V tor*Ji. i^ntrtak in9oWt> Uhaja in rolj* T M.ri-boru brr< poiiljuuja m tm ISTM leto Hfl. - k, M pol KI* ..«„-.. ,» fctrt l»t» . S ., 30 .,
|><l pOŠli.
It Itti 10 gl. - k, u ,...| l.u . 5 „ — ,, u Mrt Irti - ,, oo ,.
Vrednirtvo in oprAvniitf o ia ni rtolaca it|tl 1D** • plutzl liii. it. 184.
Št. 3i9a
SLOVENSKI NAROD.
Osimntlai
Za havailuo iWeM>ipn.» Trato se ].!.[ u|f II kr.,i>    n.itiine Ikrat.
•• -i' ti<k» akr.it. 4 kr. oh »» ti«ka llkrat ■ Talki pisnifiifce s.' pljujejo p.i I>ro:.t .iu.
/» vi»k tis.k j» platat kul.'k (»tempelj) /» 30 k .
Rvknltl »« ne vratu«,
dopiii nai H» t>l il K'v.'l J H. i f' ankujejii.
V Vlai'iboi'ii 3.  aprila 1JS<>5>.
Too^j II.
. U|.-pnil|ii   sjr r/i 'brezobzirnosti, s kterinii so pred kratkim privrženci „progrositov* postopali
<k        )       1    " i proti nasprotujočim okoličanom, in posamezni dogodki pri zadnjem poto-
Zagovorniki sedanje omahljive politiko naših državnih poslancev so vanj i cesarjevem, o kterih se res v javnih časnikih ni ničesar omenjalo, svoje ločenje od politike češke in slovanske sploh često s tem zagovarjali, i kteri so se nam pa sporočili po privatni poti, zadosti dokazujejo, da tržaški da so nas Čehi v svojem federalističnem programu vrgli v neko notrajno-1okoličani še niso prav nič odstopili, da ne bi težili za svojimi nameni. Raz-avstrijsko zvezo, ktera bi bila kakor so samo ob sebi umeva zopet nemška, vedelo se je, da so je g. minister notrajnih zadev, ko so je zadnjikrat mu-Ti modrijani pa so pozabljali, da se je ost tega izgovora obračala proti dil v Trstu, prav krepko izustil proti tem težnjam; žalibog do zdaj nismo njim samim, kajti dokler so naši zastopniki v parlamentih molčali o osnovi j zapazili, da bi bila vlada, prepričana o važnosti stvari, iskala in nasla srod-Slovenije iu samo med sterilni stinaini morebiti mislili nanjo, dokler torej J stov ter pripomočkov, da hi podprla oni živelj, ki bi po zakonih naravnih slovenski zastopniki Bami niso sebi in svojemu narodu vedeli najti primer- mogel biti tam edina protipeza. Tako sami sebi prepuščeni morajo Slo-nega prostora v federalistični državni osnovi, ni bilo tirjati, da bi naši fede- venci svoje moči tem krepkeje napenjati, da lastnih tal no izgubo in ila si s ralistični zavezniki tam govorili  in  za nas skrbeli, kjer smo mi sami mol-! časom pridobe večo in večo veljavo in moč."
fali.  Odkar pa je slovenski narod jasno in javno izrekel, kjo in kako hoče »Njih najživejšo prizadevanje mora na to meriti, da v Trstu samem
stati v avstrijski federaciji, bili so Čehi vsegdar pripravljeni sprejemati naš dobodo kaj tal, kajti čisto poilalijančeuo mesto je v okolo in okolo popolnem program V svojega. Iz citatov, kar jih je »Slov. Nrar." prinesel i/, čeških slovanskem kraji prava anomalija, ki se v svojem bistvu vsled več stoletnega listov, znano je to že našim čitateljem. Da pa Cehi nikdar no izpuste pri- razvijanja do sicer tolmačiti, ki je pa v svojem jedru vendar povse nenaravna, like pokazati nam svojo simpatije, naj kaže sledeči članek kterega jo pra-lTorej bodo morali slovenski zastopniki in njih prijatelji si zlasti za to pri-ška „Corresp." v svojem 3'J. številu pod predstojećim napisom prinesla. Tu zadevati, da se ne le stavijo proti politično-narodnim skokom svojih naberemo: j sprotnikov v hrambo, ampak bodo morali tudi dosledno na to dolati, da so .Slovenci so tako grozovito razkosani po celi vrsti raznih dežel, da!po pravici in pravičnosti obzir jemlje na potrebe in koristi slovenskega pre-naj bi po vseh krajih prav posebno delavnost razvijali, da si pri splošnem bivalstva. To velja no le v duševnem, ampak ravno tako tudi v materijalne m narodnem gibanji pridobe svojo veljavo. Oni so edini narodni živelj v Av- obziru ; skromnost bi bila tu ravno tako napačna, kakor bojazljivost, in greh striji, kterega stiska in pritiska dvojno premočno narodno prizadevanje'bi bilo, ko bi svojo popolne pravico ne tirjali tudi v narodnem obziru. Res — nemško in italijansko. Omenjeno razkosanje še dvojno otežuje ubraniti'si je lahko že naprej misliti, da se bo italijanska stranka branila v tej zase nasprotnih prizadevanj in mi smo vselej obžalovali, da Ljubljana ni moćna i devi spol no vati vso svojo dolžnost, pa vendar naj se na slovenski strani ne dovolj, da bi bila dostojno središče delovanja in obrambo. Saj s: tam zadnje opusti nobena prilika in se zmerom tirja vsa in popolna pravica. Kar 1110-čase niso mogli več ohraniti večine v mestnem zastopa, in če je tudi v de- rajo slovenski zastopniki posebno tirjati, je to, da so no povračajo zopet žclnem zboru iu njegovem odboru večina slovenska, ovira že omejena kom-1 prizori, ko bi bil Slovenec tako brez vso postavno hrambe, da bi smel kakor
petencija živahnejo delovanjo in potem tudi kompetencija ne sega čez deželno meje kranjske. V drugih deželah je treba torej še ostrejo vse žile napenjati, ako nočejo Slovenci, osamljeni in v manjšini, kakor so povsodi, popolnoma biti premagani."
»Pri takih okoliščinah moramo biti srčno zadovoljni slišati, da so se
nodavno po njeni udrihati, kdor bi hotel ; da se v uradovanji zadosti tir-jatvam jezične ravnopravnosti in da so slovenskemu prebivalstvu v javnih učilnicah da* prilika v najširji meri udeležiti se šolskega poduka, ter da se no sili več zatajevati svoj prirojeni jezik."
