Obisk pri najstarejših občanih Brskamo po zgodovini Intervju, dame dveh generacij številka 2 marec 2013 www.vodice.si O praznenju greznic Vabljeni na čistilno akcijo Dltf 2 f 7 .tt C "O o Kako se vse draži, kajne?! Bencin, hrana, elektrika, komunalne storitve ... Skoraj neverjetno je, da človek dandanes dobi kakšno reč ali storitev brezplačno. No, Kopitarjev glas je brezplačen. Izkoristite njegove strani, sodelujte, obveščajte! To pravim zato, ker sem pred časom prejela izpolnjeno anketo, ki smo jo objavili v prejšnji številki našega glasila. Vseh anket smo v uredniškem odboru veseli in se vsem, ki so se potrudili, lepo zahvaljujemo. Naslednjič boste lahko prebrali, kaj so nam bralci sporočili. Ta konkretna izpolnjena anketa pa me je spodbodla, da jo posebej omenim. Sicer me je uvodoma občan opozoril na napako, ki se je zgodila na prvi strani. Drži, spominski plošči sta v Vodicah, ne Skaručni. Na Skaručni sta sorodnika Franceta Prešerna zadnja leta živela in umrla. Za nerodno oblikovan stavek se opravičujem. Taisti bralec pa je v nadaljevanju dodal, da si želi več prispevkov v rubriki Pisma bralcev. »... ne vem, ali ne pišejo ali pa ne objavite.« Hm! Pa smo pri mojem uvodnem povabilu k sodelovanju, ki sem ga lani kar nekajkrat ponovila. Kar smo prejeli, smo objavili. Razen enega, ki ga potem v soglasju z avtorico nismo, ker se v bistvu ni dotikal občinske problematike. To, da bi si želeli več pisem bralcev, mi je pravzaprav zanimivo. Radi berete mnenja občanov ali gre bolj za radovednost, kdo se s kom prepira, kateri sosed nagaja drugemu in podobno? Upam, da prvo. Ker tisto drugo ne prinaša veliko dobrega. A očitno je to med ljudmi trend, saj tako lahko pojasnimo tudi, zakaj Slovenci tako radi berejo Slovenske novice, ki so polne črne kronike, prepirov in hude krvi. Jaz pa vztrajam pri svojem prepričanju: da se s konstruktivno kritiko in dobro voljo pride dlje kot s tožarjenjem in ostrino. Torej: v vsakem primeru sodelujte v glasilu! In ne nazadnje berite seje občinskega sveta: tam dobite podatke o sprejetih odlokih, kaj se gradi ali se bo in koliko je v občini denarja. Da ne boste potem rekli, da ne veste, kaj se z občino dogaja. Monika Kubelj Foto:Rok Štupar Vsebina Uvodnik 2 Občinski teleskop 3-13 Intervju 14-15 Občinska uprava poroča 16-22 Društveni utrip 23-27 Glas mladih 28-29 Mnenje svetniške skupine 29-30 Nasveti 31 Črna kronika 32 Obvestila / Zahvale / Pisma 33-35 Zadnja 36 Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462. - Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice - Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe v občini brezplačno. Izhaja mesečno v 1500 izvodih. - Odgovorna urednica: Monika Kubelj - Uredniški odbor: Franc Kmetič, Natalija Rus, Mojca Ločniškar, Cveto Vrbovšek in Alenka Jereb - Lektorica: Alenka Peteršič - Oblikovanje: Janez Hočevar - Fotografije: Rok Štupar in ostali - Tisk: Kubelj, d. o. o. - Datum natisa: marec 2013 - Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice - elektronski naslov: kopitar.vodice@siol.net ali monika.kubelj@gmail.com. Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na medmrežju: www.vodice.si. Sporočilo bralcem: Odgovorna urednica si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Zaradi različnih datumov izida bomo vaše prispevke objavili kolikor hitro bo mogoče. Januarja nas je starše, ki imamo šolajočo se mladino, presenetila novica o višji ceni vozovnic. Takrat je bilo pojasnjeno, da boste razliko lahko uveljavili marca. Ampak samo marca! Zato: dijaki in študenti, ki ste januarja 2013 kupili subvencionirano medkrajevno šolsko mesečno vozovnico ali kombinirano vozovnico, ste ob nakupu istovrstnih vozovnic v mesecu marcu upravičeni do kompenzacije. Doplačilo pet evrov za mestni potniški promet pa žal ostaja. Kot so potrdili iz LPP, so dijaki in študenti, ki so januarja kupili subvencionirane medkrajevne šolske mesečne vozovnice ali kombinirane vozovnice (subvencionirane medkrajevne šolske mesečne vozovnice oziroma subvencionirane mesečne vozovnice za deset voženj + mestne), upravičeni do kompenzacije na račun višjih cen, ki so veljale januarja. Kompenzacijo bodo dijaki in študenti pridobili v obliki znižane cene vozovnice, ki jo bodo lahko uveljavljali ob nakupu istovrstne vozovnice za mesec marec. Upravičenci, ki možnosti kompenzacije ne bodo izkoristili v marcu, te kasneje ne bodo mogli več zahtevati. Pravico do kompenzacije ob nakupu marčevske vozovnice bodo lahko uveljavljali le tisti dijaki in študenti, ki so kupili januarsko vozovnico. Kompenzacijo lahko upravičenci izvedejo le pri izdajatelju januarske subvencionirane mesečne vozovnice; tako velja za LPP, da je kompenzacijo možno uveljavljati v Potniškem centru LPP na Slovenski cesti 56 (pri Borzi) in na Avtobusni postaji, Trg OF 4, v Ljubljani. Doplačilo pet evrov za mestni potniški promet z novim pravilnikom ostaja nespremenjeno. Razlogov za to je, kot pravijo, več, med njimi tudi ta, da se bodo za vozovnico z doplačilom pet evrov za mestni potniški promet odločali dijaki in študenti, ki se bodo z vozovnico tudi dejansko vozili. Poravnava subvencije med državo in upravljavcem mestnega prometa pa bo na ta način ustrezala dejanskemu stanju. Doplačilo pet evrov za mestni potniški promet lahko dijak ali študent izvede neposredno pri medkrajevnem prevozniku ali pri LPP; veljavnost vozovnice mestnega potniškega prometa pa začne veljati s potrditvijo vozovnice na katerem koli urbanomatu v Ljubljani. Veljavne cene v januarju 2013 Veljavne cene v februarju 2013 Kompenzacija I Marec 2013 Kompenzacija II Marec 2013 Vrsta vozovnice medkrajevna + mestna medkrajevna + mestna medkrajevna + mestna Samo medkrajevna LPP Do 60 km 35 € + 5 € 20 € + 5 € doplačilo za nakup vozovnice + 10 € doplačilo za nakup vozovnice + 5 € 60-90 km 40 € + 5 € 30 € + 5 € + 25 € + 20 € Nad 90 km 60 € + 5 € 50 € + 5 € + 45 € + 40 € Mesečna, 10 voženj 25 € + 5 € 15 € + 5 € + 10 € + 5 € Subvencionirane šolske mesečne vozovnice za 2 in 3 območja v mreži linij LPP - mestni potniški promet in integrirane linije Cena subvencioniranih mesečnih vozovnic na integriranih linijah 3 G, 30, 60 je za potovanje v 2 in 3 območjih 25 evrov, saj končna cena vključuje istočasno ceno medkrajevne linije (do 60 kilometrov) 20 evrov in ceno mreže mestnega potniškega prometa (doplačilo za mestni potniški promet pet evrov). Izjema je mestna linija 19 I, ki poteka znotraj mreže mestnih linij, in njen del od Iga do Iške vasi, ki poteka znotraj območja 2, ki ni opredeljen kot integrirana linija. Sistemsko postavljena enotna cena je v tem primeru usklajena z integriranimi linijami in potovanjem v dveh območjih. Veljavne cene v januarju 2013 Veljavne cene v februarju 2013 Kompenzacija Marec 2013 Vrsta vozovnice Integrirana 19 I Integrirana 19 I Integrirana linija 3 G, linija 3 G, linija 3 G, 30, 30, 60 in linija 19 I 30, 60 60 Subvencionirana šolska mesečna Urbana v 2 in 3 območjih 40 € 40 € 25 € 25 € + 10 € Cena