' -tř

Kam s smetmi?
Črne garaže (?
Petero Februarskih priznanj
Koliko nas je?
UniCredit - 6. banka v Logatcu
Gregorjev semenj -14. marca
Od kod Hotedršica?
Adoramus spet zmaguje
Dvoje premier
Pobegle rime med Filharmonijo in parlamentom
Priznanje tudi za šport
Za naslov državnega prvaka
ogaške novice
Glasilo občine Logatec, 19. februar 2o09TÍgjnik XL, št. 2
m


1 "

/
Na.ipre.i
Pa - na zdravje!
Prejšnja vlada je bila demokratična, nova vlada je tudi demokratična, in v tem je njena prednost - pravijo sedanji oblastniki. In mi jim verjamemo.
Verjamemo tudi, da političnih pritiskov na kadrovske zamenjave ne bo; bodo le usklajevanja - znotraj koalicije, seveda. Da bo teklo, kakor je lepo in prav, bo poskrbel KAS, kar pomeni Kadrovsko Akreditacijski Svet. Ta bo dajal neobvezujoča mnenja za najboljše in najsposobnejše kadre za visoko plačane službe in funkcije. KAS bo za vsako posamično neobvezujoče mnenje sestavljen - da bo šlo vse, kakor je lepo in prav - po meri koalicije. Kakopak! In tako bodo stvari demokratično jasne; odklenkalo bo političnemu kadrolovu. Upoštevana bo le kandidatova pozitivna naravnanost do širše družbe. Kako se to lepo sliši v primeri s tisto nekdanjo družbeno politično kvalifikacijo! Rupel, politik za vse čase in vse okuse, je nekako obšel KAS. Kaj pa zdaj? Ja, kaj, Ruplova denarnica s telefonskim imenikom je očitno od-
tehtala več kot vsi KAS-i skupaj, da o pozitivni naravnanosti do širše družbe sploh ne govorimo.
Pa vendar je bilo zaradi Rupla več izrednih sestankov koalicije kot zaradi ukrepov zoper recesijo. In navsezadnje, kaj pa je sploh to recesija, če ne priložnost za spopade z gospodarsko in finančno krizo. Med najučinkovitejšimi ukrepi, koalicijsko usklajenimi, zoper recesijo se nam ponujajo: zmanjšanje stroškov za kavice in prigrizke iz reprezentance, zmanjšanje cvetličnih lončkov, manj proslav, zmanjšanje plač ministrom in poslancem za dobrih 100 (!) evrov na mesec (od najnižje poslanske plače 3.874 evrov je to dobrih 2,5%). Ni veliko, je pa za zgled, pravijo - tisti, ki imajo vsega dovolj in preveč. Ampak to še ni vse, dragi moji! Samo pomislite, koliko bomo podprli boj zpoer recesijo z neobvezujočim priporočilom vlade, da bi si »tajkuni«, ki se pitajo iz proračuna-davkoplačevalskega denarja, sami od sebe znižali plače.
Če pa vse našteto ne bo zaleglo za umiritev recesije, bodo na vrsti strukturne spremembe. Bolj po domače rečeno: reforme pokojninskega, zdravstvenega in plačnega sistema. Še najbolj po domače to pomeni: manj pokojnin, manj plač in manj zdravja.
Pa - na zdravje!
Urednik
Dober dan - gospod župan
Naravnost iz županove pisarne
Župan J. Nagode
r p
l/H
e
n
i c
o*
ť P
O O
Pet novih oddelkov vrtca do konca aprila
Na javni razpis za dograditev vrtca na Tržaški 105 (Stara sodnija) - brez opreme - je dospelo 19 ponudb: od najcenejše v vrednosti 846.000 evrov do najdražje v vrednosti 1.124.000 evrov. Po pravnomočnosti izbora bo z izvajalcem sklenjena pogodba za pripravo petih oddelkov do konca letošnjega aprila.
Dokončana kanalizacija na Mandrgah V pripravi je javni razpis za oddajo del za dograditev kanalizacije na Mandrgah. Občina pričakuje 50% nepovratnih sredstev za investicijo, vredno 650.000 evrov. Del nepovratnih sredstev prihaja iz republiške takse za obremenjevanje voda, del sredstev pa po 21. členu Zakona o financiranju. Aprila bo izbran izvajalec del; ta bo dogradil še preostali del kanalizacije na Mandrgah predvidoma konec jeseni letos.
Opazna upočasnitev gradbenih del Deževje, nizke temperature in snežni zameti so opazno upočasnili dinamiko gradenj »Upravnega centra in šole Tabor.« Računajoč na ugodnejše razmere, pričakujemo, da bodo izvajalci del zamudo	Dograjevanje šole Tabor.
nadoknadili, in bo tako Upravni center nared jeseni, šolski prostori pa bodo odprti ob novem šolskem letu,« je prepričan naš župan.
Pospešeno z dokumentacijo za Martinj Hrib
Pospešeno teko projektivna dela za kanalizacijo na Martinj Hribu. Vse kaže, da bo v 50 dneh nared dokumentacija s služnostnimi pogodbami, kar bi omogočilo, da bi lahko občina do jeseni pridobila gradbeno dovoljenje. Občina mora čim prej pridobiti pravico do gradnje, ker bi se tako odprla možnost za pridobitev nepovratnih sredstev, obenem pa bi bilo možno odpreti gradnjo na nepozidanih zemljiščih. - Sočasno pa se projekt kanalizacije dopolnjuje z ureditvijo pločnika in ceste skoz Martinj Hrib, za kar je pridobljena gradbena dokumentacija.
Celoten projekt - ob pridobljenih ustreznih zemljiščih - bo možno začeti v letu 2010, če bo le projekt vključen v državni proračun.
Kanalizacija na Kalcah in v Rovtah
Ker so pridobljene uslužnostne pogodbe za kanalizacijo proti Kalcam ter za kanalizacijo in čistilno napravo v Rovtah, bo občina kmalu pridobila PGD projekte, ki jih bo priglasila Upravni enoti za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pridobitev gradbenega dovoljenja odpira hkrati možnost za pridobitev gradbenih dovoljenja za pozidavo še nepozidanih stavbnih zemljišč.
Špela Istenič

Na naslovnici: Upravni center pod streho
Foto: Marcel Štefančič
Kam s smetmi?!
Januarska seja Občinskega sveta, prva po novem Poslovniku z institutom izključitve javnosti - Oglašali bomo po novem - Kako in kaj in kam z odpadki?
Izključenajavnost
Prva seja - 12. januarja - po novem Poslovniku o delu občinskega sveta je prvič uporabila institut izključitve javnosti zaradi varstva osebnih podatkov. To pot je šlo za navajanje naslovov kandidatov, ki so se prijavili ali so bili imenovani na posamezne funkcije v svetu občine oziroma v javnih zavodih. Tako bo tudi poslej.
Kako bomo oglašali?
Svet je obravnaval odlok, ki natančneje opredeljuje določitev oglaševalskih lokacij, tipizacijo in merila za postavitev oglasnih sporočil od lepakov prek plakatov do transparentov, obveznosti oglaševalcev in nadzor nad izvajanjem oglaševanja. Po vključitvi amandmaja Bibijane Mi-hevc, SLS,- taje zožil predlagano Bibijana	maksimalno velikost oglasnih povr-
šin z 90 na 40 m2 je svet odlok sprejel soglasno..
Brez posebne razprave sta šla skoz postopek in bila nato sprejeta odloka o opremljanju stavbnih zemljišč za gradnjo v zahodnem delu Gorenjega Logatca in v stanovanjskem naselju Mandrge. Za lastnike obstoječih objektov velja 12-me-sečno obročno odplačevanje komunalnega prispevka, kakor je predlagal Franc Rudolf, SLS, ob podpori Marjana Grego-riča, DS.
Smeti pa najraje na odlagališče Ostri vrh
Povsem drugače se je bila raz-predla razprava o predlaganem odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki. Direktor Komunalnega podjetja Igor Petek je v uvodni predstavitvi odloka navajal, da spremembe temeljijo na že doslej uveljavljenem konceptu ravnanja z odpadki. Bo pa po novem potrebno doslednejše ločevanje odpadkov, zlasti PVC in kovinskih (konzerve) embalaž, stekla, papirja ter bioloških odpadkov. Upoštevajoč doslednost navodil, se bo bistveno zmanjšal tisti del odpadkov, ki se naj zbirajo v črnih posodah. Skratka, težiti bo treba k ničelnim ostankom komunalnih odpadkov, saj vse drugo gre lahko v koristno reciklažo. Cene za ravnanje z odpadki bodo odvisne od morebitnega odvažanja odpadkov na regijsko deponijo zunaj občine. Namreč, za logaško občino predvideva vlada odlagališče v občini Trebnje. Seveda, za kršenje predpisanega reda so predvidene kar pretirano visoke denarne globe. - Župan je menil, da odlok uvaja smiselnejše ravnanje z odpadki prav zaradi ločevanja na izvoru (gospodinjstva, zavodi, podjet-ja_). Otoki so že doslej pripomogli k smotrnejšemu ločevanju odpadkov.
Ladka Furlan
Igor Petek
več pomanjkljivosti, zlasti pri časovnih opredelitvah za posamične obveznosti občanov; previsoke pa se mu zdijo kazni za prekrške, ki niso najbolj dosledno opredeljeni. - Marjan Gre-gorič, SD, je izrazil svoje nezadovoljstvo nad tem, da bi se črna posoda tudi poleti praznila na tri tedne, pa tudi faktorji, ki naj bi določali ceno za posamezne postavke, niso najbolj smotrni, še posebej če ni natančnih opredelitev, kdaj se uporablja teža, kdaj pa volumen obračunanih odpadkov. - Ladki Furlan, SDS, se ni zdelo nujno, da bi hiteli z odlokom, saj bi morali počakati, da bi videli, kaj bo z usodo regijskega odlagališča komunalnih odpadkov. Težnje nekaterih poslancev gredo namreč v smer, da bi se 15. julija letos še ne uresničila vladna strategija ravnanja z odpadki. Pa tudi po njenem mnenju so predvidene kazni v odloku previsoke. - Berto Menard, LzL, je opozoril na neustreznost oddajanja bioloških odpadkov s tekočinami in na neprimerno lokacijo otoka pri Brusovem kozolcu na Man-drgah. - Vladislav Puc, N.Si, je prepričan, da bi bilo treba vztrajati na lastni deponiji. - Temu je pritrdil tudi župan, ki je poudaril, da aktivnosti naše občine težijo k podaljšanju dovoljenja za uporabo lastne deponije odpadkov. Sploh pa bi bilo nesmotrno, da bi Logatec vozil odpadke v Trebnje mimo regijskega odlagališča v Ljubljani in v Grosupljem. Navsezadnje je do odprtja odlagahšča v Trebnjem še dolga pot, še posebej, če se bodo temu uprli občani, kot se je to zgodilo pred leti na Postojnskem^ Skratka, pripomb za pripravo odloka za drugo obravnavo ničkoliko.
Pobude in vprašanja Franc Rudolf, SLS, je predlagal v razmislek, naj bi se na Logaškem LEP-u stalno objavljalo dežurstvo zdravnikov tako, da bi občani, glede na nujne potrebe, bili stalno obveščeni o imenu in priimku dežurnega zdravnika in njegovi telefonski številki.
Župan je s hvaležnostjo sprejel pobudo, ki jo bodo preučili in poskušali realizirali z vodstvom LEP-a in zdravstvenega doma.
Martin Koren