»Da se pa to in so mnogo voč doseže, je pač treba, da se stranka
nedavno vso volitve za tržaški mestni zbor v okolici k mestu spadajoči skozi j trdno in stalno vredi, potem pa stopi v neprenehano zvezo z drugimi sre-in skozi izvršilo v smislu Slovencev.   Kakor znano, uima ta volitev  samo diiči slovenskega delovanja.   Bo taka vzajemnost, skupna podpora in me-vsakako omejene vrednosti volitve mestnega zastopništva samega, ker ima jusobno pospeševanje po skupnem in enotnem crteži more voditi do ciljev, tržaško mestno svetovalstvo tudi pravice in delokrožje deželnega zastopa, kakoršnih je treba.   Vse to priporočamo slovenskim rodoljubom  v resen Italijanska „progresso"-stranka si jo pač na vse kripljc prizadevala, da bi provdarek, da ne bi ena njihovih »skrajnih straž" trpela škode." razcepila slogo okoličanov in v istini je  vsaj to dosegla, da se mnogo vo-lilcev volitev ni udeležilo, kar pa konečnega vspeha vendar ni moglo zabraniti.   Ce imajo tudi še italijanski progresisti, ki so se v mestu skozi in skozi volili, konočno vendar še večino, stojo jim vendar slovenski zastopniki združeni in kot trdna stranka nasproti, ktera bo v narodnih kakor tudi v| npUo cuni faciunt idem non est idem — ali po slovenski: kar je
političnih zadevali prenapetemu poželjenju italijanisimov vsaj neprijetno za-Jza enega pravica ni za druzega : to je bilo pač v časih Iloracijevih menda preko delala." i resnično, ko jo »božji" Avgustus mogočno tri starorimsko svobodo, a denes
„Trst je skrajna straža, na kteri imajo iz  Italije semkaj segajoči'ko pravimo iu vidimo, da se ves svet bori za enakost prod postavo, ko se akciji nasproti ti slovenski stražniki prav veliko vrednosti.   Še so v spominu I podirajo privilegije in veče pravice nekterih stanov, pač so ne sme več tako
Doslednost nemških svobodnjakov.
Poslednji bosanski kralj.
(Zgodoviaiko-romantičen obraz; eeiki ipiaal Prokop Cbocliolouiek, poslovenil Podgoričan.)
V. (Dalje.)
»Kaj neki čenčaš I" — začudi se Staniša.
.Zakaj pa tedaj divjaš za njo?!" — oponese um Mirko.
»Vrag vedi res, zakaj!" — odreže se Staniša, »ali zevem, kaj je to, sama slepa poslužnost, nič drugega ne. Hudir nuj um, če so Le kokličkaj geneni še naprej za njima."
»Ala, daj roko, Staniša!" — rečo mu Mirko, vstane in stopi k Sta-nišu, »prav iz srca si mi govoril."
»A meni!" — - dostavi Bogdan.
»No, dobro," — omeni Staniša, »kralj Tomažević naj lo sam besi za njima, jaz še ne kihnem na zdravje njegovo milosti, verujeta, da ne."
»čujta, kaj vama povem, junaška brata!" — na enkrat povpraša Mirko nekako skrivnostno.
„No, kaj?" — obrneta se k njemu radovedna oba tovariša; tudi Staniša lehno vstane od hrastovega debla.
»Že smo jima bili za petami," — pove Mirko.
Bogdana posili glasen smeh, sune Stanišo nekolikrat v rebra in vikne: »Staniša, ali si ga slišal? — Kakor da bi bila slepa midva! Ali si nisva včeraj kazala čisto novih stopinj dveh konjev po travi; enemu konju so je globoče vdiralo, tega jo Ilija jezdil, kraljica pa je sedela na onem, ki je laže nesel."
»I to se ve, da," — potrdi Staniša, »saj se mi tudi zdi, kakor bi pred seboj videl oba zdaj-le."
»Tedaj sta ju vidtl i tudi vidva!" — začudi se Mirko in v zadregi popravlja pas, ,uo, to jo di kaz, da perjanik ima sokolje oko."
Staniša se obrne naprej, oho dlani nastavi na usta in na vse grlo zaupije: »Z Bogom, kraljica! Z Bogom, Ilija! Ni Mirko ni Bogdan, ni Staniša — nobeden ne enkrat ni stopi več za vama!" —
»Kaj kričiš?" — oglasi so Bogdan nevoljno.
»Saj si slišal, kaj," — odvrne Staniša, »če me nista slišala, nič zato ne, ako pa sta me, oddehno si kraljica, a stari Ilija, ta so prepriča, da ni še vgasnila bratovska ljubezen perjanikom!"
Ko jutro napokne, ivs se vrnejo Mirko , Staniša in Bogdan, ali čudovito I — čem bolj se stičejo pota, tem bolj raste krdelo. Z vseh strani jvro nazaj perjaniki in ko pridejo na veliko cesto, kako uro od Sutiske, ne manjka nobenega, ki so poprej ta dan šli za ubežno kraljico — za darilo, kterega je bil Tomažević obljubil tistemu, kteri vjamc ubežnico in ubežnika, j Ali jo rosa ohladila jim gorljivost, ali so vrnilo jih tisto misli, ktere Mirka lin njegova tovariša, ali kaj? Kdo zna to? Kakor navadno, pozdravljajo se in molče dirjajo naprej v Sutisko.
»Oh! ali vi tudi že nazaj? — vskrikajo tovariši tovarišem, ki Be dohajajo na poti.
»A vi?" — povprašujejo jih dohajalri. »Saj vidite, tudi!"
»Kaj pa, ali sto kje videli ubežnika?" »Nikjer ne."
»Bratje, a kaj poreče pa kralj?" — »Kaj nam mar?" „ Renica!"
Zdaj biči zažvižgajo v zraku, konji piano v skok, in kakor na zmajih, tako dirjajo vsi nazaj v Sutisko.
A kralja ni več doma, že poprejšnji dan jo sutiški samostan zapustil z vsem dvorom vred in nemudoma vrnil se v svojo stolico: v trdnjavo Bo-bovec, dan denes Travnik. Ko hitro se mu je razkadila jeza, ker sta bila pobegnila kraljica in llija, loti so njegovo dušo velika bojczljivosl.
pravilo raztezati v politično življenje. Najmcnj pa U smeli v dejanji po tem pravilu delati oni, ki pravijo da so liberalni, ako nečejo da jih bo zgodovina ravno narobe sodila. In vendar ravnajo po tem pravilu, ravnajo vzlasti kar so tiče ideje federalizma v Avstriji.
