in pravijo, da bodo kmetu pomagali, pa se jim ne gre za kmeta, samo sebe bi radi zopet postavili nazaj na majajoči se liberalni stolček. Kakor hitro bodo zopet trdni na stolčku, zapeli bodo prav precej svoje liberalne knofe in gledali zopet na vas še z večje višine, kot gleda Triglav na kranjsko deželo. Dokaz, da liberalci s svojim »delom« za ljudstvo v resnici hočejo edino le uničiti naše kmetijsko društvo in naše delo za ljudstvo je, ker se kar enostavno lažejo zoper naše društvo in ga kar najpod-lejše obrekujejo, da bi mu s tem vzeli ugled in zaupanje vanj pri ljudstvu. Kdor se pa ljudstvu laže, ta gotovo ni njegov prijatelj. Nedavno je učitelj Mrcina mešetaril za svojo zadrugo po Ložah in drugod po vaseh. Pri tem je trdil javno velikansko neresnico, da je vsak ud našega društva porok za izgubo pri društvu in vsem svojim premoženjem. Ko bi torej imenovano društvo po goljufiji voditeljev prišlo na boben, da pride potem ubogi kmet ob hišo in polje in postane berač, ker bi mu prodali vse, da se pokrije izguba. Za novo (liberalno) društvo pa da je plačati le 50 K pristopnine in še petkrat po 50 K v slučaju. da pride katastrofa, katere se pa ni bati. Dalje je učitelj (!) Mrcina slepil ljudstvo tudi s ttm, da je smelo in javno trdil, da naie dru-
štvo ne polaga nikakih letnih računov, da tudi nikomur ne pokaže zadružnih knjig, zakaj ne, mora že vedeti. Tako je pravil sloviti Mrcina na javnem prostoru, dasi ve, da sloni naše društvo na omejenem poroštvu in da ima že zdatni rezervni fond in krasen vinograd. Tako je govoril Mrcina, dasi ve. ali bi vsaj lahko vedel, da se polagajo vsako leto računi in se razdele med ude. Mrcina, dasi učitelj in rezervni častnik, je torej vedoma lagal in obrekoval in to ne vprvič; spominjamo samo na afero z gospodom Rihardom Ferjančič. županom na (jočah, katerega je kar enostavno obdolžil, da odganja vinske kupce od Goč. In ta mož je učitelj — je častnik! Zares, lep učitelj in še lepši častnik! Ni čuda torej, da se že pogovarjajo stariši, da bodo začeli štraj-kati in da ne bodo več pošiljali svojih otrok takemu odgojitelju. Tako delajo liberalci za ljudstvo; z lažjo in obrekovanjem. Mesto da bi bili veseli, da sploh kdo dela za ljudstvo, pa mečejo polena pod noge onim ,ki delajo. Svaka sila do vremena. Na tebi je zdaj, ljudstvo slovensko: Ali si daš zopet obesiti pi- j javke na prsi ali pa vzravnaš svoj tilnik in ( zakličeš: Proč, liberalni agent, od mene! S ( teboj ne občujem drugače nego na sto ko-rakov !	I
n Kako gre to skupaj? Na Gradišču pri Vipavi je bil legar in c. kr. okrajno glavarstvo j je prepovedalo semenj v Vipavi na dan 28. ; oktobra. V Ložah pri Vipavi je bil legar, žu- ; pan Karol Majar pa je dovolil javen ples???
n Na Colu je bilo dne 4. novembra celodnevno češčenje; obhaianih je bilo na ta dan nad 300. Gotovo lep pojav ljudskega gibanja. Priporočamo ga v posnemanje.
n V Vrhpolju bodo kupili nove orgije. Cast vrlim Vrhpoljcem!
n Naše vino je izborna kaplja, sveti Martin je to pokazal. Zato pa. kupci, le brž k nam na Vipavsko! Sam dunajski župan dr. Lueger ga je zase naročil iz Vipavskega, pa tudi drugi kupci so ga že izpeljali od nas na stotine hektolitrov. Zato pa hitite, da ga ne zmanjka. Svoji k svojim! Kranjec h Kranjcu!
v Posnemanja vredno. Da je prišel vinski zakon v obravnavo, da je bil sklenjen in potrjen, ima največ zaslug gospod župnik Kristijan Schrott iz Tramina na Tirolskem. Vipavci že čutimo dobroto te postave in smo veseli, pa tudi prodajalci sladkorja in špirita občutijo to postavo, pa niso veseli. Vsi pošteni Vipavci pa smo lahko hvaležni gospodu Schrottu, ki se je toliko trudil, da je prišla v veljavo postava, ki bo zavila vrat zlobnim petiotarjem in pripomogla do veljave pošteni vinski kaplji. Občinski odbor na Gočah je prvi pokazal svoio hvaležnost, ker je na predlog gospoda Franca Habeta izrekel pismeno zahvalo gospodu župniku Schrottu za njegov blagonosni trud. Naj bi enako storili tudi drugi odbori in gotovo tudi bodo. ako niso peti-otizirani. Na noge torej, gospod Cari! S tem boste pokazali, da ste v resnici vneti za ljudski blagor.
Cari Majar je zopet župan v Ložah pri Vipavi. Vse je kazalo, da bo padel, tudi možje odborniki so bili za to. Pa jih je sklical prejšnji dan pred volitvijo gospod Carl skupaj in jim rekel: »Jaz moram biti še župan, če ne, je naša šola v nevarnosti!« In možje-odborni-ki so se prestrašili in zopet volili gospoda Carla in tako je loška občina zopet v presrečnem položaju, da ima med vsemi vipavskimi občinami naibolj zaspanega župana. No, če je vam prav, je nam tudi. saj mi nismo iz vaše »fare«. Živela naprednost! Povsod se dani. samo Ložani hočeio še vedno biti pod , srednjeveško graščinsko »gaižlo«.
v Občinske volitve na Slapu. Čudna, pre- ' čudna ie niihova zgodovina. Sedanji odbor je na krmilu že pet let (!). Imeli smo sicer že letos enkrat volitve in sicer dne 30. januarja.
V tretjem razredu je zmagala sijajno »S. L. S.« Pa tudi v drugem razredu bi bila zrna-gala, ko bi se bilo delalo po pravici — m dru- , gega mi nočemo kot pravico, zajamčeno | nam po paragrafih občinskega reda, potr- , jenega od cesarja. Toda pri slapenski vol. ko-misiji ne velja ne Dunaj, ne Ljubljana, ne Postojna nič. Na Slapu imamo samo en paragrat in ta paragraf je stari in nadušljivi Gašper. On je edini paragraf volivne komisije, župan Lojze ie pa zato v komisiji, da vprašuje ta »živi« paragraf. »Kako bo, kompare, ali bo volil?« In če je volivec »klerikalec«, je odgovor »živega« paragrafa: »Nič!« Ce je pa volivec liberalec, je pa odgovor paragrafa: »Kaj pa, saj je vse v redu!« In liberalec voli, naj tudi že počiva magari na pokopališču. Tako so delali dne 30. januarja. Ljudstvo je bilo ogorčeno in je klicalo komisiji v obraz: »Sleparji ste, goljufi ste!« Pa ni nihče tožil. Pritožili smo se zoper volitve I. in II. razreda in bila je razveljavljena! Dne 21. novembra bi bile imele biti nove volitve za I. in II. razred. Toda c. kr. okrajno glavarstvo jih je prepovedalo. ker so bile nezadostno razglašene (torej niti volitev ne znajo razglašati, pa hočejo vladati občino!) C .kr. okrajno glavarstvo je prepovedalo volitev dne 15. novembra t. 1. štev. 22.294, toda kaj menite, da je županstvo razglasilo to prepoved? Ne. Še zjutraj na dan volitve 21. novembra je visel razglas na občinski hiši. da bodo danes volitve. Šele ko je c. kr. okrajno glavarstvo v drugič telegrafično prepovedalo volitve, je županstvo objavilo to prepoved. Ljudstvo je bilo skrajno ogorčeno. Pustili so delo, da bi šli volit, pa jih županstvo tako vodi za nos. Da bi se £ako delalo z davkoplačevalci, proti temu najodločnejše protestiramo in vprašamo: Kaj res ni nobene oblasti več na svetu, ki bi pristrigla tem ljudem njih ohole peroti? Zato pa prosimo naj slavno c kr. okrajno glavarstvo ukrene, da se prav precej vrše nove volitve in skrbi za to, da bo pri njih vladala pravica, da bomo volili po cesarskih in ne po slapenskih paragrafih. Vi pa, možje, stojte trdno za pravico in resnico. Ne dajte se premotiti od njih, ki postajajo sedaj zopet tako sladki in medeni in vam obetajo zlate gore, če jih boste volili. Bodite možje, kar ste rekli dne 30. januarja, to recite še sedaj in ne volite onih, katere ste dne 30. januarja tako ogorčeni obsodili. Možje ki vam jih priporoča naša stranka, so vrli in pošteni, da bodo z lahkoto vodili občinsko ladjo (niti liberalci jim ne morajo očitati nesposobnosti). Naravnost na glavo pa bi padli, ko bi volili tako. kakor je volila in še hoče voliti »inteligenca« prvega razreda. Ekscelen-ca Punčuh. nadučitelj v Vrhpolju, je volil starega Gašperja, ki ne more več drugega kot da kašlja za ognjiščem in niti v cerkev več ne more, kako naj tak hodi k občinskim sejam? Saj ne more več. In inteligenca Ivan Mrcina, ki uči brati in pisati otroke na Slapu, je volil v I. razredu moža, ki ne zna ne brati, ne pisati ... in to v 20 stoletju. Mi pa ne bomo delali tako. kaj ne, da ne, možje? Starost in onemoglost v penzijon, na krmilo pa naj pride mladost in zmožnost. To je pravi napredek in za ta napredek stojmo vsi trdno kot skala in kot en mož. Da, bodimo možje vsi! Kar smo rekli to smo rekli in ne bomo oporekli nikdar. Beseda dana, vez velja. Ce to storimo, zašije kmalu zlato solnce svobode tudi na Slapu in strt bo za vselej težki liberalni jarem. In v to pomozi Bog!
v Veselica izobraževalnega društva na Slapu dne 17. novembra se je obnesla vrlo dobro. Napredek ie bil splošen : v igri in petiu, v ženskih in možkih ulogah, zlasti gospod Curk je ulogo žida Shiloka moistrsko pogodil. Obširna dvorana ie bila »nabita« in za toliko udeležbo očividno premajhna. Sosedna
bratska društva so bila na veselici častno zastopana. Precejšen dobiček je namenjen za zastavo izobraževalnega društva, ki obeta biti jako lepa in dragocena. Po veselici jc rekel nekdo: »Na Slapu se dani. Slap ustaja!« Mi pa rečemo: »Na Slapu je že svetlo, Slap je že
ustal!«	. . .
n Prihodnje predavanje priredi izobraževalno društvo dnč 1. decembra, t. j. prvo ad-ventno nedeljo. Tudi to pot bo nastopil tui gospod. K obilni udeležbi vabi odbor.
n Vipavska železnica. Bralo se je že, kako sc potniki pritožujejo, ker ta železnica nima nobene zveze z bohinjsko proti Jesenicam. Radi tega bi bilo treba, da se zganejo občine ter prosijo, da se tudi v tem ugodi občinstvu, posebno zvečer, ko odide vipavski vlak samo 11 minut pred bohinjskim in tako morajo čakati potniki do prihodnjega dne, če se hočejo odpeljati proti Ajdovščini. Ali bi ne kazalo, da bi vipavski vlaki vozili samo do Prvačine in se napravila mesto postaje mala postojanka v Št Petru na bohinjski železnici?