Franc Rudolf
Črne garaže?!
župan J. Nagode
- Franc Rudolf, SLS, je opozoril na
Kljub temu da je Helena Mihevc z Upravne enote natančno predstavila zakonite postopke pri pridobitvi gradbenega dovoljenja za gradnjo novih blokovskih stanovanj v Grapovčniku, je obveljal očitek Marjana Gregoriča, da se garaže vzdolž Pavšičeve gradijo na črno.
Marjan Gregorič
o o
(N
cC ^
(H
CÚ CJ
o G
iS
cC M O
J
CD >CJ
"c5
£Z
_cd o
CL
Odpadati ostanejo še po starem, vinjete tudi
Spoštovane bralke in bralci Logaških novic!
Prav je, da vas, dragi bralci Logaških novic, seznanim s svojimi te-melnjnimi zadolžitvami v Državnem Poslanec dr. Peter Verlič zboru. Kot poslanec Slovenske demokratske stranke delujem v poslanski skupini SDS - v največji opozicijski stranki. Sem član treh odborov Državnega zbora: sem član in podpredsednik Odbora za promet, član Odbora za okolje in prostor ter član Odbora za zadeve Evropske unije. Gre za področja, ki so blizu mojemu dosedanjemu strokovnemu delu. Promet, okolje in prostor pa imajo še kako velik vpliv na življenje ljudi, so pa tudi ena izmed mojih predvolilnih prioritet.
O ravnanju z odpadki. Šestnajsti julij 2009 je datum, po katerem bi morali večino odlagališč komunalnih odpadkov v Sloveniji zapreti, saj naj bi po tem datumu skladno z direktivo EU in vladnim Operativnim programom ravnanja z odpadki pričela delovati regijska odlagališča odpadkov. Za Logatec in Cerknico bi to pomenilo, da bi morali pričeti odvažati odpadke v Globoko pri Trebnjem. O problematiki ravnanja z odpadki smo 4. februarja organizirali sejo Odbora za okolje in prostor, na kateri je bil tudi minister za okolje in prostor Karl Erjavec z ekipo strokovnjakov z ministrstva. Moje stališče je bilo, da kakorkoli že urejamo problematiko odpadkov, se cena storitev za občane ne sme povišati. Po dolgi razpravi (magnetogram seje najdete na spletnih stra-
neh Državnega zbora) smo ob koncu sprejeli več sklepov, najpomembnejšega pa smo predlagali poslanci SDS: »Vladi predlagamo, da prouči možnost podaljšanja delovanja odlagališč odpadkov tam, kjer je to tehnično možno in lokalno prebivalstvo temu ne nasprotuje.« S tem se je odprla možnost, da se povsod, kjer je možno, do vzpostavitve regijskih centrov (po zagotovitvi ministra Erjavca naj bi pričeli delovati do l. 2013), po 16. juliju letos vendarle še dovoli odlaganje odpadkov. Občinski svetniki in vodstva lokalnih odborov SDS Bloke, Cerknica, Logatec in Loška dolina so z mano že opravili pogovor o tej problematiki. Podobno srečanje pa organizira v kratkem z župani s tega območja tudi logaški župan Janez Nagode. Prepričan sem, da bomo našli dobre rešitve.
Pa o zaključnem računu za leto 2007. Poslanci SDS smo se odločili, da do sprejetja Zaključnega računa proračuna za leto 2007 ne bomo sodelovali na sejah Državnega zbora. Zgodilo se je prvič, da sedanja koalicija SD, LDS, Zares in Desus ni bila sposobna premagati ideološke prepreke in potrditi Zaključnega računa, ki je mimogrede zgolj zapis finančnih dogodkov iz proračunskega leta. Dejstvo je, da je bilo leto 2007 proračunsko uspešno, in to je očitno najbolj moteče. Dokaz, da so bile javne finance v prejšnjem mandatu pravilno vodene, je tudi ugotovitev, da Slovenija v tem trenutku kot ena izmed redkih držav ni v recesiji in ima nizko stopnjo zadolženosti, dodatna garancija pa je tudi valuta evro, kar nam priznavajo tudi v evropskem merilu. Torej Vlada Janeza Janše je zapustila novi Vladi dobro popotnico. Čeprav zakonsko gledano nesprejetje proračuna ne spremeni ničesar in ne vpliva na nič, je dostojno, da ima država sprejete
finančne dokumente. Ko je bila SDS koali-cijska-vladna stranka, je omogočila sprejem zaključnih računov, pa čeprav je zaključni račun Ropove vlade kazal minus; leta 2005 je zevala velika finančna luknja, ki jo je bilo treba pokriti.
Poslanci SDS pa smo kritični do vladnih ukrepov za reševanje gospodarske situacije in obžalujemo, da koalcija ne najde posluha za opozicijske predloge, ki so naravnani k čim hitrejšemu okrevanju gospodarstva, še posebej malih in srednjih podjetij ter obrtnikov. Kar nekaj dobrih predlogov je naletelo na gluha ušesa.
Za konec pa še o vinjetah. Ministru za promet sem na prvi seji zastavil ustno poslansko vprašanje o tem, koliko denarja je bilo pobranega z vinjetami in ali bo v nadaljevanju popustil lobijem, ki želijo samo čim večji letni proračun Darsa, saj jim to omogoča lepe in dobičkonosne javne razpise. Minister je moral priznati, da smo v letu 2008 pobrali več cestnin kot v letu 2007, posredno pa je tudi priznal, da bi minus v Darsovi blagajni za odplačila kreditov v prihodnje nastal tudi, če bi ohranili sistem cestninjenja brez vinjet. Sistema in cen vinjet po mojem mnenju ni treba spreminjati. Če bo Dars tako uspešno vodil javne razpise vnaprej, kot jih je v zadnjem primeru, ko je z dobro pripravljenim razpisom bila ponudba kar za 24 milijonov evrov nižja od limitirane vrednosti, bo lahko Dars prihranil z zniževanjem stroškov, ne pa s povečanjem cene vinjet. Zato smo poslanci SDS smo ministra za promet tudi pozvali, naj ohrani sistem vinjet; za povečanje pretočnosti prometa do letošnje turistične sezone pa naj povsem odstrani cestninske postaje.
Peter Verlič
r p
l/l' e
n
i c
o*
ť P
2 O
O ^
Koli^io nas je in ka^to smo si?
Najbolj hitro rastoča demografska slika občine Logatec
Strokovnjaki s področja demografije že nekaj časa opozarjajo na upad števila prebivalstva v Evropi in v Sloveniji. Temu v prid govori statistika, ki kaže, da se bo, glede na že rojene deklice v Sloveniji, število žensk v najbolj rodni dobi (20-34 let) v naslednjih desetih letih znižalo od sedanjih dobrih 200.000 na manj kot 150.000. Kar pomeni zniževanje števila rojstev, na drugi strani pa se pričakuje večje število umrlih, ki se bo od sedanjih 18 do 19 tisoč letno povečal na okoli 30.000 letno pred letom 2020, v osrednji Sloveniji od sedanjih 4.000 umrlih letno, v naslednjih letih pa preko 7.000 letno.
Demografske projekcije osrednje Slovenije - ljubljanske regije -kažejo, da je v letu 2008 živelo več kot 51.000 žensk v starosti od 20 do 34 let, v letu 2018 pa jih bo le še 40.000, kar kaže na pričakovanje nižjega števila rojstev. Vendar ne v Logatcu, saj je za občine, kot je Logatec, značilno, da je bilo v zadnjih letih povečano število rojstev, zlasti zaradi priseljevanja mlajšega prebivalstva, s čimer se je bistveno povečalo število žensk v najbolj rodni dobi. In če Ljubljani ne bo uspelo ustaviti razseljevanja, lahko občine, med njimi tudi Logatec, pričakujejo še »dodatna« rojstva bivših Ljubljančanov.
V občini Logatec je 1. januarja 2009 prebivalo začasno in stal-
no, 13.271 prebivalcev, od tega 6.715 moških in 6.556 žensk. Med njimi je 737 otrok, v starosti med prvim in petim letom (predšolski), ter 1.377 otrok v starosti od šest do petnajst let (osnovnošolci). Mladih v starosti od petnajst do osemnajst let je bilo na ta dan 683. - V letu 2008 se je v naši občini rodilo 165 otrok: 90 dečkov in 75 deklic. Umrlo pa jih je 84.
Kako pa je s starejšimi občani? Nad sedemdeset let je dočakalo 1.545 občanov, in sicer 555 moških ter 683 žensk. Zanimivo, kako se spreminja struktura prebivalstva od rojstva do smrti. Po rojstvu je večje število dečkov, v starosti pa večje število žensk.
Najbolj zanimiv pa je vsekakor vitalni del prebivalstva. Med devetnajstim in štiridesetim letom je 4.009 prebivalcev. Ti imajo v zadnjem obdobju veliko otrok, kar občino Logatec uvršča med najbolj hitro rastoče občine po številu prebivalstva.
Več kot štirideset let ima 3.029 moških in 3.271 žensk, skupaj torej 6.300. Od tega je 4.181 poročenih, 512 razvezanih, 780 samskih, 765 vdovcev, za 58 pa ni podatka o statusu.
V starosti nad 95 let je 23 žensk in 1 moški. - Najstarejši sta občanki, rojeni leta 1906 in bosta letos praznovali 103. rojstni dan.
NevMa
Pričevanja pred pozabo
Izročila se izgubljajo, ostajajo le še težko dostopni arhivi.
Pozno jeseni preteklega leta sem obiskal Col - vas na križišču poti, vsega 15 km oddaljeno od Kalc preko Podkraja in Hrušice. Že dolgo sem odlašal z obiskom vipavskih krajev, ki so mi jih stari starši še otroku vtisnili živo v spomin. Te kraje so mi opisovali iz spominov na čase izpred prve svetovne vojne. K sosedom v Vipavsko dolino so se večkrat namenjali kar peš, pogosteje s konjsko vprego. Z Vipavci so naši predniki živahno trgovali z vinom, živino in zgodnimi pridelki. V to živahno srečevanje z Vipavci je trdo posegla 1. svetovna vojna (še posebno z dogajanji po njej, ko so se ljudje oddaljili drug od drugega), ki pa je vzpostavila možnost povezave Soške fronte s pomembno železnico v zaledju. Tako je tudi Logatec postal sestavni del vojnega območja in prostor za kopičenje vojaščine in za vojno potrebnih zalog .
Na vse to sem se spomnil potem, ko sem v časopisu prebral vabilo na razstavo »Col z okolico v času prve svetovne vojne«. Pripravili so jo mladi ustvarjalci obsežnega zbornika »Fantje in možje, pojdite domov, boste morali na vojsko!« Številni zbrani dokumenti, objavljeni v tej knjigi in na razstavi, kažejo na spoštljiv odnos do dediščine svojega kraja, še več, obogatena je še s pričevanji domačinov. Hvale vreden prispevek dela, ki je še zadnji čas ujel v spominu ljudi skrito vedenje o času in prostoru, sredi katerega živijo. »Teh zgodb ne bi smeli pozabiti, ker je bila njihova cena enostavno previsoka,« je zapisal Jernej Skvarč, eden izmed soav-torjev tega sporočila. Listanje po bogato ilustrirani in z dokumenti podprti knjigi mi je osvežilo spomin na številne ostanke starih albumov in na podstrešjih založene spomine na čase, še posebno na ljudi, ki so, podobno kot prebivalci Cola, tudi pri
nas preživljali to krvavo vojno.
Že samo žrtve, zapisane na steni v kapelici sredi Logatca, nas obvezujejo, da se jih vsaj spoštljivo spominjamo. Tudi naš prostor še kliče po ovrednotenju tega, kar je ostalo tudi od te vojne. Ljudje še niso pozabili »zgodb« o vojaščini, vojaških transportih, zapuščenih konjih na Logaškem polju, in vsega, kar se je dogajalo na tem polju ob koncu te vojne. Posebno pozornost mi vedno znova vzbuja pripoved o velikem previjališču ranjencev, ki so jih po najrazličnejših poteh pripeljali s Soške fronte. Na Brškem polju pod Sekirico so jih za silo prevezali, oskrbeli in nato po železnici prepeljali v večja bolniška središča v Ljubljano in Dunaj. O pravi podobi takratnega Brškega polja še ni pravega odgovora; resnica je še vedno skrita v dunajskih arhivih. Skoraj pozabljena je tudi pretresljiva zgodba o veliki »eksplodici-ji«, ki jo je na kratko opisal Logaški vedež (Mihevc Franc, 1938, Spomini logaškega vedeža; rokopis hrani družina Grom, Nova vas Logatec.). Iz zapisa Logaškega vedeža povzemam dve zgodbi.
Prva zgodba sega v 1. oktober 1917, ob drugi uri popoldan. Na logaškem kolodvoru je bilo po barakah skladiščenega veliko streliva. Pripovedovali so, da je nesrečo povzročil vojak, ki je neprevidno spustil granato iz rok. Bilo je več deset mrtvih vojakov, sicer zaposlenih v skladiščih. Zgoreli so okoliški »magacini«, več železniških voz, polnih razstreliva, skladišča lesa. Gorelo je več dni, veliko škode je bilo tudi na hišah v okolici.
V lokalni kroniki je zanimiv tudi 28. julij 1917. Na ta dan sta priletela nad Logatec dva italijanska »auroplana« in v bližini pokopališča ter proti Martinj Hribu spustila 12 bomb. Ta, verjetno prvi letalski napad na Logatec, je povzročil veliko strahu. Zato je neki avstrijski major, pri Jač-
Medetov Jože, eden redkih povratnikov iz ruskega ujetništva (iz domačega arhiva).
ki zgradil votlino-skrivališče pred avioni; domačini so votlino uporabili kot zasilno zaklonišče tudi med drugo vojno.
Sploh so bile zanimive pripovedi povratnikov iz prve svetovne vojne. Živo mi ostajajo v spominu zgodbe Tršarjevega Lovreta, odličnega pletarja. Mikavna je tudi zgodba o Krhinovem popotovanju in vračanju iz ujetništva; prepotoval je vso Azijo tja do vzhodnih morij, pa je kljub vsem naporom pričakal lepo starost med svojimi v Novi vasi.
Škoda, da zanimiva pričevanja vse prehitro tonejo v pozabo.
Pavle Mihevc
Za poslednje slovo
Mogoče je, da hitri tempo življenja prinaša tudi nekakšno otopelost ob slovesu od sorodnikov, znancev, prijateljev, skratka, ljudi, ki smo jih poznali ali pa tudi ne, pa bi se jim morali ob slovesu še zadnjič pokloniti in počastiti njihov spomin
T prepuščeno le cerkvenemu obredu, (če je bil ta naročen).
Pa se mi je zadnjič zgodilo, ne na pogrebu, ampak kar v avli trgovine Mercator. Kar tako mimogrede. K meni je namreč pristopila simpatična gospa, kaže, da me je poznala kot dopisnika Logaških novic in pričela pripoved brez posebnega uvoda. Govorila mi je o pogrebih, ki se jih je udeležila mno-gokje zunaj Logatca, in povsod so se od pokojnika v imenu javnosti poslovili s kratkim nagovorom; to je storil ali predsednik krajevne skupnosti ali kdo drug. Le v Logatcu ne doživlja, da bi se kdo od pokojnika poslovil. Njeno mnenje pa
je, da bi se tudi v Logatcu spodobilo spregovoriti nekaj besed pokojniku v slovo.
In ker se sam spominjam preteklosti, ko je bil to več kot običaj, javno sprašujem v njenem in svojem imenu, ali ne bi kazalo ponovno uvesti tako pietetnega ravnanja. Menim, da bi to ravnanje lahko prevzela krajevna skupnost ali Komunalno podjetje, ki je prevzelo pogrebne storitve. - Morda se ne zdi preveč, če pričakujem, da bo prav kmalu (še letos?) kdo kaj spregovoril v slovo pokojnikom. Ni namreč še dolgo tega, kar smo na robu pokopališča lahko brali: Bili smo mi, kakor ste vi, bodete vi, kakor smo mi.
Albin Čuk
o o
(N
cC ^
(H
CÚ CJ
o
n
iS
•M
cC M O
J
rr^ o poslednje slovo je v zadnjem času postalo vse bolj tiho m
UniCredit Banata tudi v Logatcu
»Želimo se približati ljudem, kajti medčloveški odnos je temeljni kamen, pomemben za zgraditev in ohranitev zaupanja,« je na otvoritveni prireditvi dejal predsednik UniCredit Banke
t" radne otvoritve logaške poslovne enote UniCredit Banke se je 3. februarja pod ogrevanim šotorom poleg predsednika uprave dr. Franceta Arharja, člana uprave mag. Štefana Vavtija, vodje prodajne mreže Boštjana Laki-Hazabenta in regijske vodje Katarine Cetinski udeležilo več podjetnikov in potencialnih komitentov. Novo banko v Logatcu je s spominskim darilom pozdravil logaški župan Janez Nagode.
Vodja poslovne enote Karmen Perko je na kratko predstavila vizijo bančne skupine UniCredit Banke na Logaškem. Ta se naslanja na potrebe, želje in načrte občanov, podjetnikov, zavodov. Banka pa obljublja, da bo vsem zanesljiv finančni partner, čigar temeljno vodilo bo vsakomur omogočiti optimalne finančne rešitve prek svojih profesionalnih svetovalcev. S tem želi banka prispevati k razvoju mesta; občanom, obrtnikom in podjetnikom pa bo skušala s strokovnimi in razumljivimi nasveti omogočiti sproščeno in uspešno finančno poslovanje.
Predsednik uprave dr. France Arhar je v svojem sproščenem na-
enote UniCredit Banke v Logatcu
govoru zbrane presenetil z vprašanjem, ki da mu ga ponuja ta in oni, češ kako, da se sredi finančne krize odloča za odpiranje banke v Logatcu. Njegov odgovor je bil silno preprost: »Približati se je treba ljudem, tudi na Notranjskem, kajti medčloveški odnos je temeljni kamen, pomemben za zgraditev in ohranitev in zaupanja v denar^ Logatec je perspektiven kraj s pozitivno nataliteto, rastoč kraj z industrijo in znanjem, je na prehodu in hkrati povezujoč. Naše kvalitetne storitve, s katerimi držimo
besedo do ure in minute, so naša znamka in naša priporočila,« je bil prepričljiv dr. Arhar, ki je ob tej priložnosti v imenu UniCredit Banke doniral po 4.000 evrov Smučarsko skakalnemu klubu, Osnovni šoli 8 talcev in Vzgojnemu zavodu Logatec.
Otvoritveno slovesnost je uokvirila s svojimi etno spevi Eva Hren. In odprla so se vrata v sodobno urejene prostore poslovne enote UniCredit Banke v Logatcu (v Tollazzijevi hiši na Tržaški 32).
Marcel Štefančič
Donacije iz rok predsednika dr. Franceta Arharja ob odprtju Poslovne
Dom na Griču je pod streho
Gospodarski svet in gradbeni odbor sta se 21. januarja seznanila z opravljenimi in načrtovanimi deli pri izredno zahtevni naložbi v medgeneracijski dom na Griču
Župnik Janez Kopmpare je poročal, da so se bila dela pričela po pridobitvi gradbenega dovoljenja aprila lani. Temu je sledil zahteven izkop, ki ga je v treh mesecih uspešno opravil TGM Žakelj iz Logatca. Po blagoslovu temeljnega kamna sredi junija so Evro-gradnje (kot najugodnejši ponudnik) začele z gradbenimi deli in jih v štirih mesecih izvedle do strehe, ki jo je še pred zimo postavil podjetnik Šušteršič iz Logatca.
Evrogradnje so zastavile tudi povezovalni del med obema dosedanjima stavbama z novogradnjo. V povezovalnem
izkopu bo zgrajen tudi rezervoar za padavinsko vodo, ki bo namenjena predvsem sanitarnim potrebam. »Pri gradbenih delih je beton dobavljal Oblak Commerce iz Logatca s 30% popustom, številni žu-pljani pa so darovali kakih 300m3 hlodovine,« je še dodal poročevalec, ki je obenem tudi pohvalil natančno in dosledno delo nadzornika investicijskih del inž. Janeza Jerina.
Dosedanja dela so veljala blizu 600.000 evrov; na voljo je še 400.000 evrov (brez poravnave računa za streho). Za finančno pokritje celotne naložbe bo potreben še poldrugi milijon evrov. Tretjino teh sredstev bo moč pridobiti s prodajo župnijskih zemljišč in z morebitnimi donatorji, milijon evrov pa bi naj najeli (tudi prek eko sklada) dolgoročni (15 let) kredit.
Zato bodo nadaljnja prizadevanja iskala najbolj racionalne rešitve za instalacije (kanalizacija, vodovod, elektrika, ogrevanje, prezračevanje, komunikacije) ter druga obrtniška in finalna dela.
mAš
Dom na Griču do strehe. Foto: F. Brus
Na mrzlem sejmu
Ponudbe več kot kupcev.
Y ponedeljek, 12. januarja, je bil v Logatcu kljub mrazu, ki se ga je nabralo za kakih minus 12 stopinj Celzija, sejem, na katerem so mnogi sejmar-ji - tako kot vedno - prodajali največ tekstilne izdelke, sveče, usnjene izdelke in drugo; manjkal ni niti suhorobar iz Ribnice. Je pa bilo zaradi mraza manj kupcev kot ob lepših toplih dneh. Zato pa je bilo precej živahno za »šankom« v gostišču Baron, kjer so se logaški možakarji greli s kuhanim vinom, grogom in žganjem.
Pohvaliti pa moramo delavce Komunale, ki so temeljito očistili sneg s ceste in s pločnikov, tako da so prodajalci lahko postavili stojnice.
Besedilo in foto: F. Brus
Projekti dopolnilnih dejavnosti na kmetijah
Osnovno poslanstvo Kmetijske svetovalne službe, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana (KGZS), je izobraževanje podeželskega prebivalstva in pomoč pri doseganju dopolnilnega dohodka na kmetijah
V ta namen smo svetovalke za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti, zaposlene na KGZ Ljubljana, pripravile nabor projektov, s katerimi želimo vzpodbuditi razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
Peka kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalen način
Namen in cilji: ohranjanje tradicionalne kulinarike. Ciljna skupina: kmečke gospodinje, ki ohranjajo znanje in veščine tradicionalne peke in širša populacija podeželskega prebivalstva. Kislo zelje in repa - bogata vitaminska ponudba in priložnost za nekatere kmetije
Namen in cilji: povečati količine doma pridelane zelenjave, predvsem zelja in repe, kmetije, ki imajo pogoje za pridelavo in predelavo zelenjave združiti v skupino in voditi predelavo po enotnih tehnoloških navodilih ter iskati možnost skupne prodaje, povečati ponudbo domačega kislega zelja in repe, vzpostaviti prodajo na domu, tržnici. Ciljna skupina: pridelovalci zelja in repe. Vrtnine z domačih njiv - alternativne kulture in plodovke Namen in cilji: povečati količine doma pridelanih plodovk (paradižnik, paprika) in buč, kmetije seznaniti z možnostjo pridelave alternativnih kultur - buč, ki so trenutni trend, in jim predstaviti različne sorte.
Hotedršica od kod to ime?
Slovansko lastnoimensko dediščino je prvi sistematično obdelal in predstavil eden najpomembnejših slavistov 19. stoletja Fran Miklošič (1813-1891) v svojih treh nemško pisanih razpravah: Tvorba slovanskih osebnih imen 1860, Tvorba krajevnih imen iz slovanskih osebnih imen 1864 in Slovanska krajevna imena iz občnih imen 1872-74.
Ze vsaj od Miklošiča dalje je znano, da
so zemljepisna imena nastala iz občnih in iz osebnih imen, nekaj pa tudi iz drugih zemljepisnih imen.
O krajevnem imenu Hotedršica sta doslej od jezikoslovcev pisala Luka Pin-tar (1857-1915) in France. Bezlaj (19101993). Prvi je v Ljubljanskem zvonu 1913 priznal, da nima jasne razlage, kljub negotovosti pa je vendarle postavil domnevo, da gre za pomen 'ugodna dolinica'. Bezlaj je v Slovenskih vodnih imenih I 1956 že pravilno uvrstil Hotedršico med krajevna imena, nastala iz slovanskih osebnih imen, ne da bi podrobneje razložil način tvorbe. Toda v Esejih o slovenskem jeziku 1967 je svoje mnenje nepričakovano spremenil: »Nemogoče pa je kolikor toliko zadovoljivo rekonstruirati osamljeno ime Hotedršica (? iz koter^-d^rž-bsk^).« Pozneje se k imenu ni več vračal.
Krajevno ime Hotedršica vsekakor spada med tista krajevna imena, ki so nastala iz staroslovenskih predkrščanskih osebnih imen, kakršna so nosili naši predniki ob naselitvi in še vsaj pol tisočletja po njej, ne glede na pokristjanjenje v 8.-9. stol. Ime naselja je izpeljano iz osebnega imena ustanovitelja ali zadružnega starešine Hotédrag s starim svojilnim priponskim obrazilom -jh,
ki je preobrazilo Hotedrag v pridevniško ime Hotedraž (= Hotedragov, npr. dol), in po-samostalitvenim obrazilom -ica. V prvem delu osebnega imena prepoznamo osnovo glagola hoteti, v drugem pa pridevnik drag. Ni izključeno, da se je starejša, v virih sicer nezabeležena oblika, glasila Hotédraž (prim. krajevna imena Todraž v Poljanski dolini, 1291 Witodras < Vitódrag, Sedraž pri Laškem, 1265-67 Cedraz < Sebedrag, Boldraž pri Metliki < Bol'edrag, 1406 Wuldres), in se je nevtralno obrazilo -ica pritaknilo šele pozneje. Današnja oblika Hotedršica je nastala zaradi vokalne redukcije, v virih pa je ime zabeleženo 1421 Kathedresicz, 1496 Kathe-dersicz, 1689 Hutedresza, ok.1780 Hotten-drestia in Hottenderstia. Če bi ga dosledno poknjižili, bi se glasilo Hotédražica. Ime za prebivalce Hotenjci in pridevnik hotenjski izhajata iz imenske različice Hotenje, ki je zelo stara izpeljava iz prvega dela imena Hotedršica. Trditve o tem, da so prvi prebivalci Hotedršice prišli iz hotenjske grape pri Trebuši, temeljijo na napačni interpretaciji imena Hotenje. Trebuša in Hotenja sta bili namreč stalno naseljeni šele v 16. stoletju, Hotedršica pa zelo verjetno najpozneje v 12. stol.
Iz osebnega imena Hotedrag je nastalo še eno slovensko krajevno ime: Kotredež pri
Q. CD
Ciljna skupina: pridelovalci zelenjave in ekološke kmetije.
Predelava sadja
Namen in cilji: ohranjati in oskrbovati travniške sadovnjake, ki so tipični za naše podeželje.
Ciljna skupina: lastniki travniških sadovnjakov.
Izdelava suhomesnatih izdelkov na kmetijah
Namen in cilji: zagotoviti kvalitetno meso in mesne izdelke na kmetijah.
Ciljna skupina: kmetije, ki želijo registrirati predelavo mesa kot dopolnilno dejavnost, kmetije, ki predelujejo meso v izdelke za lastno porabo, turistične kmetije in zainteresirani gostinci.
Ocenjevanje izdelkov domače predelave: salame, klobase,
kis, sok, sir, pecivo^
Namen in cilji: kmetijam, ki že imajo registrirano eno od oblik predelave, in tistim, ki se za to odločajo s pridobljenimi ocenami (priznanji) omogočiti večjo prepoznavnost njihovega produkta na trgu.
Ciljna skupina: kmetije z že registrirano dopolnilno dejavnostjo in tiste, ki se za to šele odločajo, turistične kmetije in kmetije, ki želijo pripraviti kvalitetne izdelke samo za porabo v lastnem gospodinjstvu.
(Dalje prihodnjič)	Mojca Dolenc
Zagorju ob Savi, 1581 Quotredessac, 1689 Hotredesh. Ime lahko rekonstruiramo kot Hotedraž. Začetni k- si lahko razlagamo z nemškim vplivom, izglasni -ež je nastal zaradi vokalne redukcije, -tredež pa s premetom iz -tedrež.
Hotedršici po tvorbi sorodno krajevno ime je Sódražica na Dolenjskem, 1220 Stoi-drasicz, 1342 Stodrosicz, 1444 Stodersicz (< Stojdrag). Domačini govorijo Sedfšca, Še-dršca. Osebno ime Stojdrag je v začetku 11. stol. tudi listinsko izpričano na Koroškem.
Ime Hotédrag pri drugih Slovanih ni izpričano, tudi pri Slovencih je bilo bolj razširjeno ime Hotemir oz. Hotimir (od tod npr. Kotmara vas na Koroškem), naši predniki pa so poznali tudi imena Hotémož (od tod Hotemaže in Hotemež), Hotebod (od tod Ho-bovše), ta dvodelna imena pa so tudi krajšali in izpeljevali z novimi obrazili (od tod Hotavlje, Hotič, Hotična, Hotinja vas idr.). Drugi Slovani so poznali tudi imena Hote-gost, Hotemisl, Hoterad, Hoteslav, Hotevoj, Hotebor, Hotebit, o čemer pričajo tako stare listine kot številna iz naštetih osebnih izpeljana krajevna imena po slovanskem svetu.
mag. Silvo Torkar,
Inštitut za slovenski jezik F. Ramovša ZRC SAZU
o o
(N
cC ^
(H
CÚ CJ
o G
iS
M
cC M O
J
Gregorjevo 2009
Letošnji tradicionalni Gregorjev semenj bo soboto, 14. marca, od jutra do poznega popoldneva po osrednjih logaških ulicah - predvsem v znamenju čebel, medu in čebelarstva
N"a Tovarniški, Cankarjevi in Notranjski cesti vas priča-_ kuje pestra ponudba na stojnicah, vse od a do ž, tudi x, y, od malih do malo večjih živali, od slovenskega do tujega blaga, od gostinske do gasilske ponudbe - za oči, za ušesa, za želodec, za na njivo, za denar in za pokušino, za velike in majhne, vse številke in oblike, drago in poceni, predvsem pa veliko domačega.
Na osrednji sejemski ulici - na Cankarjevi vas bodo s svojo ponudbo na stojnicah naravnost očarali domači in tuji razsta-vljalci. Logaške klekljarice vas z razstavo čipk pričakujejo v učilnici dolnjelogaškega župnišča.
Kulturne prireditve na semnju bodo od 10. ure dalje:
• Povorka vseh nastopajočih s križišča Stare in Tovarniške ceste po Cankarjevi do odra na trgu.
Gregorjevo 2008
•	Slavnostni pozdrav župana Janeza Nagodeta.
•	Plesno glasbeni in igrani nastopi domačih društev in klubov.
Program bo povezoval mojster govorjene besede in sejemski glasnik Aleš Brlan.
Rezervacija prostora in pridobitev soglasja za prodajo na stojnici
K pestri ponudbi pa lahko pripomorete tudi vsi tisti, ki na Gregorjevem semnju vidite priložnost zelo dobre predstavitve vas in vaših izdelkov ali storitev, zato vas prijazno vabimo k sodelovanju.
Čas za rezervacijo prostora za lokacijo stojnice je potekel 20. februarja. Po opravljeni rezervaciji prostora je Komunalno podjetje posredovalo vaše podatke Občini Logatec, zato je bilo pomembno, da ste pri rezervaciji prostora navedli enake podatke, kot ste jih napisali na vlogo za izdajo soglasja za prodajo na stojnici. Vlogo za izdajo soglasja za prodajo na stojnici pošljite ali prinesite osebno na vložišče: OBČINA LOGATEC, Tržaška cesta 15, 1370 Logatec (kontaktna oseba: MATEJA ČUK, tel: 01/759 06 36). Na podlagi plačila upravne takse ( 17,73 EUR) boste prejeli odločbo in številko za postavitev stojnice. Zadnji rok za vlogo za občinsko soglasje je 27. februar. (Upravno takso lahko poravnate tudi z nakazilom na račun, kjer uporabite podatke - naziv: Občinska upravna taksa, račun št: 01264-4640309134, sklic: 11 75639-7111002-09).
Renata Gutnik
koordinatorka za kulturne in turistične dejavnosti
r p
l/l'
e n
i c
o*
ť P
2 O
O ^
Na Antonovo
Y starih časih je v Hotedršici med domačini živel običaj, da so na god sv. Antona Puščavnika prihajali v vas romarji od vsepovsod k sv. maši priporočat se sv. Antonu za zdravje pri živini. Še danes pa je med domačini živa anekdota, da so nekoč mlada dekleta, godna za možitev, med mašo opazovala kip sv. Antona. Če jim je pokimal, so se še tisto leto poročila, če pa sv. Anton ni pokimal, pa s poroko ni bilo nič. Maši je sledilo veselo druženje na Antonovi veselici.
Romarji na god sv. Antona še vedno prihajajo v Hotedršico - priporočat se sv. Antonu. Pred cerkvijo prišleke iz številnih krajev vsako leto počaka pogostitev, sledi ji kosilo pri sorodnikih. Veselice pa domačini ne prirejajo več.
Letos pa so se nekatera društva v Hotedršici s sodelovanjem gostilne Turk odločila obuditi običaj Antonove nedelje 18. januarja. Po sv. maši so se lahko vsi romarji okrepčali z dobrotami, ki so jih čakale pred cerkvijo sv. Janeza Krstnika, nato pa so odšli v dvorano nekdanjega Kulturnega doma na Antonovo druženje. Organizatorji so poskrbeli za hrano, pijačo in zabavo do večernih ur z ansamblom Javor.
Darja Merlak
Pravljično vzdolž Napoleonovega drevoreda
Zaradi pravega zimskega mraza -minus 12 stopinj Celzija - je bil 12. januarja letos prav pravljičen pogled na Napoleonov drevored, ves odet v ivje. Resnična zimska pravljica!
Mimoidoči zaradi snega in ivja je le stežka opazil, da so lipe z obeh strani zavarovali z varovalno ograjo. Da bi le kaj pomagalo - lipam in ljudem.
Besedilo in foto: F. Brus
Drevored v belem.
Adoramus ponovno živi
Decembra so pevci MePZ Adoramus s svojim petjem odeli Logatec, Ljubljano in Bratislavo v božične barve. V razširjeni in prenovljeni postavi so se lotili zahtevnega programa adventnih in božičnih pesmi in z njimi zmagoslavno presenetili.
Y minulem letu je ob 20. obletnici s svežo energijo spet zaživel Mešani pevski zbor Adoramus, ki zdaj šteje kar petdeset članov. Z zahtevnimi skladbami so se konec novembra prvič preizkusili na regijskem tekmovanju Sozvočenja in že tam prejeli prvo potrditev - nagrado dirigentu Marjanu Grdadolniku za odlično izbran repertoar in interpretacijo božičnih skladb, ki so jih prepevali v slovenskem, latinskem in nemškem jeziku. Zadovoljni z delom in rezultatom so pevci želeli svoje izvedbe še bolj izpopolniti; do začetka decembra so še pridno vadili.
Pevci so se 4. decembra odpeljali v Bratislavo, slovaško prestolnico, ki je v tem času že nestrpno pričakovala zbore iz različnih krajev sveta: Singapurja, Južnoafriške republike, Finske, Rusije, Nemčije, Gruzije... To je za Adoramus pomenilo
hudo konkurenco pevcev, ki so že večkrat prejeli prestižne nagrade na različnih tekmovanjih. Vendar ji je bil kos in je z zahtevnim programom prepričal strogo žirijo, da si zasluži zlato priznanje. Po razglasitvi rezultatov pevci niso mogli skriti veselja. Navdušeno se je zbor odpravil na praznovanje po okrašenih ulicah Bratislave in še ves večer prepeval. Pred odhodom v domovino je zbor pelpri nedeljski maši v bratislavski stolni cerkvi in tako še zadnjič razveselil tudi domačine.
Vseh teh uspehov pa seveda ne bi mogli proslavljati brez dirigenta Marjana Grdadolnika in hkrati avtorja čudovite skladbe Laudate Dominum, mnogih solistov, ki so obogatili program s svojim izrednimi glasovi, ter še dveh nadarjenih mladih komponistov zmagovalnih skladb, Jake Jerina (Ni je rože) in Gašperja Jereba (Non est rosa). Oba komponista v za-
Adoramus v Bratislavi.
dnjem letu tudi aktivno sodelujeta z Ado-ramusom: Jaka kot pomočnik dirigenta in Gašper kot solist basist.
Z veseljem se je v božičnem času KUD Adoramus predstavil tudi svoji domači publiki. - Po tako uspešnem letu se Adoramus iskreno zahvaljuje vsem poslušalcem, prijateljem in znancem, ki s svojo podporo spodbujajo zbor, občini Logatec za sofinanciranje projektov ter vedno nav-dihujočemu dirigentu Marjanu za njegovo zvestobo in trud.
Anita
Stara šola odprla vrata Zimskemu koncertu
Božično-novoletni prazniki nas vse napolnijo s toplino in nam prinesejo mir v srca. Mnogokrat k temu pomembno pripomorejo številne prireditve v tem času. Ena takih, in sicer še posebej prijetna, se je odvijala 28. decembra v Hotedršici. Pevsko društvo Hotedršica je sredi zimsko idiličnega večera priredila tradicionalni Zimski koncert, ki je letos prvič potekal v obnovljeni Stari šoli.
Dvorano, napolnjeno do zadnjega kotička, je uvodoma nagovoril predsednik krajevne skupnosti Franc Nagode. Koncert je potekal v prijetnem in razgibanem vzdušju. Pevci so namreč
v goste povabili kar nekaj sovaščanov, ki so jim pomagali soustvariti celovitost koncerta. Vesna Nagode je tako na oder povabila Moški pevski zbor Hotedršica, Francko Čuk - pesnico Literarnega društva Zeleni oblaki, Marjana Lukana - vokal, Aleksandra Brusa - violina, viola, Folklorno skupino in Kvartet saksofonov Glasbene šole Logatec. S koncertom je uspelo nastopajočim pričarati praznike še bolj čarobne in igrive. Vsi poslušalci pa upamo, da bo takih večerov v novi dvorani v prihodnosti čim več.
Darja Sovan
S^i&čft^ S009
Foto: Arhiv Pevskega društva Hotedršica
Opažanja
Od 5. do 13. februarja ste si lahko v Stekleni galeriji v Logatcu ogledali samostojno razstavo črnobele fotografije Aleše Čuk Antičevič
Crnobela fotografija postaja vse bolj redkost, saj smo se že povsem navadili na barvno fotografijo. Za mlado foto-grafinjo je to prva samostojna fotografska razstava; je pa kot članica Društva likovnikov Logatec že razstavljala na več skupinskih razstavah.Tisto, kar njena dela (posnetki lubja, čipk ipd.) povzdigne nad raven običajne fotografije, je prav izbira motiva in detajla.
Nekatera dela so povezana z njeno študijsko dejavnostjo, saj obiskuje Naravoslovno tehniško fakulteto - smer medijska in grafična tehnika. Izpovedna moč, ki se kaže prav v detajlih, opozarja, da ni enostavno izbrati razne motive, ki prav v sliki pokažejo svojo izraznost, ali kakor pravi umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn: »To so fotografije, v katerih je prisotna avtorska moč, za kar mlada fotografinja poskrbi že z izbiro vsebine. Dela predstavljena pod skupnim naslovom Opažanja, dokazujejo kako pomembno je stvari odkrivati, jih opaziti, videti, doživeti. To je predpogoj za umetniško poustvarjanje.«
Albin Čuk
C!\ O
o
(N
cC ^
(H
CÚ CJ
o
n
iS
•M
cC M O
J
r p
i/i< e
n
i c
o*
ť P
O O
Osnove sli^tanja in kompozicije
V četrtek, 18. decembra, je na šoli Tabor v Logatcu potekala slikarska delavnica za odrasle pod vodstvom mentorice prof. Marie Primožič, ki jo je organizirala logaška Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti
Po kratkem uvodnem predavanju profesorice umetnosti Marie Primožič so ob študiju tihožitja praktično preizkušali uporabo zakonitosti oblikovanja likovnega prostora v slikovnem polju. Delo je potekalo v sproščenem in prijetnem vzdušju. Vsak udeleženec je po svojih zmožnostih preizkušal načela kompozicije v zlatem rezu. Ob mentorski spodbudi in zavzetem delu je čas hitro mineval. Eden od udeležencev je bil celo na invalidskem vozičku in je svoje kompozicijske študije ustvarjal z usti. Pohvalno in za marsikoga spodbudno dejstvo,
da je vse mogoče, če je le prava volja.
Ob koncu delavnice, ki se je je udeležilo šest logaških in trije kočevski likovni ustvarjalci, je nastala mini razstava, ki ji je sledila likovna analiza vsake slike. Ob vprašanjih udeležencev in strokovni debati so likovniki izrazili potrebo, da bi se taki tečaji v nekoliko spremenjeni obliki nadaljevali tudi v prihodnje, zlasti za sistematičen študij likovnih zakonitosti. Zato logaška Izpostava načrtuje prilagojene oblike likovnega izobraževanja v letu 2009.
Zora
Praznični koncert
Glasbena šola je predstavila koncertni spored svojih solistov, komornih skupin, orkestrov in otroškega zbora - Od plahih glasbenih poskusov, prek solističnih (zlasti!) vokalnih bravuro-znosti do navdušujočih sklepnih orkestralnih ovacij
Dvorana Narodnega doma je bila 11. januarja polna do zadnjega kotička. V obsežnem programu so med solisti nastopili: sopranistka Mateja Petelin, Ana Skvarča in Urška Nagode flavtistka Monika Hodnik, violinistka Sonja Arhar, tol-kalista Nastja Geohelli in Jošt Simonišek, kitaristka Katja Razložnik in Špela Simonišek, Andrej Kek in Luka Cempre z vokalno spremljavo - Eva Godina, Eli Hor-zelenberg, Manja Mesec, Patricija Pellis, Nataša Puntar ter duet grofice in Suzane iz Mozartove Figarove svatbe v izvedbi prijetnega dueta Urška Nagode in Mateje Petelin. Med komornimi skupinami smo poslu-
Mehkoba sopranistke Urške Nagode ob čelu in triu rogov.
šali: sopranistko Urške Nagode s čelistko Evo Razložnik in in triom rogov - Patricija Albreht, Gašper Gantar in Miha Hafner, citrarski kvartet - Maruša Pišljar, Laura Menard, Katarina in Špela Maček, kvintet klarinetov - Miha Nagode, Matic Rupnik, Domen Likar, Lovrenc Fortuna in Vid Gr-dadolnik, kvintet harmonik - Ken Jurca, Jon Rok, Lenart Treven, Luka Jerončič in Nejc Skvarča.
Otroški zbor je pod vodstvom Tanje Žagar presenetil z izborom ljubkih pesmi (med temi Jingle Bells z neobičajnim besedilom). Pozornosti so bili deležni tudi glasbeniki v Kiatarskem orkestru z vodjem Mihom Meglicam, juniorski in seniorski godalni orkester - oba pod taktirko Petra Avšiča. Prave ovacije navdušenja pa sta izzvala Pihalni orkester z dirigentom Lukom Loštrekom in tolkalist Maček.
Z dušo božajoči-mi nagovori je (nekoliko predolg, a kljub vsemu zanimiv) koncert povezovala Valerija Peternel.
Artemis
Vsa^tomur svoje
Komedijsko razgibana predstava Partljičeve-ga Slikarja na vasi v režiji Franceta Jereba
Gledališka skupina ŠKD z Vrha Sv. Treh kraljev ostaja zvesta humorni tradiciji. Režiser Franci Jereb, ki je poskrbel tudi za sceno in glasbeno opremo, je za januarsko premiero izbral lahkotno komedijo Toneta Partljiča Slikar na vasi; gre pravzaprav za preureditev Partljičevega dramskega prvenca Tolmun in kamen.
Umetnik-slikar pride v podeželski kraj, kjer so ljudje naveličani drug drugega. Slikar Emil (Gregor Kogovšek), ki bo preživel nekaj ustvarjalnega časa med njimi, postane »žrtev« vsemogočih špekulacij, obenem pa dodobra vznemiri dokaj utrujene odnose med po-deželani. Če naj slikar med njimi preživi, mora nekako ustreči vsa-kogaršnji želji: gospodarju Pavletu Petku (Marjan Kogovšek) sliko za buteljčno etiketo, gasilcem zgrafi-to, tercialki Mari (Martina Peternel) in organistu Slavoju (Tomaž Jelovčan) sveto družino za vaško kapelico, gledališki skupini sceno za predstavo (naročnika scene zaigra - domiselno - sam režiser Franci!). Privošči pa tudi flirt vsiljivi gospodinji Mariji Petek (Vesna Kogovšek), prikupni dami Miri Krivic (Anja Treven) pa nosečnost, s katero ji mož ne more ustreči; nosečnosti je vesel tudi Mirin mož Ivan Krivic (Blaž Jelovčan), ki mu tudi viagra nič ne pomaga. Skratka, vsakomur svoje - zadovoljstvo namreč.
Režiserju je uspelo primerno uigrati mlad ansambel, da je izigral komedijsko razgibano predstavo tudi z razmeroma razločno dikcijo. Živa in lepa predstava, v kateri je z enostavno, a učinkovito igro še prav posebej presenetil Tomaž Jelovčan v nekolikanj groteskni upodobitvi gluhega (?!) or-ganista in zborovodja.
mAš
Sredi utrdbenih sistemov Postojnsko-Ljubljans^^ih vrat
»Skriti zaklad kralja Atila vas čaka,« pravi ljudsko izročilo. Kje? Na Lanišču. Pridite, morda ga boste našli vi! Arheologi so to območje raziskovali že v šestdesetih letih in odkrili ter obnovili antično vojaško utrdbo, ki velja danes v Sloveniji za edini primer rekonstruirane poznoantične
utrdbe v sistemu Claustra Alpinum Juliarum.
Vredna ogleda je bila tudi razstava Utrdbe na Slovenskem - Pregled utrdbenih sistemov na Slovenskem, ki je bila predstavljena že novembra lani v Centru vojnih veteranov Slovenije nad Blekovo vasjo, 24. januarja pa je bila postavljena v preddverje logaške Športne dvorane (sofinancirala sta jo občina Logatec in Ministrstvo za kulturo RS). Pripravili so jo dr. Martin Frelih, dr .Peter Fister, Igor Sapač, Matej Zupančič in Aleksander J. Potočnik, ki nas je vodil po razstavi.
Na štirintridesetih panojih so bili me drugim podrobno razstavljeni utrdbeni sistemi Claustra Alpium Juliarum, protiturški tabori, trdnjave nekdanje Koroške, Rupnikova linija, Alpski zid, Soška fronta, srednjeveški in renesančni gradovi in povojno obdobje, ko gradnja utrdb ni bila več zanimiva zaradi drugačnega načina vojskovanja.
Kot bi stopili iz ene od slik, so se med razlaganjem pojavili vojaki »17. infanterie regimenta» (pešpolka), ponazoritvene skupine zgodovinskega društva Kranjski Janezi. Po predaji »raporta« so si tudi oni ogledali razstavo.
Učna ura iz zgodovine
Razstava »Utrdbe na Slovenskem« je bila bogata, strokovno poglobljena in nazorno postavljena, je pospremila tudi istoimensko publikacijo, ki presega le značaj vodnika po utrdbenih sistemih. Vse pa mi je živo vzpodbudilo zanimanje za predstavljena zgodovinska dogajanja na naših tleh. V dobri uri smo se z lepo izbranimi zgodovinskimi poudarki sprehodili od najstarejših časov do današnjih dni. In dobro je razu-
meti preteklost, saj je na njej grajena tudi prihodnost.
Razstava, pospremljena z omenjeno publikacijo, je ponudila odlično uro zgodovine, ki je ne bi smeli prezreti ne šolarji ne njihovi učitelji - pa še kdo ne. Avtorju knjižice in postavljavcem razstave gre posebna zahvala, da so na svež način približali bogato dediščino utrdb skoz čas na Slovenskem, ki je še posebej bogata v našem prostoru. Hvala za ozaveščanje vseh nas_
Pavle Mihevc

Na razstavi smo našli nekaj »namigov«, kam na bližje izlete »v zgodovino«, denimo, proti Vrhniki in Zaplani ali proti Hotedršici in naprej na Medvedje Brdo ali na Lanišče in proti Hrušici, kjer so našli ostanke kosti in zob afriških kamel, ki sodijo med najbolj nenavadne najdbe (več v gostilni Stara pošta, kjer je tudi muzej).
Če vas pot ni zanesla na razstavo, pa vas utrdbeni sistemi zanimajo, se preselite na medmrežje www.adpirum.si. Lahko pa se zapeljete do Kalc 16, kjer ima sedež Ad Pirum; tam imajo knjigo »Utrdbe na Slovenskem« in še marsikaj zanimivega.
Brane Pevec
Utrdbe so pritegnile dobršno pozornost. Foto: B. Pevec
»Pekel so ljudje okoli tebe«
(Jean-Paul Sartre)
Mladi oder se je uspešno spopadel s Sartrom za Zaprtimi vrati
Moram od vsega začetka priznati, da me je k uprizoritvi Sartrove drame Zaprta vrata gnala neizmerna radovednost. Ljubiteljske skupine najraje segajo po komedijah ali, denimo, po melodramatičnih besedilih, po dramah pa redkeje. Po Sartru pa, ne spomnim se, kdaj da bi kaj takega sploh slišal. In Mladi oder iz Logatca je v režiji Irme Krivec in v igralski zasedbi Borisa De-luxa, Jurija Švajncerja, Špele Zupan in Darje Merlak storil prav to: lotil se je Zaprtih vrat Jeana-Paula Sartra in jih v reprizi prav spodobno predstavil 31. januarja v Narodnem domu.
Za zaprtimi vrati je življenje tako ali drugačno. Vendar tja vstopimo po poti, ki si jo sami začrtamo, ki si jo sami izberemo, za katero se sami odločimo. Pri Sartru se za Zaprtimi vrati sreča trojica ljudi pretresljivih življenjskih izkušenj, s
katerimi so bili zaznamovani vsak s svojo tragedijo, dokler so še živeli. Zaradi zlih dejanj se Garcin (Jurij), Ines (Špela) in Estelle (Darja) srečajo v peklu, kjer se v napetem trikotniku spopadajo z medsebojnimi antagonističnimi odločitvami, ki jim ni videti konca. Se pa skoz usode izrisujejo človeški značaji v vsej peklenski krutosti - v peklu brezkončnih človeških usod. Iz njih ni izhoda. Zato tudi v peklu ostaja človek le to, kar je počel v življenju. Tudi ko se vrata znenada odpro, skoz katera bi lahko vsi trije odšli, začutijo v sebi neizbrisnost preteklosti, ki jih bo brez konca gnetla v brezupnem objemu lastnega zla. In brez slehernega strahu, saj ko ni več upanja, ni tudi strahu.
Režija je zvesto sledila dramskemu besedilu in z imenitnimi igralskimi izpeljavami oblikovala predstavo presenetljivih dinamičnih zasukov. In prepričala gledal-
ce v tolikem, da so aplavzi izzvenevali v iskreno priznanje predstavi in vsem njenim ustvarjalcem. Skratka, predstava, vredna ogleda in razmisleka med njo in po njej.
M. Štefančič