Pogledimo si velike časopise, ki zagovarjajo zdanjo, samo na dvoje deljeno centralizacijo, in federalizem kakor nevarno počast malajo veruim svojim, (iutovo so Slovani, kteri se sami borimo za narodno in individualno svobodo, veselimo, da .so se Špauci otresli jarma, kteri jih jo žuhl. Majhno število politikov je med nami, kteri se dade slepiti laličji, ki jo je prejšnja španjska vlada imela samo za to, da je lagljc vsako svobodno gibanje zatirala s krvavo roko. Glasila, ki pri nas federativno svobodo avstrijskih narodov zasramovalno odbijajo, no morejo svojega pravega spoznanja zatajiti in vidi BO, da žele Špancem to kar mi republiko bolj na federativni kakor na centraUstiČni podlogi. Z vso pravico očita „Presse" da madridskih kor-tesov večina namera ustavo napraviti po »najboljih izgledih" in ne po naravni potrebi dežele. D« bi pa pušico obrnila in avstrijskim ustavodejcein kar jih jo na vrhunci, očitala, ka ne delajo po naravi in potrebi našo od družili evropskih različne države, temuč da delajo po kopitih, ki se pri nas ne prilegajo, to jej ne pride na um.
Pogledimo na Francosko. Treba je le po vrhu francosko zgodovino najnovojega časa poznati in ve se, dajo zdanji francoski Napoleon, prelo-mivli najsveteje prisege, poteptal narodove pravico ter zbral v svojo roko vse oblasti. Tudi tU ne morejo našim prizadevam nasprotni ljudje zatajiti pravega spoznanja in /. vso pravico se n. pr. drug velik list „N. f. 1'.", ki m- z večo nesramnostjo ridati po Slovanih in avstrijskem federalizmu, oglaša proti samovladno gospodujoči centralizaciji na Francoskem in pravi: »Malo jo politikov na Francoskem, ki imajo razumljen je za to, da je svoboda v tesni zvezi z federalizmom." To je zares pravo načelo, v zgodovini potrjeno. Vladni listi to ved.'., ali na avstrijsko državo tega načela nehte raztegniti, ker bi pač svoboda prišla, ali nemškega gospodovanja bi konec bilo.
Razmeram na Nemškem nasproti zagovarjajo vsi ti glasovo demokratično federativno svezo in odbijajo prusko centralizacijo. Severo-ainori-kanske države, ki so lederativno zvezane so tudi njim izgled dovršene državne ideje. S kratka povsod so od istih ljudi priznava isto načelo, ktero se pri nas doma v Avstriji pobija.
To pa nas Slovane, ki se nadejamo, da bode pravica in svoboda zmagala, tudi z prepričanjem navdaja, da se za pravično več borimo in da bode zmagonOBno osvetila se pred ali pozneje.
S 31. marca jo imelo učiteljsko društvo kranjsko svoj glavni zbor. Kakor poroča .,Tagbl." mu jo predsedoval g. Andr. Prapotnik in se ga jo udeležilo 30 članov.
Perovodja je naznanil zbranemu društvu vspehe. ktere so imele lansko leto skicnene in vladi poslane resolucijo tega društva. Iz sporočila je razvideti, da niinislerstvo noče preklicati svojo že tudi v našem listu ostro grajane določbe, da se no smejo v ljudskih šolah deliti darila; pač pa se je vzelo vežbanje na violini med obligatne predmete učiteljskih pripravnišnic; tudi je izreklo miuisterstvo, da bi bdo želeti berila o kmetijstvu in gospodarstvu in priznalo . da nikakor ne zadostuje oddelek kmetijstva, kterega nahajamo v dosedanjem slovenskem berilu. Nadalje je naložilo miuisterstvo društvenemu odboru, naj sestavi natančen načrt obstnjiskega berila. Glede* društvene prošnje, nuj se učiteljem izboljša materijalno stanje, jo miuisterstvo izreklo, da bo na to prošnjo skrbno obzir jemalo, da se pa izboljšanje more doseči   le   s   polnočjo   deželne   postavdaje.   Glavni predmet posvetovanja
je bilo vprašanje, kako se je učiteljem obnašati glede nove postave o ljudskih šolah. Za govornika so je najprvo oglasil g. Močnik, ki je zagovarjal, naj so v ljudski šoli podučuje v dosedanjem verskem duhu. Govornik na-svetuje resulocijo v tem smislu. Proti temu nasvetu se je oglasil učitelj Kppich kazajo na novo šolsko postavo, ktera že sama izreka, da je namen ljudske šole versko-nravna odgoja. Z Eppichom sta se skladala tudi učitelja Dermcl in Stegnar. Učitelj Lesjak pak jo menil, naj bi se o tej stvari ne razgovarjalo.   Pri glasovanji ni obveljala Močnikova resolucija.
Nadalje jo govoril učitelj Kppich o potrobi in koristnosti podružnic učiteljskega društva povdarjajc, da je le s združeno močjo mogoče ljudsko omiko pospešovati. Zbor je pritrdil govornikovim izpeljavam. Tudi so jo sklenilo obrniti se do odbora društva za ponzije udovam in sirotam kranjskih ljudskih učiteljev in društvo prositi, naj bi naznflo, kako stoji in so gospodari z društvenem premoženjim. Končno se jo volil društveni odbor. Izvolili so se : za predsednika Andr. Praprotnik, za blagajničarja Močnik, za odbornike Gerkman, Belar, Tomšič, Itaktelj, Šot, Gorekar, Kuhar in Stognar.
Dopisi.
j Iz Ljubljane, 1. aprila. —r— [Izv. dop.] Bodi mi dovoljeno, da denes o stvari spregovorim, ki sicer ni politična, pa vendar izvrstno vseslovenska, kajti no tiče se samo Ljubljane, temuč vsacega rojaka, kteremu je duševno naše razvitje, razvitje našega jezika na srci. In to jo veliki slovar, ki se ima izdati na stroške slov. mecena Škota Wolfa, in kterega jo dobil g. Le vs ti k v delo, kakor je bilo zares najbolj prav, kajti jaz bi ne vedel, da bi bilo to jako imrnitno delo moglo priti v vednostno vestnejc in veščejo roke. Vedeti pa jo troba, da ima preskrbovanje te stvari v rokah nek odbor, ki je sestavljen iz nekoliko jezikoslovnih diletantov precej starega kopita, in pa iz dveh ali treh pametnih mož, ki sicer niso jezikoslovci, pa imajo pojem kaj je vednostno iskanje. Prvi delajo alovarjovemu vredniku, ali da bolje rečem in pravilneje: slovarjevemu pisatelju g. Levstiku večne sitnosti. Oni bi radi videli, da bi slovar, kakoršen bi žo bil jutri izšel, da-si v politično-narodnih vprašanjih prisezajo na polževo geslo: »počasi se daleč pride", — tedaj ravno narobe, kakor duh denašnjega časa. Pri tem menda ne pomislijo, da prvič bomo imeli Slovenci, ker nas je malo in imamo malo denarja, za veliko časa samo enkrat matorijalno zmožnost tako obširno iu veliko delo dobiti; drugič, da baš zarad tega moramo paziti, da delo no bo efemerno, temuč, da bodo zares ne samo na vrhunci denašnjega časa, temuč da bodo tudi prvotne preiskave pisateljeve dovršene s tehtnimi študijami, ktere se črez noč in dan no dade zvršiti. Levstik sam je že enkrat v Novicah obširno razložil koliko priprav in študij je treba, da je delo zares vredno tega, kar ima biti. Vendar se čujejo vedno glasovi: „ke-daj bo prišel slovar? ali bo skoraj?" Da, »Besednik", sem slišal pravili, da je celo svoj humor spustil in dejal : o sv. Nikoli. Prepričan sem, da ko bi hotel g. Levstik slovensko-nemški del besednjaka tako zverižiti, kakor je zverižen nemško-slovenski, naredi ga v pol lota. In da je nemško-slovenski del slab in nepopolen, to mi bo vsak pritrdil, kdor ga jo rabil. In nokteri udje onega odbora menda bi radi, da bi bil slovensko nemški del ravno tako polovično v naglem sfrfrano delo, ker so že dolgo časa v večnem pri-ganjanji. Koliko ima nelepa osobna neprijaznost nekterib do g. Levstika svoje rogovo v tem, da se mu od ene plati hoče v delo šušmariti, nočem govoriti. Istina je to, da je nekaj teh gospodov toliko Časa »priganjalo", da je bil g. Levstiku ob novem letu honorar obustavljen in da se slovar zdaj ne dela. Kaj bo oni odbor zdaj storil ? Med seboj nima nobenega zmožnega in že »Jurij s puško" je dobro povedal, da ko bi zdaj Diogones s svetilnico v Ljubljano prišel, iskal bi zastonj Levstika II.