Od Pivke.
n Ustrelil je po nesreči dne 16. novembra na lovu nad vasjo Narin gospod Karol Spiegel. natakar v restavraciji v Št. Petru, gosp. Josipa Mankoč, lesnega trgovca iz Št. Petra. Bil je mrtev tekom četrt ure. Prenesli so ^a v mrtvašnico v Šmihel ob Nadanjem sein. Pokojni je bil strasten lovec in na lovu ga je našla tudi smrt.
n »Domoljub« ne odgovarja več »Notranjcu«. Prav ima. Sedaj je že »Notranjec« sam začel popravliati novice iz Št. Petra. Se pozna. kako zanesljivega dopisnika ima od nas. Opominjali smo ga že parkrat, pa ni hotel ubogati.
n Neki moder napreden mož je rekel, da naj bi bile gostilne zaprte ob 11. uri samo za razgrajače. Pametnim naj sc dovoli biti v gostilni tudi čez uro. — Posebno modra pa ta vseeno ni bila, zakaj tudi pametni ga imaio do enajstih ne samo dosti, ampak tudi malo preveč!
n V Slavini so bile občinske volitve. Kako so izpadle, kar nič ne zvemo. Menda so »zglihali« in podaljaši kuratelo Orehovcev čez faro Slavino zopet za tri leta. Kaj pa tista sumljiva oseba v Port Arturiu? Na čigave stroške pa se je baje naha'ala tam, ali pa se še nahaia? Pa saj ne na občinske? Bo treba pri računu pogledati točko — o občinskih bikih.
n Sv. Vid nad Cerknico. »Kmečka zveza za sodni okraj Cerknica je tudi tukaj priredila svoj shod. Vršil se je v nedeljo, dne 10. novembra. Udeležencev je bilo do 200. Shodu ie predsedoval domači gospod župnik Franc Pavlin. Gospod Anton Lavrenčič ie razložil pravila ter pojasnil namen »Kmečke zveze«; načelnik Jakob Marolt je pojasnil potrebo organizacije kmetskega ljudstva, ter g. Jernej Hiti koristi, ki bi se potom »Kmečke zveze« dosegle. Da so poslušalci razumeli pomen in koristi, so pokazali že s tem. da je takoj na shodu pristopilo 60 udov. »Kmečka-zveza' ie lahko ponosna na Vidovce in jih bo tudi podpirala v vseh ozirih ter sme opravičeno reči: Cerkniška okolica naj posnema Vidovce. potem je mogoče v našem kraju olajšati kmečko breme!
Iz Starega trjra pri Ložu.
n V duhu »proste šole«. Na starotrški
četverorazrednici je šolski vodja znani gospod Jakob Zebre. Ta človek je nabolj nesrečen takrat, kadar nima s kom kakega preklanja. Da se preveč ne dolgočasi, zato skrbi sam. Mož vedno stika in išče. dokler ne najde — blamaže in zamere. Ce mu pa kdo malo natančneje preišče obisti, je pa ogenj v strehi.
Ko je g. Zebre prevzel nadučiteljsko mesto, je slovesno obljubljal, da se ne bo več vrne- 1 šaval v politiko, temveč njegovo delo bo le: šola in zopet le šola. Obljuba je šla po vodi. Zebre je ostal Zebre. Lep dokaz zato nam je podal g. nadučitelj sam v najnovejšem času. — Novi šolski in učni red z dné 29. septembra 1905 govori v § 78., da je šolskim otrokom prepovedano biti udje društev in nositi znamenja katerekoli vrste. Očividno govori paragraf o društvenih znamenjih. Gosp. Zebre je imel v svojem življenju že mnogo opraviti s paragrafi, pa vendar omenjenega paragrafa ni razumel ali ga pa m hotel prav razumeti. Kajti nekega dné se raznese po šolskih otrocih glas, da jim ie g. nadučitelj prepovedal nositi poleg društvenih znamenj tudi — križce in svetinjice. Znan nam jc slučaj, ko ste dve deklici vsled ostre prepovedi prijokale domov. Starišev se je polastila nejevolja, otroci se niso več upali nositi svetinjic vrhu obleke. Ko so se od pristojne strani pričela poizvedovanja, in je kraj-ni šolski svet glede te stvari stavil g. nad-učitelja na odgovor, je slednji trdil, da nikdar ni prepovedal nositi otrokom nabožnih znamenj. Isto izjavo je ponovil nato v šoli pri otrocih. Nastane vprašanje: komu naj verjamemo ali g. nadučitelju ali šolskim otrokom? Povemo naravnost: Skoro raje otrokom, kakor pa g. Zcbretu! Razlogov zato imamo polno, ki nas potrjujejo do cela v tej veri. Med društvi so g. nadučitelju prav posebno pri srcu Marijine družbe, pred katerimi nad vse zvesto svari šolske otroke. No. gosp. šolski vodja, kar lepo mirni bodite! Marijine družbe imajo tudi svoja pravila, po katerih sprejemajo ude šele v gotovi starosti, tako, da se ni treba radi te »klerikalne« nevarnosti vznemirjati. Sicer pa vam svetujemo, da preučite zakon o društvenem pravu z dné 15. novembra 1867, da boste znali, kaj je v smislu omenjenega zakona društvo. Oglejte si pred vsem ukaz ministrstva za notranje stvari z dné 10. aprila 1868. št. 1307, da boste vedeli soditi, so li Marijine družbe društvo ali ne. Vemo, da bo zašumelo med liberalnimi tovariši g. nadučitelja, da se neopravičeno krade ugled učiteljem. Kratko malo ne! Og. učitelji naj vzgajajo deco krščansko-nravno, kakor zahtevajo postava in stariši, pa bo dobro! Učiteljev pa, ki hočejo v duhu »proste šole« zatemniti v srcu otrokovem misel na Boga, naše ljudstvo ne bo trpelo. Zaklicalo bo, kakor je zaklical dr. Kaspar Schwarz na shodu katoliškega šolskega društva na Dunaju 15. novembra lanskega leta: »Naša potrpežljivost ie nepreklicno pri kraju.« Kdor seje veter, bo žel vihar!
n Predavanje smo imeli v izobraževalnem društvu dné 17. novembra. Predaval je č. g. Jernej Pavlin, kaplan v Cerknici »o socialno-demokraški prihodnji državi in veri«. V eno uro trajajočem govoru podal je v poljudni obliki ves sanjarski načrt socialistov. Poslu-šavci. ki so bili prav častno zastopani, so z zanimanjem sledili izvajanjem g. predavatelja izražajoč h koncu željo, naj bi gospod kaplan še kaj kmalu prihitel v starotrško ljudsko iz-obraževališče.	. .,
Zahvala. Naš rojak in velik dobrotnik naše domače cerkvice sv. Ane g. Franc Mole, pekovski mojster na Karlovski cesti v Ljubljani, je daroval za novi oltarni nastavek naše podružnice 60 K ter med svojimi prijatelji v ta namen nabral 10 K. Bog povrni blagemu dobrotniku in drugim darovalcem! — Pred-stoiništvo podružnice sv. Ane v Zažerju pri Podlipi. dné 10. novembra 1907. Ant. Jemec.
Idrijske novice.
i Višje doklade. Doklade nam hočejo povišati občinski možje, kakor kaže razpoloženi proračun za leto 1908. Seveda so v sili radi
ogromnih stroškov, ki nas stane naša mestna realka. 75 odstotkov na 130 odstotkov na občinskih dokladah poskočiti, to niso mačkine solze! Kdo bo pa plačal pravzaprav te doklade? Menimo, da le tisti, ki od rok v usta živi; po domače rečeno, revno delavsko ljudstvo. Upajmo, da deželna vlada tolikega povišanja občinskih doklad ne bo dovolila, ker bi sicer vsled istih cene živilom zdatno poskočile in bi bila v Idriji še večja draginja, nego je že sedaj.
i Moléé kot grob. Kdo molči? Ljudski prijatelj Tonče Kristan molči v svojem »Na-preju« in tudi Julče ne črhne besedice v »Narodu« o povišanju občinskih doklad. Zakaj molčita oba? Zato, ker sta oba pomagala kuhati ta močnik, katerega naj delavsko ljudstvo sedaj poje. To ni lepo, da se prijatelj ljudstva ne potegne za ljudstvo! Tonček, kje si? Ali si se skril pred javnostjo? Iz »Naše Moči« in »Slovenca« na javnih shodih prebirati članke, kateri so ti neljubi ter tarbati ž njimi svoje poslušalce, to je lahko! Ali pomagati ljudstvu, to je pa težje, kaj ne da, Tonček! Sam sebi si že pomaga človek na ta ali drugi način, iti inora naprej, tako ali tako!
i Ljudska bralnica. Kristan bi imel rad javno bralnico in zato pravijo, da so postavili v občinski proračun svoto 20.000 kron. Saper-lot smo bogati pri naših mestnih dolgovih! Za danes drugih besedij ne bomo rabili pri tej točki! Samo to rečemo, popreje naj se mestni dolgovi znižajo s poplačilom, potem naj se šele misli na uresničenje Kristanovih izobraževalnih namenov, ki so mimogrede omenjeno, precej dragi. Ce pa hoče Kristan na vsak način imeti ljudsko bralnico. pa naj daruje tiste kronce, katere mu nosijo od njega nafar-bani rudarji skupaj, v to svrho, da se osnuje njegova ljudska bralnica ali knjižnica. Nekaj knjig se bo že nakupilo s tistimi kronicami; kar bo manjkalo, bo pa Kristan lahko iz svoje mošnje priložil. Fant mora imeti že precejšnjega čuka!