%
fSfj
Zaprta vrata: od leve Ines-Špela Zupan, Estelle-Darja Merlak in Garcin-Jurij Švajncer.
o o
(N
cC ^
(H
CÚ CJ
o G
iS
cC M O
J
Logaš^řih štirideset
»Štirideset let mineva, odkar so začele neprekinjeno izhajati Logaške novice«, je konec lanskega leta premišljeval sedanji urednik Marcel Štefančič. «Kaj ko bi imeli manjšo prireditev, kamor bi povabili vse dosedanje urednike, povabili še gosta, poznavajoč lokalne medije? Srečali bi se morda v dvorani Glasbene šole, kjer nam bodo še kaj zaigrali? Tam bi postavili na ogled tudi razstavo o teh štirih desetletjih^?«
Omizje ob 40-letnici Logaških novic; od leve: Albin Čuk, Rudi Vogrič, Darjo Terčič, Branka Novak, Gojko Bervar, Vanda Lavrič, Janez Gostiša, Petra Trček, Marcel Štefančič in Bojan Leskovec. Foto: F. Brus
In konec januarja so v Glasbeno šolo prišli vsi dosedanji odgovorni uredniki (razen Antona Malija, ki je sodelovanje odklonil, in Tatjane Štirn ter Primoža Sarka, ki ju je zadržala bolezen), sodelavci - sedanji in nekdanji, župan, vabilu se je kot poseben gost vljudno odzval tudi novinar Radia Slovenija Gojko Bervar. Na stolih nas je pričakal najnovejša - jubilejna številka - Logaških novic, ki je na naslovnici prinesla posebno novost: nov logaški grb z novo zastavo. Kvartet mladih saksofonistov iz naše Glasbene šole
Slovesnost sta počastila tudi A. Antičevič, prvi izdajatelj, in župan J. Nagode, sedanji izdajatelj Logaških novic. Foto: F. Brus
je pod vodstvom Luke Loštreka prijetno naznanil slovesnost. Uvodoma je sedanji urednik Marcel Štefančič, zadovoljen z lepo udeležbo, v krajšem nagovoru pozdravil vse prisotne, še posebej župana Janeza Nagodeta in radijskega gosta.
Nakar je prisotne nagovoril v imenu prvega izdajatelja Logaških Anton Antičevič, tedanji direktor KLI, ki je navajal, kako se je vodstvo Kombinata lesno predelovalne industrije KLI Logatec zavedalo, da sta informiranost in obveščenost delavcev pomembni in potrebni. Zato je leta 1970 tovarniški Bilten dobil novo grafično podobo in širšo vsebino in odgovornega urednika Albina Čuka.
Župan Janez Nagode, današnji izdajatelj, je ugotavljal: »Kljub poplavi različnih medijev so se Logaške obdržale skoz 40 let, tako da smo danes lahko ponosni na svoj časopis. Logaške se lahko pohvalijo, da sodijo med najstarejše lokalne tiskane medije na Slovenskem. Za vse to pa gre zahvala vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri izdajanju, urejanju, pisanju in oblikovanju časopisa.«
Zatem je stekel pogovor med posebnim gostom, novinaijem Radia Slovenija Gojkom Bervarjem in njegovim stanovskim kolegom, našim Bojanom Leskov-cem, ki je tudi sicer zelo prijetno povezoval program. Bervar je spregovoril o lokalnih medijih, posebno mesto je namenil tiskanim medijem. Bralci še najraje prebirajo novice iz domačega kraja, kaj novega o ljudeh, ki jih poznajo, pa tudi o tem, kaj se pripravlja, gradi - vse na dovolj poljuden način. Seveda, mora-
r p
i/i<
e n
i c
o*
ť P
2 O
O ^
Iz kaosa v večnost
Razstavljala je naša slikarka Tanja-Pina Škufca
N" a Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti so 26. januarja v mansardnih prostorih na Cankarjevi 5 v Ljubljani odprli novo izobraževalno središče. Ob tej priložnosti so odprli razstavo slikarke Tanje-Pine Škufca z naslovom Iz kaosa v večnost. Razstava je bila na ogled do 13. februarja.
Ob otvoritvi so prisotni zvedeli, da se je Tanja-Pina Škufca rodila leta 1967 v Šempetru pri Novi Gorici. Otroštvo je preživela v Tolminu. Po končani srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani je nadaljevala študij na oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani, kjer je leta 1994 diplomirala iz slikarstva pri profesorju Zdenku Huzjanu. Med študijem je bila nagrajena s študentsko Prešernovo nagrado. Poučevala je likovno vzgojo na osnovni šoli. Sedaj pa deluje kot vodja izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v Logatcu.
Tanja-Pina Škufca je doslej razstavljala po Sloveniji in v zamejstvu (Galerija Ars v Gorici - Italija). Do sedaj je pripravila trinajst samostojnih razstav; sodelovala je tudi na več kot tridesetih domačih in mednarodnih skupinskih razstavah in kolonijah.
Artemis
jo biti pisci pri tem svobodni, a hkrati tudi dovolj samokritični, resnicoljubni torej. Seveda, ni pozabil na pohvalo našega slavljenca.
Pripovedi posamičnih urednikov je načel Albin Čuk kot prvi urednik Logaških novic. Časopis je največ prostora namenil KLI-ju, vedno več pa tudi dogajanju v Logatcu. Zahvalil se je vsem, ki so mu pomagali pri pionirskem delu, tudi Marcelu Štefančiču, ki je bil prvi lektor in med prvimi dopisniki.
-	Darju Terčiču je najbolj ostala v spominu katastrofalna poplava, od katere prav sedaj mineva že trideset let. Bil je čas uspešnih podjetij, med njimi KLI, Konfekcija, Gradnik, Valkarton. Danes pa_ - Branka Novak je svoje šestletno uredniško delo zaključila leta 1989 . Ob slovesu je med drugim zapisala: »Vsak konec je pravzaprav začetek novega, prav vse tvori gibanje in sestavlja prihodnost«. In Logaške jo imajo. Še vedno pa kaj napiše, saj je to del njenega življenja.
-	Vanda Lavrič, ki je bila na čelu Novic le dobrega pol leta, je pripovedovala, kako je bilo novic vedno več, kot jih je šlo v časopis. V »njeni« zadnji številki je bilo polno informacij o bližajoči se pluralnosti, o demokratičnih spremembah - v Logatcu so ustanovili Pododbor za varstvo človekovih pravic, nove politične stranke. Od takrat se je marsikaj spremenilo. Žal, ne vedno na bo-lje_. - Deset let se je kot odgovorni urednik podpisoval Janez Gostiša. Plebiscit, osamosvojitev, leta hitrega in burnega razvoja na vseh področjih, a bilo je malo tistih, ki so bili pripravljeni o tem pisati. Kljub temu pa so bili pretekli časi vendarle prijaznejši in bolj človeško topli, kot so dandanašnji. -Slabo leto dni je Logaške vodila Petra Trček. Takrat so postale »kritično oko«, kar marsikomu ni bilo po volji. Pač, je bilo treba reči bobu bob in opozoriti tudi na slabosti. Kljub prenekaterim tegobam pa so Novice preživele.
Od leta 2002 vodi kolo Logaških novic Marcel Štefančič, ki je na kratko povzel obdobje štiridesetih let, napovedal, da bo časopis še naprej spremljal dejanje in nehanje na Logaškem in prihajal v vse kotičke naše občine. Nato se je iskreno zahvalil vsem, ki so se kakorkoli trudili z Logaškimi novicami, jih podpirali in jim tako ali tako pomagali do jubilejnega leta.
Prijazne hostese so vsem nastopajočim podarile šopek in prijazen nasmeh, iz rok župana pa sta prejela priložnostno darilo Gojko Bervar in Marcel Štefančič. Vsi prisotni so bili povabljeni na ogled razstave o 40-letni poti Logaških novic; obenem so ob prigrizku nazdravili dogodku, spominom in obetavni prihodnosti.
Brane Pevec
Jaslice v cerkvi svetega Ni^tolaja
Y farni cerkvi svetega Nikolaja v Dolenjem Logatcu so v kotu postavili manjše jaslice; za svete tri kralje, 6. januarja, pa so stale prav sredi cerkve mogočne podobe svete družine in treh modrih, ki so prišli pozdravit in obdarit novorojeno Božje dete.
Besedilo in foto: F. Brus
Koledni^ii za zdrave želje in usmiljenje
Ob sv. Treh kraljih so koledniki trosili sreče, zdravja in božjega blagoslova vse naokoli. Obenem so se priporočali za pomoč ubogim otrokom.
g.ur.
Stefanovo 2008
VGrčarevcu so blagoslovili konje ter počastili dan samostojnosti in enotnosti. Lanskega decembra je v Grčarevcu že drugič potekalo žegnanje konj na dan sv. Štefana. Ob prvem »žegnanju« je bilo sicer rečeno, da bi naj gostili blagoslov konj vsako leto v drugi vasi planinske župnije, vendar so prireditev spet organizirali grčare-vski konjerejci. Nič zato!
Vreme skoraj identično kot leto poprej - rahlo sneženje in mraz. Konjenikov približno enako kot prejšnje leto, obiskovalcev pa še več. Blagoslov je opravil planinski župnik Franc Kadunc, nagovor ob državnem prazniku pa je opravil Mitja Osterman, sicer pobudnik prireditve.
Da so se prisotni pogreli in si »privezali« dušo, je poskrbelo TKŠ društvo Grčarevec, za prijetno vzdušje pa domača harmonikarja David in Flori.
Gvido Komar
Blagoslov konj v Grčarevcu. Foto. G. Komar
Iz upanja se rodi tudi sreča
Župnijska Karitas Dolenji Logatec je 1. februarja priredila tradicionalni dobrodelni koncert z geslom: Skupaj z vami vračamo upanje
Izkupiček dobrodelne prireditve je bil namenjen dograditvi medgeneracijskega centra na Griču. Polna dvorana je bila primeren znak, da dobrodelnost še ni zamrla. Brez pozdravnih besed, seveda, ni šlo. Te so bile namenjene predstavnikom škofijske in župnijske Karitas ter predstavnikom političnih organizacij. Med prireditvijo je s pozdravnimi besedami vzpodbujal k novim akcijam tudi direktor škofijskega Karitasa Tone Kompare in pohvalil nastopajoče kot poslušalce, ki so se kljub slabemu vremenu odzvali prireditvi.
Lahko pritrdimo besedam voditelja programa Alena Seli-hoviča, ki je v spremni besedi dejal: »Dobrota, ki daješ jo, vedno se vrne,/ življenje dobroto spet k tebi obrne./ Vse, kar ste dali od sebe, se vrača- / življenje dolgove stokratno vam plača.«
Prireditev so v veliki meri zaznamovale harmonike Mateja Rjavca, Žana Grabca, Luke Nagodeta, Roka Cigaleta iz Planine, skupine Suha špaga iz Železnikov ter Dua Enjy iz Zaplane. - Brez napovedi so s plesom začeli člani skupine Osnovne šole »8 talcev«, pa pozneje učenci Glasbene šole in violinistki Sonja Arhar ter Magdalena Mezeg z mentorico Marjetko Tekavc Mihevc, ob klavirski spremljavi Tanje Žagar. - Njim je sledila
gledališka skupina Nazaret s kratko igrico Marcela Štefančiča Belko in Bačko, nakar še baletna skupina baletnega društva Postojna pod vodstvom Maje Verčko in Lize Volk. Predstavile so otroški balet Škratki, Zvonček in Zvončica ter Metuljčice. Žal, je zaradi bolezni izostala Darja Švajger, ki jo bomo morda poslušali kdaj prihodnjič.
Za humoren zaključek popoldneva je poskrbel Duet Obers'Band, ki je ob spremljavi obeh pevcev s harmoniko in kitaro dvignil razpoloženje, pri čemer sta se člana skupine zahvalila gospe Klančarjevi, ki si pohvalo kar zasluži, saj se je morala kar potruditi, da je pripravila tako obsežen in uspešno izveden program. -Zvrstile so se tudi številne zahvale, med temi še posebej Občini Logatec in logaški Izpostavi JSKD.
Albin Čuk
Zaplesale so Metujčice
Visitor Tršar - skromen, a ponosen
Dobitnik priznanja za življenjsko delo na področju športa, ki ga že drugo leto podeljuje Občina Logatec, je s snegom in smučarsko-skakalnim športom povezan že od malih nog - Odlični osebni rezultati so ga sredi sedemdesetih let pripeljali na prag članske reprezentance, vendar se je kljub uspehom odločil, da bo skakanju v prihodnje predan le ljubiteljsko, kar pa ni zmanjšalo njegove vneme
Na svojem področju se je Viktor Tršar v takratnem šolskem centru za telesno vzgojo v Ljubljani tudi formalno izobrazil in do danes naučil skakati preko 200 otrok, kar je za slovenske razmere ogromno.
Po relativno uspešnem obdobju se je skakalna disciplina v Logatcu znašla v krizi, ki se je vlekla kar 15 let. Iz nje jo je izvlekel ravno Tršar, kar je na občinski prireditvi 19. januarja potrdil tudi častni gost, skakalec Franci Petek: »Tokratno priznanje gre resnično v prave roke, poleg tega ima klub eno najdaljših tradicij v Sloveniji, v zadnjih letih pa je postal tudi eden najpomembnejših v Sloveniji. Pri tem ima veliko zaslug ravno Viktor Tršar.«
Sam dobitnik ostaja skromen in pravi, da priznanje ni le rezultat njegovega, temveč skupinskega prizadevanja Smučarsko skakalnega kluba Logatec. Vseeno je nanj ponosen, saj priznava, da jim je v 15 letih iz praktičnega razsula uspelo narediti ogromno. Priznanje mu pomeni le še dodatno vzpodbudo za delo in podvige v prihodnosti. V mislih ima predvsem plastificiranje ve-
like skakalnice in ureditev manjše fitnes telovadnice. Večji zalogaj zaradi zapletov z lastniki zemljišč je prav gotovo izgradnja skakalnega in športnega centra Sekirica, na kar je kot slavnosti govornik na prireditvi opozoril tudi župan Janez Nagode.
Na prireditvi je bil za kanček nostalgije predvajan tudi več kot 30 let star film RTV Slovenije, v katerem so glavni akterji mladi logaški skakalci in njihov takratni trener in uspešen skakalec Janez Loštrek. Filmu je sledila podelitev priznanja iz rok župana in predsednice komisije za podelitev priznanj Darje Slabe. Temu je sledila še projekcija fotografij in krajših posnetkov iz življenja nagrajenca, kar so organizatorji prireditve poimenovali Viki v sliki.
Saša Musec
V. Tršar, prejemnik priznanja. Foto: Sebastjan Gantar