subvencioniranih mesečnih vozovnic za eno območje ostaja nespremenjena. Velja za vse vrste vozovnic V primeru, da bi upravičenec spremenil vlogo in bi bila nova cena vozovnice nižja od pravice do kompenzacije, bo izkoristil le tolikšen del kompenzacije, kot jo opravičuje nova vloga, kar velja za vse vrste vozovnic. M. K. § O S <3 C a 5 o a Letos smo se na obiske odpravili malo kasneje, a nič manj zagnano. Kar 19 občanov je v naši občini, ki so dosegli izjemno starost. Dva med njimi (Hvale Stanislav in Ravnikar Angela) pa sta bila v domu starejših občanov. Večina se jih lahko pohvali s solidnim zdravjem. Nekaj je takih, ki se jim leta seveda poznajo, pa tudi takih, ki še kar tekajo naokoli in vozijo avto. Najstarejši občan je Samo Hubad, nekoč vodilni slovenski dirigent in prejemnik mnogih nagrad. Malo težav mu dela povišan sladkor, a zajtrk in večerjo si še vedno sam pripravi. Hči Vida pa poskrbi za kosilo. Da zanj lepo skrbijo, je videti tudi po lično pospravljeni hiški, ki diši po domačem. Človek bi pomislil, da je imel Štefan lepo mladost, a ni ravno tako. Pri hiši je bilo šest otrok, pri starosti 19 let pa je moral najprej v nemško vojsko, nato so ga zajeli in je pristal v ujetništvu, zatem pa se je znašel v Prekomorski brigadi. Vsega skupaj pet let in sedem dni. Kot vojak je prehodil in prevozil skoraj vso Evropo. Kot je pojasnil, je večino časa delal v Elektro Ljubljana, pa tudi kot poklicni šofer, kar se mu pozna še danes. »Doživel sem tudi življenje v Kraljevini Jugoslaviji. In moram reči, da ni bilo fino. Zato poudarjam, da je danes kljub krizi, o kateri govorijo, raj.« V Vodicah verjetno mnogi poznajo Štefana Travna s Pirčeve ulice. Vedno urejen gospod, z natančno pristriženimi brčicami, je s svojo sprehajalno palico prav galanten. Kako se ljudje ozirajo za njim šele, ko se s svojim avtom pripelje do trgovine. Zaenkrat dovoljenje še ima, podaljšali so mu ga za leto dni, a kot pravi, bomo videli, kaj bo drugo leto. »Enkrat so mi dali celo testno vožnjo po Ljubljani. No, pa sem bil uspešen, kot vidite,« se nasmeji Štefan. Dolga leta je bil lovec. In to ne kar en lovec, to je počel častno, s srcem. Trofeje je ponosno razstavil takoj v hodniku, tako da je vsakemu obiskovalcu jasno, kakšen je bil njegov hobi. je spomnil, da je ravno minilo 80 let, odkar je prvič začel delati. Najprej pri lokalnih obrtnikih, potem pa v Megradu. Nihče se ne odseli ali pride v Utik ali Bukovico brez njegovega vedenja o tem. Hči ga pogosto popelje po občini, da si ogleda, kaj je novega. Z županom Acom Francem Šuštarjem sta si izmenjala nekaj besed o razvoju občine, tudi o popravilu ceste skozi Bukovico, ki je nemogoča zaradi napačno zastavljenega projekta, Janez pa je celo opozoril na nujno spremembo vrat, ki vodijo do zdravniških ambulant v Vodicah. Župan mu je obljubil, da bodo te hitro popravili. »In ko bo zgrajen center v Vodicah, pomislite tudi na dvigalo,« je še dodal upokojenec, ki je kljub starosti še vedno glava družine. Janez Jelovšek V Utiku še vedno živi tudi Janez Jelovšek, ki smo ga obiskali lansko leto in se nam ne zdi, da bi v tem letu kaj opešal. Še vedno aktivno spremlja dogajanje v občini, se spomni skoraj vseh dogodkov in ljudi ter na naše veliko presenečenje pozna tudi aktualne dogodke v državi. Ko smo ga obiskali, se V Kosezah naju je na ovinku, tam kjer po domače pravijo pri Habe-tu, pričakala Frančiška Ramovž. Gospa, ki se je rodila leta 1921 v hiši, kjer je bilo nekdaj ogromno otrok, živi sama. A je vedno dobre volje. »Jaz sem taka, da se rada smejem in veliko govorim. Življenja se je treba veseliti, ne pa mrko gledati,« poudari Ramovže-va, ki pa je letos vaščani niso več videvali na kolesu, saj so ji domači to odsvetovali. Rdečih ličk kot kakšna mladenka je pripovedovala zgodovino te hiše, o svoji mami in prababici, ki se nista nikoli skregali. Njena mati se je poročila s 16 leti in je morala dve leti celo dokupiti, kot je povedala naša gospa. Pa o tem, da je bila tu gostilna in trgovina ter da so po robo s konji hodili v Kamnik. Tudi letos so jo ob novem letu povabili vodilni iz podjetja Filc, kot vse druge nekdaj zaposlene. To je dogodek in pol, na katerega čakajo vse leto. Njene sestre Kristine Mihelčič, ki bo letos dopolnila 90 let, žal ni bilo doma. Njen dom v Kosezah čaka, da bo prišla iz bolnišnice. Upamo na najboljše in ji želimo še nekaj lepih let. slabo spomni stvari, da pa se z njim vendarle lahko marsikaj pogovori. Feliks je najstarejši gasilec v gasilskem društvu Šinkov Turn in čeprav že nekaj let ni več aktiven, se nanj še vedno spomnijo. V domači hiši živi sam, a nasproti dvorišča zanj skrbi sin z družino. Osebi, kot je Feliks, največ pomeni kakšen obisk, topla beseda, stisk roke. Spomnite se nanj tisti, ki ga poznate. — i Tudi Feliks Rosulnik iz Šinkovega Turna ni najboljšega zdravja. Sprva naju ni prepoznal, potem pa se je županovega obiska razveselil do solz. Prav takrat je bil pri njem na obisku bratranec in povedal, da Feliks sicer slabo sliši in se bolj Angela Merčun O Angeli Merčun z Vojskega bi še vedno lahko rekli, da je navihana. Ob prihodu je zavzeto gledala televizijo, čeprav, kot pravi hčera, nič ne sliši. Slušnega aparata pa menda noče nositi. Tudi bombone še vedno rada uživa, čeprav smo letos na to žal pozabili. Nikar ne pozabite sosedje, če jo greste obiskat! Bombonov se bo najbolj razveselila. Angela, ki je 30 let delala v Rašici in je zdaj že 43 let v pokoju, ima dober apetit pa tudi zapoje še in zavriska. Hčera pravi, da včasih tudi ponoči, samo da jo malo ujezi. Župana je pohvalila in dodala, da je zelo fino, ker imamo tako mladega, zagnanega župana in sledil je skupni smeh. Cecilija Slapar Na domačiji, kjer živi Cecilija Slapar, imajo 30 glav živine. Drugega januarja je dopolnila 91 let, pa sta njena nežna koža in mehak glas kot bi govorilo mlado dekle. Domači pravijo, da je od nekdaj tako mehko, počasi in lepo govorila, celo v bolnišnici, kamor je lani morala, so jo pohvalili. »Vidim brez očal, imam pa glavkom in druge težave. Med drugim tudi vrečko, saj sem prebolela eno od hujših bolezni. Pa ta revma in noge, ki me ne držijo več tako kot nekoč. A bo že. Dokler grem lahko še na dvorišče s palico, sem lahko zadovoljna,« je povedala Slaparjeva. Koritnikovi Pavli pa so vaški fantje in gasilci postavili kar visok mlaj. In na njem visi znak, ki mimoidoče opozarja, da na naslovu Polje pri Vodicah 13 biva 90-letna gospa, ki pa se še vedno mladostno suče po hiši in skrbi za svoje rožice. K Pavli so dolga leta ljudje hodili po rože. In če si ne bi pred časom zlomila kolka, bi verjetno za letošnjo pomlad še vedno načrtovala polno njivo gladiol, kot je to storila že večkrat. »Ha, ko sem šla na fizioterapijo, so me kregali, češ, da delam prehitro in da moram razmigovati bolj počasi. Jaz pa ne morem počasi! Vse delam hitro,« pove Pavla in se nasmehne. Meni, da je v življenju treba biti aktiven. Da je to ključ do dolgega življenja. Ne pa tako kot nekateri, ki