»Izdajstvo preži va-mo okrog iu okrog, nič več nisem varen, še sredi svoje stražo ne!" — jamo jadovati iu zaklene so v svojo izbo, še matere ne pusti k sebi.
»Ta Ilija, ta Ilija V" — toži skoro obupno, »ta ve tisto grozno skrivnost, vso zna ta stari pes! — Oh! ali ni bila to le moja fantazija, ali ne maščevalni duh — maščevalni, pravim ? ha ha!" — zasmeje se na glas, — »v možganih so se porodili duhovi in boječnost ni dala izpoznati mi tega starega psa, ko je bil tako nenadoma prikazal se v šatoru tam pred belajskim gradom". A stresne se, mrtva bledost mu oblije obraz, kakor bre/.niišljen, zamiži in zatisne si ušesa z rokami. »Ali mi bode njegov glas zmerom douel po ušesih V — ali mi bode zmerom pred očmi?" — Velike potne srage se mu prikažo na čelu. »Proč!" - škriplje s zobmi, »nikogar nečem videti, nikogar slišati !" in zopet umolkne. »KakoV"— spregovori naposled poluglasno, „kdo to ISepeče tukaj ?— gorje otroku, kije novreden očiuega blagoslova, pa je vendar dobil ga, takemu ni blagoslovo, temuč kletev-- ljubezen in mO' litev —" ječi nevoljen. „IIa" — topotne z nogo iu poskoči, »vraga, zakaj se posmo-buješ mi! To je dejal, a mrtev je in leži v tem samostanu, težek kamen leži na njegovem grobu — njega se ne bojim , ne bode so trgal z menoj za krono, ki jo jaz nosim — ali kako?" — izdrami so na enkrat, „ali pa je res moja V Ljudstvo me ima za kralja, za očiuega deda, ali krona mi do zdaj ni še zalesketala na glavi. A jaz — blagostnik, —" miri samega sobo, .praznih prikazen se bojim, bojim žensko in svojega sluga, pomoč pa mi jo tako blizu! Cc sta prav pobegnila, kaj zato, saj se no bojim več, pokrijem se s krono, in njen lesk prežari žalobo udovici in slugi!" —
Poprej jo bil tako bojezljiv, zdaj palc je ves zaupljiv, vsa nevarnost je izginila mu na enkrat, in jasnega lica priganja , da bi brž odjezdil v Boboveo.
Vojakcija se čudi kralju, kaj mu je tako brž šinilo v glavo; precej gre k njemu.
„No mati!" — pozdravi jo Toniažcvič veselega lica, »ali so pripra-
Lo šo uro, a menim, da bodem že na poti v Bobovec."
»Zakaj pa se ti tako mudi, dragi sin V" — povpraša ga mati. »Saj menda nisi otrok? Zdaj se jezi, zdaj jo ves plašen in zaprt, zdaj zopet tako na enkrat."
»Ali se ti čudno zdi to?" — rdečica Tomaževiča oblije, »v Bobovci sem pustil ženo z rodovino vred, zdaj bi jo pa žo videl rad."
»Ali ta zelja so ti jo vnela tako?" — povpraša Vojakcija po kratkem zuinišljenji in ostro pogleda sina.
»Vnela se mi je ris, jako vnela," — odgovori Toniažević in poobesi oči.
»Sin, sin !" — dvigue Vojakcija žugalno roko, »jaz sem te imela pod svojim srcem iu uikoga nisem ljubila, samo tebe, in tvoja duša in moja sti ena; nikar se.tedaj no norčuj z menoj. Vjeda te neka grozna skrivnost, ta te tako ženo v takovo neraogočnost, morebiti med tom samostanskim zidovjem tiči ta skrivnost."
»Mati!" — vskrikne Tomažević, in iz tajno hudobnosti mu zardi obličije, kri žalijo oko; jame škripati z zobmi in s skrčeno pestjo stopi k materi.
Mati pak pokojno stoji; mogočno ga gleda iu hudo, da so jo kar stresnil strastnož, probledel in s obema rokama zakril obraz.
»Mati mati! — vikne bolestno, »ali tudi ti Bi zoper mene?" »Neumnež!" — sprogovori Vojakcija — in srdito ga začne gledati; ali hitrejše njegova bolest topi nje jezo , hitrejše vedri čelo, nego pomla-danjsko solnco taja sneg; stopi k njemu in položi mu roko na gorko čelo. »Bolen si, ljubi sini — čolo ti kar gori, kakor bi bil mrzličen; nek črv ti razjeda srce, pa groza te je, šo materi nočeš razodeti svoje skrivnosti, ali ni res ? A, pa saj ne hrepenim po tej skrivnosti, časi je boljše, da nerazo-deta ostane kaka skrivnost, da še v lastno misel ne bi švigala, in taka menda jo tudi ta tajnost, ki tebi buri v srci. Le molči, bojim bo njenoga razodetja, bojim za trdno izvedeti to, kar slutim.   Ali vedi so moški, dragi sin, bodi
GJI
Kdor ima količkaj pojma o veilnostnem delu in o jako razvitem stanji denašnjcga slovanskega in občnega jezikoslovstva, razvidi, da se bodo od Slovencev, od Slovanov in od vednosti sploh stavile na to delo vse druge tirjatvo kakor na navaden besednjak, ki kaccmu prestavljala! rabi za to, da zdaj pa zdaj ktero besedo poišče, da ve kaj pomeni po nemški. Za tako robo bodo zadosti Janežičev slovarček, ki je boje tudi zdaj v delu. Od Levstika pa bomo zahtevali, da nam globlje v jezik posveti. Torej je puhol iu piškav izgovor omenjenih gospodov : »da narod tirja naj so slovar hitro izda". To prvič ni resnica, drugič pa je opomniti, da ko bi to tudi res bilo, bila bi ravno njih prva dolžnost kakor tudi vsacega izobraženca, narodu povedati, da jo ravno za narodno reč, za naroden jezik, za slavo narodno vednosti bolje, ako je delo dovršeno, nego pa ako jo hitro skolovra-tono. — Jaz sicer nisem v jezikoslovji Levstikov brat, pa mislim, da bi mi v tej stvari moj nekdanji učitelj Miklošič prej pritegnil kakor Marnu in Lesarju. Torej bo onim odborovcem slovenski narod enkrat bolj hvaležen, ako so z Levstikom pobogajo, ako mu potrebnih pripomočkov pripravijo in tako delo zares spešijo. Ako ostanejo pri zdanji diletantični volji, utegno kmalu v bodočnosti zvedeti, da se bo dejansko skazalo , ka jo tisti narod, ki pravijo da brž slovar zahteva, proti njim, a no za-nje.