Smučarji na zmagovalnih stopničkah
r p
i/i<
e n
i c
o*
ť P
2 O
O ^
S tekmovanja NPR v Cerknem. Foto: Valc
Y novo smučarsko sezono je SK Logatec zapeljal po že ustaljeni smučini. Na novo se je ustanovila skupina, poimenovana X1, v kateri so tekmovalci, ki bodo imeli malce več dni snežnih treningov kot ostali člani kluba, a vendar ne toliko in tako intenzivnih, kot jih imajo člani skupine X. Do konca januarja se je izpeljalo planirano število treningov na snegu. Seveda, vzporedno tečejo tudi suhi treningi. Strokovno se je okrepila tudi trenerska vrsta, saj sta Andrej Pasarič in Miha Murn uspešno opravila tečaj za učitelja alpskega smučanja II.
Prvo tekmo za Pokal Notranjsko Primorske regije (NPR) je 30. decembra v Kranjski Gori organiziral ravno SK Logatec. V naslednjih vikendih sta sledili še tekmi v Cerknem in na Starem vrhu, kjer je bila tudi prva za Notranjski pokal (NP), v katerem tekmujejo tekmovalci še premladi ali pa že prestari za tekmovanja v sistemu smučarske zveze Slovenije. Naslednje tekmovanje je bila kombinacijska tekma za NP in cicibanske kategorije v NPR. Po tej seriji tekem je na regionalnem nivoju zatišje, saj so se začela tekmovanja na državni ravni, za veliko nagrado Argeta.
Glede na nivo tekmovanja so se na zmagovalne stopničke po posameznih kategorijah uvrščali naslednji tekmovalci SK Logatec (zajete so tekme do konca januarja):
Notranjski pokal: Maša Pivk 2.mesto, Jerneja Lukančič 3. mesto, Domen Korošec 1. mesto, Aljaž Lukančič 2.mesto, Anja Hrvatič 1. in 3. mesto, Blaž Lebar 2x2. mesto, Andrej Pasarič 1. mesto;
Notranjsko Primorska regija: Hana Jereb 2x2. in2x3. mesto, Kaja Hladnik 1. in 2. mesto, Aljaž Brenčič 2. mesto, Žiga Selan 3x1. mesto, Neža Lukančič 3. mesto, Neža Križaj 1. in 2. mesto, Ožbej Jereb 3. mesto.
Na državnem nivoju je Žiga Selan dosegel 8., Kaja Hladnik pa 16. mesto na veleslalomu za cicibane na Rogli; Žakli-na Jurkovič 17. na slalomu med mlajšimi deklicami, Rožle Jereb pa 16. na veleslalomu za starejše dečke.
http://www.logatec.info/~sk-logatec/
Marjeta Hrvatič
Naši zdravnici znova uspešni
Na 31. smučarskem tekmovanju zdravnikov dežel Alpe - Jadran, ki je bilo v deževni Kranjski Gori v petek, 6. februarja, sta se obe logaški tekmovalki Katarina Turk in Jasna Čuk Rupnik, sicer tudi članici Smučarskega kluba Logatec, znova uspešno uvrstili.
V veleslalomu je Katarina zasedla drugo mesto v kategoriji C, Jasna pa v kategoriji D tretje mesto. Čukova je tekmovala tudi v smučarskem teku in v kombinaciji ter zasedla drugo mesto.
Za naslov državnega prvaka?
2. OT RS za mlajše kadetmje in mlajše kadete
Na 2. odprtem turnirju Slovenije za mlajše kadetinje in mlajše kadete, ki je potekal v soboto, 10. januarja v športni dvorani Krim na Galjevici v Ljubljani, je nastopilo 11 naših tekmovalk in tekmovalcev. - Tokrat je največ dosegel Tom, ki je osvojil 3. mesto, uspešna pa sta bila tudi Tjaša in Deni z osvojenim 5. mestom.
4. OT pokala Alpe Adria - 30. Jakhlov memorial Na 30. Jakhlovem memorialu, ki od lani poteka v okviru pokala Alpe Adria, je 11. januarja v Zgornjem Kašlju pri Ljubljani nastopilo 151 tekmovalk in tekmovalcev iz Slovenije in Madžarske. Med njim je bilo tudi 10 naših igralk in igralcev: Tjaša Mihevc, Julija Kelečevič, Sanja Smiljanič, Deni Kožul, Tom Šfiligoj, Nejc Gutnik, Blaž Hodnik, Jan Eržen, Tim Šfiligoj in Miha Žigon. - Tudi tokrat smo dosegli nekaj lepih uspehov, saj sta Deni (prvič v tej sezoni) in Sanja (drugič zapored) zmagala, Nejc je bil drugi, Tjaša in Julija sta bili tretji, Tom peti, ostalim pa se ni uspelo prebiti v finalni del.
Odprto prvenstvo Madžarske za kadete - Tata Na odprtem prvenstvu Madžarske za kadete in kadetinje od 16. do 18. januarja je za slovensko reprezentanco zaigrala tudi članica našega kluba Nina Zupančič, ki je s svojimi dosežki lahko zelo zadovoljna, saj se je med posameznicami uvrstila na 9. mesto, v dvojicah z Alex Galič je bila 5.; v ekipnem tekmovanju pa sta se dekleti uvrstili med 16 najboljših ekip.
Zimske igre Alpe Jadran V Feltrah v Italiji se je med 19. in 21. januarjem zbralo skoraj 600 mladih športnikov, starih do 17 let, iz 12 alpskih in jadranskih
regij. V namiznem tenisu je za Slovenijo nastopilo 6 igralcev, med temi tudi naša Nina Zupančič. - Dekleta so se v ekipnem delu dobro odrezala in zasedla 3. mesto za Lombardijo in Hrvaško; med posameznicami pa je Nina osvojila 5. mesto.
Kvalifikacije za finale ekipnega državnega prvenstva za mladince
Mladinci - v postavi Blaž Bončina, Anže Vrabl, Nejc Gutnik in Tim Šfiligoj - so se 15. januarja v Ljubljani pomerili z ekipami NTK Kema, NTK Preserje in NTD Kajuh Slovan. Osvojili so 2. mesto v skupini (NTK Logatec : NTD Kajuh Slovan - 5 : 3, NTK Logatec : NTK Kema - 0 : 5, NTK Logatec : NTK Preserje - 5 : 2) in se tako uvrstili med najboljših osem ekip v Sloveniji.
Dekletom je žreb istega dne namenil igranje na Ptuju proti ekipama NTK Ptuj in NTK Merkur iz Kranja. Obe ekipi so naša dekleta v postavi Ana Verdinek, Sanja Smiljanič, Nina Zupančič in Katja Gutnik odpravila s končnim izidom 5 : 1. Omeniti velja zmago naše mlade Nine proti trenutno najboljši mladinki v Sloveniji Vesni Rojko iz NTK Ptuj s 3 : 1. Dekleta so tako brez večjih težav osvojila 1. mesto v svoji kvalifikacijski skupini in se uvrstila v finale ekipnega državnega prvenstva.
Obe logaški mladinski ekipi se bosta za naslov državnega mladinskega ekipnega prvaka potegovali 4. in 5. aprila 2009 v Murski Soboti.
Več lahko izveste na spletnih straneh NTK Logatec: http://www. klub-ntk-logatec.si.
Mateja Šfiligoj
Odlični lokostrelci
Lokostrelsko društvo Logatec se ob zaključku tekmovalne sezone 2008 lahko pohvali z odličnimi dosežki svojih članov
Slovenski pokal - 2008
Kljub temu, da naše društvo deluje šele 2 leti, smo se v okviru slovenskega pokala 2008 kot društvo uvrstili na odlično 4. mesto med 33 slovenskimi društvi.
Rezultati: 1. Rok Stoševski - ml.dečki, goli lok; 1. Jan Rijavec - dečki, ukrivljen lok; 2. Kristijan Bauer - dečki, ukrivljen lok; Klemen Stoševski - dečki, ukrivljen lok; 1. Cita Lukančič - deklice, ukrivljen lok; 1. Luka Stoševski - dečki, dolgi lok; 3. Jaka Mežnar - mladinci, ukrivljen lok; 3. Jadran Lukančič - člani, ukrivljeni lok.
3 D pokal - 2008
Rezultati: 1. Rok Stoševski - ml.dečki, goli lok; 1. Luka Stoševski - ml.dečki, dolgi lok; 2. Jolanda Ovsec - članice, goli lok.
V letu 2008 so člani dosegli 13 državnih rekordov
Rezultati:
15. marca v dvorani 18: Luka Stoševski - dečki, dolgi lok; Luka Stoševski - kadeti, dolgi lok; Luka Stoševski - mladinnci, dolgi lok; Luka Stoševski - člani, dolgi lok;
11.	maja Arowhead 12+12: Jan Rijavec -dečki, ukrivljen lok;
7.junija 3D: Luka Stoševski - dečki, dolgi lok;
12.	julija Arrowhead: Kristijan bauer -dečki, ukrivljen lok;
19. julija 3 D: Luka Stoševski - dečki, dolgi lok;
23. avgusta Arrowhead: Rok Stoševski -ml.dečki, goli lok;
6. septembra 3 D: Luka Stoševski - dečki, dolgi lok;
29. septembra FITA 70m: Jan Rijavec -dečki, ukrivljeni lok;
25. oktobra gozdni krog: Klemen Stše-vski - dečki, ukrivljen lok; Luka Stoševski - dečki, dolgi lok.
V letu 2008 smo imeli 18, v letu 2009 pa imamo prijavljenih že 26 tekmovalcev v okviru Lokostrelske zveze Slovenije. Štirje člani našega društva so vključeni v 4 leta tr-jajoče priprave za izbor reprezentance, ki bo leta 2012 sodelovala na poletnih Olimpijskih igrah v Londonu.
Vabimo vse, ki jih zanima lokostrelstvo, da se nam pridružijo ali nas obiščejo na treningih, ki jih imamo od ponedeljka do četrtka od 18. do 20. ure v CVVS Blekova vas.
Jo
Naši lokostrelci.
Judo tudi v Logatcu
Judo klub Golovec je klub z dolgoletno tradicijo in velikimi uspehi (več na: www.judo-golovec.com). Judo želimo pripeljati v kraje, kjer ga še ni, in predstaviti in razširiti vadbo tega plemenitega olimpijskega športa. K vadbi želimo pritegniti čim več otrok, saj judo človeka razvija celostno.
Naš klub je septembra lani pričel z vadbo juda na šoli Tabor. V tem šolskem letu imamo eno skupino, vsekakor pa bosta v prihodnjem šolskem letu na omenjeni šoli dve skupini; načrtujemo pa tudi vadbo na šoli 8 talcev. - Na šoli Tabor
poteka vadba 2-krat tedensko (ob torkih in četrtkih med 12.30 in 13.30). Posebna zahvala gre ravnateljici Marinki Do-dič, ki nas je sprejela z odprtimi rokami.
Otroci iz te skupine so 20. decembra nastopili na klubskem tekmovanju Judo kluba Golovec v Ljubljani in osvojili naslednje rezultate: Lea Stojkovič - 1. mesto, Jan Modrijan - 2. mesto, Luka Komar - 1. mesto, Kristan Pivk - 2. mesto, Milan Ar-senovič - 2. mesto, Tana Logar - 1. mesto in Mark Lipovac - 3. mesto.
Celotna skupina je nastopila 18. januarja na območnem prvenstvu v judu za osnovne šole na šoli Polje-Kašelj v Ljubljani.
jkg
a\ o o
(N
cC ^
(H
CÚ CJ
o G
iS
•m cC M O
J
Jubilejni pohod v Dražgoše
Med l0. in 11. januarjem logaški planinci na tradicionalnem spominskem pohodu po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše
Pod vodstvom Janeza Slabeta, za seboj ima že 20. pohodov, smo logaški planinci med 443 pohodniki krenili malo pred polnočjo s Pasje ravni na 30. pohod, ki ga je tudi letos organiziralo PD Škofja Loka. Snega je bilo ravno prav za hojo.
Pohodniki s prižganimi čelnimi svetilkami smo se napotili čez Sv. Petra hrib in Zminec v Poljanski dolini v Breznico pod Lubnikom (380 m), kjer je bil krajši
počitek. Greli smo se ob kresovih s toplim čajem. Kmalu je kolona krenila mimo Sv. Tomaža nad Praprotnim (okrog 800 m) v Selški dolin. V Zabrekve (810 m) smo prišli proti jutru in tu dobili čaj. Ves čas nam je svetila polna luna, zato se je sneg čarobno lesketal; mraz pa je segel do -20 stopinj. Kmalu se je zasvitala rdeča zarja. K osnovni šoli v Dražgošah smo s slovensko in planinsko zastavo utrujeni dospeli
okrog desetih. Pri osnovni šoli smo potrdili kartončke pohoda, dobili topel fižol in čaj. - Slavko in Peter sta dobila posebno plaketo za 10. pohod.
Opoldne smo se zbrali pri spomeniku, kjer je bila proslava. Po proslavi smo se sredi popoldneva z avtobusom srečno pripeljali v meglenem vremenu v sončni Logatec.
Marinka Petkovšek
Novoletni pohod na Kum
Na praznični dan, 2. januarja, smo se logaški planinci pod vodstvom Janeza Slabeta odpeljali do Trbovelj. Po plačilu štartnine smo po markirani poti odšli na tri in pol ure hoje čez Čebulovo dolino na 27. novoletni pohod na Kum, ki ga vsako leto organizira PD Kum Trbovlje. Megla je ovirala razgled, prijetna pa je bila hoja po iz-hojeni sneženi stezi. Po dveh urah in pol hoje smo še pred poldnevom prišli do planinskega doma, kjer je bilo veliko pohodnikov. V domu smo dobili vroč čaj in žig novoletnega pohoda na poseben kartonček. Eden od naših pohodnikov je dobil posebno priznanje za 10. udeležbo na
pohodu. Megla se je tako gostila, da ni bilo videti televizijskega pretvornika.
Planinski dom stoji tik pod zahodnim vrhom Kuma (1211 m), na južni strani cerkve sv. Neže, zgrajene še v srednjem veku, obnovljene pa po požaru okoli leta 1600. Na vzhodnem vrhu stoji RTV stolp. Kum (1219 m) je izrazit osamljen vrh in primeren za samostojne ture.
Po krajšem počitku in okrepčilu smo se po slabih dveh urah hoje ob rahlem sneženju vrnili v Trbovlje.
Preživeli smo lep novole-tno-zimski dan. Pomembno je, da smo leto začeli dejavno za zdrav duh v zdravem telesu.
Marinka Petkovšek.
r p
i/i<
ee n
ii c
o*
ť P
2 O
O ^
Pred kočo na Kumu. Foto: M. Petkovšek
Zims^ii pohod na Kriško goro
Pred kočo na Kriški gori. Foto: M. Petkovšek
I
ogaški planinci smo se J 25. januarja udeležili zimskega pohoda na Kriško goro, ki ga je že dvaindvaj-setič organiziralo Planinsko društvo.
Iz kraja Gozd smo krenili po strmi poledeneli planinski poti. Razgledni greben je proti vrhu kazal vedno bolj debelo snežno odejo. Sonce je osvetljevalo pobeljene Julijce. Strma pot nas je ogrela in nekajkrat smo počivali, srečevaje mnoge pohodnike. Po skoraj dveh urah hoje smo prišli do Koče na Kriški gori (1582 m); zraven koče je bil postavljen snežni iglu pripravljen za točenje pijače. Pred kočo, kjer je bilo veliko planincev, smo se preoblekli, se vpisali knjigo in potrdili kartonček pohodov. Novih moči
smo si nabrali z okrepčilom iz nahrbtnika in iz planinske koče. Pred odhodom smo poskusili srečo pri srečelovu, ki ga vsako leto organizirajo planinci PD Križe za pokritje stroškov.
Od koče je bil viden le zamegljeni Tolsti vrh ( 1715 m), ki s Kriško goro stoji zahodno od Storžiča. Zaradi obvestila, da je prehod čez Ovčjo planino nevaren zaradi plazov, smo še pred poldne-vom v rahlem sneženju odšli po daljši poti do Zavetišča v Gozdu (862 m), kjer smo se ponovno nekoliko oddahnili in okrepčali.
Po počitku smo odšli do parkiranih avtomobilov in se od tam zadovoljni odpeljali domov.
Marinka Petkovšek
Lovili in ujeli so Pobegle rime
Blesteč koncert Mladinskega pevskega zbora šole Tabor
Rime so lovili tudi z rokami. Foto: P. Sark
Verjamem, da marsikatera pevka vsakega mladinskega zbora velikokrat premišljuje, zakaj neki je članica zbora, saj ko se ozira po tem, kar nam ponuja svet zabavne glasbe ali pop glasbe in še kakšne lahkotnejše zvrsti, ne vidi smisla prepevati nekaj, »česar tako ali tako nihče ne bo poslušal«. Zato je veselje toliko večje, če uspe pevovodja združiti v sporedu sodobno, tudi lahkotnejšo zvrst glasbe z iskanji »klasičnega«, ki je pravzaprav že izgubilo svoj prvotni pomen, veljaven za točno intonacijo, ubranost, pomensko naglaševanje in razumljivo podajanje. »Klasično« danes pomeni brez eksperimentiranja, z uveljavljeno obliko podajanja in točno vsebinsko določenostjo. In to združiti z lahkotnostjo današnje popularne glasbe, ki pa, da ne bo nesporazuma, zahteva prav tako veliko izkušenosti, dobre intonacije in besedne razumljivosti, ter je motiv, ki pevke združuje in navdušuje v skupnem muziciranju.
Ta uvod sem namenil koncertu Mladinskega pevskega zbora OŠ Tabor Logatec pod vodstvom Zdravka Novaka, ki je posvetil koncert skladatelju Jakobu Ježu, ki praznuje častitljivih 80 let, in njegovi hčeri Brini, tudi skladateljici. V njuno čast je izzvenela prava mala »pevska drama«, ki je združila skladbe Abeceda, Pobegle rime in Veter, polne odrske igre in ne-pevskih elementov. S tem projektom, ki ga je zborovodja poimenoval Pobegle rime, je zbor sodeloval na festivalu Attacca, kamor so ga uvrstili izmed 19 zborov. Njihov nastop je bil namenjen tudi prepevanju v Slovenski filharmoniji. Festival je vodila in zanj izbirala udeležence Karmina Šilec, priznana slovenska zboro-vodkinja, ki je s svojimi modernimi in modernističnimi prijemi osvojila velik del Evrope.
Na logaškem koncertu so pevci postregli še s posebno zanimivostjo: člani zbora so nastopili kot instrumentalisti, mednje pa so se vrnile tudi nekatere nekdanje pevke, ki so danes že študentke: mnoge med njimi so nadaljevale svojo pevsko izobrazbeno pot, tako flavtistki Katja Albreht in Špela Erjavec, pianistki Lucija Tomazin in Petra Rančov, saksofonistka Urška Erjavec in hornistka Patricija Albreht. Zadnjo je na klavirju spremljal tudi nekdanji učenec te šole in profesionalni pianist Miha Nagode. Posebej naj omenim še nekdanji pevki tega zbora Urško Nagode in Karmen Kunc. Urška je zapela, Karmen pa jo je spremljala na kitari. Ves spored je povezovala Anja Sedej po besedilu neutrudne spremljevalke zbora in zborovodja Branka Novak.
Za konec je zbor pripravil še malo presenečenje. Kot dodatek so zapeli znano Sepetovo Zemlja pleše, a dodali so ji svoje lastno besedilo, ki opeva šolo, iz katere so zrasli. Simpatična in zgovorna odločitev. Želimo jim še več vztrajnosti, in zadovoljstva ne bo zmanjkalo - ne njim, ne nam.
KRAS
Zaplesali smo v novo leto
Praznični december smo na šoli v Rovtah zaključili kar se da kulturno. Na dan pred božičem smo imeli namreč kulturni dan, posvečen plesu. V goste smo povabili kar nekaj plesnih zvezd, ki so nas popeljale v svet giba.
Po skupinah razdeljeni učenci so v pičlih dveh urah pod strokovnim vodstvom skušali osvojiti vsaj delček te prelepe umetnosti. Učenci na razredni stopnji so s svojimi razredničarkami vadili v svojih učilnicah predvsem ljudske in skupinske plese. Starejši učenci pa so pod vodstvom povabljenih gostov plesali tudi bolj zahtevne plese. Najlepše je bilo, ko smo se zbrali v telovadnici in videli, kaj je uspelo natrenirati posameznim skupinam.
Revijski spored je začela skupina plesalcev najmlajšega plesnega krožka. Pod vodstvom Miše Stržinar so zaplesali živahno kavbojsko polko. Nekoliko večji » krožkarji« pa so zaplesali rock' n roll. Zanimiv splet belokranjskih plesov so pripravili učenci POŠ Vrh Sv. Treh Kraljev. Prvošolčki so zaplesali kot robotki. Salsa je že bolj zahteven ples, ki so ga učenci pod vodstvom Boštjana Zupančiča in Andreje Jordan kar dobro obvladali. Nekaj domačnosti so v »Šuštar polki« vnesli učenci petega razreda. Ples gospodinjskih strojev pa so prikazali drugošolci. Živahnost plesnega izražanja so prikazali učenci-plesalci Hip-hopa pod vodstvom Kaje Žitko. Ljudsko Rašplo so nato dodali tretješolci. Dve skupini sta zaplesali standardni in latinsko ameriški ples. Njihova mentorja sta bila izjemna Andraž Snoj in Maja Pucelj - poznana iz oddaje Zvezde plešejo, kjer je zmagala v paru z Markom Vozljem. Četrtošolci so zaplesali Drobljanc -zanimiv ljudski ples, ki ga podkrepi ustrezna izbira kostumov, posebno klobukov. Nekoliko orientalskega pridiha pa so dodale trebušne plesalke pod vodstvom Maje Špeh.
Vrhunec dneva pa je bil vsekakor nastop profesionalcev. Maja Pucelj in Andraž Snoj sta se predstavila z latinsko ameriškim in standardnim plesom. Ob usklajenem gibanju teles in lahkotnem drsenju po parketu nam je zastajal dih. Živahna študentka Kaja Žitko je z mladostno energijo odplesala hip hop. Okuženost s salso sta predstavila Andreja Jordan in Boštjan Zupančič. Očarani smo bili tudi nad trebušno plesalko Majo Špeh.
Vsi smo si ob koncu bili edini: Lepšega zaključka leta si ne bi mogli zaželeti. Resnično, zaplesali smo v novo leto.
Metka
Plesni par. Foto: M. Bogataj
o o
(N
cC ^
(H
CÚ CJ
o
n
iS
cC M O
J
Naši mladi pevci med prestižnimi zbori
Mladinski pevski zbor šole Tabor je v Slovenski filharmoniji v Ljubljani pel pod taktirko Zdravka Novaka - med treni izbranimi zbori s festivala Attacca
Na slavnostni prireditvi JSKD Republike Slovenije, ki je bila 26. januarja v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani, je v koncertnem delu med tremi izbranimi zbori s festivala Attacca pod taktirko zborovodje Zdravka Novaka nastopil tudi Mladinski pevski zbor Osnovne pole Tabor.
Poleg logaških pevcev se je predstavil tudi MPZ OŠ Nazarje pod vodstvom Katje Gruber z venčkom črnskih duhovnih pesmi, ki so jih popestrili tudi z vizualnimi in gibalnimi elementi. Svoj program so poimenovali »Od zemlje do nebes, iz teme v svetlobo«. S programom »Iz daljnih dežel« so se predstavili pevci OŠ Danila Lokarja iz Ajdovščine z zborovodkinjo
Marinko Šuštar.
Logaški zbor se je predstavil s programom Pobegle rime. Skladatelj dveh izvajanih skladb Jakob Jež je bil tudi dobitnik zlate plakete JSKD in slavnostni govornik na prireditvi. Z navdušenjem je pospremil izvedbo svojih skladb in se iskreno razveselil darila in zahvale pevcev, ki so mu jo namenili po izvedbi svojega programa. Pevci so s svojim programom navdušili tudi poslanko slovenskega parlamenta Majdo Potrata, ki je zbor povabila, da nastopi 6. februarja s programom Pobegle rime v slovenskem parlamentu na slavnostni prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku.
Lahko si predstavljate navdušenje pevcev, instrumentalistov in zborovodje
ob tako pomembnem povabilu. Nastop v slovenskem parlamentu bo zagotovo vrh letošnje izjemne sezone in največja potrditev zborove kakovosti, hkrati pa velika čast zanje in za občino Logatec.
Bojana Levinger
Čestitali so skladatelju Jakobu Ježu.
r p
l/H
e n
i c
o*
ť P
2 O
O ^
Prijetno vzdušje med Zajčki
Decembra je vselej veselo. Na obisk pride babica Zima in trije dobri možje, ki nam prinesejo polno daril. Za dobro vzdušje poskrbimo tudi sami Zajčki. Letos so nam pomagali tudi starši. Skupaj smo pripravili novoletno zabavo. Skupina staršev s Sončnega loga nam je pripravila kulturni program. Naučili in zaigrali so nam Pujso Pepo. Zelo smo uživali ob spremljanju predstave. Po kulturnem delu je potekal zabavni program. Vsi skupaj smo zaplesali in zarajali ob prijetni glasbi.
Za pogostitev smo poskrbeli kar Zajčki sami. Spekli smo slastne piškote in z njimi pogostili vse prisotne, ki so bili presenečeni ob naših kulinaričnih spretnostih. Na koncu smo si zaželeli srečo in zdravje v novem letu, otroci so staršem izročili še novoletne čestitke, ki so jih sami izdelali.
Anuška Blaško
Nas sprejmeš v svoj piskrček?
X T f, kakšen mraz je pritisnil.« Tako so se pogovarjale živali v goz-» U du. Prišle so do piskrčka in potrkale na vrata, ki so se nesebično odprla za vse toplote željne gozdne prebivalce. Seveda, ste že ugotovili, da je ta lonček last Mojce Pokrajculje. S predstavo z istoimenskim naslovom je gledališče Zapik gostovalo v prazničnem decembru v rovtarski knjižnici. Pravzaprav sta nastopila le dva igralca: Jelena Sitar Cvetko in Igor Cvetko, ki sta domiselno vodila vse lutke. Igor in Jelena izdelata sama tudi vse lutke in sceno in po potrebi predelata tudi pravljico, da gre bolj v korak s časom. Prav malo je treba, če imaš v glavi dovolj zamisli. Potrebuješ le malo večji lonček za rože in pa dvoje gibčnih rok ter dober glas, pa je imenitna predstava tu.
Velik aplavz in zadovoljni otroci pa tudi njihovi starši so dokaz, da je predstava uspela. Knjižnica Logatec se je še enkrat izkazala in dala otrokom zelo všečno božično in novoletno darilo z vzgojno noto: Ne bodi sebičen.
Metka Bogataj
Peli
so
parlamentarcem
Mladinski pevski zbor OŠ Tabor je 6. februarja pod vodstvom zborovodje Zdravka Novaka nastopil na prireditvi, s katero je Državni zbor obeležil kulturni praznik. Na koncert v Državni zbor je mlade pevce povabila poslanka in predsednica Komisije za kulturo, izobraževanje, šport in mladino Majda Potrata, ki je zbor slišala peti na festivalu Attacca v Slovenski filharmoniji.
Po uvodnem nagovoru poslanke Majde Potrata in slavnostnem govoru predsednika DZ dr. Pavla Gantarja je zbor, s katerim so nastopili tudi glasbeniki Sonja Arhar, Eva Razložnik in Miha Nagode, odpel 20-minutni program skladb domačih in tujih skladateljev in zelo navdušil zbrano občinstvo, v katerem je bilo veliko znanih in pomembnih osebnosti političnega in kulturnega življenja ter varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik.
bn
Na februarski slovesnosti v parlamentu
Najlepše so okrasili božično drevesce
Decembra je gostinsko podjetje Marché Lom 1 povabilo naš vrtec na tekmovanje v najlepši okrasitvi božičnega drevesca. Skupina takratnih Ježkov, sedaj že Medvedkov, se je povabilu odzvala. Pridno smo zbirali material in izdelovali okraske. In 9. decembra smo se odpeljali v Lom 1 in okrasili drevesce. Zaposleni so nas izredno lepo sprejeli, nam pokazali smrečico, nas kasneje pogostili in še obdarili. Seveda, smo nestrpno pričakovali razglasitev rezultatov.
Sredi januarja smo izvedeli, da smo bili najboljši. Prve nagrade smo bili veseli vsi: otroci, starši, vzgojiteljici in nazadnje celoten vrtec.
Za nagrado smo bili povabljeni k njim na kosilo 29. januarja Najprej so nam pokazali kako poteka priprava hrane, kjer je bil poudarek na zdravem prehranjevanju. Za tem so nam postregli s kosilom, kjer so upoštevali želje otrok. Po kosilu so se otroci lahko zabavali v igralnih kotičkih; še posebej jim je bil všeč kotiček z barva-
mi za obraz, kjer sta Teja in Darja otrokom naslikali na roko ali lička motiv, ki so si ga sami izbrali. Po sladici nas je čakala ponovna obdaritev. Vsak otrok je dobil zavitek, v katerem je bilo jabolko, piškot, koledarček in še balon.
Ob tej priložnosti se vodstvu in zaposlenim na Marché Lom 1 še posebej zahvaljujemo za dva izjemno lepa sprejema in dve zelo dobri pogostitvi.
Zvonka Mivšek in Klavdija Novak
Mraz jim ni segel do kosti
Logaškim prvošolcem in njihovim učiteljicam mraz ni preprečil, da bi odšli iz razreda na svež zrak. Toplo oblečeni, zaviti v šale, pokriti s toplimi kapami in z rokavicami na rokah, so se podali iz šole in si nekoliko ogledali letošnji januarski sejem v Logatcu.
Besedilo in foto: F. Brus
Nasmejani po mrzlem snegu.
Mavrični izziv
Koledar dvanajstih izzivov za zdravo in varno življenje
t" čenci Podružnične osnovne šole iz Rovtarskih Žibrš so s svojo učiteljico Anico pripravili izredno zanimiv ekološko naravnan stenski Mavrični koledar. Skozi vseh dvanajst mesecev so zapisana naravovarstvena sporočila in priporočila, denimo: uporabo zvezkov iz recikliranega papirja, prizadevanje za zmanjšanje količine odpadkov, za osebno snažnost in čistost oblačil, potrebo po ugašanju luči in izklapljanju elektronskih naprav, ohranjanje živalskega sveta, zdrava prehrana, varčevanje z energijo, in čisto na koncu še svarilo pred pretirano potrošnjo.
Poleg že tako znanih prazničnih dni pa nas koledar še posebej opozarja na svetovni dan vode (22. marec), dan otroških knjig (2. april), svetovni dan zdravja (7. april), svetovni dan Zemlje (22. april), dan Rdečega križa (8. maj), dan Evrope (9. maj), svetovni dan okolja (5. junij), dan za zaščito ozonskega plašča (16. september), dan starejših ljudi (1. oktober), svetovni dan varstva živali (4. oktober), svetovni dan otroka (5. oktober), svetovni dan hrane (16. oktober), svetovni dan pozdrava (21. november), svetovni dan brez nakupov (29. november), dan invalidov (3. december) in dan človekovih pravic (10. december).
Domiselno, vzgojno in ozaveščujoče!
mAš
Razpis za sodelovanje na 20. razstavi z ocenjevanjem
»DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ« PTUJ 2009
Y se zainteresirane kmetije vabimo, da se prijavijo na ocenjevanje izdelkov različnih kategorij: mlečni izdelki, mesni izdelki, krušni izdelki, kis, olje, žganje, suho sadje, vino, sadno vino, sadni in zelenjavni sokovi, marmelade, kompoti in konzervirana zelenjava.
Razpis in vsi pravilniki o ocenjevanju izdelkov na Dobrotah slovenskih kmetij 2009 so objavljeni na spletni strani KGZS Zavoda Ptuj: www.kgz-ptuj.si.
Ocenjevanja bodo potekala od konca februarja do začetka razstave , ki bo od 22. do 25. maja 2009 v Minoritskem samostanu na Ptuju.
Zadnji rok za prijavo je bil 16. februar do 12. ure. Kotizacija za ocenjevanje znaša skupaj z DDV 20 evrov za izdelek, razen za oljčno olje, za katerega je prispevek 40 evrov in ga vplačate ob prijavi.
Kmetice in kmetje, ki želite sodelovati na razstavi, se javite na sedežu lo-
kalne enote kmetijske svetovalne službe, kjer vam bo svetovalka-svetovalec elektronsko izpolnil/a prijavnico za vsak izdelek posebej. S seboj prinesite KMGMID vaše kmetije.
Podrobnejše informacije lahko dobite pri svetovalkah za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti na vašem območju.
Mojca Dolenc, svetovalka za KD in DD
o o
(N
cC ^
(H
e
CJ
o
n ^
cC M O
J
Napovedni^í prireditev
Petek, 20. februar, ob 18. uri, Dom krajanov Rovte
•	OBMOČNO SREČANJE PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ TER FOLKLORNIH SKUPIN OBČINE LOGATEC
•	Org in info: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Logatec,T 01/ 7591 470, G 031 867 974 E
oi. logatec @kabelnet. net
Petek, 20. februar, ob 19. uri, Kulturni dom KS Tabor
•	PONEDELJEK V ČRNEM (gledališka predstava) Iskanje življenjskega smisla
•	MŠKD Dlan na dlan, 031/519-464, drustvo.dlan@gmail.com
Petek, 20. februar ob 19. uri, Narodni dom Logatec
•	KONCERT SKUPINE KOKO & MANDOVI
•	Org in info: Klub logaških študentov, mauseeek@hotmail.com
Nedelja, 22. februar, ob 20. uri, Narodni dom Logatec
•	5 ŽEnSK.COM - 3. predstava 10. gledališkega abonmaja Komedije Občine Logatec
•	Gostuje: Špasteater. Režija: Tijana Zinajić. Igrajo: Katarina Čas, Marijana Brecelj/Iča Putrih, Mirjam Korbar Žlajpah/ Nina Valič, Tina Gorenjak, Janja Majzelj/Mojca Funkl, Zvez-dana Mlakar. - Vstopnice za izven bodo na voljo od 13. februarja dalje v Turistični pisarni Naklo in DZS, Tržaška 19.
•	Org. in info: Občina Logatec, 01/ 7590-633, renata.gutnik@ logatec.si
jo
je
iš pi
alr
r p
l/l' e
n
i c
o*
ť P
2 O
O ^
Logaška sramota
Narodni dom si zasluži spodobnejšo podobo
OSokolskem društvu in Sokolskem domu je bilo v zadnjih dvajsetih letih kar nekaj napisanega. Zanimivo pa bi bilo pregledati zapisnike gradbenega odbora in občnih zborov Sokolskega društva, ki bi nam razkrili potek načrtovanja in gradnje Sokolskega (kasneje Narodnega) doma.
Pred desetimi leti sem ob 75-letnici Narodnega doma zapisal nekaj kritičnih misli v upanju, da bi se dom obnovil. Žal, se to ni zgodilo. Narodni dom v Logatcu je logaška sramota. Pred 85 leti so ga zgradili liberalno usmerjeni Logatčani s svojimi prispevki, danes pa ga nista sposobni obnoviti občina in država skupaj! Dom je zastarel in nefunkcionalen. Verjetno ne bi zdržal pregleda kakšne inšpekcije. Res je, da je v Logatcu odprtih več projektov. Šole, vrtci in zdravstvo imajo po navadi prednost. Vendar pa bi se moral Narodni dom vseeno nekako vzpenjati po nekakšni rang lestvici kratkoročnega ali srednjeročnega plana. V Logatcu (uspešno) deluje veliko kulturnih društev, za katere (pa tudi za ostale Lo-gatčane) bi moral biti Narodni dom hram (ne pa sram!) kulture. Prav je, da zlasti člani društev (pa tudi občani nasploh!) odločno nastopijo z agitacijo za obnovo Narodnega doma!
Kdo ve, ali bo Narodni dom obnovljen do svoje 100. obletnice?
Gvido Komar
Sobota, 14. marca po logaških ulicah in pred cerkvijo sv. Nikolaja
•	GREGORJEVO 2008 - Gregorjev semenj. Ob 10. uri povorka, županov nagovor in bogat kulturni program.
•	Org. in info: Občina Logatec, 01/ 7590-633, renata.gutnik@ logatec.si
Petek, 25. marec, ob 17. uri, Kulturni dom Tabor
•	ZAPOJMO POMLADI 2009 - Območno srečanje mladinskih pevskih zborov Občine Logatec.
•	Org in info: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Logatec, T 01/ 7591 740, G 031867 974 E oi. logatec @kabelnet. net
Četrtek, 26. marec, ob 17. uri, Narodni dom Logatec
•	ZAPOJMO POMLADI 2009 - Območno srečanje otroških pevskih zborov Občine Logatec.
•	Org in info: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Logatec, T 01/ 7591 740, G 031867 974 E oi. logatec @kabelnet. net
V PROGRAMU LAHKO PRIDE DO SPREMEMBE. NOVOSTI BODO SPROTI OBJAVLJENE NA SPLETNIH STRANEH OBČINE LOGATEC www.logatec.si PROSIMO ZA RAZUMEVANJE. Podatke zbrala: Občina Logatec, Tržaška cesta 15, 1370 Logatec, renata.gutnik@logatec.si/ tel.: 01 7590 633.
ZAHVALA