sedijo ob oknu in čakajo svoj poslednji dan. Sicer je Pavla hčera trgovcev in ta kri se ji preta- S o a £ O ka tudi po žilah. V Zalogu so imeli trgovino, a se mož ni hotel izseliti iz Polja. Tako je posel začela tu. Naredila je celo trgovsko akademijo, kar je bilo za tiste čase izjemno veliko. »Rožice imam še rada. Nikoli nisem bolna, imam pa srčni spodbujevalec, ker sem dvakrat skupaj zlezla,« je povedala Pavla in pobožala rožico, ki jo je dobila v dar od župana. Za las smo ujeli Marijo Kimovec, prav tako iz Polja pri Vodicah, a je gospa še pred izzidom glasila žal za vedno zaspala. Naslednji dan so jo namreč odpeljali v bolnišnico. Bilo je že proti večeru, ko smo potrkali na njena vrata. Hči in sin sta bila prav tako doma, gospa pa naju je že pričakovala. Na mizi je bila ve- UD V Q0 neiJulju in pravniki: zaprtu AKCIJA : AKUMULATORJI BANNER, ROCKET GOTOVINSKI POPUST 10% ZAVORNE PLOŠČICE + DISKI SWAG VELIKA IZBIRA MOTORNIH OLJ PO UGODNIH CENAH: -ELF 10W40 1L OD 6,12 EUR -CASTROL EDGE TD 1 L 10,97 EUR -GM MOTORNO OLJE 10W40 1L 6,12 EUR VŽIGALNE SVEČKE DENSO,HIDRIA,BOSCH PODVOZJE SIDEM ZAVORE TRW, SWAG, EBC FILTRI ASHIKA,MECA,COOPER METLICE BRISALCEV CHAMPION, ZOLLEX JERMENA GATES,CONTITECH LEŽAJI SWAG, SKF....... ZA TOVORNA VOZILA: STOP SVETILKA ACTROS 49,00 EUR STOP SVETILKA MAN 5 PREK. 19,22... KAR NIMAMO NA ZALOGI DOBIMO ŠE ISTI DAN!! SERVIS KOLES- PO KOLO PRIDEMO TUDI NA DOM OB PREDLOŽITVI OGLASA -10% GOT.POPUST C & u S o o N O a o S J3 sc 0Q iBBHHKflBfflaBKi Smolarjenje v smledniško-repenjskih gozdovih Takoj po drugi svetovni vojni se je začelo smolariti v borovih gozdovih, ki so bila pred vojno v lasti graščakov Lazarini iz Smlednika. Smolarilo se je na dveh parcelah, ena parcela je bila imenovana »na Arneška«, druga pa »na Prasju«. Za smolarjenje je primeren rdeči bor. Delo so začeli marca, trajalo pa je do konca septembra. V marcu in aprilu so začeli rezati kanale v debla borovcev. Najprej so odstranili vrhnjo plast, skorjo, nato so z ostrim ukrivljenim nožem zarezali kanale, ki so vodili poševno iz dveh smeri v špico, pod katero je bil pritrjen piskerček, v katerega se je iztekala smola. Na enem borovcu so naredili 20 zarez, z vsake strani po deset. V eni sezoni so zarezali kanale na šest tisoč drevesih. Vsako drevo je pridelalo približno liter in pol smole, tako so v eni sezoni pridobili okoli osem ton smole. Smolo so iz piskerčkov podrzali v vedra, te pa so potem znosili v velike sode, ki so bili na primernih mestih, da so jih lahko naložili na voz. Sode so s konjsko vprego odpeljali na železniško postajo v Medvode, od tam pa po železnici v tovarno Pinus Rače pri Mariboru. Po navadi je bilo v eni pošiljki pet sodov smole, to je približno 1.200 kilogramov. Iz smole so pridelovali terpentinovo olje, iz ostankov pa kolofonijo. Furmana - prevoznika so po navadi najeli. Delo smolarja so opravljali samo mladi in močni fantje, delavnik je trajal od jutra do večera, ker je bilo težko, vsi niso zdržali. V ekipi so bili fantje iz Repenj in Smlednika, iz Repenj so smolarili Jakob Jeras - Prekov, ki je bil tudi vodja, Franc Brank - Antonov, Ivan Bergant - Go-sarjev, in Vinko Mohorič - Pergavov, ki je smolaril približno eno leto. Iz Smlednika pa sta smolarila Mirko Mohar in Alojz Žavbi. Ivan Bergant je čez dve leti opravil enomesečni tečaj smolarjenja v Murski Soboti in postal vodja ekipe. Smolarilo se je skoraj po vsej Sloveniji, plačo pa so delavci dobili od gozdnega gospodarstva. Repenjsko-smle-dniška ekipa smolarjev je bila vso sezono najuspešnejša v Sloveniji, tako da so dobili naziv udarniki. Plačilo je bilo kar dobro. Po vojni je bilo težko dobiti živila, obleke in obutev, tako da se je dobilo vse samo na karte - bone. Ni se dobilo soli, olja, sladkorja in drugih surovin. Ti delavci, udarniki, so dobili dvojne karte - bone. Malico so prinesli od doma, v glavnem so jedli kisel krompir, kisel fižol, kuhano zelje in drugo doma pridelano hrano. Včasih so si za malico privoščili kakšno kuhano jajce. Zjutraj, preden so odšli na delo, pa so jedli žgance, kašo, kislo zelje, polento, ki je bila zabeljena z domačimi ocvirki in mastjo, takrat se je reklo, da je zabeljeno s špehom. Po vojni so domače ocvirke in mast veliko uporabljali. Pili so večinoma vodo, črno kavo, kuhane suhe jabolčne ali hruškove krhlje. Smolarjenje je trajalo nekako od leta 1947 do leta 1952. Čeprav delo ni bilo slabo plačano, so ti mladi fantje odšli na še težje delo, med gozdne delavce, sekače. Prišli so novi delavci, ki niso vzdržali dela smolarja. Tako se je smolarjenje v repenjsko-smledniških gozdovih končalo. Vodja ekipe Ivan Bergant - Gosarjev pa se je začel ukvarjati s prevozom lesa. S konjsko vprego je vozil les iz smledniško-repenj-skih gozdov na železniško postajo v Jarše pri Domžalah. Delo je opravljal več kot deset let, vendar pa je to že druga zgodba. Po pripovedovanjih Ivana Berganta - Gosarjevega iz Repenj pripravil Andrej Žumer, Repnje. Foto: Rok Štupar ^NeJmSkfjučriM opazovalec Obcestni količki Ko sem lansko leto v tej rubriki opozarjal na brezvestno odmetavanje najrazličnejših predmetov iz avtomobilov, sem bil pri nekaterih razglašen za občinskega smetarja. Tudi prav, le od občine ni bilo nobenega honorarja, pločevinke pa so še vedno ob cesti, ampak občutek imam, da v manjši količini. Kakšna pločevinka tu pa tam še vedno roma z mano zaradi dobrega občutka, da razbremenim naravo, malo pa tudi zato, da ne izgubim statusa. Letos so mi v oči padli količki, ki v zimskih razmerah označujejo širino ceste. Veliko teh količkov je podrtih ali pa nagnjenih, zanimivo, skoraj vedno pa vsi na cesto. Pa kaj ti količki, bo kdo dejal. Res je, če jih dobro pogledaš, niti za slab okras niso dobri. Kako pomembni so ti označevalci cest, spoznamo šele, ko zapade sneg. Zato lahko zanje rečemo, da so najbolj opazni takrat, ko jih ni videti. Seveda, ko so pa lepo skriti pod snegom, kar je bilo moč opaziti pri zadnjih sneženjih 6. in 12. februarja letos. Glede na to, da se stranske ceste oziroma področja, ki niso toliko frekventna, plužijo kasneje, snega pa je toliko, da se cesta že zliva z naravo, je težko pričakovati od cestnih delavcev, da bi traso s pomanjkljivimi označbami dobro in optimalno očistili. Na moji vsakodnevni sprehajalni trasi, ki je dolga okrog štiri kilometre, je nasajenih 45 takšnih količkov. Seveda niso vsi pokončni in ne pričakujejo strumno svoje naloge, ampak jih vsakič znova nekaj leži ob strani in žalostno čakajo, če jih bo kdo postavil pokonci. To vsakič storim sam, čeprav se mi zdi, da je to čisto Sizifovo delo oziroma početje brez »haska«. Ne vem, komu so ti količki v napoto? Komur koli so že, ali so to otroci ali odrasli, naj se malo zamislijo, če seveda to zmorejo, da vsaka stvar načrtno postavljena nečemu koristi, pa čeprav so to le obcestni količki. Za konec pa še malo hudomušno o mojem tako imenovanem napredovanju od pobiralca pločevink pa do popravljavca podrtih obcestnih količkov. Če bom še dolgo »trasiral« svoje vsakdanje poti ter poskušal s svojimi pripombami in opazovanji pomagati pri našem vsakdanjiku, ni šment, da pri napredovanjih ne bi bil prezrt. Nekateri mi prerokujejo, da lahko s tako intenziteto priplezam celo do občinskega svetnika ali celo župana. Bog ne daj! Bom rajši bolj zmeren, pa bo. Lep pozdrav! Cveto Vrbovšek PROSTOVOLJSTVO: Demenca »Slaboumnost (večinoma trajna), izguba umskih sposobnosti pri možganskih boleznih, npr. alkohol idr., povezana je s splošnim osebnostnim propadanjem. Pojavlja se v značilnih oblikah npr. starostna slaboumnost, zmanjševanje umskih sposobnosti do popolne neprištevnosti zaradi degeneracij-skih sprememb možganskega tkiva, Presenilna demenca oz. Alzheimerjeva bolezen«. Opis bolezni izvira iz Velikega splošnega leksikona in povzema le glavne karakteristike te bolezni. Vseeno pa je to dovolj, da predvsem starejši postanemo pozorni na nevarnost, ki se nam morda bliža. Že zaradi bojazni, da nam telo sporoči kakšno neprijetno novico, postajamo v zrelih letih vse bolj dejavni, včasih morda celo preveč, kajti telo, ki je dolga leta prenašalo naše nezdravo življenje, ne more kar na lepem prenesti pretirane skrbi zanj. Zato je treba biti pri angažiranosti v športu in na splošno pri gibanju dovolj previden in preudaren. Ravno tako je z našimi možgani. Na lepem se njihov obseg delovanja močno skrči, kar je v začetku upokojitvene dobe kar všečno, ampak na daljši rok to ni koristno. Naše sive celice in možganske krivulje izgubijo svoj smisel, mi pa se zadovoljimo že z dnevnim dobrim počutjem. Strokovnjaki nam na drugi strani ravno zaradi opisanih težav priporočajo, da se starejši čim več ukvarjamo z miselnimi problemi. V urbanih delih je za to poskrbljeno s Tretjo življenjsko univerzo. Pri nas na deželi te možnosti skoraj ni. Sem pa tja se kakšen nadobuden odloči in gre na to univerzo, večina pa nas ostane doma. Da ne bi naši možgančki popolnoma zakrneli, smo se v okviru prostovoljstva in uredništva Kopitarjevega glasu odločili, da zainteresirane povabimo k pogovoru o ugankarstvu in reševanju križank. Če bo interes dovolj velik, bomo resno pristopili k izvedbi tega programa. Cveto Vrbovšek 14 >\j C to >S ViMgmenju.žfenik Tokrat smo se v intervjujih lotili zgornje tematike. Skozi zgodbi dveh žensk, ki pripadata različni generaciji, smo poskušali na kratko zajeti doživljanja 8. in 25. marca. Spregovorili smo o ženski vlogi danes in nekoč, o življenju na podeželju in zadovoljstvu v domači občini. Dve generaciji: Marinka Pipan in Urša Marenče. Marec je vedno v znamenju dveh žensko obarvanih praznikov, ki se bližata. Kateri od njiju ima večjo veljavo? Materinski dan. Mislim, da se vsaka ženska veseli materinske vloge oziroma uživa v njej ter da ji ta vloga predstavlja največje zadoščenje. Menim, da je materinski dan zato pomembnejši oziroma je ženskam bolj pri srcu. Misliš, da mladi danes še vedo, kakšen je bil pomen 8. marca za žensko gibanje, za njeno uveljavitev v družbi? Mislim, da mlajše generacije ne dojemajo več tega praznika tako, kot so včasih. Danes ta praznik med mladimi nima več takega pomena. Ker pripadaš mlajši generaciji, me zanima, kako mladi gledajo na vlogo deklet v svetu, za katerega je dolgo časa veljalo, da pripada moškim? Je občutiti bistvene spremembe? Zagotovo je čutiti spremembe. Danes je nekaj čisto običajnega, da ženska hodi v službo in tudi sama prinaša denar k hiši. Če bi danes ženska rekla, da bo ves čas samo doma in skrbela za otroke ter opravljala gospodinjska dela, mislim, da bi jo kar malo čudno gledali. Včasih pa je bilo čisto normalno, da je moški služil denar, ženska pa skrbela za otroke in opravljala gospodinjska dela. Situacije so po svetu različne. Marsikje ženske še zelo trpijo, imajo malo ali nič pravic. Pa poglejmo razmerje med mestom in podeželjem. Je pri tem čutiti razliko? Ali na podeželju drugače gledajo na položaj žensk v družbi, politiki, službi? Da bi se danes drugače gledalo na ženske s podeželja ... Mislim, da ne. Mogoče je opaziti edino razlike med podeželskim in mestnim prebivalstvom, ampak to je potem že druga tema. Verjameš, da se spoštovanje in toleranco do vsega okoli nas začne graditi v družini? Je to še osnovna celica, ki oblikuje osebnost? Zagotovo. Če ni spoštovanja in tolerance v družini, potem ju tudi drugje ne bo. Družina, kot osnovna celica, ki oblikuje osebnost, je seveda zelo pomembna. Če se otrok že od malega nauči spoštovanja, potem bo vse življenje spoštoval tudi druge. Če pa že od malega ne bo imel prave vzgoje, potem tudi kasneje ne bo postal dober človek, ki bi znal spoštovati druge. So pa seveda tudi izjeme. Mislim, da v tem primeru pregovor Jabolko ne pade daleč od drevesa! zelo drži. Se ti dobro počutiš v vodiškem okolišu? Bi si kot mlado dekle kaj želela? V vodiškem okolišu se dobro počutim. Tu mi prav nič ne manjka in ničesar ne bi spreminjala. Skupaj z nekaterimi drugimi dekleti si aktivna v Dekliški vokalni skupini Flora. Kdo je bil idejni vodja in kakšni so vaši načrti? Kot Dekliška vokalna skupina Flora smo začele prepevati pri Mariji Čuk, nato pa je vodstvo prevzela Jana Lamberšek. Poleg rednih tedenskih vaj in intenzivnih vaj petja v marcu imamo v aprilu načrtovan samostojni koncert v Dolu pri Ljubljani, sredi maja nastop na območni reviji pevskih zborov in pa seveda v kratkem tudi naš letni koncert. Mogoče v bližnji prihodnosti tudi udeleževanje na tekmovanjih, tako na domačih tleh kot tudi v tujini. Poleg tega pa nas čaka še petje na porokah. Tako, da bo zelo veselo. Je pa med našimi načrti tudi spodbujanje petja pri mladih, tako da bi ob tej priložnosti k sodelovanju povabila tudi vsa dekleta, ki bi bila zainteresirana za petje v naši vokalni skupini (več informacij lahko dobite na našem elektronskem naslovu dvsflora@gmail.com). Hkrati pa bi vse še lepo povabila k obisku naše spletne strani (http://www.pzflo-ra.webs.com) in pa seveda, da se udeležite naših nastopov. Tekst: Monika Kubelj Veliko srce matere Marinka Pipan Marinka, ženska, ki je življenje posvetila otrokom. Pred skoraj štirimi desetletji je v varstvo vzela prvega. Sledili so še drugi, tretji in do danes jih je nemogoče prešteti. V najlepših spominih jo imajo tako starši kot otroci, zaznamovala je njihove prve korake k samostojnosti in jim nudila čudovito popotnico. Marinka, se spomnite vseh otrok, ki so pri vas našli varno zavetje, medtem ko so njihovi starši čas preživeli v službah? Seveda se jih spominjam, prav vseh. Ko gledam fotografije, pa je še lažje. Prav vsakega posebej se spomnim. A če bi jih zdaj, ko so nekateri že odrasli, srečala na cesti, bi jih težko prepoznala. Kako se je vse skupaj začelo? Kdaj in zakaj ste začeli varovati otroke? Najprej sem prva štiri leta hodila v službo v Kranj, takrat je mojega prvega sina pazila moja sestra. Ko pa se je rodila hči, sem ostala doma. Takrat me je soseda prosila, če bi lahko popazila njenega sina, in sem ga seveda z veseljem sprejela. No, ko pa je soseda drugič rodila, je