i Na dnu. Ti besedi sta stali debelo tiskani na plakatu, prilepljenem na vogalu mestne hiše. Predstavljali so namreč igro tega imena v četrtek, 21. novembra t. 1. zvečer v Čitalnici. Ni bolj primernega in pomenljivega izraza za stanje naših liberalcev, kakor besedici »na dnu«. Na dnu socialistične inlakuže so res, in Kristan pa poje na vrhu kot žaba svoj: »rega-rega-reg!« Včasih so liberalci godìi in ves svet se je vrtil po njihovem taktu. Dandanes pa Kristan veleva in vse se zgodi, kar in kakor le on hoče. Preje sta se klala z Julčetom po časnikih, kakor bi bila stekla, sedaj pa je Julče obnemogel že zlezel Kristanu pod suknjo. — Bridka usoda sam seboj zdvo-jenih duš!
i Draginja mesa.£e vedno je meso drago, čeprav mu je v drugih mestih, celo v Ljubljani, cena padla. Občinski možje zganite se vendar enkrat in sklenite, da se bodo kosti s tisto mrvico mesa, ki se jih drži. prodajale ceneje, nego lepo meso. Vsaj je Kristan že govoril z nekim gospodom, naj bo slabše meso po 56 kr.. izpod pudeljna pa po 64 kr. kilogram. Ker pa še sedaj ni nobenega uspeha na tistem Kristanovem pogovoru, se vidi pač, da se Kristan presneto malo briga za revno ljudstvo! Njemu nobena cena nič ne stori, vsaj mu zložijo ljudje, kolikor potrebuje! Kosti pa mu tudi ni treba obirati, ker dobiva meso le izpod pudeljna! — Kmet prodaja živino veliko ceneje, naj še mesu cena pade. Pošten dobiček pa vsakomur privoščimo!
i Volitve v deželni zbor. Vse kaže. da se zopet približujejo volitve in sicer za deželni zbor. Nikdar preje se ne vozijo idrijski »kmetje« po vaseh okolu. samo kadar so volitve pred vrati, takrat so pa povsod na poti, da de-
lajo zgago med ljudstvom. Pretečeno nedeljo, 17. novembra, so imeli idrijski liberalci v Črnem vrhu nad Idrijo pomenek o volitvah. Na to posvetovanje sta vabila in tudi prišla idrijska parade kmeta: notar Pegau in neizogibni Julče Novakov. Samo oberktneta Tavzesa je še manjkalo, pa bi bili vsi idrijski kmetje skupaj !
i Kristanovi pevci. Menili smo, da bomo imeli veselje in čast, letos o kaki priložnosti poslušati rajsko petje pevcev Kristanovega zbora. Sicer že nekoliko vemo od 14. julija t. I., ko se je bila blagoslovila naša društvena zastava, kako znajo žvrgoleti na piščalke Kristanovi pevci. Pa takrat so bili eni komaj iz gnezda, drugim pa je pevska žilica bila že izrabljena. ter obojim ni zameriti, ako niso znali drugih viž, kakor jih je bil lonček navadil, ki se samo na »skovik« razume. Sedaj so se pa bili resno pripravili, da se bodo učili petja po notah, pa ni šlo in ni šlo. Pevovodja je izgubil veselje do poduka, Kristanovi slavčki pa do petja. Slo je vse skupaj narazen, kakor prekvašeno testo iz krušnice. — Zlomka vendar, in Tonček je mislil, da bo šlo petje od rok, kakor bi bilo namazano. Čudno, da včasih tudi Tončka kaka reč trata!
i Gozdni višji uradnik in višji mokrač. — Vedno se očita drvarjem, da so leni in zato nič ne zaslužijo, dasi imajo velik akord. Veliko užitka bo za nas, kadar bomo videli, da bosta višji mokrač in pa gozdni uradnik potoni akordov nos,la drva iz »grabelj«. Ne zmerjati zares pridnih in poštenih delavcev z lenuhi — pokažita sama, kako je treba delati!
i Čipkarska šola v Idriji. Ta šola prav veliko koristi ubogim delavkam. Ce bi te šole ne bilo, bi delavke dobivale za svoie izdelke le nekaj kave, nekaj sladkorja in kakšne druge baže od trgovcev.
i Cipkarica šole z idrijskih hribov. Tova-ršicam svojim naznanjam, da bode šola dajala nam čipkaricam tudi dividendo od dobička. Vse to je že nabito v šoli. Tovarišice-čipkarice, oglejte si to naznanilo. Jaz sem že veliko zaslužila pri šoli in naložila pri domači »Čebelici« — tovarišice, pojd,te po boljše plačano delo sedai v zimi — poleti bomo pa samo z dividendo lahko naredile kak izlet v zabavo kot nameček za naše delo.
i Kapelan Pravhar pri ministru. Ta mož je storil odločne korake pri ministrstvu, da bi kmetje in izdelovalci posode, dobivali ceneje les od erarja. Kapelan Pravhar ni poslanec in dela za ljudstvo. — Zagodovec, propali Gruden, bi pa začel še le delati, če bi bil poslanec. Na noge očka Gruden — tudi sedaj delate lahko za ljudstvo, če hočete. Izbirajte kmečke rane in jih priobčujte na pristojnih mestih. Sicer pa Gruden slabo pozna kmečke težnje, ker on živi le od kmečkih žuljev.
Iz raznih krajev.
AMERIŠKA PISMA.
Elli (Minn.), 25. vinotoka 1907. Še se spominjam Tebe, dragi prijatelj »Domoljub«, ko sem bil še pred dvema letoma v svojem rojst-venem kraju, ko sem v vročih poletnih nedeljah iskal sence, na našem vrtu, in v senci prebiral Tvoje predale, v katerih sem našel toliko podučljivih in kratkočasnih stvari. Zopet se spominjam Tebe, kot svojega starega prijatelja, a daleč, daleč proč od svo.iega milega rojstvenega kraja, od tam kjer sem vžil toliko srečnih in breskrbnih dni svoie mladosti. Zatorej tudi tukaj v dalini Ameriki hočem postati Tvoj naročnik. Tvoj podpiratelj do konca mojega življenja I Te prosim tudi,
uvrsti te moje vrstice med svoje predale, da bodo tudi Tvoji cenjeni naročniki vedeli za tukajšnje naše razmere. Delavske razmere so sedaj tukaj jako dobre. Delo dobi vsak, seveda ako hoče delati? Dela se večji del po železnih rudnikih. Plače so raznovrstne, in to: ako je bolj delavec razumen, bolj izučen, tem večjo plačo ima. Navadni delavci imajo po večini 2 dolarja 20 centov do 2 dolarja 55 centov. Dela se podnevi in ponoči do 10 ur. Torej kdor hoče odpotovati v kratkem v Ameriko, sem v Minnesota in da ne ve kam bi se obrnil, naj se kar sem poda, tu je zagotovljen z delom. Kazen rudnikov je tudi tukaj parna " žaga, kjer dela tudi okoli 200 ljudi podnevi in ponoči. Plače so tudi tukaj raznovrstne; dva dolarja je najmanjša plača. Zalibog, da ta žaga dela samo poleti. Vzrok, ker pozimi promet po jezeru počiva, in to zavoljo ledu, ker les za žago pride le z ladjami. Tukajšnja naselbina je povečini slovenska. Slovencev nas je največ, kjer imamo krasno cerkev, posvečeno sv. Antonu Padovanskemu. V njej so vsako nedeljo dve službi božji s slovenskimi pridigami. Oskrbuje nas č. g. Rt. Rev. Buh Jos. Imamo tudi slovenskega organista v osebi g. Mihael Klopčiča, ki nam oskrbuje lepo petje. S podpornimi društvi tudi nismo ravno zadnji, tako lahko vsak pristopi ali k enemu ali k drugemu! Kavno tako kot drugje tudi tu nesreča ne počiva. Skoraj vsak dan se pripeti, da je tukajšnja bolnišnica zmirom polna teh nesrečnikov, in med njimi je tudi dosti naših rojakov. Moja želja: Bog daj, da se v tem obrne na bolje. — K sklepu želim Tebi priljubljeni tednik »Domoljub« obilo naročnikov in predplačnikov, vsem Tvojim bralcem pa cbilo pozdravov. Mladenič Leopold Stupica.
Ponesrečena Slovenka v Ameriki. Hudo se ie opekla Matilda Pugeli, služkinja pri gostilničarju John Zuniču v Calumetu. Nesla je s tovarišico po stopnjicah v klet kotel vrelega vina, ki je bil namenjen za pomivanje sodov. Nesreča je hotela, da je Matildi izpo-drsnilo na stopnjicah; vrela tekočina jo je hudo opekla po celem telesu; najhujše opekline ima na rokah in nogah.
Ameriške novice. V Milwaukee, Wis., kjer prebiva čez 251)0 Slovencev in 1U00 Hrvatov, pričeli so 6. novembra zidati novo ccr-kev in župnišče. Zemljišče stalo je 18.000 K, stroški za cerkev »Marija Pomagaj« in za župnišče znašali bodo okroglih 100.000 K- Slovenci so Dolenjci, Štajerci iz Savinjske doline, Korošci iz Ziljske doline. Več stotin jih je tudi v Port Washington, ki je oddaljen od Milwaukee okolu 40 km, in čezl400 Slovencev je v Sheboyganu, ki je oddaljen 84 kilometrov. Vse te oskrbuje č. g. župnik Smolej iz Milwaukee, ki je v Sheboyganu organiziral sloven. cerkv. občino. Ce ne bo prehuda zima, bo cerkev v Milwaukee na Velikonoč že dogotovljena.
Ne v Ameriko.
Finančna kriza je pri nas v Zjedinjenih državah postala zelo občutna. Gotovega denarja ni nikjer dobiti. Ljudje, kateri imajo hranjene denarje v dobrih narodnih bankah, ne dobe novcev, razven malih svotic, kar je pa nad 100 dolarjev, morajo odpovedati na 60 dni. Trgovske banke plačujejo le s čeki. Po Wall Street ponujajo ta teden za 1000 dolarjev 1020 dolarjev v dobrih čekih. Kdor ima gotov denar, ga tišči in ne izda več nego najhuje potrebuje. Največje banke in trustne družbe tišče denar in ga še iščejo; zvezino vlado prosijo, da bi jim tiskala papirnati denar, v koliko bodo te prošnje uslišane, se še ne vé. Newyorški Clearing House bode izdajal certifikate namesto gotovega denarja; temu sledi Clearing House v Chicagi in drugod.
Vsled pomanjkanja gotovega denarja so pa prisiljena velika podjetja zapreti svoje tovarne, kakor Westinghouse pri Pittsburgu Pa.; v državi Montani baje postava nad IU tisoč delavcev; enako hudo je na zapadu, a to le vsled pomanjkanja gotovega denarja. Tovarnarji ne morejo delavcev plačevati v gotovini, s čeki jim nič ni pomagano, ker ga redko kodo ali nihče ne menja. Železnice so iz ravno tega vzroka odslovile na tisoče delavcev in vsi parniki. ki vozijo v Evropo, so prenapolnjeni, ljudje bežč domu.