Iz Sevnice. 81. marca. [Izv. dop.J (Slovenski tabor.) Naznanjal sem Vam žo veselo novico, da so rodoljubi posavski sklonili , na nedeljo, 2. maja ob 2'/(i ure popoldne sklicati slovenski tabor v Sevnico. Osnovalni odbor, kterega predsednik je dež. posl. g. A. Lenček, so jo žo konstituiral ; pripravni prostor jo najet iu ako nam vlada no odreče do voljenja in nam vreme ne kljubuje, nadejati se je na tisoče taboritov ne sa njo iz Štajerske, ampak tudi iz Kranjske. Slovensko ljudstvo v našem, bre-žižkem in kozjanskem okraji, kteremu je posebno namenjen ta tabor, je po duka v narodnih zadevah zelo potrebno ; zato moramo čestitati rodoljubom da se niso ustrašili truda in prvi v tem letu na slovenski zemlji sklicali narod, da se oglasi pred vsem svetom za svoje pravice. Kolikor jo dozdaj znano, se bode govorilo in sklepalo o ze d i nje nji vseh Slovencev v eno slovensko kronovino z onim deželnim zborom, in o vpeljavi slov. jezika v uradnije in šole. Tudi dva lokalna predmeta: napravljenje slovenske gospodarske šole za posavsko dolino in most čez Savo pri Sevnici pridota na vrsto. Kot govorniki oglasili so se neki dozdaj gg. dr. Kazi dr. Zamik, Sitar, občinski uradnik v Blanci , dr. Srnec, dr. Kapler Krškega mesta in g. župnik Itipšl.
Ker jo Sevnica železniška postaja na hrvaški železnici, in se bo menda dovolila ponižana vožnja cena, pričakujemo tudi hrvaških naših bratov, ker bo letos v posavski dolini edini ta tabor. Rodoljubi, podvizajte se, da častno izide.
Iz Prvačine na Goriškem 1. aprila 180!). V. G.*) — Ne zamerite mi, da Vam zdaj ko je velikonočni čas pokoro žo minil, nekaj pišem Kajti o velikonočnem času je treba vse staro pregrehe, ki srco otožno delajo iztrebiti, in se spokoriti. Saj skrivnih pregreh ne bodem Vam risal, ampak javne, ki so vsacemu pravemu Slovanu — nož v srce. Pregrehe, ki jih tudi j še sedanja doba rodi, in nam Slovanom v srca sadi. Edine to pregreho so: Tlačenje našega naroda. To so pregrehe, kojim bi jaz rad svetoval pokore! Slovenski narod je od veka prekrotkega značaja, zarad tega je od veka tlačen, teptan, ter ima veliko nasprotnikov. To je vendar čuda, da ga niso volkovi v ovčji koži šo raztrgali, kakor krotko jagnje. Le malo narodov na svetu ima toliko sovražnikov, kakor jih ima slovenski, to nas vsakdanje skušnjo uče, in sicer pri vsaki priliki. Kar se nam denes v oziru enako-pravnorti veselega pokaže, jutri se nam žo spet skrije. Enakopravnost §. 19. to je za nas Slovane le puhla teorija; vse visi na klinu, molji, snet in rij a je glodajo, in pajki predejo po papirji , kjer sta enakopravnost in paragraf 19 s zlatimi črkami zapisana. Kdor ne ljubi in ne spolnuje teh postav , ta *) Opomin ulovenskega kmeta pred tnl>orori v Biljnni pri Qorloi, Vredn.
ni zvest državljan; tudi ni zvest tistemu, ki je te postave potrdil. Pravi zvesti državljan bi moral jih spolnovati, da pokaže da je zvest cesarju in njegovim postavam. Tedaj naši možje, ki imate našo osodo v rokah! dokler ne boste te postave spolnovali, ne pokažete so zvesti ne vladi a ne tudi vladarju.   Povem vam, čai in ura sta blizu! .... Slovenija no spi več.
Slovenci! mi trkamo, zahtevamo a le pohlevno, ali dokler no bodemo viribus unitisu v vedno so ponavljajočih in ogromnih taborjih naših pravic zahtevali, ne ho nič. Le zmerom bo: „Čakajlo vi svati pred vrati, polnite mošnjiee nam z zlati." — Slovenci žo davno so zavedamo, vidimo, občutimo kako nas tlači tuja mora; in bogine vsled vseh zavednosti in enakopravnih postav, tujčevim koristim služiti moramo, Ali dovolj jo tega , tega mi večne trpimo! »Dani se žo zora, zginola je noč, več no bo nas tlač'la sovražnika moč." Posijalo bode tudi nam milo solnčico skozi vrata zatvorjeno v tisočletno tonio, saj če ne pred, ka ko bodo »Slovonija" ustvarjena. »Slovenija" zatvori vragom pot, in pohlepni Italiji, ki stega roko že do Save in Drave, ter misli da nas Slovence že v svoji mavhi ima. Združeni bodemo se bolj lahko branili sovražnih napadov, ter pevali: „Akoravno vrag še razsaja, Sloven'c po svojom se sprehaja." Slovenci smo z dušo in telom vselej zvesti državljani cesarju iu državi udani, v krvi iu v imetji ; tedaj dajte nam knr zahtevamo , saj ne zahtevamo druzoga ko kar nam po božji in človeški
postavi gre.
Poliiirni
razgled.
c i Lahoni so hote v mestnem zboru poslužiti enega navad-ošabnih večin in zavreči volitve okoličnih slovenskih pO-g. vrednika Piano je po telegramu stare »Pressc" že za-
mož, ki kljubuje tudi bodljajem lastno vesti; ali to jo težo dokazati, nego z jasnim čelom trpeti nadloge, prijateljsko izdajstvo, zlobo svojih sovražnikov ; ali vendar, to moraš dokazati, Štefan, če nečeš, da so prestol se6ede pod teboj in krona v prah no pade ti z glavo."