tudi ona ostala doma pri otrocih, jaz pa sem vzela v varstvo drugo deklico, nato pa so otroci kar prihajali in prihajali. V današnjem času je prostor v vrtcu za najmlajše težko dobiti, ni prostih mest, so dolge čakalne liste,veliko staršev si mora priskrbeti zasebno varstvo. Je bilo pred skoraj 40 leti tudi tako? Mislim, da je bilo ravno tako težko dobiti varstvo, takrat smo si res mame pomagale med seboj. Starši so zgodaj začeli hoditi v službo in marsikdaj smo šli po otroka tudi na dom. Takrat še ni bilo tako urejenih in prostornih vrtcev. Ste ena prvih, ki je začela z varstveno družino, kako se je začelo? Ko je bila hčerka stara šest let, sem bila ravno noseča z najmlajšim sinom in smo imeli na Cicibanovih uricah predavanje o varstvenih družinah. Takrat je to spadalo pod vrtec Šentvid. To se mi je zdela odlična priložnost. Tako sem najprej imela tri otroke, kasneje pa vsako leto več. Leta 1979 smo torej uradno postali varstvena družina. Kakšna je razlika med takratno varstveno družino in današnjim vrtcem? No, nekaj razlik je. Pri nas ni bilo omejitve, od kdaj do kdaj bo otrok v varstvu. Če so starši začeli službo ob petih, so otroka lahko pripeljali tudi ob pol petih ali prej. Ponj so prišli, ko so končali delo. Veliko smo bili zunaj, na travniku. Res smo bili kot ena velika družina. Danes so starši kar precej zahtevni glede varstva, kako je bilo pri vas? Zelo so bili zadovoljni, čeprav je bilo vse bolj skromno, nismo imeli dragih igrač in opreme, a so se otroci počutili dobro in to je največ pomenilo tudi staršem. Kasneje, čez nekaj let pa ste se »preselili« v sosednjo hišo, kjer je nastala prava mala skupinica otrok? Res je, v sosednji stavbi smo najprej začeli z eno skupino otrok, v spodnjem delu, bili sva dve in smo takrat še spadali pod vrtec Šentvid. Kasneje, ko še ni bilo novega vrtca, pa je Občina Vodice prostore in ku- hinjo opremila tudi v zgornjem delu in smo postali čisto pravi vrtec z 38 otroki. Mislite, da bi bila tudi danes potreba po varstvenih družinah? Ja, seveda, v nekaterih oblikah so že, prednost se mi zdi predvsem v bolj družinskem vzdušju, večji domačnosti in sproščenosti. Kaj za vas pomeni biti mama? Biti mama je nekaj najlepšega, kar obstaja. Na prvem mestu mora ženska biti mama, šele nato sledi kariera in vse drugo. Otrok je velika vrednota in je škoda, da so mame danes tako dolgo v službi, ampak žal so taki časi, da morata biti zaposlena oba starša. Osmi marec, dan žena - kako se ga spominjate, ga praznujete? Ne pomeni mi prav veliko, se ga spominjam, ampak mogoče so ga praznovale nekoč bolj ženske, ki so bile zaposlene in so hodile v službe. Kaj pa materinski dan, ki ga praznujemo 25. marca? Pomeni mi veliko več kot osmi marec. Zelo dobro se spomnim, ko mi je sin prinesel darilce iz šole, in še danes mi to pomeni zelo veliko. Materinski dan je velika vrednota in prav je, da je dan namenjen materam. Kaj pa ženske, ki ne morejo postati mame, so ob tem dnevu prikrajšane, žalostne? Verjamem, da jim ni lahko, saj ima vsaka ženska čut po materinstvu in si ne glede na to, koliko je stara, želi otroka. Ne, ni jim lahko. Kaj pa menite o materah in velikih družinah? Danes jih sicer ni tako veliko kot nekoč, a nekaj pogumnih se najde. Zelo sem ponosna nanje, vesela sem, da imajo otroke, da jih sprejmejo z ljubeznijo in so za njih požrtvovalne. Kaj bi za konec sporočili vsem materam? Želim jim veliko poguma na poti materinstva, naj imajo otroke in užijejo čim več časa z njimi. Vsem pa želim en topel pozdrav in veliko zdravja. Tekst: Natalija Rus Foto: Natalija Rus C C CL ■S C O C 3 S ¿g Obvestilo bstoječih areznic in orevz< P" W ^ 1» "K" w wv Javno podjetje Komunala Vodice, d. o. o., je kot izvajalec obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Vodice dolžno zagotavljati redno praznjenje in čiščenje obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav (v nadaljevanju MKČN) na območjih, ki niso opremljena z javno kanalizacijo, najmanj enkrat na tri leta v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. l. RS, št. 88/2011) in Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode v Občini Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice št. 3/2012). JP Komunala Vodice, d. o. o., bo redno praznjenje in čiščenje greznic in MKČN začelo izvajati marca 2013. Lastniki boste predhodno (vsaj deset dni prej) pisno obveščeni o nameri prevzema blata iz MKČN oziroma komunalne odpadne vode iz obstoječih greznic. Lastniki obstoječih greznic in MKČN boste lahko enkrat prestavili najavljeni datum za obdobje, ki ne bo smelo biti daljše od enega meseca. O spremembi termina praznjenja in čiščenja bo moral lastnik obstoječe greznice ali MKČN pisno obvestiti JP Komunala Vodice, d. o. o., na obrazcu, ki bo del obvestila ali po telefonu (01/ 833 25 00 oziroma 041 858 632) vsaj dva dni pred začetkom opravljanja storitve. Če ne boste obvestili JP Komunala Vodice, d. o. o., o spremembi termina praznjenja in storitve ne bo mogoče opraviti, vam bomo prisiljeni zaračunati transportne stroške prihoda in odhoda na objekt. Če se pojavi potreba po praznjenju greznice ali MKČN pogosteje kot na tri leta, lahko lastniki naročijo praznjenje na telefonski številki 01/833 25 00 ali naročilo pošljejo po elektronski pošti na naslov sprejemna@jpk-vodice.si. Redno obvezno praznjenje in čiščenje greznic ter prevzem blata iz MKČN lahko na območju Občine Vodice izvaja samo JP Komunala Vodice, d. o. o. Drugim nepooblaščenim izvajalcem ni dovoljeno redno praznjenje in čiščenje obstoječih greznic ter prevzemanje blata iz MKČN. JP Komunala Vodice, d. o. o., bo blato iz obstoječih greznic in MKČN ustrezno čistilo na centralni čistilni napravi v Domžalah - CČN Domžale. Opravljeno storitev plačajo uporabniki. Cena izvajanja storitve, vezane na obstoječe greznice in MKČN, in obseg storitve je prikazan na spodnji tabeli: Uporabnike prosimo, da nam zaradi nemotenega dela v predvidenem omogočijo izpraznitev in čiščenje greznic in MKČN (omogočen dostop do greznice ali MKČN in odprt jašek na greznici ali MKČN) ter odvoz blata in gošč v nadaljnjo obdelavo na centralno čistilno napravo Domžale - CČN Domžale. Uporabnike tudi obveščamo, da je v skladu z veljavno zakonodajo greznično blato prepovedano odvažati in izpuščati v okolje (na polja, travnike, v gozdove ...). V letu 2013 bomo izvajali praznjenje in čiščenje obstoječih greznic v naslednjih naseljih: • Šinkov Turn • Škofjeloška cesta • Torovo • Utik • Vesca • Vodiška cesta • Vojsko •Zapoge • Skaručna (delno) Februar, 2013 JP Komunala Vodice, d. o. o. Jure Vrhovnik. EUR/m3 Stopnja DDV DDV v EUR/ m3 Cena z DDV v EUR/m3 Praznjenje in čiščenje obstoječih greznic in MKČN: 1. prevzem blata in gošč iz obstoječih greznic in MKČN 2. izpiranje obstoječe greznice in MKČN 3. čiščenje blata in gošč iz obstoječih greznic in MKČN 4. izdaja ustreznega potrdila 17,0200 8,50 % 1,4467 18,4667 Snaga spreminja spreminja urnik odvoza in razširja zbiranje bioloških odpadkov Na