Komur je blagor naših rojakov pri srcu, naj nikogar ne vabi sedaj v Zjedinjene države. Castito duhovščino, učitelje in slovensko časopisje prosimo, da opozore naš dobri narod na težave pri nas in naj mu prigovarjajo, da se ne izseli to zimo v Zjedinjene države, keine obeta ne dela ne jela.
Ker mi je vedno pri srcu naš dobri narod in poznam razmere predobro, zato apelujeni na slovensko inteligenco, da svari pred izseljevanjem v Ziedinjene države, dokler se razmere ne izboljšajo.	Sakser.
Ljudski shod v Ribnici.
Skoraj brez agitacije — uro poprej večina udeležencev ni niti vedela, da se kaj namerava — se je zbralo članov »Kmetske Zveze« in volivcev »S L. S.« po prvi maši v nedeljo dne 24. novembra 1907 v veliki prostorni društveni dvorani v Ribnici, da je bila skoraj polna. Ko bi »mladi« ali »stari« imeli kak takšen shod, bi pisali, da jih je bilo najmanj en tisoč!
Shod otvori sklicatel kaplan Orehek. Za predsednika je bil soglasno izvoljen odbornik »Kmetske Zveze« gospod Anton Lesar, ki podeli besedo sklicatelju shoda. V daljšem govoru pojasnjuje ta potrebo solidarnosti v političnem življenju, kaže na politično needino Francijo in opozarja na bojni načrt svobodo-miselcev in kako potrebna je v tako resnih časih edinost in sloga. Tudi nas Ribničane. pravi govornik, ima svet za nezveste edino pravi »S. L. S.« Mi pa hočemo na današnjem shodu povedati vsemu svetu, da smo še tisti, kakor smo bilr* navdušeni pristaši »S. L. S.« (Gromovito odobravanje.) Liberalci, v novih ali starih hlačah, nismo in nikoli ne bomo! (Klici: Nikdar in nikoli!) Danes, nadaljuje govornik, je v Vel. Laščah občni zbor »Kmetske Zveze«. Ali gremo v Lašče ali ne? Gremo, toda tia nemaramo priti kot spokorni grešniki, ampak kot možje, ki smo vedeli, kaj delamo, ko sino pri zadnjih državnozborskih volitvah volili g. Skubica. Zato predlagam, da naš shod poda za občni zbor v Vel. Laščah sledečo izjavo:
Izjava.
Volivci »S. L. S.« iz župnije Ribnica, zbrani na ljudskem shodu v Ribnici dne 24. novembra 1907 izjavljamo za občni zbor »K. Z.« za kočevski politični okraj dne 24. nov. 1907 v Vel. Laščah sledeče:
I.	Na občni zbor »Kmetske Zveze« v Vel. Laščah prihajamo kakor smo vedno bili. kot trdni in neomahljivi pristaši »S. L. S.« Med prvimi na Slovenskem sploh se je katoliška politična zavest razširila med ljudstvom ribniške župnije, to ljudstvo je organizirano po navodilih vodstva »S. L. S.« in je neštetokrat vstalo kakor en mož na poziv tega vodstva in je šlo v boj za načela te stranke.
II.	Tudi pri zadnjih državnozborskih volitvah je ribniško ljudstvo ostalo zvesto načelom »S. L. S.«, ker je postavilo za kandidata in volilo vzgladnega katoliškega duhov-
tiika gospoda Antona Skubica. Postavili smo ga za kandidata, ker smo imeli to pravico kot člani ^Kmetske Zveze«, ki ima v ribniški žup-niii tretjino vseh članov. Izjavljamo, kar je na ribniškem shodu potrdil tudi njen načelnik g dr. Šusteršič, da je vodstvo »S. L. S.« napravilo taktično napako, ker svojih volivcev pred zaupnim shodom v Ljubljani ni vprašalo za mnenje o kandidatu. Vztrajali smo pri svoji kandidaturi tudi potem, ko smo videli, da ie \ečina tega volivnega okraja proti našemu kandidatu, in sicer zato, da smo vodstvu »S. L. S.« pokazali, da se kot člani »Kmetske Zveze« zavedamo pravice, samostojno si izbirati kandidata. Izjavljamo pa na tem občnem zboru javno in glasno, da bi bili brezpo-gojno volili s stranko in se podvrgli njeni disciplini, če bi bili videli, da je njen kandidat v nevarnosti: liberalca, stare ali mlade baže, bi zavedno in globokoverno ribniško ljudstvo ne bilo nikoli pustilo priti na površje.
III.	Ker naš odpor pri zadnjih državnozborskih volitvah proti kandidatu »S. L. S.« gospodu Jakliču ni bil naperjen proti njegovi osebi, ki nam je simpatična in ga kot zavednega in delavnega katoliškega učitelja visoko cenimo, izrekamo mu kot poslancu zaupnico.
IV.	Potem ko smo pri zadnjih državnozborskih volitvah pokazali svojo samostojnost, smo se s tem tudi pobotali z vodstvom »S. L. S.« Izrekamo torej zaupnico načelniku naše stranke g dr. Šusteršiču in izražamo prošnjo, da bi stranka, kadar bi bilo to mogoče in za stranko koristno, postavila enega dc-žclnozborskcga kandidata iz naše srede.
V.	Da bi se kmetska stanovska zavest med nami šc bolj dvignila, smatramo za potrebno. da se podnačelnik »Kmetske Zveze« izvoli iz srede ribniške župnije.
V Ribnici, dne 24. nov. 1907.
Vsako teh točk je govornik posebej razložil in utemeljil. Ko sta bili dani na glasovanje zaupnica g. drž. in dež. poslancu Jakliču in zaupnica gospodu dr. Šusteršiču, načelniku »S. L. S.«, sta bili sprejeti soglasno in z velikanskim navdušenjem. Da bi v bodoče ne bilo kakih nesporazumnosti med posameznimi vo-iivnimi občinami, je shod soglasno ob hrupnem pritrjevanju sklenil sledečo resolucijo na občni zbor »Kmetske Zveze« v Laščah:
»Da zanaprej ob volitvah ne bo nereda in zmešnjav in da se postopa pravično, predlaga ljudski shod v Ribnici dne 24 nov. 1907 v posebni resoluciji, naj se ob volitvah postopa tako: Ko so volitve razpisane, naj seja odbornikov »Kmetske Zveze« določi, koliko vol. zaupnikov pride po razmerju števila volivcev na vsako volivno občino v našem volivnem okraju. Na 50 ali 100 volivcev naj pride po en volivni zaupnik. Volivne zaupnike si izvoli vsaka volivna občina zase na lastnem vol. shodu. Ti zaupniki odločujejo pri skupni seji o kandidatu. Manjšina se ukloni večini. Ime kandidata se sporoči vodstvu »S. L. S.« v Ljubljano, ki naj ga proglasi za kandidata stranke.«
Tako možje, sklepa govornik, izjavljamo pred vsem slovenskim svetom, da smo še ravnotako zanesljivi pristaši »S. L. S.« kakor smo bili, zajamčeno pa hočemo imeti, da se bo zanaprej postopalo pravilno in pravično. Naj ponosno zaplapola po naši obširni in prelepi ribniški dolini zastava »S. L. S.!« (Gromovito odobravanje in ploskanje.)
Predsednik podeli nato besedo gospodu Francetu Lovšinu iz Gcrriče Vasi, ki razvija sledeče misli:
»Očitali so nam, da smo zatajili »S. L. S.« toda to ie laž! Mi smo ostali in hočemo biti tudi zanaprej nji zvesti, če nam bo zvesta in pravična tudi ona. Očitali so nam in posebno
meni, da smo razdiravci »Kmetske Zveze«, toda mi ne razdiramo, ampak samo nadziramo. v kar smo opravičeni. Mi vemo, da nam je potrebna, zato le želimo, da hi se utrdila in okrepila. Saj potreb imamo dovolj! Nato omenja šolsko obveznost otrok, ki je pomanjkljiva in se ne ozira na kmetske potrebe, vodovode in ceste, vojaško službo Amerikancev in drugo. Zato, kmetje skupaj! Združimo se krepko pod zastavo »S L. S.« in noben vrag nam ne more nič! (Veliko navdušenje).
Nato se zaključi lepo uspeli ljudski shod.
Slovenski Rafael.
Postavodaja o izseljencih.
(Poroča dr. Janez Ev. Krek.
V petek sem se razgovarjal nad eno uro v notr. ministrstvu z dvornim svetnikom Kaltenbrunom, ki ima izselniške stvari čez. Obljubil je, da bo pošiljal S. R. obvestila glede na izseljevanje. Pred vsem moram povedati, da je vlada že enkrat predložila načrt o iz-seljevalni postavi. Sklicala je tudi enketo z ozirom na svojo predlogo in vse, kar se je pri tej enketi govorilo, se čita v enih bukvi-cah, ki so jih takrat izdali. Da pa znamo prav presojati vprašanje o postavodaji za izseljence, moramo vedeti, kakšne postave imajo drugod. Poročevalec navaja dvoje angleških del, na kater; se ozira pri svojem poročilu in osobito toplo priporoča delo: »Die Einwanderung in die vereinigten Staaten von Amerika«, delo, ki ga je spisal naš rojak dr. H. Schwege!, bivši podkonzul v Chicagu. Dr. Schwegel je naš rojak in vnet Slovenec, ki je našim rojakom v najboljšem spominu.
Naša država ne vodi nobene Statistike o izseljencih. Natančno statistiko so pa vodili v vseh pristaniščih Američani. Šteli so pa Avstrijce in Ogre skupaj. Izseljevanje gre naprej. Le ogleim« si Belo Krajino. Vidimo, da ni vasi, ki bi ne imela izseljencev.
Proti izseljevanju bi na noben način ne pomagalo nobeno nasilno sredstvo. Veliko ljudi gre brez posa v Ameriko. Saj lahko pride brez njega čez mejo. Kdo ga pa vpraša v Ameriki za pos. Ob velikem štrajku 1. 1902. je rekel John Mitchel, predsednik Uniteda Mine Workes of America antracitni štrajkar-ski komisiji »da 600 dolarjev na leto je premalo dovolj za ameriškega delavca«; t. j. po našem 3000 kron. Toliko časa ne bomo zaprli meje, dokler se bo reklo v Ameriki, da 600 dolarjev na leto je premalo dovolj. V omejevanje izseljevanja, kar morejo, store v Zcdinjenih državah, ker pritiskajo na omejevanje delavske zveze »Unije«.
Američani dobro skrbe za izseljence v New Yorku. Ni pa povsod tako, kjer nimajo za izseljence prostorov. Po mnogih krajih jih zapirajo celo v ječe. dokler se ne izvede, kar predpisujejo postave.