Zapustil svet sem rosnih let, meni proč je doba zlata. Le v spominu ste ostali vsi, ki z menoj delili ste usodo.
Marko Petkovšek
22.10.2000-11.1.2009
Ob nadvse pretresljivem spoznanju, da je naš Marko za vedno zaspal, se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v bridkih dneh stali ob strani in nam kakorkoli pomagali.
Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Logatec in Pediatrični kliniki Ljubljana za zdravljenje v času njegove bolezni. Hvala vsem, ki ste ga pokropili v tako velikem številu, izrekli sožalja, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala ravnatelju, učiteljem, učencem in otroškemu pevskemu zboru Osnovne šole Rovte, razredničarki Jasmini in predsedniku PGD Rovte za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Hvala domačemu župniku Janezu Petriču za lepo opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru in Janezu Pečkaju.
Tudi prezgodaj odtrgani beli cvet bo za vedno živel v naših spominih. Za teboj, Marko, bomo pogrešali tvoj korak, vendar nasmeh, otroško radoživost, in zaman bomo iskali tvoj pogled.
Vsi njegovi domači
V Knjižnici je zmeraj kaj novega
Slovensko leposlovje
BERTONCELJ, A.: Pisma iz Mostarja {kratka proza}; BOŽIČ, R.: Mesto situl : [arheološko-zgodovinska-domišljijska pripoved] {zgodovinski r.}; !KERŠEVAN, R.: Otrok vetra : zgodbe, življenjske modrosti {aforizmi}*; MAJ, N.: Zmajev kralj {znanstvena f.}; PINTAR, E. B.: Mojih prvih 100 {spomini, dnevniki}; PERŠAK, T.: Sredobežnost
Poezija
CVITKOVIČ, J.: Lačna žival; HERGOLD, I.: Ponikalnice / Paracels; !KAČIČ, M.: Prigodnice*; !KOMELJ, M.: Otoki sanj*; ŠALAMUN, T.: Njanja me od nikoder obišče kot riba
Tuje leposlovje
BROWN, S.: Zajtrk v postelji; !CONNELLY, M.: Odvetnik v lincolnu {kriminalni r.}*; FALETTI, G.: Jaz ubijam {kriminalni r.}; FUKS, L.: Sežigalec trupel; !GUEVARA, E.: Bolivijski dnevnik {spomini, dnevniki}*; LEANTE, L.: Verjemi, da te imam rad; MCCALL, M. R.: Onkraj skušnjave; IPEKÁRKOVÁ, I.: Dej mi ta keš*; IRUSHDIE, S.: Klovn Šalimar*
ISCHNITZLER, A.: Sanjska novela*; SHARMA, R. S.: Menih, ki je prodal svojega ferrarija
ISTRASSER, T.: Val*; STRADA, G.: Zeleni papagaji : kronika vojnega kirurga {spomini, dnevniki}; TENDO, S.: Hči Jakuze : spomini hčere mafijca
Strokovna literatura
lAJURVEDA : celostni program za dobro počutje {alternativna medicina}*; ALOJZ GRADNIK : pesnik Goriških Brd : zbornik [_] : ob 125. obletnici rojstva in 40. obletnici pesnikove smrti {literarna teorija}; ANTON PETERLIN 1908-1993 : življenje in delo {biografije}; ARNEJČIČ, B.: Izbrana poglavja iz psihologije množice, vojaške in vojne psihologije {psihologija}; BAIGENT, M.: Skrivna Nemčija : Stauffenberg in mistična zarota proti Hitlerju {zgodovina}; BATTESTIN, J.: Osnove grafologije {psihologija}; IBERGER, J.: Načini gledanja {psihologija}*; BERNARD, E.: Deleženje : eseji {umetnost}; BERTONCELJ, A.: Prevzemi in združitve : model uravnoteženega upravljanja ključnih; dejavnikov uspeha {management}; IBO-RIS PAHOR [Zvočni posnetek] : [varuhu jezika in modrijanu nad zalivom : pisatelju Borisu Pahorju ob 95. rojstnem dnevu 26. avgusta 2008] {biografije}*; CAH-Žirovnik, V.: Zapeti ali od mode zadeti? : kako v dirki skozi življenje ujeti čimveč »ni mi žal« trenutkov {etnologija}; ICHE Guevara E.: Che {biografije}*; ČAR izročila : zapuščina Nika Kurenta {etnologija}; ČEBELARSKI terminološki slovar; {kmetijstvo}; DAROVEC, D.: Kratka zgodovina Istre; *DATIENNE, M.: Iznajdba mitologije {etnologija}*; DEVETAK, G.: Razmišljanja o ustvarjalnosti in marketingu {management}; IDOLENC, S.: Kratka o skoraj vsem : o zvezdah, genih in atomih {splošno}*; DOTIK svetnikov : vloga relikvij v krščanstvu na Slovenskem {verstvo}; ESTULIN, D.: Skupina Bilderberg : gospodarji globaliziranega sveta {politika}; FENG ŠUJ : Zdravo življenje s kitajskim naukom o harmoniji {mejne znanosti}; GEISTER, I.: Razodetja ptičjih imen {živalstvo}; GEOGRAFSKI informacijski sistemi v Sloveniji 2007-2008 {geografija}
GRADIŠEK, M.: Izbrana letalna področja : vodnik za jadralne padalce in zmajarje : Slovenija {šport}; HAANEL, C. F.: Master key system : tečaj samouresničitve {psihologija};
HALPERN, H. M.: Rezanje spon : osvobajanje od starševskih vezi : priročnik za odrasle, kako prekiniti odvisen odnos
s svojimi starši {psihologija}; IHARTMAN, F.: Mir in kazen : poročilo o tajni vojni med politiko in haaškim pravosodjem {politika}*; JEZIKOVNA prepletanja {jezikoslovje}; KOMAC, B.: Geografski vidiki poplav v Sloveniji {geografija}
KRALJ, G.: Izginuli in vrnjeni : pričevanja o uporih v Gvatemali in Latinski Ameriki {sociologija}; KRYSTAL, P.: Odstranjevanje karmičnih vezi : razumevanje krpanke preteklih življenj {psihologija}; LJUDSKA pripoved pod lipo domačo {etnologija}; ILUTHAR, B.: Proizvodnja slave : politika v popularni kulturi {sociologija}*; MAKAROVIČ, G.: Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke : novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo {politika}; IMLEKUŽ, J.: Burek. si?I : koncepti, recepti {sociologija}*; MOHLKE, M.: Mož, ki je premagal Amazonko {šport}; NATEK, K.: Slovenija : portret države {geografija}; NEVARNOSTI elektrostatike : osnovni pojmi, praktični varnostni ukrepi _ {tehnika}; INOVAK, M.: Poglavja iz filozofije in teorije prava {pravo}*; IOBAMA, B.: Pogum za upanje : misli o obnovi ameriškega sna {politika}*; OSTI, J.: Tek pod mavrico : eseji in literarnokritiški teksti o delih slovenskih pisateljic {literarna teorija}; OTOKI umetnosti : Milčku Komelju na 60. postaji {biografije}; IPAJNIK, M.: Prostitucija in trgovanje z ljudmi : perspektive spola, dela in migracij {sociologija}*; PARIS, E.: Jezuiti - skrivna vojska pa-peštva {verstvo}; PAVLIČ, D.: Govorica nevidnih sledi {pravo}; PETROVČIČ, V.: 70 najboljših receptov za hujšanje {zdrava prehrana}; PIŠOT, R.: Vsebine gibalne/športne vzgoje v predšolskem obdobju {šport}; REISP, B.: Zgodbe in podobe iz naše preteklosti {slovenska zgodovina}; RENAN, E.: Jezusovo življenje {verstvo}; SABATI-Šuster, A.: Avtogeni trening : pot do uravnoteženosti in sprostitve {alternativna medicina}
ISCHUSTER, T.: Varstvo rastlin : hitri vodnik : najboljša sredstva proti boleznim in škodljivcem {vrtnarstvo}*; SEMO-LIČ, A.: Igriva vadba za dojenčka spodbuja uspešen gibalni razvoj {nosečnost, dojenčki}; SENNETT, R.: Kultura novega kapitalizma {sociologija}; SMOLEJ, T.: Iz francoskega poslovenjeno : prispevki za zgodovino slovenskega literarnega prevoda {jezikoslovje}; SPOROČILA prostora : arhe : arheologija - arhitektura {arhitektura, urbanizem}; ŠAJN, K.: Pilates : pot do zdravja in dobrega počutja {šport}; ŠIBILA, M.: Rokometni vratar : tehnika, taktika, metodika {šport}; ŠTADLER, A.: Otroci in ločitev staršev : da bi odrasli lažje razumeli otroke {psihologija}; ŠTIBLAR, F.: Svetovna kriza in Slovenci : kako jo preživeti {gospodarstvo}; TAJ ČI : zdravo gibanje in sproščujoča meditacija {šport}; ITEPEŠ, M.: Z vetrom {potopisi}*; THAMER, H.-U.: Nacionalsocializem {politika}; VELKOVRH, C.: Glej, kako lep je ta naš svet : besedila ob razstavah fotografij naravne in kulturne dediščine s poti po Sloveniji {fotografija}
VINTAR, Š.: Terminologija : terminološka veda in računalniško podprta terminografija {jezikoslovje}; VITALE, J.: Ključ : kako doseči vse, kar si želimo {psihologija}; YONGEY, M.: Radost življenja : ključ do skrivnosti in znanosti sreče {psihologija}; ZABEL, I.: Eseji II : o moderni in sodobni umetnosti {umetnost}; ZAGORC, M.: Ples - ustvarjanje z gibom in ritmom {šport}; ZGODBE slovenskih popotnikov {potopisi}; ZUPAN, N.: Z dotikom do zdravja {alternativna medicina}; IŽIŠT, D.: Utrinki iz življenja za rešetkami {pravo}*
Dovolj časa za navdihujoče in sproščujoče sprehode po svetovih med knjižnimi platnicami vam želimo tudi v novem letu!
Še posebej priporočamo knjige z oznako * I
Maja Gregorič
a\ o o
(N
cC ^
(H
CÚ CJ
o
n
iS
cC M O
J
Križani
in še kaj iz Grčarevca i.
Križani je postavljen ob južni fasadi cerkve sv. Luke, vendar dejansko z njo nima nobene zveze, ker je njegova današnja namestitev posledica prestavitve v 20. stoletju. Kot znamenje je prvotno stal ob poti, ki je vodila mimo studenca1* v Grapi na obrobju Planinskega polja do cerkvice sv. Jedrti in naprej skozi Liplje v Planino. Ko so sredi petdesetih let minulega stoletja širili in asfaltirali zgornjo cesto (sedaj magistralna cesta Ljubljana-Po-stojna), so znamenje zvrnili v dolino. Tam je ležalo kak mesec dni, potem so vaščani na pobudo župnika dr. Antona Strleta kip prenesli ob severno zunanjščino cerkvice sv. Luke, pri čemer so preveč poškodovano ogrodje križa z dvokapno streho zamenjali z novim. Ko so v devetdesetih letih na cerkvi obnavljali novo fasado, so znamenje prenesli na današnje mesto.
S postavitvijo znamenj so se ljudje želeli vnaprej zavarovati pred naravnimi in drugimi nesrečami, lahko so jih postavili v zahvalo za uslišane prošnje; poseben pomen imajo znamenja v zvezi z romarskimi potmi. Pri znamenjih gre za evropski pojav, ki z najstarejšimi ohranjenimi primeri segajo do 14. stoletja, najbolj pa so se udomačila v 15. in 16. stoletju.
Umetnostni zgodovinar Marijan Zadnikar pravi, da je zlata doba nastajanja znamenj pri nas 17. stoletje. Med vzroki za to navaja tudi protireformacijo, ki je znamenja še prav posebej propagirala, zlasti zato, ker jim reformacijski čas ni bil naklonjen. Zanimivo je tudi mnenje ptujskega kronista Simona Povodna (1823), češ naj bi cesar Rudolf leta 1596 izdal odlok, da bi ob vseh cestah in poteh v njegovih deželah zaradi vedno bolj grozeče turške nevarnosti postavili znamenja; ljudje so jih tudi zares postavili. Tipološko ločimo več vrst znamenj, posebna skupina je leseno razpelo, postavljeno na javno mesto. Sestavlja ga križ kot nosilec korpusa z običajno
funkcionalno dvokapno strešico ter sam korpus. Ta zvrst se je raz-živela po vsej Sloveniji z izjemo primorskega dela, kjer so leseni križi domala neznani.
Ikonografski motiv Križanega se je najverjetneje razvil iz motiva Kristusovega križanja. Razcvet je doživel v času romanike, ko se je razvil tip zmagovitega Križanega (Christus Triumphans) s široko odprtimi očmi, včasih tudi s krono na glavi. Gotika je nasprotno izpostavila njegovo trpljenje (Christus Patiens). Vse do začetka gotike je Kristus pribit s štirimi žeblji, kasneje pa prevlada način križanja s tremi žeblji.
Križani v Grčarevcu je lesen in polnoplastično obdelan...
1* Leta 1894 so vaščani na mestu izvira studenca sezidali vodnjak, im. „Kotla". Razlog za njegovo postavitev je bila velika potreba po pitni vodi domačega prebivalstva, tranzitnih furmanov in gozdnih delavcev. Konec minulega stoletja je vodnjak sameval (po napeljavi vodovoda se je njegov pomen še zmanjšal); dokončno degradacijo je objekt z okolico utrpel nedavno. Trenutno na njem potekajo obnovitvena dela. Vpisan je v Register kulturne dediščine.
(Prihodnjič dalje)	Simona Kermavnar
r p
i/i<
e n
i c
o*
ť P
2 O
O ^
5ZENSK.COM
v Logatcu kar dvakrat!
Z veseljem sporočamo, da bo uspešnica 5žensk.com na odru Narodnega doma Logatec zaigrana DVA-krat, in sicer v nedeljo, 22. februarja ob 17. uri ZA IZVEN in ob 20. uri za Abonma komedije Občine Logatec. - Gostuje Špasteater. Režija: Tijana Zinajić. Igrajo: Katarina Čas, Marijana Brecelj / Iča Putrih, Mirjam Korbar Žlajpah / Nina Valič, Tina Gorenjak, Janja Majzelj / Mojca Funkl, Zvezdana Mlakar.
Vstopnice ZA IZVEN so na razpolago v Turistični pisarni Naklo in DZS, Tržaška 19, obe v Logatcu.
Org. in info: Občina Logatec, 01/ 7590-633, renata.gutnik@logatec.si«
Nekaj zanimivih številk v Knjižnici
Leto Š	tev. bral.	Izpo. knjige	Štev. knjig
1909			120
1914			310
1940			693
1946	80		
1963	155		3043
1968	323	5548	3749 1
1976	732	11583	6535
1983	1264		9938
1993		49180	24908
1994		55397	26135
1995		53073	28764
1996		57346	30325
1997		63379	32663
1998	1688	81290	35141
1999	2145	96947	37737
2000	2498	101276	40359
2001	2853	109744	43257
2002	3177	123833	45636
2003	3455	120665	48200
2004	3738	135964	51138
2005	4013	135767	54172
2006	4281	150293	57145
2007	4563	149896	60989
Zadnja leta ima Knjižnica tudi veliko neknjižnega grad va (avdiokasete, videokasete, CD plošče, CD-rome, DVD„ V letu 2007 smo imeli že 4312 enot neknjižnega gradiva.
G.K
Dogajalo se je v Logaškem o^^raju
Pred 120 leti je izšla za naše krajevno zgodovinopisje sila pomembna publikacija »Popis slavnostij, katere so se priredile v Logaškem političnem okraju 1888. leta v prosla-vljenje štiridesetletnice vladanja Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Frana Josipa I«. Knjigo je uredil Vojteh Ribnikar (na-dučitelj v Dolenjem Logatcu, predsednik „Društva učiteljev in šolskih prijateljev Logaškega šolskega okraja" in tajnik c. kr. Kmetijske družbe v Logatcu)
Zaradi priprav na slavnost sta se 20. aprila 1888 sešla župan Dolenjega Logatca Adolf Mulley in nadučitelj v Dol. Logatcu Vojteh Ribnikar s c. k. (cesarsko kraljevim) okrajnim glavarjem dr. Karoljem Russom. Glavar se je strinjal s predlogom slovesnosti ter obljubil pomoč. Tako je 23. aprila dolenjelogaško županstvo poslalo pismo vsem pomembnim možem v večjih občinah Logaškega okraja zaradi dogovora o organizaciji dogodka. Že 26. aprila se je v gostilni Arko v Dol. Logatcu zbralo 37 mož. Ustanovili so odbor za izvedbo programa slavnosti. Za predsednika odbora so izvolili župana Adolfa Mulleya, za tajnika pa Vojteha Ribnikarja; med odborniki najdemo poleg še zdaj več „živečih" logaških priimkov tudi notarja Ignacija Gruntarja ter dr. Stanka Stergerja, tasta Rudolfa Maistra.
Podobno, kot se danes ob pomembnih praznikih odpirajo nove zgradbe javnega pomena, so tudi takrat izkoristili jubilej za nekaj pridobitev v Logatcu. Tako se je Ribnikar zavzel za promocijo ter razvoj sadjarstva (kmetom za lastne potrebe in dodatni zaslužek), s tem v zvezi omenjamo sadni drevored
VABILO
It «ICijllAi
hAftl« priH-i
liĐ|;Hhlii [vclilliill ollhJ^
îJJ±|!av£ SvílCuM [jo^da	HVR»
«I li. rifvnfr^lui'^n L ■■
V firpslivlicnje ïtiridMtIkIdIce vJadfnjq
TBATîA JOÏIPA I.
diu 12. 93. jmgÉ. isůA. T LflsaWiír
ob cesti Logatec-Rovte, Ignacij Gruntar pa se je zavzel za posaditev drevoreda med Dol. in Gor. Logatcem (do Kalc), za obdaritev mladine s hrano in obleko, za zasilno (ambulanto) bolnišnico v tedanjem skladišču gasilskih naprav (ob sofinanciranju obeh logaških občin), za otvoritev Logaške posojilnice in za loterijo, katere dobiček bi šel za orodje in sadike novih sadnih vrst za šolske vrtove ter za knjige šolskih knjižnic v Logaškem okraju. Knez Hugo Windischgrâtz pa je prevzel pokroviteljstvo te slavnosti.
Med odborom, župani, društvi in drugimi sodelujočimi ter gostujočimi pomembneži je potekalo pestro dopisovanje. Začela se je priprava na slavnost, ki je bila določena za 22. in 23. julij. Za slavnost so pripravili posebno vabilo
Spored slavnosti je med drugim napovedoval: nedeljo 22. julija se slavnost začne s slovesno mašo na prostem pred gor-njelogaškim gradom ob 9h; po maši predstavitev predstojništev občin, društev, šol, c. kr. in farnih uradov c. kr. predsedniku baronu Andreju Winklerju in okrajnemu glavarju dr. K. Rus-su; ob 10.30 zasaditev prvih dreves v drevoredu Dol. Logatec - Gor. Logatec; ob 12h odprtje bolnišnice; ob 12.30 zasaditev začetnih dreves drevoreda ob cesti Dol. Logatec - Rovte; ob 13h otvoritev Logaške posojilnice; ob 14h banket; ob 16h veselica z loterijo (deset tisoč srečk, po 10 krajcarjev z osemindvajsetimi blagovnimi dobitki - različna orodja, najmanjši dobitek je bil požlahtnevalni nož, vreden 1,20 goldinarja, najvrednejša pa je bila slamoreznica, vredna 60 goldinarjev); ob 21h baklada in serenada pred stanovanjem okrajnega glavarja, na bližnjih hribih kresovi - na Sekirci umetelni ogenj in potem prosta zabava. Naslednjega dne, 23. julija, pa ob 9h živinska razstava v Dol. Logatcu; ob 13h izlet v Grčarevec, na Planinsko polje, v Laze in v Planino.
Kako kvalitetno je bila zasnovan program slavnosti, nam povedo podatki o pripravah. Slavnostni prostor je bil predviden na senožeti gospoda Dolscheina v D. Logatcu. Natančno je opisana scenografija, okrasitev in namen prostora, logistika poteka prireditve, njen program ter pogostitve. Pri upravnem odboru avstro-ogrskega Lloyda v Trstu so si izposodili zastave in ladijske plahte (ponjave) v primeru dežja ali močnega sonca. V Gradcu so si pri trgovcu Henriku Auerju izposodili magne-zično svetilnico („moč 700 drugih luči") in „bliskovne" luči.
(Prihodnjič o dvodnevnih prireditvah)
Gvido Komar
Društvo za mentalno zdravje
1360 VRHNIKA Tržaška cesta 33 E-pošta: dzm.zdravljenje@gmail.com Telefon: 031/643-782 Telefon: 041/341-081
Skupine za samopomoč - za ljudi s čustvenimi težavami v Logatcu
Obveščamo vas, da namerava Društvo za mentalno zdravje v Logatcu organizirati nadstandardno mentalno zdravljenje
- skupine za samopomoč. Trenutno zbiramo kandidate. Udeležba je brezplačana, število prisotnih na posamezni terapiji je omejeno na 20 udeležencev.
Če ste depresivni, nevrotični, žalujete, imate socialno ali kakšno drugo fobijo, psihosomatske motnje ali kakšno drugo tovrstno težavo, vas vabimo, da nas pokličete na telefonsko številko 041/341-081 za dogovor o vaši prisotnosti v skupini.
Zlatko Jaj
čanin
a\ o o
(N
cC ^
(H
CÚ CJ
o
n
iS
cC M O
J
Skupinska vadba v fitnesu
Vodene skupinske vadbe postajajo, ali bolje rečeno, ostajajo ena izmed najbolj obiskanih športno-rekreativnih zvrsti. Med bolj znanimvimi so: Step&TNZ aerobika, Pilates, vadbe na kolesih (Spinning, RPM) ter vadbe z utežmi (Body pump, Hot Iron).
Poleg naštetih skupinskih vadb, lahko med ponudbo nekaterih fitnesov opazimo tudi skupinske vadbe, ki potekajo na fitnes napravah. Zaradi vse večjega povpraševanja po osebnem trenerstvu fitnes centri organizirajo vadbe v skupini pod strokovnim nadzorom. Vaje so raznolike. Izvajajo se na kardio napravah, na trenažerjih in prostih utežeh. Program vsebuje tudi predavanja o pravilni prehrani, različna testiranja telesnih sposobnosti in značilnosti.
Katere so torej prednosti skupinske vadbe v fitnesu?
•	Omogoča uporabo različnih bremen in s tem tudi bolj usmerjeno vadbo.
•	Delo je v manjših skupinah (lažji nadzor posameznikov).
•	Gre za možnost prilagajanja vadbe posamezniku (bremena, izvedba vaje, itd.) in za individualni pristop.
•	Možna je širša ponudba dodatnih storitev znotraj vodene vadbe (seminarji o prehrani, brošure, testiranje telesnih sposobnosti in značilnosti).
•	Na voljo je uporaba večjega števila naprav, rekvizitov in pripomočkov ter večja raznolikost in pestrost vadbe.
•	Ugotovimo lahko, da je glavni cilj ohranjati dovolj visoko motivacijo za načrtno in vztrajno delo. Vsekakor to najlaže storimo z dobrim programom in rednimi testiranji podkožne maščobe. Le tako lahko zagotovimo nadzor posameznika in ne nazadnje njegov uspeh.
•	Več mišične mase pomeni večjo porabo kalorij in posredno z zmanjšanim vnosom le teh, tudi manj maščob. Vam je to kaj znano?
Kje torej lahko vadite?
Poleg fitnesa tudi bazen
Kajpak, v večjih fitnes centrih, ki imajo dovolj prostora, fitnes naprav in ustrezen strokovni kader. Eden izmed takih je tudi fitnes center Napoleon v Gostinsko rekreacijskem centru Zapolje pri Logatcu. Vadba poteka že drugo leto zapored. Glavni cilj vadbe je, »hujšanje po pameti« pod strokovnim vodstvom. Za kaj takega je treba veliko volje in odrekanja. Če se pridružite skupini, je to veliko laže, saj skupinski duh vleče in navdihuje.
Simon Miklavčič
r p
i/i<
e n
i c
o*
ť P
2 O
O ^
Mlaji so na Kalcah naznanili odločitev
za novo življenje.
Čestitamo!
Brane Pevec
Urnike knjižnic
Knjižnica Logatec
Tržaška cesta 44, 1370 Logatec, tel. 01 7541-722 / fax 01 7543-137, www.log.sik.si, knjiznica.logatec@log.sik.si ponedeljek, sreda, petek: 9.00 - 19.00 torek, četrtek : 12.00 - 19.00,
sobota: 8.00 - 13.00 Krajevna knjižnica Rovte torek: 15.00 - 19.00 / četrtek: 12.30 - 19.00
Krajevna knjižnica Hotedršice sreda: 16.00 - 19.00 / petek: 16.00 - 19.00
Knjižnica Vrh Sv. Treh Kraljev torek: 12.30 - 14.30 / petek: 17.00 - 19.00
Logaške novice, brezplačno glasilo občine Logatec; ISSN o35o 9281; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; uredništvo: Metka Bogataj, Albin Čuk, Alenka Gorza Jereb, Janez Gostiša, Mihaela Kavčič, Nevenka Malavašič, Darja Merlak, Branko Pevec, odgovorni urednik Marcel Štefančič; grafična zasnova: Goran Rupnik; Tisk: Bograf, d.o.o.o.; naklada 4100; naslov uredništva: Tržaška 15, Logatec 1370; tel. (01) 7590 600 ali 7590 626 ali 041 915 705; e-mail: logaske@logatec.si ali marcel.stefancic@kabelnet.net
Iz meseca pričakovanj v novo leto
Y našem Domu smo praznični december začeli z izdelavo adventnih venčkov. Med nami pa je bilo tudi nekaj takih, ki so venčke izdelali čisto sami. Skoraj na vsakih vratih v našem Domu je visel venček. Nismo pa pozabili niti na okra-ševanje božično smrekic. Z venčki, smrekicami, jaslicami so nam zaposleni pričarali praznično vzdušje; jaslice so to pot stale v recepciji.
Sv. Miklavž pa nas je presenetil že v petek zjutraj v jedilnici pri zajtrku. Prišel je z vsem spremstvom in skromnimi darili, ki smo se jih stanovalci zelo razveselili; ostale stanovalce pa je obiskal kar po sobah.
Obiskali pa so nas tudi pevci zbora Osnovne šole Tabor Logatec. Pod vodstvom Zdravka Novaka so nam zapeli lep venček pesmi, na koncu pa Sveto noč. Njihovo petje je prav lepo poslušati. Zaupali so nam, da nas še obiščejo. Ponovno nas je obiskal tudi upokojenski pevski zbor iz Logatca. Pod vodstvom Matije Logarja so nam zapeli nekaj prav lepih pesmi, Tončka Rudolf nam je recitirala, Franc Jeraj pa je nastop popestril še s harmoniko. Zaigrali so tudi kratek skeč. Po besedah, ki sta nam jih poklonila predsednik upokojencev Vladislav Puc in naša di-
rektorica Helena Primic, je sledil še venček narodnih. Seveda, obiskal nas je tudi Božiček. V prazničnem decembru so nas obiskali tudi otroci iz logaške Glasbene šole pod vodstvom Vinka Kralja. Program je povezoval učenec Žan, vsakdo od mladih glasbenikov nam je zaigral skladbo ali dve.
December smo popestrili še z novoletnim plesom, ki se ga je udeležilo veliko stanovalcev. Glasba je bila prijetna, ne preveč glasna, kar je nam starejšim bolj všeč. V kuhinji so nam pripravili več dobrot, pijače pa tudi ni manjkalo. Pri strežbi in klepetu so sodelovali tudi učenci s šole Tabor.
Pred kratkim smo imeli v našem Domu obisk dveh skupin otrok iz vrtca. Uprizorili so nam dve igrici. Večji so zaigrali igrico Jablana in črvi, manjši pa Ob bistrem potoku je mlin. Seveda, so jim pri igri pomagale vzgojiteljice. Vsi otroci so bili zelo prisrčni.
V januarju smo imeli praznovanje več rojstnih dni. Na sporedu naj bi bile še druge prireditve, vendar se je v domu pojavil virus in dejavnosti so odplavale po vodi.
Smo pa lahko iz sobe opazovali, kako je lepo snežilo.
Ivanka Pečenik
Prva obletnica Ognjiča
Ognjič, Društvo za zdravilne rastline Logatec je bilo ustanovljeno januarja lani s sprejemom statuta in plana dela.
T nom udeležilo 42 članov društva. Seminar smo končali z obiskom samostana v Stični pod vodstvom mag. Kukmana. Poleg muzeja krščanstva smo si ogledali še zeliščni vrt in prostore s trgovino, kjer pripravljajo čaje.
V maju smo organizirali nakup in menjavo sadik. Zaradi te akcije je na naših vrtovih vedno več zelišč in več vložka v zdravje. Na sestankih smo si člani redno izmenjevali zdravilne rastline; ogledali pa smo si tudi zeliščni vrt naše članice Angele Petkovšek. Poskrbeli smo za nakup strokovnih knjig in izmenjavo gradiva. Na srečanju sta o svojem delu in znanju z zelišči pripravili predavanje tudi članici Ljuba Vladič in Mojca Vidrih. Vera Nagode je demonstrirala kuhanje zdravilnih mazil. V jeseni smo organizirali predavanje z zeliščarjem Jožetom Majesom. Izvedli smo delavnice, na katerih smo delali voščilnice, kuhali mazila in pripravljali čaje za predpraznično popoldne na OŠ 8 talcev in za vse 4 prednovoletne sejemske dni na Cankarjevi, kjer smo občanom delili tudi strokovno gradivo.
Vsa predavanja in srečanja so bila dobro obiskana. Člane društva povezujeta druženje in izmenjava znanja in izkušenj o tem, kako si lahko sami pomagamo pri vzdrževanju in izboljšanju zdravja. Izobraževanje članov je šlo v dve smeri: medsebojno izobraževanje in drugo strokovno izobraževanje. Odlično je tudi medge-neracijsko povezovanje, saj so v društvu člani od 25 do 80 let. Tako število članstva vse bolj narašča; zdaj nas je že 79.
Za zdravje lahko veliko naredi vsakdo sam tudi s sodelovanjem v Društvu Ognjič. Če boste nabirali čaje, boste veliko v naravi - in že s tem naredili nekaj zase.
Metka Rupnik,
predsednica Društva Ognjič
Ali jih/se prepoznate?
Vseh ne; nekatere pa
Y decembrski številki Logaških novic smo spraševali, če se morda kdo ali če kdo koga prepozna na fotografijah, ki jih je bil objavil časopis Jutro 8. avgusta 1938. Našemu
poizvedovanju se je ljubeznivo odzval Andrej Tollazzi, ki je
prepoznal posamične sokole z obeh fotografij. Po njegovi pripovedi jih navajamo na obeh fotografijah.
g.ur.
Prvi z desne: Viktor Senica, starosta logaških sokolov, višji uradnik na logaškem srezu; v sredini: dr. Mirko Kajzelj, starosta ljubljanskega sokola; Prva z leve: Davorinka Dežela, učiteljica.
Visoko kakovostno hrano za pse in mačke pripeljemo do vašega doma zastonj, ter vam svetujemo o prehranjevanju vašega ljubljenčka.
Brezplačni vzorec naročite zdaj n;
lali po telefonu!
0
Q.
3
CD
1
z D
O
3
st
ar ej
š
Drugi z desne: Bojan Tollazzi, praporščak dece (kasnejši kapetan bojne ladje); tretja z desne: Marija Škrlj(?);peti z desne: Egon Conra-di, praporščak naraščaja (dolgoletni direktor Kompasa Slovenije)
rr^ akoj februarja lani se je seminarja z mag. Kukma-
r p
l/l'
e n
i c
a*
ť p
2 O
O ^
Kar petero Februarskih priznanj
Marija Ćehajić, Tilka Jerič, Franc Godina in Mario Kurtjak so prejeli priznanje za izjemne dosežke, za življenjsko delo pa Anka Vavken
Osrednjo občinsko prireditev ob kulturnem prazniku Prešernovem dnevu v Narodnem domu je 5. februarja zaznamovala podelitev štirih Februarskih priznanj osebnostim, ki so v letu 2008 dosegle izjemne dosežke na področju kulture; ta priznanja so prejeli Marija Ćehajić, Tilka Jerič, Franc Godina in Mario Kurtjak; za življenjsko delo pa je priznanje šlo Anki Vavken.
Župan J. Nagode -slavnostni govornik.
Iz govora župana Janeza Nagodeta na februarski slovesnosti
Po uvodnem pozdravu je župan med drugim dejal: »V mesecu, ko praznujemo dan kulture, se mnogim zaslužnim kulturnikom in kulturnim ustanovam podeljujejo za različna kulturna ustvarjanja in dosežke različno poimenovana priznanja in nagrade. Naša občina podeljuje že dvajset let na osrednji prireditvi ob dnevu kulture Februarska priznanja zaslužnim in uspešnim kulturnim delavcem... V celotnem obdobju je 47 občanov prejelo občinsko priznanje bodisi za življenjsko delo, bodisi za izjemne dosežke, in le eno leto ni bilo podeljenega priznanja.
Letošnji postopek izbire dobitnikov februarskih priznanj me še posebno veseli in navdihuje s ponosom, saj so tokrat predlagatelji izbrali resnično zaslužne osebnosti, ki prihajajo z več kulturnih področjih: od pisane besede prek likovnega ustvarjanja do glasbe. In predlogi so zajeli več generacij od mlajših do starejših. Zato bi ob tej priložnosti rad čestital predlagateljem, ki so zbrali pogum in iz sivine povprečnosti potegnili najboljše predloge.
Nocoj podeljujemo februarska priznanja petim osebam, kar nam potrjuje in dokazuje, da so kultura, delo posameznikov in doseženi uspehi v našem okolju še kako prisotni, da smo v Logatcu doma marljivi, ustvarjalni in zanimivi ljudje, kulturniki, ki skrbimo, da se kultura ohranja, razvija in promovira na vseh področjih in med vsemi generacijami. Vse to pa nas navdaja z upanjem, da bo tudi v prihodnje tako.«
Potem, ko je župan čestital vsem prejemnikom priznanj ter se jim zahvalil za nesebična prizadevanja, jim je obenem zaželel še veliko vztrajnosti, lepih uspehov in pohval. Vsem prisotnim pa je zaželel prijetno praznovanje Prešernovega dne.
Dobitnikom Februarskih priznanj je bila namenjena tudi vsebina dogodka, ki se je začela s slovesnim pozdravom Logaškega trobilnega ansambla pod vodstvom Roberta Albrehta in ob uvodni besedi povezovalke Anje Sedej. Slovesnost se je nadaljevala s slavnostnim govorom župana Janeza Nagodeta in s podelitvijo priznanj, kar je bilo prav gotovo vrhunec prireditve. Tega je odlikovala kratka predstavitev vseh dobitnikov ob sliki, izbrani glasbi in besedi Bojana Leskovca in utrinkih, ki jih je ob različnih dogodkih zabeležila kamera Primoža Godine. Tako je številno občinstvo v veliki dvorani Narodnega doma občutilo in zaznalo pomen umetniškega ustvarjanja, predvsem pa ljubezen in predanost glasbenemu, likovnemu, literarnemu, gledališkemu in folklornemu izrazu vsakogar izmed nagrajencev.
Prireditev, katero so pod okriljem Občine Logatec, koordi-natorke za kulturo in turizem Renate Gutnik, sooblikovali predlagatelji priznanj, se je končala ob zvokih kitar, solistk Katje Razložnik in Špele Simonišek ter kitarskega orkestra Glasbene šole Logatec pod vodstvom Mihe Megliča.
Iz utemeljitev
Za izjemne dosežke so Februarsko priznanjem prejeli Franc Godina, je predsednik Društva likovnikov Logatec od leta 2005. S svojim prizadevnim delom v društvu je v treh letih predsedovanja z veliko dobre volje in neprestane želje po druženju in aktivnosti likovnih ustvarjalcev nenehno na različne načine spodbujal likovnike iz Logatca pa tudi bližje okolice k aktivnemu likovnemu çnovanju in razstavljanju. Po njegovi zaslugi se od leta 2005 v Logatcu odvija vsakoletni likovni ex-tempore. Kot poseben dosežek, za katerega pa si Franc Godina, poleg siceršnjega organizacijskega in ustvarjalnega dela v društvu, po mnenju članov Društva likovnikov Logatec, zasluži Februarsko priznanje za izjemen dosežek na področju kulture v najširšem pomenu, pa je izid »Kataloga likovnih del Društva likovnikov Logatec« v letu 2008, kar je do sedaj edina tovrstna publikacija v logaškem prostoru in ne predstavlja samo likovno, pač pa tudi edinstveno knjižno delo o logaški likovni ustvarjalnosti, ki lahko služi kot spodbuda likovnemu ustvarjanju tudi bodočim rodovom. Marija Ćehajić, učiteljica likovne vzgoje in mentorica likovne dejavnosti, z vso tankočutnostjo in strokovnim znanjem uspe v mladih poiskati nadarjenost in jo nadgraditi. Njeni učenci pod njenim mentorstvom osvajajo številna mednarodna, državna in občinska priznanja in nagrade. Ne gre prezreti izjemno lepe likovne opreme šolskih prostorov in šolskega glasila pa treh zelo odmevnih prodajnih likovnih razstav in niti likovne opreme Doma starejših. Njen zadnji podvig, ki ga je opravila skupaj z učenci, je poslikava stropov v štirih kopalnicah Doma. Izjemne dosežke Marije Ćehajić potrjujejo tudi uspehi njenih učencev pri nadaljnjem šolanju na umetniških akademijah. Takole pravi ena od izjav: »Marija Ćehajić je učiteljica, ki ji je uspelo dokazati, da zna risati vsakdo, ki to želi, in da se bistvo ne skriva v čistih, popolnih linijah, ampak zgolj v preprostih idejah, učiteljica, ki me je prepričala v to, da je pot, po kateri danes stopam, tista prava.«	HSfc
Mario Kurtjak, mladi logaški kitarist, študent Aka- ^^ demije za glasbo in Fakultete za kemijo v Ljubljani, J™^ je prejel Februarsko priznanje za izjemne študijske in tekmovalne ter poustvarjalne glasbene dosežke na državnih in mednarodnih tekmovanjih in koncertnih odrih. Že kot srednješolec je prejel Škerjančevo nagrado za študijske in poustvarjalne dosežke, leta 2008 pa je s Triom IRENEMA prejel Prešernovo nagrado Akademije za glasbo, in sicer za izvedbo koncertov v okviru cikla GM ODER (beri: ge em oder). Kljub svoji mladosti velja za izjemnega interpreta kitarske glasbe z izrazitim smislom za muzikalnost in obvladovanje kitarske tehnike. S svojimi izjemnimi umetniškimi glasbenimi dosežki in nadarjenostjo je Mario Kurtjak ime Logatca in logaške Glasbene šole ponesel v mnoge kraje po Sloveniji in tujini; je torej odličen ambasador bogate glasbene kulture na Logaškem.
Tilka Jerič, aktivna članica bralnega krožka Žarek in Literarnega društva Zeleni oblaki, je prejela Februarsko priznanje za izjemne dosežke za svoje pisateljsko delo, ohranjanje pisne dediščine
ter prispevek k bogatitvi domoznanstva. V knjigi Moj mali veliki Novi svet je namreč objavila kroniko, ki jo je pisala Štefanija Nagode in tako pred pozabo in uničenjem rešila izjemno pričevanje o življenju ljudi Novega sveta in Hotedršice. Kjer je zgodbo končala Štefanija, je nadaljevala Tilka, ki je z izdajo knjige uresničila svoje mladostne sanje. Neizmerno zaljubljena v svoj Novi svet je z izjemno tenkočutnostjo in občutkom za verodostojno zgodovinskost popisala življenje, ki ga je živela ona, njena družina ter sorodniki in vaščani. Mnogo usod, trpljenja, vojnih dogodkov ... vse to najdemo med listi knjige Moj mali veliki Novi svet, s katero ohranja spomin na čas, ki se nepreklicno izteka, novim generacijam pa ponuja iskren in natančen pogled v čas, ki je ljudem dajal tako malo, da so mnogi z ladjo odpluli v Ameriko, novemu življenju naproti.
Anka Vavken, prejemnica Februarskega
priznanja za življenjsko delo Anka Vavken je ena izmed ustanoviteljic Kultur-fl no športnega društva Trate ter nato tudi dolgoletna
članica in voditeljica folklorne skupine Trate s svojevrstno posebnostjo prav zaradi članov, ki so si zaradi pozitivne vneme Vavknove po opravljenem kmečkem delu radi vzeli čas še za vaje. S svojo dobro voljo in zagnanostjo ter ljubeznijo do kulturnega izročila se je folklorna skupina predstavila na neštetih kulturnih, turističnih in športnih prireditvah, navduševala obiskovalce Gregorjevega sejma, sejma Alpe Adria, upokojence v logaškem ali vrhniškem domu starejših in na kulturnih prireditvah v kraju. Aktivno sodeluje tudi v dramski sekciji Kulturno športnega društva Trate kot igralka in scenaristka. Vedno je bila in še vedno je pravi naslov za pripravo aktualnih skečev, za predstavitev zanimivih dogodkov v šaljivih verzih. Prav njej se je porodila ideja za razstavo največjih kmetijskih pridelkov na Tratah, iz česar je nato nastal sloviti Kmečki praznik na Medvedjem Brdu.
NevMa
Foto: Drago Malavašič
S kolom zabito in smolo zalito
Električna vreča
V teh časih recesije in varčevanja, ko je bilo ob odjugi v začetku februarja le vode obilo, je marsikje zmanjkovalo elektrike. Na Logaškem menda ne. In zakaj ne? Ker so se vrli elektri-čarji odločili, da bodo vsako kapljo presežne elektrike spravili.
Če ne drugače, pa kar v vrečo za smeti.
Domiselno, ka-li?	KRAS
Zakaj pa ne?!
Voznik Clia iz Kranja si je mislil: »Zakaj ne bi parkiral sredi krožišča; tu je vendar prostora vselej dovolj!
B. Pevec
Miškino slovo ob prihodu bivola
Slovensko združenje taijiquan hram CSN, hram izvornega izročila tradicionalnih kitajskih veščin, je v Centru vojnih veteranov Slovenije v Logatcu organiziralo že deveto, praznovanje kitajskega novega leta - praznika pomladi. Krog kitajskega zodiaka se je zavrtel, in 7. februarja je zavladal ljudem bivol. Obeta se dobro leto, v znamenju novega zagona in odpiranju novih možnosti. Kar bomo z dobrim načrtom začeli, bomo v tem letu uspešno poželi. Bivol ne mara površnosti, stresa, hitenja, s treznostjo svoje načrte začenja.
Tako smo tudi člani združenja načrtno začeli kitajsko novo leto. Prisluhnili smo nagovoru našega mojstra gospoda Chena Shi Ninga, ki nam je poleg najboljših želja priporočal marljivo vadbo in zaželel veliko uspehov ob odkrivanju skrivnosti kitajskih veščin gibanja. Z zanimanjem smo si ogledali projekcijo fotografij iz njegove zadnje poti po Kitajski, prisluhnili predstavitvi kitajskega horoskopa »Ples dvanajstih živali« in odkrivali skrivnosti gojenja bonsajev.
Kitajske mesne in vegetarijanske jedi so nam dale moči za
plesno rajanje ob prijetni glasbi. Tudi družabne igre so prišle na vrsto in polnočno obdarovanje. Ob slovesu smo si zaželeli v letu bivola še enkrat vse najboljše, Logatčanom pa zaželeli naj jih bivol skozi svoje leto vodi po poti zdravja, sreče in harmonije.
Vili Černivec
Lipa^ Lipa^ Lipa# Lipa# LipaW
Andrej Abrahamsberg s.p., B. Kalina 6,5250 Solkan Priporočamo kvalitetno, ekološko neoporečno kritino,
pri nas že 20jet brez reklamacij Najstarejša evropska proizvodnja od leta 1250
www^kritina-sintersl MONIER...PRdDUKTE...DÀC^ZIEGEL!
^ "^Všérri hvala za strokoven^p^	!
Že več Icot 1000 zadovoljnih kupcem!/ po celi Sloveniji
Dobri gospodarji so dovzetni za strokovno podučitev
o o
(N
cC ^
(H
CÚ CJ
o
n
iS
M
cC M O
J
IlirLEJNA
m