»Tega ne tega!" — vsklikne Toniažević razhujen.
„A Kosarevna je pobegnila z zvestim služabnikom tvojega očeta
kralja?"
A, kaj zato," — odgovori Tomažević hladno, „nii se ga ne bojim več."
»Tedaj si se vendar bal ga?!" — oponeso mu Vojakcija, »tedaj stari sluga tvojega očeta ve skrivnosti, ki bi tebi utegnili biti nevarne ; ker jo Kosarevna po včerajšnjem pomirji, ko jo vnovič nada posijala, blagost jela smijati so jej, vendar le tako nenadoma pobegnila brez kakove obotave, gotovo jo razodel jej svojo skrivnost, — skrivnost, ki je tako na enkrat umorila jej vso ljubezen, vso nade v hodočest."
Tomažević poobosi oči in nekoliko časa molči. »Ti si tako dejala, mati moja", — spregovori naposled odločno, »da, tako je. Ali vendar se ne bojim, in ko bi tudi vsemu svotu razodel ta pes svojo skrivnost in mojo. in ko bi Kosarevna tožila komurkoli, kjer si bodi, nikjer ne najde zavetja, nikjer ne pomočnika ne vere! Ogerski kralj — Matijaž Korvin mi jo veren zavetnik. Le urno v Bobovec, zato da tem popreje zasveti se mi krona na glavi, in da razmnožim njo lesk, da razširim bosniško slavo, da zmagovito svoj narod jsvobodim niohamedauskc sužnosti."
»Vedaj v Hobovecl" — omeni Vojakcija po kratkem molčanji. Po eni uri jo kralj Štetan Tomažević že na poti v svojo stolico (hauptstadt). Ali narod, ki je bilo obilo sešlo se ga iz vseh krajev po kraljevini k pogrebu kralja Štefana v Sutiski, narod so mu zelo čudi, 6inu — pa da se mu tako mudi od očinega groba, ko mrtvaški obredje niso nehali še.       (Dal. pr.)
1 r z a s nih pripomočkov ilanoev, Volitev
vržena, češ da je ta gospod srenjski uradnik. Sicer pa upamo , da tudi ta manever tržaških Slovencev ne bo spravil ob določeno jim število poslancev oziroma mostnih svetovalcev: novo volitve bodo pač iz nova pokazale, da je tržaška okolica vsa slovenska in narodna.
V „A. A. Ztg." so piše iz Trsta: Niti slovensko prizadevanje v v Primorji, niti misel odcepiti okolico od tržaškega mesta si ne sme pod-dorc ali potuhe nadejati od vladne strani. Mogoče je to že glede sedanje vlade, toda vladi kakor tržaškim Slovencem jo pomisliti, da denes šo ne pišemo sodnega dnu in da ga tudi še jutri no bomo! —
Da so naših ministrov v javnosti popolnoma ne pozabi, mora zopet enkrat napovedana ininistorska kriza pomagati. Pravijo, da jo minister B erge r/prosil, naj bi so izpustil iz službe, da pa cesar temu ni privolil. Dober prijatelj ministerstva bi mu moral svetovati, naj no igra preveč z ognjem ministerske krizo! Ko bi bilo verovati »N. f. Pr.," bilo bi pričakovati, da prevzame knjez Auersperg zopet predsodništvo v ministersvu, ker Taaffe nikakor no more ostati na tem mestu.
V dunajskih listih sc bere, da se narodnjaki na Češkem in M o-avsk cm tudi letos no bodo udeleževali deželnih zborov. Itak ni bilo kaj
Irngega pričakovati.
Vladni listi si prizadevajo razširiti mnenje, da jo prišel vodja čosko namestnije fini, Koller samo iz zasebnih razlogov na Dunaj. Češki listi pa naprej trdijo, da jo Koller naravnost na cesarjevo povelje moral t je priti, V tolegramu beremo: »Iz dobrega vira se čuje , da je cesar proti ministrom povdarjal potrebo spravo v (Jislajsaniji; od ministrov pak je sprejel popis o cislajtanski situaciji.
Vsemu vladnemu tajenju nasproti trdijo poročila z Prago, Pešte in Krakove, da bo cesar to spomlad potoval v Galicijo. —
Ogersko miuisterstvo hoče hitro porabiti skušnjo pri zadnjih volitvah, da bi pri prihodnjih volitvah no imelo zopet toliko zadreg, kakor pri sedanjih. V ta namen si hoče prostrojiti volilno postavo po svojem kopitu. »Pest. Ll." piše: Pri zadnjih volitvah storjeno skušnje so mnogostransko razkrile napako začasno volilne postave od lota 1848. Z oziroin na njo se bo vstvarila nova deželnim potrebam odgovarjajoča postava. Torej g, Mag-jarom toliko hvalisane postave leta 1848 tudi več ne zadostujejo — prigovor o zamorcu ki je moral po storjeni dolžnosti oditi! —
Volitve na Ogersko m zdaj takole stoje: Izvoljenih je 2151 Dea-kistov in 167 opozicijonalcev.
»N. T Pr." se posmciiujo Poljakom in pravi: „Gospodje Poljaki bodo tako prijazni iu za zdaj še sodelovali v državnem zboru. Pri shodu državnega zbora nas čaka veselje, da zopet vidimo poslance gališko. Se le kader so bo v zbornici posvetovalo o gališki resoluciji, hočejo Poljaki sklepati »kaj in kako". — Te besede same žo kažejo, da si z neznačajnostjo in breznačelnostjo ni pridobiti spoštovanja ni tu ne tam.
Romani na Krdeljskem tudi ne vedo praviti posebnih čudežev o liberalnosti ogerskoga miuistorstva. Tako jo uradni list te dni oglasil, da je romanski narodni vodja Dabes mahoma in brez službenih razlogov iz službe prisednika pri kraljevem Bvetovalstvu izpuščen. Stvar je napravila mnogo hrupa, kajti tu se sučejo stvari okolo sodniškega uradnika, ki so ne more kar meni nič tebi nič službo odstaviti.
Iz Berolioa se javlja v »Altonacr Merkur": Zaupna sporočila iz Ruka rošte dvomijo, da bi se dal v podonavskih knježevinah ohraniti sedanji volilni red. Knjez Kari se čuti osamljenega, vlada ima dokazov, iz kterih je razvidno, da stoji romanska prevratna stranka v zvezi z ogersko levico. Stranka Rratianova ima mnogo denarjev, orožja in prijateljev. V Bukarešti se razgovarjajo o potrebi državnega prevrata, vendar še no vedo, ali bi se smeli zanašati na vojake. — Čo je ta novica resnična, se zopet nekaj snuje.