Uredili so Američani: 1. strogo statistiko in 2. strogo izpopolnili izseljevalni urad. Urad lahko posluje, ker mu ne manjka denarja. Osnovali so tudi emigracijsko komisijo 9 članov. Lahko delajo, saj mora plačati vsak izseljenec 2 dolarja v »Immigrant Fund«, emigracijski zaklad. Porabijo zato tudi denarja, kolikor hočejo. Pri nas pa še statistike nimamo.
Pri nas so nasprotovali varstvu izseljencev. Država je rekla, češ ljudstvo je nasprotno izseljevanju. Poljski plemiči in pa na Češkem so izkoriščali ljudi, zato so pa rekli: Ne moremo dati izseljencem varstva. Na drugi strani je pa imela država premalo samostojnosti, da bi bila pridržala doma ljudi.
Laška vlada je pa rekla: Mi potrebujemo tujce in zato morajo naši ljudje v tujino. Jn napravili so postavo, da varujejo svoje ljudi. In laška vlada spremlja svoje ljudi in jih varuje v tujini.
Pri nas smo pa navajeni, da cincamo in da se nobenemu, pa !e nobenemu ne zamerimo. Naša nameravana postava pozna pa le policijsko varstvo in nekaj milih določil proti tistim lumponi, ki kupčujejo z dekleti. Da pa varujemo izseljence, ni druge zveze, kakor da stopimo s farami v dotiko. Na Laškem imajo po celi državi po postavi uvedene krajevne odbore, ki imajo dolžnost, da dajo pojasnila o potu in o kraju, kamor so namenjeni izseljenci, da pomorejo pri iskanju popirjev in da posebno skrbe za rodbine, ki potujejo za očetom. V teh krajevnih odborih na Laškem je kurat zraven. Na Laškem, prosim, kjer je ločena cerkev od države. Naša nameravana postava pa ne pozna v varstvo izseljencev sodelovanja cerkve.
V meni je zelo živa misel, zato da se uvede prisilno gospodarstvo na kmetijah, ki jih zapuste očetje. Vemo, da trpe cele občine, trpi skupnost, ko gospodari zapuščena žena na kmetiji. O tej stvari je treba premišljati! Skrb ta mora pa biti zvezana s skrbjo za izseljence.
Državni zbor bi moral imeti izseljevalno komisijo. Volila naj bi člane poslaniška in gosposka zbornica, pa notranje ministrstvo. Imeti bi pa morala komisija pravico, da imej zastopnike v kraju samem, kjer je potrebno. Pri nas je to gotovo potrebno.
Postavo dobimo kmalu v roke. Sa:no bojim se, da se bo v postavi kazalo tisto cin-canje, ki je navadno v naši državi. Danes se hodi krepko, odločno, kdor hoče kaj doječi. Hoditi se mora energično in tako, kakor hodi Viljem, ki izpelje vsako stvar, za katero se zavzame.
VSe zastonj je pa. ako ne damo našim liudein dela doma. Mitchel je rekel: 3000 K premalo dovolj za ameriškega delavca. Kaj bi pa rekel ameriški farmer, kmet. Ta te vrže vun. če mu rečeš, da naj izhaja na leto s 30<Mi kronami. Ce je bilo tam mogoče, da je vse tako napredovalo, da je za delavca na leto 3000 kron premalo dovolj, zakaj bi pa to ne bilo mogoče pri nas. Delati moramo, da gospodarsko napredujemo.
Rečeni pa, kdor gre v Ameriko, naj bo pripravljen. Naši ljudje, ki ostanejo v Ameriki, ostanejo to tam. kar so bili doma. Nauči se angleščine, če greš v Ameriko, da prideš naprej.
Velikokrat se bere, da goni naše ljudi lakota v Ameriko. No. pa če si jih ogledujemo, vidimo krepke postave ženske in moške, ki se jim ne bere lakota na obrazu. Večja izobrazba, razširjeno duševno obzorje, želja po večjem zaslužku in pa tudi po večji svobodi žene ljudi v Ameriko in sicer v našo škodo.
Ko pride postava o izseljevanju pred državni zbor, takfat naj govori o njej ljudstvo po svojih organizacijah. Poslanci bomo pa delali na to, da se vpoštevajo pri sklepanju postave zahteve ljudstva.
Jasno glavo!
S z EIsafluM«I?	rellerjev fluid
5 K ,"r.n'kotótt?» poskuinjo bici. Elsa lr„ ,V,;,'pn.t\V- Eellerju v Slu-
Drobtine.
Nov šport. Najmodernejši šport se sme brez dvoma imenovati jadranje na deželi. Ta šport je zlasti zelo priljubljen v francoskih in holandskih morskih kopališčih. Voz za jadranje je izumil baron Sloet d' Oldrnitenborgh. Ta voz je pretekel v uri 70 km. Sedaj je že vse spopolili!, da se ne da samo pred vetrom uporabljati, ampak tudi pri vetru in za križanje zoper veter. Toda ta šport je tudi nevaren, ker je vodstvu pri toliki hitrosti treba velike izurjenosti in prisotnosti duha.
Volkovi so prišli v vzhodno Moravsko in so raztrgali osem ovac.
Vozni listek na solnce. Neki Amer.čan je izračunal, da bi vozni listek od zemlje na solnce, po ameriških železniških tarifih, veljal do štiri milijone kron. Postava, ki zabranjuje rabiti vozni listek zaporedoma za dve osebi, bi se seveda morala spremeniti, da bi bil listek veljaven od rodu do rodu, kajti za to potovanje bi bilo treba 300 let, če bi vlak vozil s hitrostjo enega kilometra na sekundo, saj je solnce od zemlje oddaljeno povprečno 150 milijonov kilometrov.
Boj proti žganju. Žganje je največja poguba ljudstva. Starisi, ki ljubijo žganje, imajo pogostoma bedaste otroke in postanejo dan za dnevom neumnejši. Proti pitju žganja se žc golgo bojujemo toda ni videti še pravih uspehov. Pregled krčem, posebno onih. v katerih se toči žganje, nam govori jasno, v koliko smo zmagali in kje se .ic pitje žganja pomnožilo. Osrednja Statistična komisija pravi, koliko ie bilo v raznih letih prodajalcu alkoholnih pijač:
Leta 1896 1900 1903 Koroško	2269 2585 2913
Kranjsko	2675 2914 3126
Primorsko	1505 1926 1831
Štajersko	7561 8503 9400
Med temi krčmami je bilo' žganjaren:
Leta 1896 1900 1903 Koroško	1620 16% 1888
Kranjsko	2215 2334 2368
Primorsko	1339 1691 1509
Štajersko	54Ì4 5557 5909
V slovenskih deželah pride na vsakih 1000 prebivalcev 4—5 žganjaren, le na Primorskem samo dve. Na Štajerskem in Koroškem so žganjarne skoro povsod v nemških rokah.
Starile preseneti
navadno ko prvič nudijo Scott ovo emulzijo otrokom, ki trpe na angleški bolezni. Soott-ova emulzija čudovito naglo ozdravi otroke in jih utrdi,
: o J ari kosti :
in pospešuje njih cel razvoj. Tak izboren učinek se pa more doseči tudi le z res izbornim sredstvom. Scott vsebuje samo 5novi najboljše kakovosti in poseben Soott-ov način izdelovanja omogoči da se uspeh pomnoži, in daScott-a lahko prebavi mlado in staro, da celo otroci,katerih življenjske moči so zelo slabotne.
Izvirna steklenica 2 K< 50 h.
Naprodaj po v»eb lekarnah. 2173 VIII
Pristna le a to znamko - ribičem - kot po-roitvenim znakom za SCOTT-ov način.
Premočna odvajila so kakor znano Škodljiva. Rabite torej brez motečih postranskih učinkov neopazno milo odvajajoče sredstvo, ki tudi prebavanje ne pušča znemar, ampak jo pospešuje in jači — namreč dr. Rose balzam za želodec iz lckarnice B. Fragner, c. kr. dvorni dobavitelj. Dobiva se tudi po tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat.
Slovensko - nemški slovar, sestavil Fr. Kramarič, je izšel pravkar v zalogi A. Hart-leben na Dunaju. Slovar je izšel v dveh delih: slov.-ncmški in nemško-slovenski. Vsaka knjiga, lepo vezana v platno, stane 2 K 20 v, obe 4 K 40 v. Vsak del obsega do 18.000 besed. Slovar vsebuje tudi seznamek krstnih in zemljepisnih imen.
Kašljajoče osebe opozarjamo na oglas o Thymomel Scillae, t. j. preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo.
_ 2ITNE CENE.
V Ljubljani, dne 26. novembra.
Pšenica domača .......24—25
Rž.............18—19
Oves............19
Ajda, črna..........18
Ajda, siva..........17
Proso, rumeno........17
Proso, belo.........16
Ječmen...........15—16
Fižol, rdeč..........20
Fižol, koks..........20
v razvoju ali pri ufenju za-
aiaooini) ostali otpooi| ter .iai>o
krvni, otožni, nervozni, utrujeni, lahko vzburljivl In zgodaj oslabeli odrasli rabijo z velikim uspehom dr. Hommela Haematogen.
Slast se vzbudi, duAevne in telesne modi se dvignejo, ves živčevje se ojaòi.
Zahtevajte izrecno pristni dr. Hommel-o» Haematogen In ne dajte si usiliti nobeno izmej mnogih ponarejanj. Dobi se v lekarnah 2170 6—10
Prihodnja Številka „DOMOLJUBA* Izide dné 5. decembra 1907.
Loterijske srečke.
Gradec,	16. novembra	21	20	66	35	17
Dunaj,	16. novembra	3	65	31	47	9
Trii,	23. novembra	85	69	67	39	44
Line,	23. novembra	66	48	60	23	15
PsunoTiieni i. <831. C. kr. priv. občna zavarovalnica UsnnoTijmi i m\.
Assicurazioni Generali v Trstu.
Jamstveni zaklad nad 300 milijonov kron.
Do sidaj iz^taCane škode uau 85o milijonov kron.
Družoa zavaruje:
K a življenje in za doto v vseh mogoCih sostavah. Teki.m Itta 1906 zavarovalo se je pri tej družbi lt 84' . seb na iivljjnje za kapital nad 140 milijonov kron.
Zoper požare, tatinski vlom, škode pri prevažanju, poškodbo zvonov in zrcalnih oken
Sprejema tudi zavarovanja :
Zoper telesne nezgode in ,t o C o.
Pri tej družbi je zavarovan na živlienje Njega svetost papež l'ij X. m prevzvi&eni knezoškof ljub ljanski Anton B >nave..tura ; tudi vsa posestva Njega veličanstva cesarja avstrijskega.
Glavni zastop t Ljubljani: Marijin trgy Sv. Petra cesta 2, t lastni Hi.