Snagi bomo predvidoma 1. aprila spremenili urnik odvoza: preostanek odpadkov in embalažo bomo na območju pretežno individualnih hiš (v glavnem gre za naselja zunaj avtocestnega obroča v MOL) in v primestnih občinah (torej tudi v Vodicah) po novem odvažali na tri tedne. Na območju pretežno blokovne gradnje (večina teh območij je znotraj avtocestnega obroča v MOL) bomo odpadke odvažali tedensko. Pomembno je vedeti, da ta posplošen urnik odvoza vsebuje izjeme tudi v občini Vodice, zato vas prosimo, da ste pozorni na sporočilo ob prihodnji položnici in da podrobnejše informacije poiščete v Snagini publikaciji, ki jo boste v nabiralnike dobili konec marca. Spremenjena pogostnost odvoza odpadkov bo pri mnogih uporabnikih povzročila drugačne potrebe glede prostornine zabojnikov. Ker se želimo oziroma se v duhu gospodarnosti moramo izogniti prenagljenim zamenjavam zabojnikov in ker se realne potrebe po zabojnikih zaradi redkejših odvozov ter navad pri ločevanju odpadkov pokažejo po približno dveh mesecih od uvedbe novega sistema, smo začasno ustavili zamenjave večjih zabojnikov za manjše. Prosimo vas, da nam morebitne tovrstne zamenjave sporočite po 1. juniju 2013, vmes prejetih zahtevkov pa žal ne bomo mogli upoštevati. Pred zamenjavo zabojnika bo Snaga preverila še dvoje, in sicer z odlokom določeno minimalno litražo na osebo (30 litrov na prebivalca mesečno za zabojnik za preostanek odpadkov) ter stanje na terenu (morebitna ponavljajoča se prena-polnjenost zabojnika in/ali vrečke z odpadki poleg zabojnika). Začasna ustavitev menjav pa ne velja v primeru potrebe po večjem zabojniku - tovrstno menjavo lahko naročite kadar koli. V luči izpolnjevanja zahteve, da je treba do leta 2020 reciklirati vsaj polovico zbranih odpadkov, smo v preteklem letu uporabnikom zagotovili 55 tisoč dodatnih zabojnikov za zbiranje embalaže in papirja ter med drugim razširili sistem podzemnih zbiralnic in priskrbeli opremo za obdelavo odpadkov. Te aktivnosti so skupaj z doslednim ločevanjem Snaginih uporabnikov pripeljale do izvrstnih rezultatov: količina zbrane embalaže se je v letu 2012 zvišala za 56 odstotkov (v primerjavi z 2011); v oktobru, novembru in decembru 2012 pa za povprečno 90 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem v prejšnjem letu. Tudi odloženih odpadkov je vsako leto manj: leta 2011 smo na odlagališču Barje odložili 110 tisoč ton, lani 88.450 ton, v letu 2013 pa naj bi odložili 75 tisoč ton odpadkov. Januarja smo uporabnikom v naseljih Bukovica, Utik, Koseze, Ska-ručna, Vojsko, Repnje in Dobruša razdelili rjave zabojnike za zbiranje BIO odpadkov. Rjave zabojnike Snaga prazni vsakih 14 dni (vsako drugo sredo). Želeli bi vas spomniti, da je država z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom predpisala ločeno zbiranje bioloških odpadkov. To je obvezno od julija 2011, poteka pa bodisi s kompostiranjem v hišnem kompostniku bodisi z odlaganjem v rjave zabojnike. Stanovalci večstanovanjskih objektov so avtomatično vključeni v sistem rednega ločenega zbiranja in odvoza BIO odpadkov, uporabniki, ki živijo v individualnih hišah, pa imajo možnost izbire. Za nepravilno ravnanje predvidena globa Občinski odlok o zbiranju komunalnih odpadkov prepoveduje mešanje bioloških odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki, kazen za kršitev pa znaša 200 evrov V rjave zabojnike odlagamo biološke odpadke in zeleni vrtni odpad, in sicer zelenjavne in sadne odpadke vseh vrst, jajčne lupine, kavno usedlino ter filter vrečke, pokvarjene prehrambne izdelke, kuhane ostanke hrane in gnilo sadje, papirnate robčke, brisače ter papirnate vrečke, odpadno vejevje, travo, listje, rože ter plevel, steljo malih rastlinojedih živali in lesni pepel. Snaga Zimska služba 2012/2013 - kratka informacija Zima letos zares kaže zobe. Takšnih zimskih razmer že dolgo nismo imeli, a nam, ki smo pripravljeni nanjo, to ne predstavlja problemov. Letošnja zima je po količini padavin rekordna. Rekordno je tudi število dni, ko je bilo potrebno posipanje s soljo. Zimska služba je svoje delo dobro opravila. Pluženja niti ni bilo toliko, kolikor je bilo soljenja cest, saj smo v treh mesecih porabili več kot 200 ton soli. Morebiti to za občane niti ni bilo tako opazno, saj cest ne solimo več v kombinaciji s peskom. Zimska služba se je tudi dobro prilagajala situaciji, saj je na osnovi predlogov občanov in svetnikov spremenila večletne prioritete glede pluženja. Po novem smo v višjo prioriteto pluženja prestavili tri hodnike za pešce, in sicer: • pločnik od zadruge proti šoli, • pločnik med državno Kamniško cesto in cesto Franca Se-ška, • pločnik ob državni Kamniški cesti od glavnega križišča z Brniško do vulkanizerja ter deli pred Kopitarjevim trgom 1, naseljem TIPO in pri vulkani-zerju pri priključku na Vodiško ulico. Na tak način smo učencem zagotovili že jutranjo varno pot v šolo. Zaradi vsega navedenega bodo letošnji zneski za zimsko službo krepko presegli povprečje zadnjih let in tako tudi načrtovano porabo na proračunski postavki. Občani imajo možnost pridobivanja informacij oziroma opozarjanja na težave pri izvajanju zimske službe na dežurno telefonsko številko (041 706 650). V primeru, da opazijo poškodbo na svojem imetju in je s poškodbe razvidno, da je ta nastala zaradi pluženja ali posipanja cestišča, lahko prijavijo škodo v 14 dneh po dogodku. Nadzor nad izvajanjem zimske službe v letošnji sezoni izvaja D. A. R. G., d. o. o., in sicer Gašper Pipan (041 858 632). Sol za posipanje dvorišč in zasebnih dovozov lahko občani Občine Vodice dobijo brezplačno na Občini Vodice v delovnem času, in sicer pakirano v vrečah po 10-20 kilogramov. Lahko pa jo tudi kupijo v Kmetijski zadrugi v Vodicah v vrečah po 25 ali 50 kilogramov. Občane naprošamo, da v času pluženja in posipanja ne puščajo svojih avtomobilov ob cestah in pločnikih, saj je s tem oteženo pluženje in posipavanje. Vsi lastniki in uporabniki objektov, ki mejijo na občinsko cesto ali pločnik, so dolžni sami odstranjevati ledene sveče, ki visijo z napuščev in žlebov ter ogrožajo mimoidoče. V takem primeru mora lastnik objekta postaviti znak za nevarnost. Občane tudi prosimo, da ob večjih snežnih padavinah upoštevajo posebne zimske razmere in se v primeru večjega sneženja prilagodijo tako z obutvijo ter seveda z uporabo zimske opreme na svojih vozilih. V takšnih razmerah občanom priporočamo uporabo javnega potniškega prometa. Občanom želimo lep preostanek zime in jih prosimo za razumevanje in strpnost v primerih, ko so vremenske razmere neugodne za izvajalce zimske službe, ki svoje delo opravljajo 24 ur dnevno ali včasih tudi tri dni zaporedoma. Stojan Tadej Smerkolj 14* ČISTILNA AKCIJA OBČINE VODICE Sneg se bo stopil in za njim bodo ostale smeti, ki jih bomo pridno pobrali. 