V It al ij i so zasledili zaroto in so zarad tega v Neapeljuu mnogo oseb zaprli. Zarota izvira bojda od neke splošne republikanske zveze, ktera imenuje Viktorja Emnnuela samo kralja * sardinskega. Ta zveza razpošilja sem ter tje prav burna pisma. V enem teh pisom so so ženo vabilo, naj imajo vrelega olja pripravljenega za prihodnji punt. Zadnjo pismo pravi, da
so bo izdalo samo še eno tako pismo, v kterem se bo naznanila ura ustaje, potem pa napoči zarja barikad.
U Oen cve se poroča o velikih noredih ; nekoliko oseb so deli v zapor ljudstvo jih je hotelo osvoboditi, pa mu ni obveljalo. Nevolja jo velika proti internacijonnlnemu zveznemu svetovalstvu.
V Madridu so kortesi sprejeli postavo, da so najine državno posojilo. StTMlO je razlagal in povdarjal resnost časa. Totem se je predložila osnova Ustave, ki že oglašeno svobodščine potrjuje in izreka, da se ima katolicizem ohraniti, drugim veram pa dati popolna svoboda. Vladarsko načelo ima biti »ledna monarhija, kortesi , k: se volijo vsaka leta. senat voljen na 12 let in pa ministerska odgovornost.
Razne stvari.
* (Ljubljanska Slovenija) priporoča volilcom kranjskega, tr-ziikega in loškega okraja g. dr. Razlaga kot deželnega poslanca. <> tem znanem rodoljubu pravi oklic: Ime dr. Razlaga, ki že veliku veliko dela in pj e za narod naš, je po vsem Slovenskem tako slavnoznano, da se priporoča /.'• samo. Šest politiškili okrajev na Stajarskem mu je žo dvakrat ondi izročilo poslanstvo, kteretnu pa se jo lani iz tehtnih nagibov, čeravno težkega sna, sam odpovedal. Vprašali smo ga, ali no bi sprejel poslanstva, ako ga naši možje v Kranji volijo, in odgovoril nam je, da se nikakor no ponuja sam, ker ne hrepeni niti po slavi niti po kakem dobičku v poslanstvu, da pa, če ga narod pokliče v zbor, uboga častnemu poklicu. — Dr. Razlag, kot advokat stanuje v Brežicah, ima pa kakor na Stajarskem in Hrvaškem, tudi na Kranjskem na (uteži, okraja krškega, zemljišče (grunt), ktero kot amen gospodar in ud naše kmetijsko družbe marljivo obdeluje. Po posestvu, od kterega davek plačuje, je tedaj dr. Iiazlag tudi naš srenjčan. Sin kmečkih Btarišev in v treh deželah z davki obložen gruntni posestnik dobro pozna tudi težave Vaše; sicer pa mož ravno tako bistre glave in veliko učenosti kakor milega in mirnega srca in izvrsten govornik v domačem jeziku, ima vse lastnosti, ki se dandenes zahtevajo od zastopnika narodnega; vrh vsega tega jo tudi njemu, kakor sedanji narodni večini našega deželnega zbora, v vsem nepremakljivo sveto geslo: »za vero, dom in cesarja!"
* (Narodno giban je.J V št. Lenartu pri Brežicah in v Pišecah nameravajo ustanoviti gospodarsko čitalnico. Svetovati bi bilo, da bi so tudi po drugih še tako majhnih I.rajih osnovale kmetijske čitalnice, kterim bi bili stroški lahko prav majhni. Ako se vresuiči želja nekterih rodoljubov mariborskih, skrbelo bo tukajšno politično društvo za bralce, ki bodo hodili po manjih čitalnicah podučevat o raznih gospodarskih, političnih itd. predmetih.
* (Nezaupnica dr. To manu.) Študentje vseučilišča graškega se bodo, kakor nam pišejo posamezni na počitnicah raztreseni študentje, ali pridružili nezaupnici dunajskih študentov, ali pa mu poslali pismo ravno istega smisla. Radovedni smo, ali res naši sedanji »vodje" no opuste svoje omahljivo in blede politiko oportunstva, ako jim vsa slovenska mladina na ravnost reče, da političnega dediustva po njih s kratka ne prevzame, in da hoče hoditi narodno pot do sreče in svobode narodove.
* (Akademija za p ravoznanstvo — odložena.) V 20. seji lanskega dež. zbora kranjskega osnovani postavi o jeziku slovenskem v ljudskih in srednjih šolah pridjano želje, naj bi se v Ljubljani ustanovila zapravoznan-Btvo akademija s slovenskim jezikom, miuisterstvo bogočastja in nauka, kakor pravi odpis od 10. t. m., tako dolgo no more rešiti, dokler no bodo dognane razprave, ki jih ravno zdaj miuisterstvo ima z učiteljskimi zbornicami pravo- in državoslovnimi, v kterih gre za to, kako naj se vprihodnje osno-vajo učilišča prava, in ali se v ta šolski organizem dajo umestiti take više specijalne učilnice, ktere dozdaj niso navadne bile v deželah, ki so zastopane v dunajskem državnem zboru Potem še le, kadar bo to vprašanje po omenjeni poti v principu rešeno, more miuisterstvo enoglasno izrečeno željo kranjskega deželnega zbora v prevdarek vzeti. — Menda se po tem takem ne motimo, ako mislimo, da je — ne bo akademije za pravoznanstvo. Dunajski profesorji bodo rekli: vseučilišče ali pa nič. iu potem tudi mi dobimo — nič.   Saj smo tega že vajeni. (Nov.)
(Iz mestnega zbora ljubljanskega.) Novo mestno zastopništvo ljubljansko je imelo :J0. marca svojo prvo sejo, ktere se jo udeležilo 27 udov in začel jo je raagistratni svetovalec Guttman z nagovorom, v kterem je razlagal svojo delovanje. Svetovalec Seunig je potem kot starešina prevzel predsedništvo. Volitve so go takoj v prvi seji potrdile iu se je izrekla g. Gutmanu javna zahvala za njegovo poslovanje. Dr. Recher in Ter-pin se volita v odbor, ki ima sestaviti spisnik porotnikov. Zupana bodo volili 5. t. m. Tudi po zunajnih listih se potrjuje sporočilo našega ljubljanskega dopisnika, da ima K. Dežman največ upanja postati mestni glavar.
* (Nova poslanca.) Iz razreda velikega posestva štirskega sta voljena v deželni zbor gg. dr. Stremavr in bar. Hammer-Purgstall. Udeležilo se je 127 volileev in je pni dobil 7!), drugi 70 glasov. Konservativne stranko kandidata sta dobila po f>0 glasov.
(Za okrajnega sodnika v Mariboru) sejo imenoval goap. Ribič, ki je dozdaj opravljal enako službo v Konjicah.