Vzajemno podporno društvo v Ljubljani
Kongresni trs «.19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom K0n$f6SllI tT$ Jt 19
sprejema hranilne vloge vsak m«* jE 3| Oj to je, daje za 200 kron delavnik od 9. do 12. ure H** * I4 1° 9 kron 60 vinar, na leto.
Druge hranilne knjižice se sprejemajo k*« gotov 4«nor, m da M m njih obrestovanje prekinile. Kontni devek plnčn hrnnilnioo oomn. ——— NajsIgurnejSa prilika za Jtedenj«. Kanonik A. Kalen I. r., predsednik.	Kanonik J. Suftnik I. r., podpredsednik.
Izšla Je
Družinsko protiba
zm leto 1908
S krasno barvano sliko Sveta družina na ovitku je najlepSa izmed slovenskih pratik. Nje vsebina je zelo zanimiva in raznovrstna ter ima mnogo slik.
Ceno komada 24 v.
Odjemalci ua debelo dobe jo mnogo ceneje pri naslednjih tvrdlcah v Ljubljani:
Prodajalna „Katol. tisk. druitva", Auer, Korenčan, F. M. Schmiit, J. Kordik, A. Krisper, V. Petrl-čič,H. Kenda, F.lgllč in A. Türk.
Dobiva se in zahteva naj se v vseh trgovinah na Kranjskem, Štajerskem Koroškem, v Istri in na Oorilkem 2642 3-1
peresti*© naprodaj
ležeče ob državni cesti Celovec - Beljak, z dobrimi njivami travnikom in sadnim vrtom, 20 minut od kolodvora Zelo pripravno za kakega rokodelca. VeC pove Joief Fleis, Nova vas št. 20 P. Podravlje pri Be jaku, Koroško.	261Ò 2
Krepkega dečka
poštenih starišev, ki je dopolnil 14. leto in ima veselje do pekovske obrti, sprejme takoj pod ugodnimi pogoji v pouk: pekarija Loiru Suimk v Škof ji Loki.	258J 4 2
Božič 1907.
Nev-York In London nista prlzanaiala niti evrop-ikl celini Ur le velika tovarna arebrninc prisiljena, oddati vio avolo zalogo zgolj proti maihnemu piatila delavnih mod Pooblaiten acm Izvriltl U nalog. Poiiljam torc| vaakomur siedete predmet« le proti temu, da ae ml povrne
Cid. 6 00 In elcer: t komadov aa|Hnc|ilb namiznih noi«» • prlataa
angleiko klln|o ; « kom amer. pat. arebrnlb vilic Ii enega komada. , « kom amer. pat. arebrnlb jedilnih lile; 1] küm amer pat. arebrnlb kavnih tile; I kom amer. pat. arebrna ia|emalnlca za |oho; 1 kom. amer. pat. arebrna zajemalnlca za mleka; e kom ang Viktoria taélc za podklado ; J kom efeltnih namiznih avetnikov; 1 kom. ced lutk za {a| ; I kom. najfln alptlnica za aladkor.
42 komadov skupaj aamo fld. »-»O. Vseh teh 42 predmetov le popre| atalo (Id. M ter lih |e muti aedai dobili po tej minimalni ceni vid. 6 00. Amerlfansko pai. srebro |e znano, |e aitoz In «kozi bela kovina, ki obdrtl bolo crebra 25 let. za kar se garan uje. V na|holtSI dokaz da Irta inorai ne temelji na nlkakrinl aleparllt, aavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne b bilo blago viel, povrnit brez radrika znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne p.illte, da al omlall to krasno garnituro, ki I« poaebno prikladna kot pre-
kr"nc božično in novoletno darilo.
kakor tudi za vaako boljle foapodaratvo.
Dobiva ae edino I« v
A. HIRSCHBERG-«
«kaportnl hlil amar. pat. crebro.*. bl.ga
na Dunaji II , Rembrandtatr. 19 O. Telefon 14597.
Poiilja ae v provlncljo rroti pov-zelju, ali te ae znesek naprej vpol.j«.
Čistilni praiek za n|o 10 kr. Pristno le z zraven natlan|eno varet-veno znamko (zdrava kovina) Izvletck Iz pctivalnlh plaem : S pat. srebrno garnituro aem jako zadovoljen.
F	Tomai Rotane, dekan Maribor.
Ekac. baronica Edelshelm mi je na)loplele priporočila Vaio garnituro, torej proalm, p iltlte ml
it*
Ker I« I poli lata
jrui vvii" •	a« ----
tako garnituro za gld. 6 90.
Kocaard. y<> oktobra «01.
' Ilona TI«., ro|. grol. Degenfeld. Vaia garnlt t gospodlnl |ako koristna, prosim, da lačno St Pave I pri Preboldu
Dr C.milo Böhm. okr. In tov zdravnik.

Vfcfnja traj« dai g dni
tnajnovtjèimi leti 1905 in Ot zgrajenimi vrfhjnslymi p»mH<i
_	if do sedaj 'n
to^jeastopniit Fr.Ceurug,
J i ubij an a j^io^^-uiiceiìv.28
^Odhšd a jjubljane viak! pongdeleK.^.č^rtfe. tednu.


Tkalnica za platno EMIL FUCHS, Nachod, Češko
ponuj» svojo veliko zalogo okolu 50 000 metrov
ostankov 8 do 20 metrov dolgih
najfln ; brez napake, obel|enih, za najbolje telesno ln posteljno perilo prlmern.
94 cm Jir rumburlke tkanine.....po 24 kra|c. meter
okalord za ara|ce. perfino.......IT . .
cefir za obleke, bluze In predpasnike . . » 17', , . flanele za srajce, bluze In spodnla kril» . . ll'/a . • modni barhent za domato obleko, apodnja
krila in blnzc........• ^ . >
pllš-barhent. krasni vzorci........ •
rjuhe brez »Iva, zajamt platn 145 cm Sir. . 52 .
Poiil|atve za pnskoinlo nalmanj 5 kg zavoj = 45 m ali 16 m rjuh. Vzorci se pollllaio na JeMo le v zavolu za poskuinjo. — Če se vzame cela zaloga, 4* popusta.
FRANC JOZEFOVA
graik m
wo im.
Tovarna
stol«
tO, M Fmiceto toljeljmi
/TU Cp- i» Brigi, p krmi», IrutJtkl
L 1 U	lidelule	_
mm vsakovrstno oftolo H
od preprostih do najfinejših po nalnišjlh can,Lh brw' konkurence Iluatrovan cenik pošlje ae na nhtenr
M0f> 26—23 fiatoni In frinkn
2647
flofe za pofrkavanje.
i-i
50 kom. hrez pesmic 3'i vin. Ako se naroči 4 sk tipal dobi se 1 p vrhu. Pošijtjo naj se v zalepki tri lOvin. znamke. Fr. Gruden, Retje 15, p. Vel. Lašče.
Brinjevo olje
kupuje po visoki ceni 2608 3-2
Josip Kordln, Ljubljana.
Prod Škofijo it. 3.
Iftčem treznega, 40 let starega
hlapca
ki razume tudi prt kmetiji, plača po dogovoru; oglasi naj se na upravniStvo .Domoljuba*. 2566 3-3
— Kletarski tečaji. Znano je, da je kletarstvo na Kranjskem v primeru z drugimi, bolj naprednimi, vinorodnimi deželami še na jako nizki stopinji — ter da je nujno potrebno, da se naši vinogradniki z vso resnostjo po-primejo boljšega kletarjenja, ako hočejo pri-delavati dobro, okusno in stanovitno vino in z istim s pridelki drugih dežel vspešno konkurirati. Kaj pomaga najlepše grozdje iz najboljšega vinograda, ako iz njega gospodar ne zna pripraviti fino. žlahtno in stanovitno vinsko kapljico? Istotako je znanje umnega kletarstva neobhodno potrebno za vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom in ki lahko iz najboljšega vina najslabše naredijo, ako ž njim pravilno ne ravnajo. Da se ponudi interesentom prilika, izobraziti se teoretično in praktično v umnem kletarstvu, priredi c. kr. vinarski nadzornik Bohuslav Skalicky pri državni kleti v Novem mestu tekom prihodnjih zimskih mesecev več trodnevnih kletarskih tečajev. Kdor se misli enega teh tečajev vde-ležiti. mora se pismenim potom ali ustno zglasiti vsaj do 25. novembra t. I. pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Novem mestu. Ker je število udeležencev za vsak tečaj omejeno, priporoča se, da dotičniki prošnje prej ko mogoče vpošljejo. Vsak. kdor bo v tečaj sprejet, bode pravočasno in sicer vsaj en teden pred pričet-kom tečaja, pismenim potom obveščen.
, „Vzajemno zavarovalnicou i
I Uè Dunajska cesta 19 V LJubljani U* Dunajska cesia 19 «9 I
J	0068000 v Mediatovi hiii v pritličju OOOOOO	I
zavaruje
1.	proti požarni ikodi vsakovr
2.	proti prslomom zvonov, in
3.	za iivljsnje oziroma doiivo^jo in proti nozgodana.
»mičnino in pridslksf
3962 12-1
g 3. za Življenje onrom«	... r-----------------ääB
tojjl Edina domača slovenska zavarovalnica! Svoji k svojim^gp
Zahvala,
Čutim sc dolžno izreči naj-toplcrèo zahva'o gospodu H. 1. ovie, Monakov« II (predal) z« njegovo pomoč, ker sem po njegovi metodi ozdravela groznih nervoznih bolečin v glavi z bljuvanjem. Bolečima me je napadla v zadnjem času vsakih 8 do 10 dni ter me mučila t do 3 dni. Vsa sredstva so bila brezuspešna, sedaj sem pa, hvala Bogu, enostavnim pismenim potom popolno ozdravela
Š vo ra pri Čeiki Lipi, meseca novembra 1907.
Ana Flämisch,
2640 1-1 soproga strojevodje.
ViSjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida 12-1 znamenito 2536
olje 20 sluh
odstrani hitro temeljito nastalo gluhoto. t*e*nj« ù ušts, iu*n*nj* po viesih in naglu-host tudi ako je že zastarano. Steklenica slane 2 gld z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni
prt „Črnem orlu" na Novamtrg.v Celovcu.
Zabranite izpadanje las!
Od-■tranjujte prhljajel
N
c
3
a
Ojačite rast lasi
Oživljajte živce 1
Dr. Dralle=ja brezova voda za lase
najplemenitejša in najnaravnejša vseh voda za glavo in lase. Pazite pri nakupu izrecno na ime ,Dr. Dralle*, ker se ponujajo češče manjvredna ponarejanja na škodo občinstva. Dobiva se v lekarnah, parfumerijah, drožerijah in brivnicah. Glavna zaloga : M. Hoffmann & Co. TeSin v L.