SELIŠKAR
Idrijska cesta 43,1360 Vrhnika
T: 01/750 54 97
www.avtohisa-seliskar.si
r p
m ^
S §
P
o*
ť P
K) O
O ^
sre( skríva'
v majhnjh
stvareh i*"
Cenejše plačevanje položnic v Abanki
Majhne stvari v življenju nam prinašajo veliko zadovoljstva. V Abanki lahko do 31. 3. 2009 plačujete položnice po nižji ceni, samo 94 centov za položnico. V poslovalnici si lahko uredite tudi enostavnejši in ugodnejši način plačevanja obveznosti s trajnim nalogom ali prek spletne banke Abanet.
ABANKA
www.abanka.sl I lnlb@abanka.sl I Abafon 080 1 360	BANKA PRIJAZNIH UUDI

ogaške novice
Glasilo občine Logatec, 19. februar 2009, letnik XL, št. 2
Uradne objave
r
o
CTQ P
1/1
e n
c
o
Ctl

r
u p
2 O O
Ol
r-f i
i 4.
S 5. 2
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - Uradno prečiščeno besedilo 2 in 76/08), 8., 9. in 11. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07 in 103/07 - ZPolS-D), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 - Uradno prečiščeno besedilo 4, 17/08, 21/08 - popr., 76/08 - ZIKS-1C) ter v skladu z 16. členom Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 7-8/08) je Občinski svet Občine Logatec na 20. redni seji, dne 12. 2. 2009, sprejel
ODLOK O OGLAŠEVANJU V OBČINI LOGATEC
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen (predmet odloka)
S tem odlokom se za območje občine Logatec (v nadaljevanju: občina) ureja uporaba lokacij za postavitev objektov ali naprav za oglaševanje v komercialne namene, oglaševanje za lastne potrebe, oglaševanje za potrebe volitev in promocijo kraja ter se določijo pogoji, načini in obveznosti za postavitev objektov in naprav za oglaševanje ter izvajanje dejavnosti oglaševanja in obveščanja na območju občine.
2.	člen (namen obveščanja)
1.	Oglaševanje in obveščanje obsega vse vrste posredovanja obvestil in sporočil z oglasnimi sredstvi za slikovno in zvočno oglaševanje širši javnosti.
2.	Oglaševanje za lastne potrebe obsega predstavitev dejavnosti oziroma blaga pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov na lokaciji, kjer se izvaja ta dejavnost.
3.	Oglaševanje za promocijo kraja obsega informiranje o prireditvah in projektih, ki se izvajajo pod pokroviteljstvom občine in / ali EU.
3.	člen
(določitev lokacije postavitve) Lokacije za postavitev objektov za oglaševanje, ki se uresničuje v komercialne namene, za plakatiranje ob volilni kampanji in lokacije oglaševanja za namen
promocije kraja in projektov EU, se določijo na podlagi meril za določitev lokacij po določilih tega odloka v skladu s prostorskimi akti občine.
II. TIPOLOŠKA IN OBLIKOVNA DEFINICIJA OBJEKTOV IN NAPRAV OGLAŠEVANJA
4.	člen (tipološke skupine)
Objekti in naprave oglaševanja spadajo v dve tipološki skupini, in sicer v nepre-mi čne ter premične objekte in naprave oglaševanja.
5.	člen
(nepremični objekti in naprave oglaševanja) Med nepremične objekte in naprave oglaševanja spadajo zlasti:
1.	Veliki ploskovni objekti in naprave oglaševanja, katerih površina znaša min. 12 m2 in maks. 40 m2 in so obojestranski ali enostranski ter se lahko pojavljajo v različnih izvedbah, in sicer:
•	veliki pano (mega board, giga board je dvonožni ali enonožni, glede na vrsto pa enostranski ali dvostranski ter površine nad 18 m2;
•	jumbo pano je samostoječi enonožni ali dvonožni, stenski ali obešeni, glede na vrsto pa enostranski ali dvostranski ter površine do 12 m2;
•	rolo pano je tehnološka nadgraditev jumbo panoja z izmenljivo vsebino; osvetljen z notranje strani ter površine do 12 m2;
•	roto pano je objekt za obveščanje in oglaševanje, običajno dimenzije 6 x 3 m, tako da se na njem s pomočjo prizem vsebine izmenično pojavljajo;
•	elektronski prikazovalnik predstavlja s tehnične plati televizijo na prostem, ki jo je moč upravljati na daljavo.
2.	Mali ploskovni objekti in naprave oglaševanja, katerih površina znaša min. 0,7 m2 in maks. 4,2 m2 in so obojestranski ali enostranski ter se pojavljajo v okviru elementov mestne opreme (postajališča za avtobus, kioski in podobno) ali samostojno, in so lahko v različnih izvedbah: enonožni ali dvonožni, glede na vrsto pa enostranski, dvostranski ali stenski (stenski ali obešeni plakatni panoji, rotopanoji, svetlobni panoji, elektronski, svetlobni prikazovalniki in drugo).
3.	Svetlobne vitrine (city light), katerih površina znaša min. 0,7 m2 in maks. 2,1 m2 in so obojestranski ali enostranski.
Volumski objekti in naprave oglaševanja, ki jih določa širina projekcije min. 1,1 m in maks. 1,8 m ter višina maks. 3,5 m, pojavlja pa se lahko v različnih izvedbah (plakatni stebri, svetlobni stebri, elektronski prikazovalniki in podobno) in različnih oblikah (okrogli, tristrani in drugi). Ulični transparent, ki ga določa največja možna dimenzija 8 m (širina) in 1 m (višina), pri čemer se obeša pravokotno na cestišče na obstoječo konstruk-
cijo, zid oziroma steber, z dvojno varovanimi jeklenimi vrvmi ali s posebno nosilno konstrukcijo, lahko pa je tudi pritrjen na konstrukcijske elemente
nadvoza preko javne ceste.
6.	Obešanke na drogovih javne razsvetljave so objekti za obveščanje in oglaševanje, ki se nameščajo na drogove javne razsvetljave, velikosti največ 1,5 m2.
7.	Slikovno ali pisno obdelane stene zgradb, površine gradbenih odrov, svetlobne projekcije na stene zgradb ali talne površine.
8.	Slikovna oprema talnih javnih površin, konstrukcijskih elementov javne infrastrukture (pokrovi jaškov).
9.	Prenosljivi ulični panoji, ki jih določa površina min. 0,7 m2 in maks. 1,4 m2 in so obojestranski ali enostranski.
10.	Zastave so maksimalne širine 2,8 m, vrh droga ne sme biti višji od drogov javne razsvetljave, spodnji rob zastave mora biti na višini najmanj 4,5 m.
11.	Totem ali končna tabla je objekt za obveščanje in oglaševanje, ki je namenjen obeleževanju poslovnih, gostinskih in trgovskih stavb in dejavnosti (za lastno oglaševanje). Postavlja se jih izključno v neposredni bližini stavbe, o kateri obvešča znotraj lastnega funkcionalnega zemljišča.
12.	Usmerjevalne table so tipizirane, postavljajo se v skladu z veljavnimi predpisi o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah.
6. člen
(premični objekti in naprave oglaševanja) Med premični objekte in naprave oglaševanja spadajo zlasti:
1.	Slikovno ali pisno obdelana vozila, ulični panoji, ki jih prenašajo ljudje. V to
skupino sodijo tudi avtobusi, taksi vozila, vozila avtošole in ostala cestna ter železniška vozila, zračna in vodna plovila ter ljudje kot nosilci sporočil površine maks. 1,4 m2.
2.	Zvočne naprave, in sicer v skladu z določili predpisa, ki ureja hrup v naravnem in življenjskem okolju.
III. MERILA ZA POSTAVITEV IN OBLIKO OBJEKTOV IN NAPRAV ZA OGLAŠEVANJE
7.	člen (vrste meril)
Na območju občine veljajo splošna in posebna merila za postavitev in obliko objektov in naprav za oglaševanje.
3.1. SPLOŠNA MERILA
8.	člen
(splošna prepoved postavljanja objektov in naprav oglaševanja) Objektov in naprav za oglaševanje ni dovoljeno postavljati:
•	v javne parke, parkovne ureditve in pokopališča, razen okroglih oglaševalskih stebrov,
•	na zelenice, ki so funkcionalni del stanovanjskih sosesk in območij,
•	ob vodotoke,
•	na lokacijah, kjer ovirajo vedutne poglede na naselje, naravna okolja, kvalitetne mestne ureditve, arhitekturo objektov in na elemente naravne in kulturne dediščine,
•	na lokacije, ki niso v skladu z veljavnimi cestnoprometnimi predpisi in predstavljajo oviro prometne varnosti, kar velja tudi za čas postavljanja oglaševalskih sporočil.
9.	člen
(minimalne tehnične zahteve)
1.	Objekti in naprave oglaševanja morajo biti:
•	oblikovani enotno v isti oglaševalski coni (oglaševalska cona je celotno vidno polje med dvema križiščema ali dvema cestnima odcepoma),
•	postavljeni v sklenjene celote v okviru mestnih ureditev,
•	barve konstrukcije oziroma okvirjev naj bodo enake tonu konstrukcije, na katero so objekti in naprave pritrjeni (konstrukcija obešank na drogovih javne razsvetljave). Objekti in naprave oglaševanja so lahko opremljeni z grbom Občine Logatec. Na objektu oziroma napravi mora biti vidna oznaka oglaševalca in podatki o dovoljenju,
•	postavljeni tako, da so v istem vidnem polju horizontalno poravnani,
•	sorazmerno usklajeni z okoljem, v katerega so umeščeni,
•	postavljeni tako, da ne povzročajo sporočilne zasičenosti posameznih am-bientov ali območij,
•	tehnično neoporečni in varni, kar oglaševalec dokaže z izvedbeno tehnično dokumentacijo.
2.	Postavljen objekt za obveščanje in oglaševanje mora zagotavljati varen in
nemoten:
•	promet vseh udeležencev cestnega prometa,
•	dostop za uporabnike sosednjih površin oziroma zemljišč,
•	dostop do komunalnih objektov in naprav,
•	vzdrževanje ceste in komunalnih vodov.
10.	člen
(obveznost pridobitve dovoljenj) Za vse objekte in naprave oglaševanja in njihovo postavitev mora oglaševalec
pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja za postavitev na podlagi veljavne prostorske in prometne zakonodaje.
3.2. POSEBNA MERILA
11.	člen
(merila za velike ploskovne objekte in naprave za oglaševanje)
1.	Praviloma se jih postavlja ob mestnih vpadnicah, na oporne zidove, na slepe fasade objektov - praviloma degradiranih, na stene konstrukcij podvozov in nadvozov, v območjih večjih trgovskih in športnih centrov, razen velikih panojev, ki se jih postavlja izključno v pasu ob hitrih cestah ali avtocestah.
2.	Postavlja se jih glede na podlago navpično, glede na cestišče pravokotno ali vzporedno. Postavitev ne sme ovirati prometnih ureditev oziroma ogrožati prometne varnosti.
3.	Pri postavitvah več objektov in naprav oglaševanja vzporedno na cestišče mora biti razmak med njimi od 0,1 m do 1,5 m. Vzporedna postavitev večjih objektov in naprav pravokotno na cestišče ni dovoljena.
4.	Zaporedna postavitev objektov in naprav oglaševanja pravokotno na cestišče se ureja po parih. Razmak med objektoma oglaševanja mora biti enak dvakratni širini le-tega. Razmak med paroma v zaporedni postavitvi mora biti enak štirikratni širini objektov in naprav, razen v conah, kjer je prostor opremljen z ulično razsvetljavo. V tem primeru se razmaki med pari urejajo v ritmu drogov javne razsvetljave.
5.	Velikost sporočil na objektih in napravah oglaševanja je praviloma omejena z velikostjo oglaševalne površine naprave za oglaševanje.
6.	Velikih ploskovnih objektov in naprav za oglaševanje ni dovoljeno nameščati na stanovanjske stavbe v območju stanovanjskih sosesk, na vrtne ograje stanovanjskih hiš in javnih zgradb. Izjemoma se jih lahko postavi na slepe fasade, ki niso del oblikovane fasade objekta in degradirane fasade, če predlog podaja rešitev za kvalitetnejšo zasnovo fasade.
12.	člen
(merila za male ploskovne objekte in naprave za oglaševanje)
1.	Praviloma se nameščajo na degradirane slepe fasade, oporne zidove, konstrukcije podvozov in nadvozov, kot sestavni del elementov mestne opreme (postajališča javnega prometa, nadstrešnice), prostostoječe v območjih mestnih ureditev, na in ob površinah za pešce in površinah pred poslovnimi stavbami.
2.	Prostostoječa postavitev ne sme ovirati poti pešcev, prosta širina pločnika mora biti min. 2 m, oddaljenost od vozišča min. 3 m.
3.	Malih ploskovnih objektov ni dovoljeno postavljati v kombinaciji z velikimi objekti in napravami oglaševanja ter volumskimi objekti in napravami oglaševanja, na vrtne ograje stanovanjskih in poslovnih objektov, na oblikovane fasade objektov.
4.	Male ploskovne elemente se lahko postavlja v skupine tako, da je med posameznimi elementi v skupini enak presledek, ista orientacija, enotna velikost in oblika ter enoten višinski gabarit.
13.	člen (merila za svetlobne vitrine)
1.	Samostoječe svetlobne vitrine se praviloma postavljajo:
•	v območja sodobnih urbanih ureditev,
•	na in ob površine za pešce,
•	na površine pred poslovnimi stavbami,
•	na parkirišča poslovnih in trgovskih centrov.
2.	Svetlobnih vitrin ni dovoljeno postavljati v drevorede in v zelenice med voziščem in pločnikom ali kolesarsko stezo.
3.	Način postavitve samostoječe svetlobne vitrine:
•	praviloma se postavlja najmanj v paru,
•	postavitev ne sme ovirati poti pešcev, zagotovljena širina prostega pločnika je najmanj 2 m, zagotovljena oddaljenost od vozišča pa najmanj 3 m.
4.	Samostoječe svetlobne vitrine morajo biti oblikovane enotno v posameznem vidnem območju.
5.	Svetlobna vitrina v avtobusnih postajališčih je lahko vgrajena v objekt avtobusnega postajališča tako, da je njena oglaševalna stran pravokotna na os vozišča.
14.	člen
(merila za volumske objekti in naprave oglaševanja)
1.	Praviloma se nameščajo v območjih mestnih ureditev na površinah za pešce.
2.	Postavitev ne sme ovirati poti pešcev, prosta širina pločnika mora biti min. 2 m, oddaljenost od vozišča min. 3 m. Prepovedano je nameščanje v kombinaciji z velikimi in malimi objekti in napravami oglaševanja.
15.	člen
(merila za ulične transparente)
1.	Ulični transparent mora biti obešen pravokotno na cestišče na obstoječo konstrukcijo, zid oziroma steber, z dvojno varovanimi jeklenimi vrvmi ali s posebno nosilno konstrukcijo, lahko pa je tudi pritrjen na konstrukcijske elemente nadvoza preko javne ceste. Spodnji rob transparenta je najmanj 5,5 m nad voznim pasom ceste. Transparent je lahko največje možne dimenzije 8 m (širina) in 1 m (višina). Izdelan mora biti iz neodsevnega materiala.
2.	Obešanje transparentov mora oglaševalec naročiti podjetju, ki je registriran za takšno dejavnost.
3.	Postavitev transparenta je dopustna za vsebine z namenom promocije mesta, drugo oglaševanje (promocija gospodarskih subjektov, obveščanje o otvoritvah komercialnih objektov, popustih, akcijah ipd.) na transparentih ni dovoljeno.
16.	člen
(merila za obešanke na drogovih javne razsvetljave) Nosilci (obešanke) na drogovih javne razsvetljave so lahko nameščeni na zunanjem robu ceste in v sredini ceste med voznima pasovoma, montirani pa morajo biti tako, da je spodnji rob oddaljen od tal najmanj 4,5 m. V primeru posebnih prevozov mora izvajalec oglaševanja pravočasno in na lastne stroške začasno odstraniti obešanke, ki bi lahko ovirale tak prevoz.
17.	člen
(merila za slikovno ali pisno obdelane stene zgradb, površine gradbenih odrov, svetlobne projekcije na stene zgradb ali talne površine)
1.	Slikovno ali pisno obdelane stene zgradb niso dovoljene:
•	v območju mestnega središča, razen če so poslikane umetniško ali podobno umetniško obdelane in so del celostne podobe objekta,
•	na stanovanjskih zgradbah v stanovanjskih soseskah, razen pri oglaševanju za lastne potrebe.
2.	Slikovno ali pisno se lahko obdelajo:
•	slepe fasade, ki niso del oblikovane fasade objekta,
•	oblikovane fasade poslovnih objektov, če predlog podaja rešitev za kvalitetnejšo zasnovo fasade.
3.	Dimenzije in oblika morajo spoštovati razmerja in arhitekturne kvalitete obstoječih stavb. Tovrstni posegi niso dovoljeni na arhitekturno členjenih elementih fasad in oblikovanih talnih vzorcih. Dimenzije in oblika sporočila se obravnava in o njej odloči na pristojni občinski službi za komunalno gospodarstvo. Ne smejo vsebovati prometnih shem.
18.	člen
(merila za slikovno opremo talnih javnih površin in konstrukcijskih elementov javne infrastrukture)
1.	Dovoljeno je oglaševanje samo za namen kulturnih in ostalih javnih prireditev širšega pomena. Oglaševanje je dovoljeno samo do zaključka prireditve. V 24 urah po zaključku prireditve mora oglaševalec oglaševalne površine vrniti v prvotno stanje.
2.	Dimenzije in oblika morajo spoštovati razmerja in arhitekturne kvalitete obstoječih stavb. Tovrstni posegi niso dovoljeni na arhitekturno oblikovanih talnih vzorcih. Dimenzije in oblika sporočila se obravnava in o njej odloči na pristojni občinski službi za komunalno gospodarstvo v postopku na osnovi predloga oglaševalca.
19.	člen
(merila za prenosljive ulične panoje)
1.	Prenosljivi ulični panoji se uporabljajo za oglaševanje kulturnih prireditev, humanitarnih akcij in drugih prireditev, pomembnih za občino ter za oglaševanje ob volilni kampanji.
2.	Izjemoma je dovoljeno oglaševanje s prenosljivimi uličnimi panoji na javni površini za namen oglaševanja za lastne potrebe, in sicer po en pano na poslovno enoto. Oglašuje se samo v odpiralnem času poslovne enote.
20.	člen (merila za zastave)
Uporablja se jih lahko samo za oglaševanje za lastne potrebe. Postavlja se jih samo na zemljišču v lasti ali najemu podjetja, ki oglašuje za lastne potrebe in le izjemoma na javni površini s soglasjem pristojne občinske službe.
21.	člen
(merila za slikovno ali pisno obdelana vozila in panoji, ki jih prenašajo ljudje) V to skupino spadajo mestni avtobusi, taksi vozila, vozila avtošole in ostala
cestna in železniška vozila, zračna in vodna plovila ter ljudje kot nosilci sporočil površine maks. 1,4 m2.
(N
n
c^ O
o
(N U cC