(Čudne oblike.) Vrednik nekdanjih »Narodni Novinv" in »Nnr. Pokroka" in pa nekoliko drugih čeških rodoljubov je obsojeno zarad "telegramov, v kterih so o svojem času izrekali svojo zadovoljnost s češko deklaracijo. Po razlaganji drževnega pravdnika ti telegrami niso pregrešili proti postavi zarad svojega zadrzaja, ampak zarad svoje »čudne oblike".
* (Iz Prage) se nam poroča, da se je v kratkem nadejati, da so odpravi izjemno stanje. Glede popolne amnestije obsojenih vrednikov in drugih politično obsojenih pa si v dotičnih krogih prav nič ne obetajo.
* (»Koruna.") Prejšnji urdnik tega časnika g. Muller je ubso.jen Isdutelj in odgovorni vrednik Autoe TomAle, ~ Umniki
zarad zločina kaljenega javnega miru in zarad pregreška šuntanja na 5 me-li cei sedčža s postežeui in pa 500 gl. zgube na kavciji.
* (Taboru na Kalen) 00 menda predsedoval g. odvetnik dr. Lav-rič iz Ajdovščine; iz Ljubljano pričakujejo g. dr. Costo.
* (Šo enkrat Šmarje.) Šmarje o kteri smo pripovedali, da se tam bo ustanovila 4 razredna slovenska šola, so^ Šmarje pri Jelših na Stajarskem. Naj bi tudi Zavski trg posnemal Šmarčane in pomnožil svojo ljudsko šolo z I. razredom. No bilo bi potem treba prebivalcem zgornje lavinske doline svoje otroke pošiljati v nemškutarske celjsko šolo in Celjani, ki se jim gnjusi slovenščina, slovenski denar pa jim dobrotekne, bi naj potem gledali, kako si napolnijo klopi svojih šol z nemškimi učenci.
* (Iz Kamnika) so eden naših dopisnikov pritožuje, da je v tamošnji čitalnici tudi marsikaj slabeje, kakor bi po navadnih tirjatvah od slovensko in narodne čitalnice pričakovati bilo, kor so v občevanji slovenščina odstavlja in je konverzacija (gotovo proti namenu čitaluice) navadno in po večem delu nemška. To jo graje vroduo, in gotovo tudi — zboljšanja potrebno.
* (V Trstu) jo stopil 31. t. m. mestni zbor v prvič skupaj in no-vovoljeni poslanci slovensko okolico so nastopili svojo precej težavno pot. Slovenci mislijo v zboru samo slovenski govoriti. Prav tako, le koncesij ne lolati tam, kjer se dobi samo zasmehovanje za plačilo.
* (0 d b o r č e s k i h rodoljubov) na Dunaj misli osnovati šolo za ubogo češke dečko, ki pripotujejo na Dunaj dela izkat in se tako brez poduka na tujem ponemčijo in domovini odtujijo. Odbor vabi vse češke rojake naj z denarnimi doneski pomorejo dobrotnemu početju na noge.
* (Si i ruskoga cesarja) veliki knjez Vladimir je potoval to oni skozi Dunaj v Italjo.
* (Novo društvo na akcije.) Na Dunaji se bo menda ustanovila »kranjsko-koroško-štirska banka za kupčijstvo, rudarstvo in1 obrtnijstvo." Ustanovitelji te banke so: Fid. Terpiuc, P. Kozler, dr. Kozler, J. Kozler, K. Obreza, J, Daumgartner, J. Krisper, C. Pammer. Glavnica banke bo znašala 5 milijonov goldinarjev.
+ (Most čez Savo pri Sevnici,) kterega hoče, kakor smo že naznanjali, napraviti srenja sevniškn, v Gradcu ni našel nasprotnikov. Kar pa se tiče ravno tako kranjsko, kakor štirsko doželo, poslal ga je deželni odbor štirski v Ljubljano, naj bi ondotni deželni odbor izposloval za most pri deželnem zboru podporo iz deželnega zaklada kranjskega. Ker nimamo zedinjenc Slovenije morajo vse tako prošnje romati od Poncija do Pilata. Kakor se nam poroča, bo tudi prihodnji tabor v Sevnici govoril svojo besedo o tem mostu.
* (Srbska vlada) je zopet 7402 cekinov dala za narodno gledišče v Belemgrada in sicer iz zapuščino ranjkega knjeza. Vsega vkup je do zdaj vlada dala 20.000 cekinov v ta namen.
* (Družba č o s k i h delavcev) na Dunaji jo sklenila v zadnjem mesečnem shodu , ustanoviti obrtnijsko češko šolo na Dunaji in preosnovati so po izgledu velicega pražkega delavskega društva ,Oul". — To omenjaje, želimo, da bi tudi pri nas, najprvo v Ljubljani, kjer jo najlaglje mogoče, skušali osnovati delavska društva.
* (Po golom Krasu) se nameravajo boste in gozdi nazaditi. Za lotos je minister kmetijstva dovolil 10.000 gld., z opombo da se sme tudi več porabiti za porastenjo Krasa. C. namestništvu v Trstu se jo pridel gozdni inšpektor, ki bodo imel voditi sajenje gozdnega drevja. — Do zdaj se. je sicer od ondotnih okrajnih prodstojništev vedno na viša mesta poročalo, koliko semena sc je posejalo, koliko vsadnih gred se je akopalo na Krasu, ali vspeha ni bilo videti, ravno narobe pa se je skazalo, da je bil denar proč metan, ker ljudje niso sajenja umeli. Upajmo, da bode novi inšpektor neki g. Š ar nagi srečnejo vodil ta za Kras in njegovo rodovitnost toliko imenitna dela.
* (V Prvačini) 2 uri od Gorice, je od novega leta sem le še privatno bralno društvo, ki bere slovensko časopise in knjige; ako bi imelo pa dovolj materijalne podpore, bi se rado kmalu v čitalnico par excellence spremenilo. Zarad tega mili moj »Narod", razglasi rodoljubnim Slovencem naj bi nam , po narodni omiki hrepenečim, blagovolili s kakoršno si bodi materijalno podporo pod pazduho segnoti in v ta namen nam ali knjig ali kaj drugega poslati. Srčno zahvalno Vam bodo, za vse, karkoli z napisom: »Slov. bralnemu društvu v Prvačini" (P. Gbrz) pošljete, imenovano društvo izreklo. Tudi Slovenija Vam bode za Vaše darove na veke hvaležna!" — Tako nam piše eden nam znanih goriških rodoljubov. Podpiraje njegovo prošnjo, želimo da bi ne bila nespešna.
Odprl sem svojo
advokatno pisarnico
v Mariboru, Tegethofova ulica, nad prvini stropom nove hiše g. Girstmajr-ja.
__Dr. Janko Sernec.
Dr. Dragotin Breznik,
odvetnik v Ptuji, naznanja, da odpre pisarno v svoji lastni, poprej Cucek-ovi hiši, br. 89 na trgu, 5. aprila 1869.
Dr. Jože Voiiiijnk in drugI,
Tiskar Eduard Janzić.