Slavnemu p. n. občinstvu si usojam najvljudneje naznaniti, da prodajam odalej svoje priznano izborno	2542 3—3
gorenjsko sukno
na Vodnikovim trgu
vs« drug« dni pa
na Poljanskim nasipu štev B
in ne več na Marijinem trgu. Velespoštovantem
JOSIP REICH, tovarnar v Ljubljani.
Združene tovarne za volnino predajajo letos zopet izključno po meni okroglo 4000kom. takozvanih
! vojaških kocev za konje
za ceno Ia gld. 2-20 komad in gld. 4-SO aa
par 6 parov franko na dom) naravnost na lastnike kom Ti debeli, trajno trpežni koci so topli kot koftuhovina, temnnsivi, okoli 150 200 oa veliki, torej lahko pokrijejo oelega konja.
— Razločno pisana naročila, ki se Izvrže le po povzetju ali če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na	2214 3
5tain«p*j«vo komisijsko razpoSiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj, II, Taboratraaae 27 G.
Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neugaja-
joče se zavežem vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naročila so doAla od: kobilarne v Radavcu, Romamo in Brody, župnika Kolarja Tutz, dr. Vračuns. odvetnika v Varasdu, posestnika Weichbergerja, Ilosva, Grtinwalda. Zor-kovak, Rotter Lichten, pi. Mroczkowski- ja Dooro-stany, Rosenauerja Zg. Moldava, Kahllssa Manken-dorf, S-henka Gorndorf lastn Ita umetnega Fohringerja In dr.
7noui zu moit
popolno nadomestilo za jabolka in hruške v izdelovanje mošta. Dodatek za zboljšanje mošta. Razpošilja proti povzetju
Josip Racher
drožerija „pri črnem psu" —— Bruck ob M. _
Prospekte na zahtevo .zastonj.
Odobrila c. kr. splošna presku-ševalnica za živila v Gradcu.
2413 6-5
llfanrff v starosti od 14 d0 16 Iet. poštenih kr-UICHIU ščanskih starišev, enega ali dva, sprejme Ivan Veael, mizaraki mojster v Sodraii-oi pri Ribnici. 2561 1-3
Dobro idoča
trgovina zmešanlm blagom
se takoj odda z vso zalogo po jako nizki ceni, zaradi odpotovanja v Ameriko Trgovina stoji tik državne ceste in dve minuti od kolodvora. Kje, pove upravniStvo tega lista.	2606 3 2
Osebni kredit aa uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji za hranilnico in predujeme uradnišk. društva dajejo po naj-zmernejših pogojih tudi proti daljšim odplačilom posojila na osebni kredit. Potovalci izključni. Naslovi konzorcijev se povedo brezpl. pri osrednjem vodstvu uradn. društva, Dunaj, Wipp lingerstrasse 25. 2438 4
Pouk
v krojnim ritanjuin izdilo-:: vanju oblik da,s :: ::
FANI KOMAR
obustnimi konces. učni uvod
2399 Ljubljana 4-3 Pred ftkofijo »t. 21.
Svetovna im zmes
za kavarne, hotele, javne zavode in zasebnike.
! 50°|0 prihranka!
5 kg K 8-50 3 kg K 5-50
franko po povzetju za celo Avstro-Ogrsko.
" Dopisuje se v vseh jetikih.
P. n. državaim uradnikom, učiteljem itd. sc pošilja na željo tudi brez povzetja pn. ti 1 mesečnemu plačilu.
Iz/rše se tudi takozvana rodbinska naročila. Vsako vsebuje 5 aii 3 zavojev po 1 kg, torej more naročiti več rodbin skupaj.
Vsa naročja nai se poSilla'o na veliko pra-žarno kave „Kaffeekorwerke", Dunaj, V. Margaretenatrasse 121.	2037 4-1
Šivalni stroj
lep in trpežen, ie od 38 kron naprej. Ceniki zast.
L. REBOLJ zaloga šiv.stro|ev in koles, Kranj.
Čudež
se je zgodil nedavno v Budapešti, ki je edini te vrste Ta čudež Je učinil, da daialaa zaloga suknenega blaga * Budapest! Vili. Rottenbillerg. «ja razpošilja za
K IO kupon 3 metrov
finega jesenskega blaga ali kamgarna v črni temno-višmevi, sivi in rujavi barvi za popolno obleko za gospode (sukna, hlače in telovnik). 1973 15-13
Skoro vsak tretji človek je v našem dre-večem času, ko je pogostoma tako težko dobivati potrebni zaslužek, bolan ali na živcih, želodcu ali na srcu; muči ga malokrvnost, sla-bots ali pa nima spanja. Kjer že nastopajo taki bolezenski pojavi, jih ni treba še zviševati s tem, da se vsak dan večkrat uživa zrnata kava, ki ni koristna zdravju, kakor so se izjavili najodločilnejši zdravniki in učenjaki. Ravno v družini, kjer naj se vsem položi temelj za zdravje, naj bi sc torej nikakor več nc pila zrnata kava pomešana. Kot najboljša primes zrnati kavi se jc Kathreinerjeva Kneippo-va sladna kava izvrstno obnesla povsod in že mnogo let. Otrokom, bolnikom in takim, ki okrevajo, naj se ne bi dajala nobena drugačna kavina pijača nego čista Kathreinerjeva kava, ki ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja sama vonj in okus zrnate kave. Samo treba jc paziti na to, da se pri nakupovanju tudi res dobiva pristna Kathreinerjeva kava v zaprtih izvirnih zavojih.
Baiai lluljil OWufM» ■■■■■i.
■m I^topM km boilAnega drevesca ì»-i
■ lUMiaa ne** Mtoat kršitmkt drnltna, Je moja libtyitli
Munitili miei, zvonilo za božično drevo it. 1
i k Mm i • mM. HfiUi H em ril. Strutlrt se u funkcljonlruj».
I M^watfa Imi. yr.pro.tin nisaj enjem Po.tov 1 jen. n» »i.o m
i. Ptfte.lJ.it M toplo poč fuakcijonire todi br.cpriif.Dih sreč.
Gorki zrak treh prižganih sveč vrti gonilno kolo, nanje pritrjeni izboljšani jekleni be tički pa udarjajo ni troje zvoncev in blago-zvončno, srebrnočisto zvonjenje zadoni, mlado in staro prestavljajoč v božično blaženost Kot stane s kartonom in navodilom vred K 1'Bfl.
m' 1,1 M*',
--'xp k/*''
5	kost * .
6	k mot
. K 4-25 I . - 5-50
. «'-I
M koMT to . loo .
1 k..»
1« . u .
K 43-50 „ 58-„112—
K 12-
» 15-


*• • E -
•ju-- : -v
Št. 2. Ravnotisto angelsko zvonilo za božično drevesce, izvrjeno veleelegantno in posebno fino ponikljano, s sukammi ste-briči za zvonce in tremi prekrasno žare-čimisrebr. lamctt.stimi rožami, ki potem, ko so prižgane sveče, prekrasno odsevajo, kos s kart. in navod. vred K 2 —

3 k 0.1 * .
6 koso» .
K 5-50 1
. „ 7 25 „ 10-50 1 3S k..»o» . 5. . . loo . .
9 kOBOV 11 , M .
K 57 50 „ 71-50 „ 150'—
K 1550 „ 20-25 .. 39-50
Najnovejši
Št, 7ti). Denarnica il eniga kosa, svetlorjava, safian mnogo prostora za drobil, 4 pr« deli, ne tranja zapora na vzmet, nikel nasta zunanja zapora 9 cm dol gosti, < cm iirokotti K 1W St. TtOt. C... dobro d.naroioa ia eoi-,.1 km«, ntnp. gladkega uiji ■»»• d.d., I. aoklopei I. govedi ne, 4 prode. iD Titi tj., I laporo, > em 4*1. t ca
far. K 135. Boline denarnic. po K 1*85, 2I<J, 2-80,3-10,3-50,3 80,4 20,.tiv TmI a. a. hui, H «4 1. Hpt. d. SO in. plomoao oaonkrat unii u tmjmanj 40 K blago, 4<ki u««j lOZICnQ uDyrDDU. aa lifln Dlini. An« Milki .t. .MS ■ p. ooii mUitia M kasolaiko» ln p« koledar aa 1. mol
__ Zaman« dovoljena ali danar nazaj, toraj braz rizika I -
M unk a» liniki paata. aokotaieo. Maobbodn. j« potrebao. 4a M pri aa-ošpoolaa p. oakaonici. Todi j. t korirt min.i uiiii toljo, 4. p« U. decembra uradi boaogo will M mere do.UTlJ.ti tak.
M ti& za tuffilo Irma
11 kw. onrtiron'b, .krbno zoTitib 1 kartona, po T.iikooti
ia Iivrfatvl po K --40. -'60, —-70, - 80, !•—, I 20, 1-50. 2'—. 6 ko. kartonu, po Telikoiti ia iivrfitTi p» K - 75, --00, !•—, 1-20. LametU, mgeliki laici, .r.broi ali iloti, kuvert K —''O, žica 10 oreh. 100 koMT K —'20, Toriiic. ii it.kl.Dik krogliie, 1 io pol do I metra dolgo, po T«liko»ti krog jic K —-90, —-95, I 20, 1-40. gToiieo 14 koeoT t kartonu K --50, TOČJI lt koooT T kartona K - 58, Irfai« u md, tacat K --50.
Prosim zaMavajta katalog.
pristna Roskopf patenta« ro-montoirka aa aidro švicarskega zistema z masivniir solidn. švicarskim kolesjem na sidro in aa-ičito za gonilno vzmet, pristno nikljasto okrovje z varstven« plombo in iarnirskim pokra-vom, ovaln. robom, j6uridoča (ne gre samo 13 ur), okraieni in pozlačeni kazalci, najnatančnejše reguliranje in 3letni garancijski list, kom. I K, 3 kom. 14 K. S sekundnim kazalcem 6 K, 3 kosi 17 K
Begate iib.ro t »jam giara, kata 1 «go
Podilfa ee po
> Ia «Ulla,
tvòrnlea ar » Moiln

i JAN KONRAD b
JtaMavaJU maj »njuavajll «lavni kataUf a «000 llkMi, M vam fa Ulm) poltjom zaatonj In poštnine pro.to

aarodbo eotaroj pravofia.no aa aoslovi
cei. in kralj, dvorni dobavitelj v Mosta -----it. 1941 na češkem ———
»ako nesnago, kor M po toj lahko ...k* lodi najmanjfta rano rotvljo T ilio bodo, težko oidr.Tljivo rooo. le 40 let ee je is-kazalo mobilno »Učno mazilo, tako immotano praško domata mazilo kot zmenljito ir.dit»o 10 ebvoio T. vzdržuje rene di.t«, .btaruj. i«to. olojioj. To.tjo la bolečine, blodi in po.p.taj. lacoljonjo
— Razpošilja aa «oak dan. I pudica 70 Tla., pol paäico 60 TiDirjai. Proti predplačilu E 5 16 .. podlj.jo « padi co, oli E 7 — 10 paAic pollame proato oa taako poetai" antro-
•gisko monorbij., Val dell embalate Imaja inkonlto diponov.no varstveno znamko.