(D CJ
o
n
iS
•M
cC M O
J
r
o
CTQ P
i/i<
e n
c.
o
Ctl

r
u p
2 O O
Ol
r-f i
K)
IV. PRIDOBIVANJE PRAVICE UPORABE LOKACIJ 4.1. Splošne določbe
22.	člen
(merila za pridobitev pravice za postavitev objektov)
1.	Pravico za postavitev objektov in naprav za oglaševanje se lahko pridobi:
•	na podlagi javnega razpisa, kadar gre za oglaševanje na velikih ploskovnih objektih in napravah ali svetlobnih vitrinah, kolikor ima občina na zemljiščih in objektih (v nadaljnjem besedilu: nepremičnine), kjer se postavljajo, lastninsko, stvarno ali katero drugo pravico;
•	na predlog oglaševalca, kadar gre za nepremičnine, na katerih občina nima lastninske ali katere druge pravice in so vidne z javnih površin, ali kadar gre za oglaševanje na objektih in napravah za oglaševanje, ki niso veliki ploskovni objekti in naprave ali svetlobne vitrine na nepremičninah, na katerih ima občina lastninsko, stvarno ali katero drugo pravico.
2.	V obeh primerih iz prejšnjega odstavka je za postavitev objekta ali naprave za oglaševanje potrebno pridobiti:
•	ustrezno dovoljenje v skladu z veljavno prostorsko zakonodajo in zakonodajo s področja graditve objektov,
•	ustrezna soglasja v skladu z veljavno prostorsko in prometno zakonodajo,
•	dovoljenje pristojne občinske službe za komunalno gospodarstvo.
3.	Če leži zemljišče, na katerem naj bi bil postavljen objekt za oglaševanje, ki izpolnjuje pogoje in zahteve, določene s tem odlokom, v območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovalni pas objekta gospodarske javne infrastrukture, ali v območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovano območje, mora investitor pred začetkom gradnje takšnega objekta za oglaševanje pridobiti soglasje pristojnega organa oziroma službe.
4.2. Pridobivanje pravice uporabe lokacij na osnovi javnega razpisa
23.	člen (javni razpis)
1.	Pravico uporabe lokacije za oglaševanje na nepremičninah, na katerih ima občina lastninsko, stvarno ali katero drugo pravico, pridobi oglaševalec na
podlagi javnega razpisa praviloma za dobo treh let za velike ploskovne objekte in naprave za oglaševanje ali svetlobne vitrine.
2.	Odločbo izda pristojna občinska služba za komunalno gospodarstvo. S to odločbo se določijo pogoji za izvajanje oglaševanja, višina in način plačevanja takse skladno z določbami odloka, ki ureja občinske takse. Če oglaševalec izpolnjuje do občine vse obveznosti, določene z odločbo, se obdobje iz prejšnjega odstavka lahko podaljša za enako obdobje z odločbo pristojnega organa, izdano na vlogo oglaševalca. Vse proste lokacije se lahko po preteku obdobja, za katerega je bila izdana odločba, ponovno oddajo z javnim razpisom.
3.	Če se pokaže drugačna potreba izrabe prostora, mora oglaševalec po prejetem obvestilu pristojnega organa občine oziroma pod pogoji določenimi z javnim razpisom, odstraniti objekte na lastne stroške.
24.	člen (vsebina javnega razpisa)
1.	Javni razpis mora vsebovati:
•	število lokacij za postavitev posamezne vrste objektov ali naprav za oglaševanje,
•	pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki,
•	morebitne dodatne pogoje, ki se jih opredeli na lokacijo in način rabe javne površine,
•	višino nadomestila v evrih,
•	naslov organa, ki zbira ponudbe,
•	rok za oddajo ponudb,
•	čas in kraj odpiranja ponudb,
•	rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izbiri.
2.	Na javnem razpisu se izločijo tisti, ki:
•	niso poravnali zapadlih obveznosti do občine,
•	niso odstranili objektov ali naprav za oglaševanje skladno s tem odlokom,
•	niso odstopili občini plakatnih mest za potrebe volilne kampanje.
3.	Javni razpis pripravi pristojna občinska služba skladno z veljavno zakonodajo.
25.	člen (sklenitev pogodbe)
Občina in oglaševalci, ki se jih izbere na javnem razpisu, sklenejo pogodbo, s
katero uredijo vse medsebojne obveznosti in pravice. Pogodba ne sme vsebovati
določb, ki bi bile v nasprotju s tem odlokom.
4.3. Pridobivanje pravice uporabe lokacij na predlog oglaševalca
26.	člen
(pridobitev pravice uporabe na zasebnih nepremičninah Pravico uporabe lokacije za oglaševanje na nepremičninah, na katerih občina nima lastninske, stvarne ali katere druge pravice in so vidne z javnih površin, ali kadar gre za oglaševanje na objektih in napravah za oglaševanje, ki niso veliki ploskovni objekti in naprave ali svetlobne vitrine, pridobi oglaševalec s pridobitvijo ustreznih dovoljenj v skladu z določbo drugega odstavka 22. člena tega odloka.
27.	člen
(pogoji za pridobitev dovoljenja)
1.	Pogoj za pridobitev dovoljenja je skladnost s tipološko definicijo in z merili za določitev lokacij oglaševanja.
2.	Predlog mora vsebovati:
•	navedbo lokacije za posamezno vrsto objekta ali naprave za oglaševanje z navedbo parcelne številke,
•	podatke o oglaševalskem podjetju,
•	vrisano lokacijo na geodetski podlagi (posnetku dejanskega stanja) v merilu 1 : 500 ali 1 : 1000,
•	podatke o objektu in napravi oglaševanja (načrt z definicijo gabaritov in finalnih obdelav, tehnične karakteristike, varnost),
•	fotografijo obstoječega stanja oziroma fotomontažo iz smeri, kamor bo usmerjeno reklamno sporočilo (če je objekt dvostranski ali večstranski, fotografijo iz vseh smeri),
•	prometno soglasje.
4.4. Obveznosti oglaševalcev
28.	člen (dolžnost oglaševalcev)
1.	Oglaševalec mora objekt ali napravo za oglaševanje označiti z imenom firme. Oglaševalec je dolžan redno vzdrževati in obnavljati objekte in naprave za oglaševanje ter skrbeti za urejenost njihove neposredne okolice in sam skrbeti za oglaševanje.
2.	Poškodovane plakate mora oglaševalec takoj zamenjati za nove, oziroma prazna mesta prelepiti z belim papirjem, ter skrbeti za urejen videz. Oglaševalec mora poskrbeti, da je vsebina sporočil v slovenskem jeziku ter v skladu z veljavnimi predpisi Republike Slovenije.
3.	Oglaševalci, ki so pridobili dovoljenje za oglaševanje, morajo po preteku obdobja, določenega v dovoljenju, odstraniti objekte ali naprave za oglaševanje v najkrajšem možnem roku, ki ne sme biti daljši od 30 dni.
4.	Določba iz prejšnjega odstavka se za potrebe oglaševanja slikovno, pisno ali kako drugače obdelanih fasad, zgradb in ostalih gradbenih objektov (mostov, nadvozov) smiselno uporabi tako, da se pri tem ne povzroči škoda na objektu.
4.5. Prepovedi
29.	člen (prepoved)
Prepovedano je:
•	uporaba lokacij brez odločb oziroma ustreznih dovoljenj iz 22. člena tega odloka,
•	lepljenje plakatov na zunanjih površinah izložb, oken, sten, inštalacijskih
omaric, vrat, zidov, ograj, dreves, drogov in gradbiščnih ograj,
•	trositi propagandni material, ga zatikati ali lepiti na avtomobile,
•	nenamensko uporabljati in poškodovati ter uničiti objekte in naprave za oglaševanje ter poškodovanje in zakrivanje vsebin oglaševanja.
V. OGLAŠEVANJE ZA LASTNE POTREBE
30. člen (pogoji)
Dovoljena so sporočila o dejavnosti in blagu, ki izhaja iz dejavnosti in obsega oglaševanje pravnih oseb na njihovih poslovnih stavbah in prostorih ter pripadajočih funkcionalnih zemljiščih, kjer je sedež le-teh in je vidno z javne površine:
•	z napisom firme,
•	z napisi, znaki, totemi, nalepkami, zastavami oziroma drugimi simboli firme, izdelka, storitve in podobno, ki so lahko nesvetlobni ali svetlobni, nevrtljivi ali vrtljivi,
•	oglaševalnimi vitrinami, v katerih sta blago ali dejavnost predstavljena
zunaj poslovnega prostora,
•	»laser« prikazi.
Kot oglaševanje za lastne potrebe se šteje tudi oglaševanje občine in oglaševanje humanitarnih in neprofitnih dejavnosti (v nadaljevanju: za potrebe občine). Pobudnik oglaševanja v humanitarne in neprofitne namene je dolžan pristojni občinski službi za komunalno gospodarstvo prijaviti oglaševanje na objektih in napravah za oglaševanje v lasti občine.
Prijava novih objektov in naprav oglaševanja za lastne potrebe mora vsebovati podatke o: - pravni osebi, ki oglašuje za lastne potrebe,
•	vrisano lokacijo na geodetski podlogi (posnetku dejanskega stanja) v merilu 1 : 500,
•	podatke o objektih in napravah oglaševanja (načrt z definicijo gabaritov in finalnih obdelav, tehnične karakteristike, varnost),
•	dokazilo o lastništvu zemljišča oziroma soglasje lastnika,
•	fotografijo obstoječega stanja iz smeri, kamor bo usmerjeno sporočilo (če je sporočilo obojestransko, fotografija iz obeh smeri),
•	ustrezno dovoljenje v skladu z veljavno prostorsko zakonodajo. Dimenzije in obliko sporočila se obravnava in o njej odloči na pristojni občinski službi za komunalno gospodarstvo v postopku na podlagi podanega predloga. Za oglaševanje za lastne potrebe na objektih, ki imajo status kulturnega spomenika oziroma ležijo znotraj varovanih območij, je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Pristojni občinska služba izda odločbo o dovolitvi namestitve elementa za oglaševanje ter odločbo o morebitni odmeri občinske takse.
2. Rok za priglasitev ne sme biti krajši od 15 dni.
37.	člen
(obveznost organizatorja volilne kampanje)
1.	Organizator volilne kampanje ne sme dodeljenih oglasnih mest odstopiti drugim organizatorjem volilne kampanje.
2.	V primeru, da organizator volilne kampanje vseh dodeljenih oglasnih mest ne začne uporabljati, mora o tem v 24 urah pisno obvestiti pristojno občinsko službo za komunalno gospodarstvo. Komisija teh oglasnih mest ne sme dodeliti ostalim organizatorjem volilne kampanje.
3.	Prelepljenje ali uničevanje propagandnih sporočil drugih organizatorjev volilne kampanje je prepovedano.
4.	Organizatorji volilne kampanje morajo takoj, najkasneje pa v 15 dneh po dnevu glasovanja, odstraniti vsa propagandna sporočila in očistiti objekte in naprave za oglaševanje in njihovo neposredno okolico.
VII. NADZOR
38.	člen (pristojnost)
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja medobčinska inšpekcijska
služba.
VI. OGLAŠEVANJE ZA POTREBE VOLITEV
31.	člen
(pogoji)
1.	Oglaševanje za potrebe volitev se izvaja na objektih in napravah, ki so namenjene oglaševanju v komercialne namene.
2.	Za potrebe volilne kampanje mora občina brezplačno zagotoviti vsem organizatorjem volilne kampanje osnovno informiranje volivcev v občini o listi kandidatov oziroma kandidatu.
3.	Za osnovno informiranje iz prejšnjega odstavka tega člena se šteje predstavitev na desetih plakatnih mestih za klasično (drobno) plakatiranje in enem jumbo panoju.
4.	Vrste in število objektov in naprav za oglaševanje, ki pomenijo zadosten obseg osnovnega informiranja, določi občina.
32.	člen (vračilo izpadlega dohodka)
1.	Oglaševalcem v občini, ki za potrebe volilne kampanje odstopijo potrebno število oglasnih mest, je občina dolžna povrniti izpadli dohodek.
2.	Višina izpadlega dohodka se določi na podlagi ustrezne dokumentacije za obdobje zadnjih treh mesecev pred odstopom oglasnega mesta. Če oglaševalec ne predloži ustrezne dokumentacije v roku enega meseca od končane volilne kampanje pristojni občinski službi za komunalno gospodarstvo, mu občina ni dolžna povrniti izpadlega dohodka.
33.	člen (pridobitev pravice uporabe)
Organizatorji volilne kampanje pridobijo prostor na objektih in napravah za oglaševanje na podlagi javne objave pogojev za pridobitev pravice uporabe plakatnih mest. Mesta za oglaševanje se razdelijo med organizatorje volilnih kampanj z žrebanjem lokacij.
34.	člen (določitev pogojev)
Pristojna občinska služba za izvedbo volitev mora vsaj 60 dni pred dnevom volitev z javno objavo določiti pogoje za pridobitev pravice do uporabe brezplačnih oglasnih mest. Postopek vodi tričlanska komisija, ki jo imenuje direktor občinske uprave med delavci občine.
35.	člen
(obveznosti oglaševalcev s pridobljenimi pravicami)
Oglaševalci, ki so pridobili lokacije za postavitev objektov in naprav za oglaševanje z javnim razpisom, morajo za potrebe volilne kampanje odstopiti plakatna mesta za prvi krog volitev za 30 dni, v primeru drugega kroga volitev pa še za 30 dni.
36.	člen (javna objava)
1. Na javno objavo se mora organizator volilne kampanje, ki si je vsaj 45 dni pred dnevom glasovanja odprl tudi poseben žiro račun z oznako »za volilno
kampanjo«, priglasiti pisno v roku, ki je v objavi določen, sicer se pri dodelitvi oglasnih mest ne upošteva.
39.	člen (pooblastila)
1.	Na podlagi odločbe inšpektorja so oglaševalci dolžni odstraniti vse vrste oglaševanja in objekte, na katerih se oglašuje z javnih površin in površin, na katerih ima občina lastninsko, stvarno ali katero drugo pravico, ki nimajo ustreznega dovoljenja, kot je določeno s tem odlokom. Če jih oglaševalec ne odstrani sam, jih na stroške oglaševalca odstrani pooblaščeno podjetje.
2.	Kadar se oglaševalca iz prejšnjega odstavka ne da ugotoviti, se odstranitev naloži pooblaščenemu podjetju na stroške proračuna.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
40.	člen
(globe)
1.	Z globo 1400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki:
•	ravna v nasprotju z 8. členom tega odloka,
•	objektov ali naprav za oglaševanje ne označi s firmo,
•	objektov ali naprav za oglaševanje ne vzdržuje redno oziroma ne skrbi za njihov urejen videz oziroma videz njihove neposredne okolice (prvi in drugi odstavek 28. člena tega odloka),
•	ravna v nasprotju z 29. členom tega odloka. Če storilec ni znan, se kaznuje tistega, v čigar korist je izvršeno nameščanje obvestilnih sredstev.
2.	Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorno osebo pravne osebe in posameznika.
3.	Z globo 400 evrov lahko inšpektor ali občinski redar kaznuje posameznika, ki ga zaloti pri poškodovanju objektov in naprav za oglaševanje oziroma vsebine oglasov.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41.	člen (prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o plakatiranju (Uradni
list RS, št. 24/91).
42.	člen (ureditev razmerij)
Občina Logatec je dolžna obstoječa koncesijska razmerja glede plakatiranja
uskladiti s tem odlokom najpozneje v roku 6 mesecev.
42. člen (veljavnost)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Logaških novicah.
Številka: 007-35/2008-5 V Logatcu, dne 28.1.2009
Janez Nagode, l.r. ŽUPAN OBČINE LOGATEC
(N
n
O
o
(N U cC

(D CJ
o
n
iS
cC M O
J
2
3
4
r
o
CTQ P
1/1
e n
c.
o
Ctl

r u
P
2 O O
Ol
r-f i
1/1< 2
Na podlagi 74. in 75. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07), 4., 8. in 17. člena Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/07), 7. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07) in 16. člena Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 7-8/08) je Občinski svet Občine Logatec na svoji 20. redni seji, dne 12. 2. 2009, sprejel
ODLOK O PROGRAMU OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO V STANOVANJSKEM NASELJU MANDRGE
I. UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok ureja Program opremljanja stavbnih zemljišč za gradnjo v stanovanjskem naselju Mandrge (v nadaljnjem besedilu: Program opremljanja), ki je izdelan na podlagi projektne dokumentacije Sanitarna kanalizacija Mandrge, št. projekta KA-4-06, PGD in Sekundarna kanalizacija Mandrge, št. KA-2/09, idejni projekt, Miran Komac s.p., Rovte 82/D, 1373 Rovte.
2.	člen
Program opremljanja je podlaga za odmero komunalnega prispevka.
3.	člen
Sestavni del Programa opremljanja so:
•	besedilo odloka,
•	izračun skupnih in obračunskih stroškov opremljanja po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih,
•	preračun obračunskih stroškov na m2 parcele oz. na m2 neto tlorisne površine objekta po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih,
•	podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka,
•	roki za gradnjo in rekonstrukcijo komunalne opreme,
•	grafični prikaz širšega območja urejanja,
•	grafični prikaz obravnavane komunalne opreme,
•	grafični izris obračunskih območij posameznih vrst komunalne opreme.
4.	člen
V tem odloku uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1.	Komunalna oprema so objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja; objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna; objekti grajenega javnega dobra, in sicer: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine.
2.	Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanka ali zavezanec (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) plača Občini Logatec.
3.	Obračunsko območje posamezne vrste komunalne opreme je območje, na katerem se zagotavlja priključevanje na posamezno vrsto komunalne opreme oziroma območje njene uporabe.
4.	Skupni stroški obsegajo vse stroške, ki so povezani s projektiranjem in gradnjo posamezne vrste komunalne opreme na obračunskem območju.
5.	Obračunski stroški so tisti del skupnih stroškov, ki se financirajo iz sredstev zbranih s plačili komunalnih prispevkov in bodo bremenili določljive zavezance.
6.	Za parcelo se šteje zemljiška parcela ali njen del, na kateri je možno graditi objekt ali je objekt že zgrajen, in za katerega mora zavezanec plačati komunalni prispevek. Za parcelo se šteje tudi gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov.
7.	Neto tlorisna površina je seštevek vseh tlorisnih površin objekta in se izračuna po standardu SIST ISO 9836.
8.	Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled.
II. OBRAVNAVANA KOMUNALNA OPREMA
5.	člen
1.	Program opremljanja obravnava naslednjo komunalni opremo:
• kanalizacijsko omrežje.
2.	Obstoječa komunalna infrastruktura in novo izgrajena komunalna infrastruktura sta prikazani v grafični prilogi Programa opremljanja.
III. OBRAČUNSKA OBMOČJA
6.	člen
1.	Obračunsko območje obsega zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami: del 174, del 189, 436, 437, del 447, 458, 569, 580, 587, 590, 592, 596,
604, 607, 620, »150, »194, »200, »202, »210, »212, »218, »249, »26, »283, *29, '310, '314, '330, '331, '357, »361, '362, '409, '418, '429, '430, •452, »454, »466, »467, »475, »501, »503, »521, »522, »523, »526, »527, '528, '533, '534, '536, '537, '541, '594, '595, '596, '598, 105/2, 105/3, 105/5, 1756/12, 177/1, 177/10, 177/11, 177/3, 177/4, 177/5, 177/6, 177/7, 177/9, 178/11, 178/12, 178/13, 178/14, 178/4, 178/5, 178/6, 179/4, del 349/32, 349/34, 349/54, 349/55, del 349/57, 375/101, 375/177, 375/181, 375/367, del 375/369, 375/398, 375/98, 445/1, 445/2, del 445/5, 449/1, 453/1, 453/12, 453/13, 453/4, 453/7, 454/1, 454/2, del 455/1, 456/3, 456/4, 456/5, 456/7, 460/1, 460/2, del 460/3, 461/1, 461/3, 461/4, 461/6, 572/1, 576/1, 576/2, 576/3, 578/1, 578/2, 582/2, 582/3, 582/4, 582/5, 582/6, 583/1, 583/14, 583/15, 583/17, 583/2, 583/3, 583/4, 583/7, 583/8, 583/9, 585/1, 585/10, 585/2, 585/3, 585/4, 585/5, 585/6, 585/7, 585/8, 585/9, 588/1, 588/10, 588/11, 588/12, 588/3, 588/4, 588/5, 588/6, 588/7, 588/8, 588/9, 593/1, 593/2, 593/5, 593/6, 594/1, 594/2, 594/3, 599/1, 599/2, 600/1, 600/11, 600/12, 600/13, 600/19, 600/20, 600/21, 600/22, 600/25, 600/26, 600/27, 600/29, 600/30, 600/32, 600/37, 600/44, 600/47, 600/48, 600/49, 600/50, 600/51, 600/52, 600/53, 600/7, 601/1, 601/2, 601/3, 601/5, 601/6, 601/7, 601/8, 602/1, 602/11, 602/2, 602/3, 602/4, 602/5, 602/7, 602/9, 605/1, 618/1, 618/2, 618/3, 618/4, 618/5, 618/6, 618/7, 622/1, 636/19, 639/2, 641/1, 646/3, 649/1, 650/1, 650/2, 650/3, 650/4, 650/5, 650/6, 652/1, 667/3, 83/2, 92/1, 92/2, vse k.o. Dolenji Logatec in zajema stroške komunalne opreme: kanalizacijsko omrežje.
2.	Skupna površina obravnavanega območja znaša 120.990 m2.
3.	Obračunsko območje za novo komunalno opremo je prikazano v grafični prilogi Programa opremljanja.
IV. SKUPNI IN OBRAČUNSKI STROŠKI OPREMLJANJA
7.	člen
Skupni stroški nove komunalne opreme po posameznih vrstah komunalne opreme:
KOMUNALNA OPREMA	STROŠKI [EUR]
Kanalizacijsko omrežje	628.557,06
8. člen	
Obračunski stroški nove komunalne opreme po posameznih vrstah komunal-	
ne opreme:	
KOMUNALNA OPREMA	STROŠKI [EUR]
Kanalizacijsko omrežje	208.557,06
9. člen	
Obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo po posameznih vrstah	
ko munalne opreme:	
KOMUNALNA OPREMA	STROŠKI [EUR]
Kanalizacijsko omrežje	185.460,00
10.	člen
1. Vsota obračunskih stroškov iz 8. in 9. člena predstavlja skupne obračunske	
stroške opremljanja, ki so podlaga za odmero komunalnega prispevka.	
2. Skupni obračunski stroški opremljanja po posameznih vrstah komunalne opre-	
me so:	
KOMUNALNA OPREMA	STROŠKI [EUR]
Kanalizacijsko omrežje	394.017,06
V. PRERAČUN OBRAČUNSKIH STROŠKOV OPREMLJANJA NA ENOTO MERE
11. člen
Preračun obračunskih stroškov nove komunalne opreme iz 8. člena na enoto mere po posameznih vrstah komunalne opreme znaša:
KOMUNALNA OPREMA	Cpi* [EUR/m2]	C^** [EUR/m2]
Kanalizacijsko omrežje	1,72	7,410
12. člen
Preračun obračunskih stroškov za obstoječo komunalno opremo iz 9. člena na enoto mere po posameznih vrstah komunalne opreme znaša:
KOMUNALNA OPREMA	C,* [EUR/m2]	C^** [EUR/m2]
Kanalizacijsko omrežje	1,53	6,58
	13. člen	
Preračun skupnih obračunskih stroškov opremljanja iz 10. člena na enoto mere po posameznih vrstah komunalne opreme znaša:		
KOMUNALNA OPREMA	Cpi* [EUR/m2]	C,** [EUR/m2]
Kanalizacijsko omrežje	3,26	13,97
* strošek opremljanja kvadratnega metra parcele z določeno komunalno infrastrukturo na obračunskem območju,
** strošek opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno infrastrukturo na obračunskem območju.
VI. PODROBNEJŠA MERILA ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA
14. člen
NAMEMBNOST OBJEKTA	K dejavnost
enostanovanjske stavbe	1.00
večstanovanjske stavbe	1.30
gostinske stavbe	1.30
trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti	1.30
oziroma namembnosti objekta. Komunalni prispevek, ki se odmeri zavezancu, predstavlja pozitivno razliko med komunalnim prispevkom po spremembi in komunalnim prispevkom pred spremembo neto tlorisne površine oziroma namembnosti objekta. Če je razlika negativna, se komunalni prispevek ne plača.
17. člen
1. (1) Komunalni prispevek za določeno vrsto komunalne opreme za posamezne objekte se izračuna na naslednji način:
KPi=(A(parcela)*Cpi*Dpi)+(K(dejavnost)*A(tlorisna)*Cti*Dti)
Oznake pomenijo:
KPi	komunalni prispevek za določeno vrsto komunalne opreme,
A(parcela) površina parcele objekta,
Cpi	indeksirani stroški opremljanja kvadratnega metra gradbene par-
cele z določeno komunalno opremo na obračunskem območju, Dpi	delež gradbene parcele pri izračunu komunalnega prispevka,
K(dejavnosti) faktor dejavnosti,
Cti
A(tlorisna) Dti
1.	Razmerje med upoštevanjem merila parcele in merila neto tlorisne površine pri določitvi obračunskih stroškov za obstoječo in predvideno komunalno infrastrukturo je 0,5 : 0,5.
2.	Pri odmeri komunalnega prispevka se glede na namembnost objekta upošte-
indeksirani stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno infrastrukturo na obračunskem območju, neto tlorisna površina objekta,
delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka.
4
3.	Za obstoječe objekte se omogoči obročno odplačevanje, in sicer v dvanajstih enakih zaporednih mesečnih obrokih, plačljivih vsakega 18. v mesecu.
4.	Za gradnjo novih objektov se komunalni prispevek plača v enkratnem znesku.
5.	Olajšav za zavezance ni.
VII. ODMERA KOMUNALNEGA PRISPEVKA
15.	člen
1.	Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka po Programu opremljanja je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno
opremo, ali povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost.
2.	Komunalni prispevek se odmeri ob priključevanju na komunalno opremo:
•	za objekte, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje, na zahtevo zavezanca pred izdajo gradbenega dovoljenja,
•	za objekte, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, ob priključitvi na zahtevo zavezanca ali po uradni dolžnosti.
16.	člen
Zavezancu, ki spreminja neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost, se komunalni prispevek odmeri tako, da se izračunata višina komunalnega prispevka po spremembi neto tlorisne površine oziroma namembnosti objekta in višina komunalnega prispevka pred spremembo neto tlorisne površine
2.	Neto tlorisna površina objekta se za novogradnje in druge posege, za katere se izdaja gradbeno dovoljenje, izračuna na podlagi načrta gradbenih konstrukcij oz. načrta arhitekture v skladu s standardom SIST ISO 9836.
3.	Za obstoječe objekte se za izračun neto tlorisne površine objekta lahko uporabi podatek o tlorisni površini in etažnosti iz katastra objektov, ki ga vodi Geodetska uprava RS, pri čemer se neto tlorisna površina izračuna, tako da se zmnoži površina objekta s številom etaž, za preračun na neto tlorisno površino pa dobljeni zmnožek deli s faktorjem 1,16.
V primeru, da organ ne more pridobiti podatka o neto tlorisni površini objekta, tako kot to določata drugi in tretji odstavek tega člena, se za izračun komunalnega prispevka vzame neto tlorisna površina objekta 200 m .
5.	V upravnem postopku odmere komunalnega postopka ima zavezanec pravico dokazati dejansko neto tlorisno površino objekta, in sicer z načrti, določenimi v drugem odstavku tega člena.
6.	Za površino parcele se vzame velikost dejanske parcele, a le če ne presega 800 m2. V kolikor površina parcele presega 800 m2 se za izračun komunalnega prispevka vzame površino 800 m2.
18.	člen
1.	Za indeksiranje stroškov iz 11., 12. in 13. člena tega odloka se uporabi povprečni letni indeks cen (IGM) za posamezno leto, ki ga objavlja Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod rubriko »gradbena dela - ostala nizka gradnja«.
2.	Izhodiščni datum za indeksiranje je datum uveljavitve Programa opremljanja.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19.	člen
Vsi stroški v odloku so navedeni v EUR brez DDV.
20.	člen
Ta odlok se objavi v Logaških novicah in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 007-1/2009-5 Datum: 12. 2. 2009
Janez Nagode, l.r. ŽUPAN OBČINE LOGATEC
(N
n
o o
(N U cC

e
o
n ^
cC M O
J
Na podlagi 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št.
33/07), 17. člena Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/07) in 16. člena Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 7-8/08) je Občinski svet Občine Logatec na svoji 20. redni seji, dne 12. 2. 2009, sprejel
ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PROGRAMU OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO V STANOVANJSKEM NASELJU JAČKA
1.	člen
V Odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč za gradnjo v stanovanjskem naselju Jačka (Logaške novice, št. 11/08) se tretji odstavek 14. člena spremeni, tako da se glasi: »Za obstoječe objekte, se omogoči obročno odplačevanje, in sicer v 12 (dvanajstih) enakih zaporednih mesečnih obrokih, plačljivih vsakega 18. tega v mesecu.«.
2.	člen
Ta odlok se objavi v Logaških novicah in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 007-4/2009-5
Datum: 12. 2. 2009
Janez Nagode, l.r. ŽUPAN OBČINE LOGATEC
Na podlagi 74. in 75. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07), 4., 8. in 17. člena Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/07), 7. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07) in 16. člena Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 7-8/08) je Občinski svet Občine Logatec na svoji 20. redni seji, dne 12. 2. 2009, sprejel
ODLOK O PROGRAMU OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO V ZAHODNEM DELU STANOVANJSKEGA NASELJA GORENJI LOGATEC
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
r
o
CTQ P
1/1
e n
c.
o
Ctl

r
u p
2 O O
Ol
r-f i
K)
S tem odlokom se sprejme Program opremljanja stavbnih zemljišč za gradnjo v zahodnem delu stanovanjskega naselja Gorenji Logatec (v nadaljnjem besedilu: Program opremljanja), ki ga je izdelal občinski urad, na podlagi projektne dokumentacije Kanalizacija zahodnega dela Gorenjega Logatca, št. projekta A-10-2001 - dopolnitev, št. projekta A-20/1-2004, AquaData, Niko Antončič s.p., Podjetje za projektivo, svetovanje, Tovarniška 16, 1370 Logatec.
2.	člen
Program opremljanja je podlaga za odmero komunalnega prispevka.
3.	člen
Sestavni del Programa opremljanja so:
•	besedilo odloka,
•	izračun skupnih in obračunskih stroškov opremljanja po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih,
•	preračun obračunskih stroškov na m2 parcele oz. na m2 neto tlorisne površine objekta po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih,
•	podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka,
•	roki za gradnjo in rekonstrukcijo komunalne opreme,
•	grafični prikaz širšega območja urejanja,
•	grafični prikaz obravnavane komunalne opreme,
•	grafični izris obračunskih območij posameznih vrst komunalne opreme.
4.	člen
V tem odloku uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1.	Komunalna oprema so objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja; objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna; objekti grajenega javnega dobra, in sicer: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine.
2.	Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanka ali zavezanec (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) plača Občini Logatec.
3.	Obračunsko območje posamezne vrste komunalne opreme je območje, na katerem se zagotavlja priključevanje na posamezno vrsto komunalne opreme oziroma območje njene uporabe.
4.	Skupni stroški obsegajo vse stroške, ki so povezani s projektiranjem in gradnjo posamezne vrste komunalne opreme na obračunskem območju.
5.	Obračunski stroški so tisti del skupnih stroškov, ki se financirajo iz sredstev zbranih s plačili komunalnih prispevkov in bodo bremenili določljive zavezance.
6.	Za parcelo se šteje zemljiška parcela ali njen del, na kateri je možno graditi objekt ali je objekt že zgrajen, in za katerega mora zavezanec plačati komunalni prispevek. Za parcelo se šteje tudi gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov.
7.	Neto tlorisna površina je seštevek vseh tlorisnih površin objekta in se izračuna po standardu SIST ISO 9836.
8.	Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled.
II. OBRAVNAVANA KOMUNALNA OPREMA
5.	člen
1. Program opremljanja obravnava naslednjo komunalni opremo:
•	kanalizacijsko omrežje.
2. Obstoječa komunalna infrastruktura in novo izgrajena komunalna infrastruktura sta prikazani v grafični prilogi Programa opremljanja.
III. OBRAČUNSKA OBMOČJA
6.	člen
1.	Obračunsko območje obsega zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami:
•73, '77, '79, *80, *81, *82, *95, *96, *97/1, '97/2, *97/3, '112, *115, *121, *122, *124/1, *124/2, *194, *206, *209, *224, *228, *251, *270, *297, •308, '315, '317, del 529/1, del 530/1, del 530/2, 539, 540, del 551, del 552, del 553, del 554, del 555, del 556, 557, 560/1, 560/3, 560/4, 560/5, 563/1, 565, 567/1, 567/2, 568/1, 568/2, 568/3, 568/4, 569/1, 569/2, 569/3, 569/4, 569/5, 569/6, 570/2, 570/3, 570/4, 570/5, 570/6, 570/7, 570/8, 570/12, 570/13, 574/1, 574/2, 574/3, 574/6, 576/1, del 578/1, 582/10, 582/3, 582/4, 582/5, 582/6, 582/9, 583/3, 583/4, 583/5, del 601, 636/6, 659/16, del 659/23, 659/4, 659/6, 659/74, 659/76, 659/78, 704, 706, 709/1, 709/3, 710, 711, 712, del 714/1, 715, 721, 722/1, 722/2, 722/3, 724/2, 728/3, del 733, 735/1, 735/2, 735/3, 735/5, del 772/1, del 772/3, del 775, 819/2, del 822/1, 822/2, 823/1, 823/2, del 826/1, 827/2, 829/1, 829/2, 832, 837/12, del 837/16, 837/3, 837/5, 837/6, 837/7, 837/8, 837/9, 842, 843, 845/1, 845/2, 847, del 849, 853/1, 853/3, 855/1, 855/3, del 855/4, 856/4, del 856/6, 865, del 867, del 868, 881, 897/2, del 907/2, 912/1, 912/2, 953/2, 956/1, 956/2, 956/3, 957/1, 957/2, 958/1, 958/4, 959, 960, 963, del 965/1, 965/2, 965/3, 981, 983, 985/2, 985/3, 985/4, del 990/1, 991/3, 991/4, 991/7, 994/1, 994/2, 994/3, 998/1, 998/2, 998/3, 1001/1, 1001/3, 1003, 1005, 1006, 1009/2, 1010/1, 1010/2, 1010/4, 1010/6, 1012/2,1013/1, 1013/2, 1013/3, 1014/1, 1014/2, 1014/3, 1014/4, 1015/2, 1015/3, 1026/5, 1026/6, 1037/2, 1064, del 1851/9, 1893, 1895, 1896/1, 1896/2, 1896/3, 1897, vse k.o. Gorenji Logatec in zajema stroške komunalne opreme: kanalizacijsko omrežje.
2.	Skupna površina obravnavanega območja znaša 153.007 m2.
3.	Obračunsko območje za novo komunalno opremo je prikazano v grafični prilogi Programa opremljanja.
IV. SKUPNI IN OBRAČUNSKI STROŠKI OPREMLJANJA 4.1. Skupni stroški nove komunalne opreme
7.	člen
Skupni stroški nove komunalne opreme po posameznih vrstah komunalne opreme:
KOMUNALNA OPREMA	STROŠKI [EUR]
Kanalizacijsko omrežje	575.537,02
4.2. Obračunski stroški nove komunalne opreme
8. člen
1. Obračunski stroški nove komunalne opreme po posameznih vrstah komunalne opreme:
KOMUNALNA OPREMA	STROŠKI [EUR]
Kanalizacijsko omrežje	192.316,87
2. Razliko do skupnih stroškov nove komunalne opreme iz 7. člena tega odloka v višini 383.220,15 EUR je potrebno pokriti iz drugih virov financiranja in ni predmet odmere komunalnega prispevka.
4.3. Obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo
9. člen
Obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo po posameznih vrstah
komunalne opreme:
KOMUNALNA OPREMA	STROŠKI [EUR]
Kanalizacijsko omrežje	201.300,00
4.4. Skupni obračunski stroški opremljanja
10. člen
1. Vsota obračunskih stroškov iz 8. in 9. člena predstavlja skupne obračunske stroške opremljanja, ki so podlaga za odmero komunalnega prispevka.
2. Skupni obračunski stroški opremljanja po posameznih vrstah komunalne opreme so:
KOMUNALNA OPREMA	STROŠKI [EUR]
Kanalizacijsko omrežje	393.616,88
V. PRERAČUN OBRAČUNSKIH STROŠKOV OPREMLJANJA NA ENOTO MERE
11. člen
Preračun obračunskih stroškov nove komunalne opreme iz 8. člena na enoto mere po posameznih vrstah komunalne opreme znaša:
KOMUNALNA OPREMA	Cpi* [EUR/m2]	C,** [EUR/m2]
Kanalizacijsko omrežje	1,26	6,09
12. člen
Preračun obračunskih stroškov za obstoječo komunalno opremo iz 9. člena na enoto mere po posameznih vrstah komunalne opreme znaša:
KOMUNALNA OPREMA	Cpi* [EUR/m2]	C,** [EUR/m2]
Kanalizacijsko omrežje	1,32	6,^7
KOMUNALNA OPREMA	Cpi* [EUR/m2]	C,í** [EUR/m2]
Kanalizacijsko omrežje	2,57	1:2,46
vajo naslednji faktorji dejavnosti (Kd
st):
NAMEMBNOST OBJEKTA	K
enostanovanjske stavbe	1.00
večstanovanjske stavbe	1.30
gostinske stavbe	1.30
trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti	1.30
počitniška hiša	1.00
16.	člen
Zavezancu, ki spreminja neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost, se komunalni prispevek odmeri tako, da se izračunata višina komunalnega prispevka po spremembi neto tlorisne površine oziroma namembnosti objekta in višina komunalnega prispevka pred spremembo neto tlorisne površine oziroma namembnosti objekta. Komunalni prispevek, ki se odmeri zavezancu, predstavlja pozitivno razliko med komunalnim prispevkom po spremembi in komunalnim prispevkom pred spremembo neto tlorisne površine oziroma namembnosti objekta. Če je razlika negativna, se komunalni prispevek ne plača.
7.2. Izračun komunalnega prispevka
17.	člen
1. Komunalni prispevek za določeno vrsto komunalne opreme za posamezne
objekte se izračuna na naslednji način: KPi=(A(parcela)*Cpi*Dpi)+(K(dejavnost)*A(tlorisna)*Cti*Dti) Oznake pomenijo:
KPi	komunalni prispevek za določeno vrsto komunalne opreme,
A(parcela) površina parcele objekta,
Cpi	indeksirani stroški opremljanja kvadratnega metra gradbene par-
cele z določeno komunalno opremo na obračunskem območju, Dpi	delež gradbene parcele pri izračunu komunalnega prispevka,
13. člen
Preračun skupnih obračunskih stroškov opremljanja iz 10. člena na enoto mere po posameznih vrstah komunalne opreme znaša:
K(dejavnosti) faktor dejavnosti,
Cti
A(tlorisna) Dti
indeksirani stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno infrastrukturo na obračunskem območju, neto tlorisna površina objekta,
delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka.
*	strošek opremljanja kvadratnega metra parcele z določeno komunalno infrastrukturo na obračunskem območju,
*	strošek opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno infrastrukturo na obračunskem območju.
VI. PODROBNEJŠA MERILA ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA
14. člen
1.	Razmerje med upoštevanjem merila parcele in merila neto tlorisne površine pri določitvi obračunskih stroškov za obstoječo in predvideno komunalno infrastrukturo je 0,5 : 0,5.
2.	Pri odmeri komunalnega prispevka se glede na namembnost objekta upošte-
3.	Za obstoječe objekte, se omogoči obročno odplačevanje, in sicer v 12 (dvanajstih) enakih zaporednih mesečnih obrokih, plačljivih vsakega 18. tega v
mesecu.
4.	Za gradnjo novih objektov se komunalni prispevek plača v enkratnem znesku.
5.	Olajšav za zavezance ni.
VII. ODMERA KOMUNALNEGA PRISPEVKA 7.1. Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka
15. člen
1.	Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka po Programu opremljanja je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno
opremo, ali povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost.
2.	Komunalni prispevek se odmeri ob priključevanju na komunalno opremo:
•	za objekte, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje, na zahtevo zavezanca pred izdajo gradbenega dovoljenja,
•	za objekte, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, ob priključitvi na zahtevo zavezanca ali po uradni dolžnosti.
2.	Neto tlorisna površina objekta se za novogradnje in druge posege, za katere se izdaja gradbeno dovoljenje, izračuna na podlagi načrta gradbenih konstrukcij oz. načrta arhitekture v skladu s standardom SIST ISO 9836.
3.	Za obstoječe objekte se za izračun neto tlorisne površine objekta lahko uporabi podatek o tlorisni površini in etažnosti iz katastra objektov, ki ga vodi Geodetska uprava RS, pri čemer se neto tlorisna površina izračuna, tako da se zmnoži površina objekta s številom etaž, za preračun na neto tlorisno površino pa dobljeni zmnožek deli s faktorjem 1,16.
4.	V primeru, da organ ne more pridobiti podatka o neto tlorisni površini objekta, tako kot to določata drugi in tretji odstavek tega člena, se za izračun komunalnega prispevka vzame neto tlorisna površina objekta 200 m .
5.	V upravnem postopku odmere komunalnega postopka ima zavezanec pravico dokazati dejansko neto tlorisno površino objekta, in sicer z načrti, določenimi v drugem odstavku tega člena.
6.	Za površino parcele se vzame velikost dejanske parcele, a le če ne presega 900 m2. V kolikor površina parcele presega 900 m2 se za izračun komunalnega prispevka vzame površino 900 m2.
18. člen
1.	Za indeksiranje stroškov iz 11., 12. in 13. člena tega odloka se uporabi povprečni letni indeks cen (IGM) za posamezno leto, ki ga objavlja Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod rubriko »gradbena dela - ostala nizka gradnja«.
2.	Izhodiščni datum za indeksiranje je datum uveljavitve Programa opremljanja.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19.	člen
Vsi stroški v odloku so navedeni v EUR brez DDV.
20.	člen
Program opremljanja in strokovne podlage za določitev obračunskih stroškov so na vpogled na Občinskem uradu Občine Logatec.
21.	člen
Ta odlok se objavi v Logaških novicah in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 007-28/2008-9 Datum: 12. 2. 2009
Janez Nagode, l.r. ŽUPAN OBČINE LOGATEC
(N
n
O
o
(N U cC