Olavna zalogi
B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna „pri trnem orlu" Praga, Mali strana ; igel Nerudgve al. 203.
SenOinSlama
vseh vrst se dobi pri 26,1 4-2
Viljemu Löwbeer
Dunaj, II./3, Gradlaratrasaa 10.
.1 Katera je
najčistejša mast?
jedilna mast
Iztiskava se iz posušenih kokes-orehov v
• posebnem zavodu in od početka izdelovanja
^pripravlja v skrbno Čistih aparatih, ne da bi
I prišla v dotiko s človeško roko. 1 F 2081
ENGKKIMQKl*3IBiaUIM^
Vinogradniki pozor!
Čas trgatve je tukaj! Vsakdo si napravi rad na tropine dobro domačo pijačo. Najboljšo in najcenejšo plačo Da napravite z mojimi naturnimi snovmi.	...» .	tm„ m„;„ „„ P Pijača je popolnoma neškodljiva in se nikdar ne pokvari. Čim del, časa stoj. tem bol|Si je. me moje po celi Avstri i in Ogrski znane tvrdke Vam jamči, da dobite najboljše blago po n.jn.ž,l cen. Opozaram ,eda, vse ceniene Dosestnike da se zaupno obračate na mojo tvrdko; le jaz sem v prijetnem položaju, da odda^m najboljše največ dajemP Opozarjam tudi -Je^napuvo oku-ga^ceta.
fine slivovke, drožnega žgTnja, brinjevca, ruma, različnih likerjev, na moj povsod priljubljen praSek za svinje, govejo živino in k°njeM|M|1j.j4. moi. valetrgovina * drugimi malimi trgovinicami !

c:^. JF« üc li ii ltCM-t
prot. Inh. KARL SCHOLZ
Gradec, Murplatz IO.

Trgovina s klobuki in Sevlji
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana^ Stari trglO
priporoli svojo veliko zalogo najraznovrstne,!ih klobukov, cilindrov In Čepic, kakor tudi naj-trpežnejših ter najfinejših čevljev.
Pattavo* zavarovana.
Tlako p«narejan|c kan Edino prlaten )a 85
Thiapry-jav balzam
a zeleno znamko .redovnica". Črna 11 majhnih ali 6 dvojnatlh steklenic ali 1 velika ipccijalna steklenica a patent, zamaikom K S-— tranko. Thlerrylevo centlfolijsko mazilo
proti vaem ae iako ilarim ranam, vnetjem, ra-nltvam, abscesom In oteklinam vseh vrat. Cena: s lončka K 3-60 se poilje le proti povzetju aH
_ denar naprej — Obe domači sredstvi sla po-
OIENl vsod znani in slovita kol najboljii. NaroČila se — m 1	naslavljajo na:
àntin(tktirgiitm Lekarnar A. Thierry t Pregradi pri ■"'"J"■—-	Rogaikl Slatini.
1 Thit^-t »	Broicra s tisoči originalnih pisem gratis In
ta b— . .m i tranko V zalogi v skoro vseh vetjih lekarnah
doktorja pi. Trnkóczyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Maetin. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom. 187 26 21
Tovarniška zaloga: lekarnar Trnkóczy, Ljubljana.
>



girasi

f/\.ifni/ri -t- ^/KmariJeo jVutfn ieltjo dvbru, pv ceni in m^uw/ytitrpotovali rui/ se ol>mef{>\
cSiniori™z/On etelXa
v Jijubf/uni 'Jicloàvorske ufico 20. VšaAvvrsfnaJi/asiiilci i)a/c .te l>mp/u&w\
I a to ta m aprajmajo aa dobri in znnoa» Ijivi zaatopniki.
\
Zastonj
2554
zahtevajte moj ilustrovani cenik o urah, zlatnini, srebrninl itd.
Dr. Heger, urar, Juvsllr In graver.
Oalek I. Kiipucln.ka ul.4 (Slavon.)
, Kun ar d IAnif Trrt N«u> T»rk
anajpi ipravnejfa, najcenejša in not-boljša pot iz Ljubljane v seve]no Ameriko, ker t>-d ni dolgotrajne
■ ' —	murne vožnia po
rasala u.ezuicak, iioo.-o«-k» paeradovan)», ne prenočevanja in splub nobenih potranakih stroškov med potjo. Parniki so prostorni zračni in snatm; vozijo vaake U dni. Hrana in poetrefba najboijia. Pojaa nila daje in karte prodaja glavni aaatopnik.	«00« 79
Bližnji odhod iz Trsta: „Lniitania* ia Liverpools 30. novembra. . .Pinonija" 3. decembra. Caronia 14. decembra. Carpathia 17. do-cembra.
Andra] Odlnaek, Ljubljana, Slomškove ulice 2f, poleg cerkve Srca Jezusovega.
I
i
1 i 4 i
3 «
3
Najboljii etiki livori
Ceoo posteljno perje!
1 kg sivega, dobro skubljenega K 1—, boljiega K fl-40; I kg belega, skubljenega K S-60, puhastega 5 K tO v. ; kg prav linega, aneino- belega, skub-llenega K 6 40, K 8 —. Pri naročilu 5 kg
i I I
\ I I
urnem uuvuurn», uiagu »« »"'»* ■'•»"«	— ^
vrne denar /a neprimerno Blago	■
S. BEHjS£Hjaei enlce^ TI fornai, friKo^»
S. Hönisch _
IzgiMjeae pestelje, p™dò™%Vb?iegé"ùde'f"«
višnjevega ali rnmenkastega nanklnga. 1 pernica 170 co
dolra, 116 cm Jlroka. z novim sivim trpeinim perjem 10 K. a finim puhastim eivlm per|em 12 K, 14, z najfl-nejilm sivim puhom K it —; I vzglavnik 80 cm dolg. M cm ilrok.Kzao, K 3 40. K 4 - Poill|a po povzetju K 15-- dahe franko.	"«< "0-'o
Zamena dovollena. blago se vzame franko nazai ■-vrne denar za neprimerno blago
Uro z ucrižiec
u le gld.1'60
dobi vsak krasno srebrno remont. Oloria žepno uro sistem Roskopf-patent 36 ur natančno idočo za kar se jamči 3 Jeta. Vrhu-tega pozlačeno primerno oklop. verižico za le gld. 1 60 3 kom. z verižicami vred gld. 4 50. Pošilja po povzetju tovarn, zaloga švicarskih ur 2531 5-2
S. Urbach, Kranov it.95.
Najcen. nakup teikega
poateljaega perja
S kg nov , dobrega, alvega, skubljenega , brez prahu K 9 40) bollii K II 801 5 kg dobregs napol belega K 16- i belo,mehkoK23'50; 5 kg sneinobelo, mehko K 28* K 30'-, K 34 -, K 361 5 kg aneinobel ne-oskuhlj K 23-- , K 26--, K 29--i puh siv i K 3-40. bel à 4' —40, sn.lnobel à K 5-80 in K 6 40 pol kg. Poiiljatrv franko po povzetju, Sme se zamenjati in nazaj vzeti proti povračil'1 poštnine. Pri naročilu te prosi za natančen naslov. IVANA POLATSCHEK janovltz a. d. Ang.l 16 pri Klntovu, Čeiko. -
I. krnnjako podjetje aa umetno itak-Inratvo In ellkan)« na atcklo =====
Aug. Annoiai
Dunajska cella 13a, poleg,Flgovca' se priporoča prečaatltl duhovi čini la p. o. slavn. občinstva za napravo cerkvcnlb oknev a umetnim steklarstvom ali allkane na atekla, stavbenih dal, napravo okvirov, Itd. Itd. — Ima Indi v zalogi različno porcelansko In stekleno posodo aa namlzje gostiln In zasebnik-, svetilke, okvire Itd. po na|nli|lh cenata. — Narisi, ceniki in proračuni na labiato zasloni, mnoga »pričevala ta dovriena dela to cenjenim od|emalctm v ogled na razpolag«.	1807 51-15
Vodam mleko
najboljše krapčilo za žalodao in
iivoe; res pijača 2629 3-1
zlate dobe. «m
Službo
2628 1-1
cerkvenika m orglavca
r>zpisuje župni urad na Homcu, p. Radomlje, do 5 dee mora. Poleg lepega prostega stanovanja so dohodki v denarju, biri, sadnem vrtu in veliki njivi).
Sprejmem učenca :641 2-1
od U—18 let starega. Joa. Jes h, mesar, Medvode.
Dr. Kovacs=evo mazilo za roke.
V tabi nedosežno, povzročuje nežnost in belino rok v 3 dneh. — Lonček I R SO v.
„Internationa!" odstranj. mahu
naglo in gotovo odstrani nepotrebne kocine v obrazu in po rokah. - Steklenicn 6 K.
Razpošilja po povzetju lekarna pri Mariji Pomagaj, Budapest. Liszt Fe-rencz-ter 20	2307 18-1
Käthe-je va voda za lase
all „Pomada", edino In najgo-tovejše sredstvo za močno in naglo rast las in brade. V kratkem času presenetljiv uspeh. Cena steklenice ali lončka K 2 -, K 3'—, steklenica za poizkus K 1 40 Pošilja po povzetju gospa Kfithe Menzel, Dunaj, XVIII, Schulgasse 3,1 St g. 2342 10-6
KAŠLJUJOČIM
otrokom in odrašenim osebam
pripisujejo zdravniki zelo uspešno
TIMMEL SCILLAE
kot sredstvo, ki odtrgava sluz, jo odvaja, ki blaži in potolažuje krčeviti kašelj in ki odstranjuje dihalne težkoče. Stotine zdravnikov so se že Imenitno Izrekli o hitrem učinkovanju tega sredstva, Thymomel Scillae, pri oslovskem kašlju in pri drugih vrstah kašlja.
Vprašajte, prosimo zdravnika!
1 steklenica 2-20 R. Po pošti franko proti pošiljatvi 2-90 K i 3 steklenice pri pošiljatvi 7 R. 10 steklenic pri pošiljatvi 20 R.
Izdelovanja In glavna zaloga
lekarna B FR*GNER-Ja
2430 c. kr. dvorn. zalagatelja 24—1 —= Praga III., *t. 203	-
Dobiva se skoraj v vseh lekarnah.
Pozor na Ime sredstva, Izdelovatelja In na varstveno znamko.
Isdajatell la odgovore! arsdalk : Dr l(aa«t| Žttalk.
Tiskala: .RstoUlka Tiskana1