(D CJ
o
n
iS
cC M O
J
r
o
CTQ P
1/1
e n
c.
o
Ctl

r u
P
2 O O
i
Na podlagi sprejetega Odloka o proračunu Občine Logatec za leto 2009 (Logaške novice št. 12/08), Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Logatec (Logaške novice, št. 7-8/07 in 11/08), na podlagi mnenja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o skladnosti sheme državne pomoči »Podpora programom razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Logatec 2007-2013«, št. priglasitve: K-BE013-5874661-2007, z dne 06.06.2007, ter na podlagi mnenja Ministrstva za finance o shemi »de minimis« pomoči »Finančna sredstva za dopolnilne dejavnosti na kmetijah v občini Logatec«, št. priglasitve: M001-5874661-2007/I, Občina Logatec objavlja
J A V N I R A Z P I S
za dodelitev proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Logatec za leto 2009
I. PREDMET RAZPISA
Občina Logatec razpisuje nepovratna finančna sredstva za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini Logatec za leto 2009, ki se dodeljujejo po pravilih o dodeljevanju državnih pomoči v kmetijstvu, skladno z Uredbo Komisije (ES) št. 1857/06 in »de minimis« pravila skladno z Uredbo Komisije (ES) št. 1998/06.
II. OKVIRNA VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV
Sredstva za javni razpis za dodelitev proračunskih sredstev za ohranjanje in
razvoj kmetijstva in podeželja v občini Logatec za leto 2009 (v nadaljevanju: javni razpis) so zagotovljena z Odlokom o proračunu Občine Logatec za leto 2009 (Logaške novice, št. 12/08) v višini 43.000,00 EUR.
Vrsta ukrepa (ukrepi po pravilniku):
SKUPINSKE IZJEME ZA KMETIJSTVO
Naložbe v kmetijska gospodarstva SPLOŠNA PRAVILA ZA GOSPODARSTVO »DE MINIMIS«
Zagotavljanje tehnične podpore SKUPAJ
Višina sredstev
35.000,00 EUR
8.000,00 EUR 43.000,00 EUR
III. SPLOŠNA DOLOČILA - POGOJI ZA UPRAVIČENCE
•	Pomoč se lahko dodeli samo upravičencem, ki so opredeljeni v okviru posameznega ukrepa.
•	Upravičenec mora predložiti izjavo o prejetih sredstvih za isti namen oziroma izjavo, da ni prejel sredstev za isti namen iz drugih javnih sredstev (državnih in EU).
•	Pomoč se dodeli na podlagi vloge, ki vsebuje osnovne podatke o upravičencu / izvajalcu, podatke o naložbi / storitvi, časovni potek in predvidene stroške.
•	Naložba v kmetijsko gospodarstvo, ki se bo izvajala v letu 2009 in bo predmet prijave na razpis za dodelitev sredstev je lahko začeta pred izdajo odločbe o odobritvi sredstev upravičencu, vendar so upravičeni stroški po tem razpisu le tisti, ki bodo nastajali v obdobju od izdaje odločbe o odobritvi sredstev pa do 30. novembra 2009 (skrajni rok za oddajo zahtevka za izplačilo sredstev).
•	Dokazila / plačani računi za namene po tem razpisu, ki jih upravičenec priloži skupaj z zahtevkom za izplačilo, morajo biti z datumom iz zgoraj navedenega obdobja in se morajo glasiti na ime nosilca kmetijskega gospodarstva.
•	Sofinancirala se bo vrednost upravičenih stroškov brez DDV.
•	Po zaključku investicije mora investicija biti v uporabi za namen, za katerega je upravičenec pridobil sredstva, vsaj še 5 let po izplačilu sredstev.
•	Upravičenec, ki pridobi sredstva iz tega razpisa, mora hraniti dokumentacijo, ki je določena z javnim razpisom in pogodbo o dodelitvi sredstev še najmanj 5 let po zadnjem izplačilu sredstev.
•	Upravičeni prejemnik sredstev ne sme uporabljati naložbe v nasprotju z namenom dodelitve sredstev.
•	Državne pomoči se ne morejo dodeliti za iste upravičene stroške kot pomoči »de minimis«. Enako velja tudi za pomoči »de minimis«, ki se ne morejo dodeliti za iste upravičene stroške kot druge državne pomoči.
•	V zvezi z istimi upravičenimi stroški se pomoč ne sme kumulirati z drugo državno pomočjo, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči, določena z Uredbo Komisije (ES) št. 1857/06.
Za ostala določila se upoštevajo določila Pravilnika o dodeljevanju državnih
pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Logatec (Logaške
novice, št. 7-8/07 in 11/08, v nadaljevanju: pravilnik).
IV. UKREPI, VIŠINA SREDSTEV, PREDMET PODPORE,
UPRAVIČENI STROŠKI, UPRAVIČENCI IN DODATNI POGOJI
1. Naložbe v kmetijska gospodarstva (skupinske izjeme za kmetijstvo)
Višina razpisanih sredstev je 35.000,00 EUR (PP 11005 Občinske pomoči v
kmetijstvu).
Med naložbami v kmetijska gospodarstva je predmet sofinanciranja posoda-blj anje kmetijskih gospodarstev.
Upravičeni stroški:
•	stroški za pripravo načrta za novogradnjo in adaptacijo hlevov, zaradi prilagajanja za novo uvedene standarde, temelječe na zakonodaji ES (standard dobro počutje živali);
•	stroški za nakup materiala za adaptacijo hlevov in ureditev izpustov;
•	stroški ureditve ločenih stojišč oz. ležišč za bolne in obnemogle živali, porodnih boksov, privezov za nemoteno leganje in vstajanje živali, individualnih in skupinskih boksov za teleta, ustrezne osvetlitve hlevov, prezračevanja;
•	stroški za nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije;
•	stroški za nakup opreme hlevov (za krmljenje, molžo, izločke...).
Pomoč se v skladu s sedmim odstavkom 4. člena Uredbe Komisije (ES) št. 1857/06 ne dodeli za naslednje naložbe: nakup proizvodnih pravic, živali in letnih rastlin, zasaditev letnih rastlin, drenažna dela ali oprema za namakanje in
namakalna dela, razen če taka naložba vodi k zmanjšanju prejšnje porabe vode za najmanj 25 %, za preproste naložbe za nadomestitev, za tekoče stroške proizvodnje, za proizvodnjo proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode.
Upravičenci:
•	nosilci kmetijskih gospodarstev, ki se uvrščajo med majhna in srednje velika podjetja, kot je opredeljeno v Prilogi 1 k Uredbi (ES) 364/04 in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine Logatec;
•	člani kmetijskega gospodarstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca kmetijskega gospodarstva.
Pogoji za dodelitev sredstev:
•	najmanjša zmogljivost hleva mora biti 10 ležišč za rejo goveda, 5 ležišč za kobile v boksih ter 25 ležišč za rejo drobnice;
•	bruto intenzivnost pomoči ne sme presegati 50 % upravičenih stroškov na območjih z omejenimi možnostmi ter 40 % upravičenih naložb na drugih območjih;
•	najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 1.000,00 EUR, največji znesek dodeljene pomoči pa znaša 5.000,00 EUR na upravičenca.
Vlagatelji predložijo naslednjo dokumentacijo:
•	izpolnjeno vlogo na prijavnem obrazcu 1 - Vloga za dodelitev pomoči za
ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Logatec za leto 2009 -Naložbe v kmetijska gospodarstva z zahtevanimi prilogami;
•	zbirno vlogo za neposredna plačila za leto 2008 Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja;
•	predračune oziroma druga dokazila o predvideni višini stroškov, za katere se uveljavlja pomoč;
•	ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije (lokacijska informacija, gradbeno dovoljenje) - kjer je to potrebno;
•	načrt ureditve hleva s popisom del, opreme in tehnologija reje - če gre za naložbo v novogradnjo ali adaptacijo hlevov;
•	mnenje pristojne strokovne službe o upravičenosti naložbe, če vrednost investicije presega 50.000,00 EUR.
2. Zagotavljanje tehnične podpore (splošna pravila za gospodarstvo »de minimis«)
Višina razpisanih sredstev je 8.000,00 EUR (PP 11006 Zagotavljanje tehnične podpore).
Sofinancirajo se programi izobraževanja, usposabljanja in informiranja kmetov ter članov njihovih družin na področju predelave, trženja in dopolnilnih dejavnosti, ki ga bodo izvajale organizacije, ki so registrirane za izvajanje teh aktivnosti na področju kmetijstva ter registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine Logatec ali regije.
K)
Upravičeni stroški:
•	stroški organiziranja programov izobraževanja in usposabljanja kmetov in
delavcev na kmetijskem gospodarstvu;
•	stroški svetovalnih storitev: stroški honorarjev za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti kot je rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje;
•	stroški organizacije forumov za izmenjavo znanj med kmetijskimi gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih: stroški udeležbe, potni stroški, stroški izdelave publikacij, najemnine in opremljanje razstavnih prostorov, simboličnih nagrad;
•	stroški publikacij kot so katalogi ali spletišča, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcih danega proizvoda, če so informacije in predstavitev nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji.
Pomoč se lahko dodeli do 100 % stroškov izvedbe posameznega programa
oziroma druge aktivnosti, v obliki subvencioniranih storitev (neposredno plačilo kmetu ali članu družine ni dovoljeno).
Skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 200.000,00 EUR bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let.
Upravičenci:
•	organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju
kmetijstva na območju občine Logatec ali regije;
•	registrirana stanovska ali interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine Logatec ali regije.
Vlagatelji predložijo naslednjo dokumentacijo:
•	izpolnjeno vlogo na prijavnem obrazcu 2 - Vloga za dodelitev pomoči za
ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Logatec za leto 2009 -Zagotavljanje tehnične podpore z zahtevanimi prilogami;
•	finančno ovrednoten program izvajalca izobraževanj oziroma storitev;
•	predračune oziroma druga ustrezna dokazila (izjava vlagatelja) o nameravani izvedbi izobraževanja, usposabljanja, informiranja ali druge aktivnosti;
•	društva morajo predložiti plan dela za leto 2009 in seznam članov društva iz območja občine Logatec;
•	dokazilo o registraciji za opravljanje dejavnosti, ki so predmet podpore (to dokazilo pridobi Občina Logatec).
V. ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG IN NAČIN PREDLOŽITVE
Rok za prijavo na javni razpis je od 02.03.2009 do vključno 13.03.2009.
Vloga mora biti izpolnjena na ustreznem razpisnem obrazcu, vsebovati mora vse v obrazcu zahtevane podatke in priloge ter mora biti na ustreznih mestih
podpisana.
Vlagatelji morajo vloge oddati po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Logatec, Tržaška cesta 15, 1370 Logatec ali osebno v sprejemni pisarni občine od 02.03.2009 do vključno 13.03.2009 (velja datum poštnega žiga).
Vloga mora biti oddana v zaprti kuverti ter ustrezno označena. Na sprednji strani kuverte mora biti izpisano:
»NE ODPIRAJ - VLOGA NA JAVNI RAZPIS KMETIJSTVO 2009 - Naložbe v kmetijska
»NE ODPIRAJ - VLOGA NA JAVNI RAZPIS KMETIJSTVO 2009 - Zagotavljanje tehnične podpore«
VI. OBRAVNAVA VLOG IN POSTOPEK ODOBRITVE
Vloge prispele na javni razpis odpira in obravnava Komisija za odpiranje vlog (v nadaljevanju: komisija), imenovana s strani župana.
Vse nepopolne vloge se izločijo iz nadaljnjega postopka.
V kolikor bo na javni razpis prispelo več vlog kot je skupni znesek razpisanih sredstev, se bodo sredstva upravičencem dodelila glede na vrstni red prispetja vlog - do porabe sredstev. Prednost pri dodelitvi sredstev bodo imeli upravičenci, ki v letu 2007 in 2008 niso pridobili sredstev iz javnega razpisa za kmetijstvo.
Na osnovi predloga za razdelitev sredstev komisije bo Občinski urad Občine
Logatec izdal odločbo o višini odobrenih sredstev za posamezen namen. Občina Logatec bo z upravičenci sklenila pogodbe, v katerih bodo navedeni podrobnejši pogoji koriščenja sredstev.
Upravičenec pred izdano odločbo o odobritvi sredstev ne sme pričeti z aktivnostjo, za katero so sredstva dodeljena.
Kopije računov in potrdil o plačilu računov za izvedene aktivnosti za ukrep naložbe v kmetijska gospodarstva morajo biti z datumom po izdaji odločbe. Računi z datumom pred izdajo odločbe o odobritvi sredstev kot tudi računi z datumom po 30.11.2009 ne bodo upoštevani.
Upravičencem se sredstva izplačajo na transakcijski račun na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev. Zahtevek za izplačilo sredstev mora biti dostavljen na Občino Logatec najkasneje do 30.11.2009.
VII. KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO ZAINTERESIRANI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO
Javni razpis in razpisna dokumentacija sta od dneva objave v Logaških novicah do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Logatec: http:// www.obcina-logatec.com/ ali pa v sprejemni pisarni Občine Logatec, Tržaška cesta 15, 1370 Logatec - I. nadstropje, vsak dan v poslovnem času, do izteka prijave na javni razpis.
Informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite pri ga. Mateji ČUK na Občini Logatec, telefon 01 / 7590 636.
Številka: 430-5/2009-1 Datum: 02.02.2009
Janez NAGODE l.r. ŽUPAN
(N
Urejanje podatkov v registru kmetijskih gospodarstev (RKG) pred oddajo zbirne vloge za leto 2009
Upravna enota Logatec obvešča vse nosilce kmetijskih gospodarstev, da je od 1. januarja 2009 v skladu z novim Pravilnikom o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 122/08) nekoliko spremenjen postopek pri vpisu GERK-ov in vnašanju sprememb v RKG.
Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (v nadaljevanju: evidenca rabe) je enotna državna evidenca o dejanski rabi kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki jo vodi ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (MKGP). Podatki v evidenci rabe se zajemajo iz ortofotov (narejenih iz letalskih posnetkov), ki so hkrati tudi podlaga za vpis GERK-ov. Poleg tega se v evidenci rabe upoštevajo tudi drugi podatki, kot npr. ugotovitve iz terenskih ogledov MKGP oz. kontrolnih organov. Evidenca rabe je javno dostopna na spletni strani: http://rkg.gov.si/ GERK/viewer.jsp .
Od 01.01.2009 dalje se pri vpisu novega GERK-a ali pri spremembi že vpisanega GERK-a izvrši presek prijavljenega GERK-a z evidenco rabe. Če se pri tem ugotovi,
upoštevaje predpisano toleranco, da GERK ali del GERK-a leži na površinah, ki po evidenci rabe niso kmetijska zemljišča v rabi, vpis GERK-a ni mogoč! V praksi to pomeni, da nosilec kmetijskega gospodarstva lahko vriše GERK npr. travnik na površinah, ki so v evidenci rabe zajete kot njiva, travnik, vinograd, sadovnjak ipd., ne more pa vrisati travnika na zaraščenih površinah, gozdu, cesti^
Kadar vpis GERK-a zaradi odstopanja od evidence rabe ne bo mogoč, je upravna enota po navodilih MKGP dolžna najprej preveriti, ali je glede na ortofoto morda prišlo do napake v evidenci rabe. Če bo ugotovljena napaka, jo bo MKGP takoj odpravilo in s tem omogočilo vpis GERK-a. Če je evidenca rabe glede na ortofoto pravilno zajeta in stanje v naravi od zadnjega snemanja ortofotov (trenutno je to od 2006) ni bilo spremenjeno, bo treba popraviti GERK, tako da bo ustrezal stanju v naravi.
Vpis GERK-a se bo lahko nekoliko časovno zavlekel, če je bilo stanje v naravi od zadnjega snemanja ortofotov spremenjeno (npr. zarast je bila izkrčena). V tem primeru se GERK na površinah, na katerih iz ortofota ni vidna spremenjena kmetijska raba, začasno ne bo mogel vrisati, vendar pa bo nosilec lahko na upravni enoti podal predlog za spremembo podatkov v evidenci rabe. V predlogu mora nosilec natančno obrazložiti, kako je spremenjeno stanje v naravi (npr. grmičevje
n
c^ O
o
(N U cC

e
o
n ^
M
cC M O
J
je posekano, površina je zasejana s travo in se redno kosi). MKGP bo predlog
preveril, po potrebi opravil terenski ogled in če bodo navedbe nosilca potrjene, ustrezno popravil evidenco rabe. Tedaj bo vpis GERK-a na tej površini mogoč, ne glede na stanje, ki je razvidno iz ortofota.
Poudariti velja, da je za pravilen vpis GERK-a odgovoren nosilec. Tako mora nosilec tudi v primerih, ko je iz ortofota še razvidno kmetijsko zemljišče, pa to zemljišče v naravi ni več v uporabi (je neobdelano ali pa se celo že zarašča), to ustrezno prijaviti v register kmetijskih gospodarstev.
Osnovna pravila za vpis GERK-ov:
Da bi vpis GERK-ov potekal čimbolj nemoteno, povzemamo še osnovna pravila za vpis GERK-ov, ki jih v skladu z evropskimi predpisi določa Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev:
•	GERK lahko vsebuje le površine z eno vrsto dejanske rabe;
•	iz GERK-a morajo biti izločene vse površine z nekmetijsko rabo (zelenice okoli hiš, zaraščene površine, gozd ipd.), večje od 100 m2, ter vode in pozidana zemljišča , večja od 25 m2;
•	GERK lahko vsebuje določene linijske objekte do širine 2 m (kozolec, kolovoz, jarek, mejica, suhozid ipd.), ter obračališča in brežine do predpisanih širin. Vse podatke v registru kmetijskih gospodarstev, vključno z GERK-i, morate
nosilci kmetijskih gospodarstev urediti na upravni enoti najpozneje en dan pred vnosom zbirne vloge (ta bo tudi letos potekal od 5. 3. do 15. 5). Zaradi morebitnih dolgotrajnejših postopkov vpisa predvsem tam, kjer se je stanje v naravi od poletja 2006 spremenilo, priporočamo, da se za uskladitev GERK-ov nosilci čimprej oglasite na upravni enoti.
Novost v letošnjem letu je tudi obvezna določitev namestnika nosilca in gospodinjstev na kmetiji. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 122-5470/2008, stran 16312), ki je začel veljati 1. januarja letos, določa, da morajo nosilci kmetij posredovati upravni enoti najpozneje do 30. septembra 2009 podatke o namestniku nosilca na kmetiji na posebnem obrazcu, ki je sestavni del navedenega pravilnika. Člani kmetije, ki so lastniki oziroma solastniki
kmetije, izmed članov kmetije določijo poleg nosilca kmetije (le-ti so v večini primerov že določeni) in namestnika nosilca. Nosilec in namestnik nosilca morata biti popolnoma poslovno sposobni fizični osebi.
Na kmetijskih gospodarstvih, ki so trenutno brez nosilca, upravna enota določi nosilca na podlagi vloge osebe, ki želi postati nosilec in ki predloži dokazila, da izpolnjuje pogoje za vpis.
Poudariti je treba, da namestnik nosilca kmetije za časa življenja nosilca kmetije, nima še nobene vloge - za izvedbo kateregakoli uradnega dejanja v zvezi s kmetijskim gospodarstvom mora imeti pisno pooblastilo nosilca kmetije. Njegova formalna vloga na podlagi zakona nastopi takoj po morebitni smrti nosilca kmetije.
Obrazec za vlogo za določitev namestnika nosilca kmetije lahko dobite v sprejemni pisarni Upravne enote Logatec, pritličje Tržaška cesta 15, Logatec, objavljen je tudi kot priloga k št. 14 k Pravilniku o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 122-5470/2008, stran 16312).
Vpis namestnikov po novem zaenkrat še ni mogoč. Nadgradnja aplikacije še poteka, ker sta prednostni nalogi na področju RKG prenos ugotovitev kontrol na kraju samem in administrativnih kontrol v RKG ( ki mora biti v čim večji meri zaključen pred pričetkom subvencijske kampanje) ter urejanje GERK-ov pred oddajo zbirne vloge. Vpis namestnikov in gospodinjstev na kmetiji se bo pričel po koncu subvencijske kampanje.
Vnos sprememb v RKG v letošnjem letu opravljava: vodja oddelka za okolje in prostor, kmetijstvo in gospodarstvo, Helena Mihevc in uslužbenka v oddelku Andreja Cergolj. Delo se opravlja v pritličju stavbe Tržaška cesta 15, Logatec. Za vsa pojasnila v zvezi s postopki lahko pokličete na telefon št.: 01/7590 502, 01/7590 515 ali vprašanja sporočite na elektronski naslov helena.mihevc@gov. si in andreja.cergolj@gov.si.
Helena Mihevc vodja Oddelka za okolje in prostor, kmetijstvo in gospodarstvo Upravne enote Logatec
r
o
crg p
1/1
ee n
c.
o
Ctl

r u
P
2 O O
Ol
r-f i
K)
Na podlagi tretjega in četrtega odstavka 16. člena ter tretjega odstavka 21. člena Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08, v nadaljevanju: ZDOIONUS) in 30. člena Statuta občine Logatec (Logaške novice št.7-8/08) Župan občine Logatec objavlja
P O Z I V
k predhodnemu posvetovanju o ustreznosti predlagane širitve ulice OBRTNA CONA LOGATEC.
Predhodno posvetovanje se začne 10. februarja 2009 z objavo predloga sprememb na spletni strani občine Logatec http://www.obcina-logatec.com/ in se zaključi 26. februarja 2009.
Predlog širitve ulice OBRTNA CONA LOGATEC bo javno razgrnjen od 10. februarja do 26. februarja 2009 v času uradnih ur v prostorih:
Občine Logatec, Tržaška cesta 13, Logatec, prvo nadstropje levo.
Polnoletne osebe, ki imajo na območju, na katerega se spremembe nanašajo, prijavljeno stalno ali začasno bivališče, in pravne osebe zasebnega in javnega prava, ki imajo na tem območju sedež, so s tem pozivom vabljene k predhodnemu posvetovanju z namenom, da lahko vložijo svoja mnenja, predloge in pripombe o ustreznosti predlagane širitve ulice OBRTNA CONA LOGATEC.
Svoja mnenja, predloge in pripombe k razgrnjenim predlogom lahko vpišejo v knjigo pripomb ali jih naslovijo na Občino Logatec, Tržaška cesta 15, 1370 Logatec, oziroma jih pošljejo po elektronski pošti e-naslov: obcina.loaatec@lo-
gatec.si.
Ta poziv s predlogom predlagane širitve ulice se objavi na spletni strani Občine Logatec
http://www.obcina-logatec.com/ in na oglasni deski Občine Logatec.
St. 031-1/2009-1 Ljubljana, 5.2.2009
ŽUPAN OBČINE LOGATEC Janez NAGODE
Odmera komunalnega prispevka na JAČKI
Na območju stanovanjskega naselja Jačka je bilo zgrajeno novo javno kanalizacijsko in meteorno omrežje, cesta Jačka, ki pelje skozi naselje pa je na novo opremljena z javno razsvetljavo in pločnikom.
Občina Logatec je za pokrivanje stroškov izgradnje komunalne opreme na Jač-ki, ki so znašali 688.880,54 EUR, uspela pridobiti 406.266,54 EUR sredstev sofinanciranja s strani Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko in Ministrstva za okolje in prostor, del sredstev pa je bil namenjen tudi iz naslova takse za obremenitev okolja. Preostanek stroškov v višini 282.614,00 EUR, kar predstavlja 41 % delež stroškov, pa bodo nosili zavezanci in sicer s plačilom komunalnega prispevka. Zavezanci so določeni z Odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč za gradnjo v stanovanjskem naselju Jačka, (v nadaljevanju: Odlok o programu opremljanja), ki ga je Občinski svet Občine Logatec sprejel 6. novembra 2008; dne 11. decembra 2008, pa je bila sprejeta še dopolnitev navedenega odloka. Odlok o programu opremljanja je bil objavljen v Logaških novicah, št. 11/2008 in št. 12/2008.
Odlok o programu opremljanja je podlaga za odmero komunalnega prispevka. Zavezanec je investitor oziroma lastnik objekta, ki se, ali na novo priključuje na komunalno opremo ali povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost. S plačilom komunalnega prispevka je zagotovljena priključitev na že zgrajeno komunalno opremo. V naseljih, kjer obstaja omrežje javne komunalne infrastrukture, je priključitev obvezna. Postopek odmere komunalnega prispevka bo s strani občinske uprave Občine Logatec uveden po uradni dolžnosti. Podatke o lastništvu, površini zemljišč in neto tlorisni površini pripadajočega objekta bo občinska uprava pridobila iz uradnih evidenc. V prihodnjih dneh bodo zavezancem poslana obvestila oziroma pozivi k izjasnitvi, iz katerih bodo razvidni pridobljeni podatki ter izračun komunalnega prispevka.
V primeru, da so vaši dejanski podatki drugačni, kot so bili ugotovljeni na podlagi uradnih evidenc, vas pozivamo, da v roku, navedenem na obvestilu, predložite pisna dokazila (projektno dokumentacijo, pogodbo^) o morebitnem drugačnem dejanskem stanju. Ti podatki namreč lahko spremenijo višino komunalnega prispevka.
Za vse nadaljnje informacije smo vam v občinski upravi Občine Logatec na voljo na tel. št.: 01 75 90 629; kontaktna oseba: Ana Oblak, višja svetovalka III.
Ana Oblak