19 V soboto, 16. marca, bo v Občini Vodice potekala tradicionalna čistilna akcija. Opazno se je količina odpadkov ob cestah in v gozdovih zmanjšala, a še vedno se najde salonitno azbestno kritino, kakšno iztrošeno računalniško opremo, izrabljene avtomobilske gume, plastično in aluminijasto embalažo ... Lotili se bomo tudi čiščenja okolice šol, vrtcev, naselij in sprehajalnih poti. Ponovno bomo čistili Vodice. Pobrali bomo odpadke, ki ležijo ob cestah, v gozdovih, ob potokih, breznih, mostovih, prepustih ... , in sicer odpadni gradbeni material, izrabljene gume, avtomobilske filtre, pločevinke, plastično embalažo ... Vse to leži v naši okolici in čaka na nas! Poudariti je treba, da akcija ni namenjena praznjenju kleti, lop in dvorišč, temveč čiščenju naše okolice. Poleg čistilne akcije bo na območju Občine Vodice pred tem potekala še akcija odvoza odsluženih vozil. Zato pozivamo vse lastnike odsluženih vozil, naj še pred čistilno akcijo sporočijo na Občino Vodice svoje podatke, za brezplačen odvoz bo poskrbela Občina. Za osebna osnovna zaščitna sredstva (rokavice), vrečke za odpadke in odvoz smeti z zbirnih mest bo poskrbljeno. Letošnja že 14. čistilna akcija bo potekala po že ustaljenem programu. V soboto, 16. marca, ob 9. uri se bodo občani zbrali na spodaj naštetih zbirnih mestih. Udeleženci se bodo razdelili v posamezne skupine, ki se bodo nato razporedile po območju celotne občine in začele čistiti. Po koncu čistilne akcije, to je po 12. uri, so vsi udeleženci vabljeni na prigrizek pred PGD Zapoge, ki organizira zaključek akcije v Občini Vodice. Zbirna mesta: Vodice stavbo (pred Občine Vodice) Zapoge, Dornice, Torovo (pred gasilskim domom v Zapogah) Repnje, Dobruša (pred gasilskim domom v Repnjah) Polje, Povodje, Vojsko (pred gasilskim domom v Polju) Skaručna (pred domom krajanov Skaručna) Utik, Bukovica (pred gasilskim domom Utik-Bukovica) Selo, Koseze, Šinkov Turn, Vesca (pred gasilskim domom v Kosezah) Lokacije zbirališč odpadkov (seznam iz lanskega leta): • Selo - nasproti avtobusne postaje, • Utik - med trgovino in igriščem (ob ograji), • Zapoge - pred gasilskim domom letos ne, ker se tam organizira zaključek akcije (Zapoge, pri AP krožna), • Repnje - pred gasilskim domom, • Na Brniški cesti zunaj Vodic, na koncu gozda desno, • Polje - pri gasilskem domu, • Skaručna - pred trgovino, • Vodice, pred občino pri eko otoku V primeru, da bi našli večjo količino odpadkov, kot so kosovni odpadki, pohištveni les, kovinski odpadki, biološki odpadki, zeleni odrez, kartonska embalaža in ravno okensko steklo, lahko te odpadke tako kot vsako soboto med 9. in 12. uro občani pripeljejo na Zbirni center Vodice. Naj se 14. čistilna akcija v Občini Vodice začne! S soudeležbo bomo vsi pripomogli k lepšemu in bolj zdravemu okolju! Vljudno vabljeni v čim večjem številu! Župan Občine Vodice Aco Franc Šuštar Stojan Tadej Smerkolj Popravek V članku Spet bogati koncert Godbe Vodice v Kopitarjevem glasu št. 1, februar 2013, se je v vaš zapis na strani 24 sicer dobrega članka prikradla večja napaka, in sicer ste pokojnega kapelnika Godbe Vodice Franca Sodnika preimenovali v Franca Stanonika. Prosim za popravek v naslednji številki. Robert Primožič Za napačen zapis se opravičujem. Monika Kubelj 20 Na podlagi Pravilnika o vrednotenju športnih programov v občini Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 10/2001 - v nadaljevanju pravilnik) župan Občine Vodice objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH PROGRAMOV V OBČINI VODICE ZA LETO 2013 I. Predmet javnega razpisa: Za uresničevanje javnega interesa v športu se iz občinskega proračuna Občine Vodice za leto 2013 sofinancirajo naslednje vsebine: ■ športna vzgoja šoloobveznih otrok, ■ interesna športna vzgoja predšolskih in šoloobveznih otrok, ■ športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, ■ športna vzgoja mladine in interesna športna vzgoja mladine, ■ športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, ■ športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami, ■ športna rekreacija, ■ šport invalidov, ■ izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu, ■ delovanje društev, občinskih in drugih zvez ter zavodov na lokalni ravni. II. Na javnem razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov: ■ športna društva, ■ nacionalne panožne športne zveze in zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva za posamezna območja, ■ zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu, ■ ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne, ■ vrtci in osnovna šola, ■ Gasilska zveza Vodice za športne namene. III. Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: ■ imajo sedež v občini Vodice, ■ imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, ■ imajo organizirano redno dejavnost, za katero so registrirani najmanj 36 tednov v letu, ■ imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini. IV. Sredstva proračuna za sofinanciranje športnih programov bodo razdeljena skladno s pravilnikom. V. Okvirna vrednost sredstev za javni razpis je 15.000 €. VI. Izvajalci morajo športne programe obvezno prijaviti na prijavnih obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, in priložiti ustrezna dokazila, zahtevana z razpisom. Prijavni obrazci bodo po objavi javnega razpisa na voljo na spletni strani Občine Vodice www.vodice.si (pod rubriko Razpisi, naročila, objave - javni razpisi) in v vložišču Občine Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice, vsak dan od 8. do 17. ure. VII. Zadnji rok za prijavo je 12. 4. 2013 do 17. ure! Prijave pošljite v zaprtih kuvertah z oznako: "ŠPORTNI PROGRAMI V OBČINI VODICE 2013 - prijava na javni razpis, s pripisom: NE ODPIRAJ, RAZPIS 2013", na naslov Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice ali jih dostavite v vložišče Občine Vodice. Na kuverti mora biti tudi ime in naslov prijavitelja! Opozorilo: Upoštevajo se samo prijave, ki bodo dostavljene na Občino Vodice do 12. 4. 2013 do 17. ure. Po preteku roka za prijavo se nepravočasno posredovane prijave vrnejo pošiljatelju! Občinska uprava pregleda prijave, prispele na razpis. Če ugotovi, da prijava ni popolna, pozove prijavitelja, da jo v roku osmih dni dopolni. Nepopolne prijave, ki jih prijavitelj v roku ne bo dopolnil, se zavržejo. VIII. Prijave se bodo odpirale 16. 4. 2013 ob 14. uri. IX. Prijavitelji bodo o izbiri obveščeni do 10. 5. 2013. X. Z vsemi izbranimi izvajalci športnih programov bo pogodba o sofinanciranju izvedbe športnih programov v občini Vodice za leto 2013 podpisana do 31. 5. 2013. XI. Finančna sredstva bodo dodeljena najkasneje do 28. 6. 2013. XII. Dodatna pojasnila lahko dobite v času uradnih ur na tel. št. 01/833 26 18 ali na elektronskem naslovu nina. rahne@vodice.si. Številka: 034-02/2013-001 Datum: 1. 3. 2013 Župan Občine Vodice Aco Franc Šuštar, l. r. Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju društvenih projektov v Občini Vodice (Uradno glasilo občine Vodice, št. 9/2004 - v nadaljevanju pravilnik) župan Občine Vodice objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE DRUŠTVENIH PROJEKTOV V OBČINI VODICE ZA LETO 2013 IV. Okvirna vrednost sredstev za javni razpis je 8.000 €. V. Izvajalci morajo društvene projekte obvezno prijaviti na prijavnih obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, in priložiti ustrezna dokazila, zahtevana z razpisom. Prijavni obrazci bodo po objavi javnega razpisa na voljo na spletni strani Občine Vodice www.vodice.si (pod rubriko Razpisi, naročila, objave - javni razpisi) in v vložišču Občine Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice, vsak dan od 8. do 17. ure. VI. Zadnji rok za prijavo je 12. 4. 2013 do 17. ure! 21 I. Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja društvenih dejavnosti v občini Vodice. Iz občinskega proračuna se praviloma sofinancirajo letni programi in projekti ter redne dejavnosti upravičencev. Predmet tega razpisa niso sredstva za investicijsko vzdrževanje in investicije v prostore. II. Pogoji za sodelovanje na razpisu: Na razpis se lahko prijavijo društva in zveze, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: ■ da društva nimajo za osnovno dejavnost kulturne in športne dejavnosti, ■ da so registrirana za izvajanje dejavnosti in s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost, ■ da imajo sedež na območju občine Vodice, ■ da nimajo neporavnanih obveznosti do Občine Vodice, ■ da delujejo najmanj eno leto, ■ da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti, ■ da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in drugo dokumentacijo, kot to določa Zakon o društvih, ■ da dejavnost opravljajo na nepridobitni osnovi, ■ da so registrirana v skladu z Zakonom o društvih, ■ da občinski upravi vsako leto redno predložijo poročilo o realizaciji programov in načrt aktivnosti za prihodnje leto. III. Sredstva proračuna za sofinanciranje društvenih projektov bodo razdeljena skladno s pogoji, merili in normativi, ki jih določa pravilnik, ter v okviru sredstev, zagotovljenih v sprejetem proračunu Občine Vodice za leto 2013. V primeru, ko je na razpis prijavljenih več izvajalcev programov kot je na razpolago proračunskih sredstev, občinska uprava Občine Vodice določi prioriteto za vrednotenje programov v skladu s potrebami in interesi lokalne skupnosti. Prijave pošljite v zaprtih kuvertah z oznako: "DRUŠTVENI PROJEKTI V OBČINI VODICE 2013 - prijava na javni razpis, s pripisom NE ODPIRAJ, RAZPIS 2013", na naslov Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice ali jih dostavite v vložišče Občine Vodice. Na kuverti mora biti tudi ime in naslov prijavitelja! Opozorilo: Upoštevajo se samo prijave, ki bodo dostavljene na Občino Vodice do 12. 4. 2013 do 17. ure. Po preteku roka za prijavo se nepravočasno posredovane prijave vrnejo pošiljatelju! Občinska uprava pregleda prijave, prispele na razpis. Če ugotovi, da prijava ni popolna, pozove prijavitelja, da jo v roku osmih dni dopolni. Nepopolne prijave, ki jih prijavitelj v roku ne bo dopolnil, se zavržejo. VII. Prijave se bodo odpirale 16. 4. 2013 ob 14. uri. VIII. Prijavitelji bodo o izbiri obveščeni do 10. 5. 2013. IX. Z vsemi izbranimi upravičenci bo pogodba o sofinanciranju dejavnosti društvenih projektov v občini Vodice za leto 2013 podpisana do 31. 5. 2013. X. Finančna sredstva bodo dodeljena najkasneje do 28. 6. 2013. XI. Dodatna pojasnila lahko dobite v času uradnih ur na tel. št. 01/833 26 18 ali na elektronskem naslovu nina. rahne@vodice.si. Številka: 034-03/2013-001 Datum: 1. 3. 2013 Župan Občine Vodice Aco Franc Šuštar, l. r. 22 Na podlagi Pravilnika o vrednotenju kulturnih programov v občini Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 4/2004 - v nadaljevanju pravilnik) ter Meril in kriterijev za vrednotenje kulturnih dejavnosti v občini Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 7/2004 - v nadaljevanju merila in kriteriji) župan Občine Vodice objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE KULTURNIH PROGRAMOV V OBČINI VODICE ZA LETO 2013 I. Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa so programi in projekti na področju kulture, ki zajemajo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju glasbene, dramske, gledališke in lutkovne, literarne, likovne in fotografske, filmske in video dejavnosti. Iz proračuna Občine Vodice za leto 2013 se praviloma sofinancirajo naslednje vsebine: ■ dejavnost registriranih kulturnih društev in njihovih sekcij, skupin in posameznikov, ■ sodelovanje na občinskih, regijskih, državnih srečanjih in na srečanjih v tujini, ■ kulturne prireditve in akcije, ■ drugi programi, ki dokažejo vsebinsko učinkovitost. II. Pogoji za sodelovanje na razpisu: Pravico do sofinanciranja kulturnih programov imajo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: ■ zasebniki na področju kulture, ki so vpisani v razvid samostojnih ustvarjalcev pri ministrstvu, pristojnem za kulturo, ■ društva, registrirana za izvajanje kulturnih dejavnosti in s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost, ■ zavodi, registrirani za opravljanje dejavnosti s področja kulture, ■ imajo sedež na območju občine Vodice, ■ imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti na področju kulture, ■ imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in drugo dokumentacijo, kot to določa Zakon o društvih, ■ dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi, ■ so registrirani v skladu z Zakonom o društvih, ■ občinski upravi vsako leto redno predložijo poročilo o realizaciji programov, poročila o doseženih uspehih na občinskih, regionalnih in državnih tekmovanjih, če so se jih udeležili, ter načrt aktivnosti za prihodnje leto. III. Sredstva proračuna za sofinanciranje kulturnih programov bodo razdeljena skladno s pogoji, merili in normativi, ki jih določajo pravilnik ter merila in kriteriji, ter v okviru sredstev, zagotovljenih v sprejetem proračunu Občine Vodice za leto 2013. IV. Okvirna vrednost sredstev za javni razpis je 15.000 €. V. Izvajalci morajo društvene projekte obvezno prijaviti na prijavnih obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, in priložiti ustrezna dokazila, zahtevana z razpisom. Prijavni obrazci bodo po objavi javnega razpisa na voljo na spletni strani Občine Vodice www.vodice.si (pod rubriko Razpisi, naročila, objave, javni razpisi) in v vložišču Občine Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice, vsak dan od 8. do 17. ure. VI. Zadnji rok za prijavo je 12. 4. 2013 do 17. ure! Prijave pošljite v zaprtih kuvertah z oznako: "KULTURNI PROGRAMI V OBČINI VODICE 2013 - prijava na javni razpis, s pripisom: NE ODPIRAJ, RAZPIS 2013", na naslov Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice ali jih dostavite v vložišče Občine Vodice. Na kuverti mora biti tudi ime in naslov prijavitelja! Opozorilo: Upoštevajo se samo prijave, ki bodo dostavljene na Občino Vodice do dne 12. 4. 2013 do 17. ure. Po preteku roka za prijavo se nepravočasno posredovane prijave vrnejo pošiljatelju! Občinska uprava pregleda prijave, prispele na razpis. Če ugotovi, da prijava ni popolna, pozove prijavitelja, da jo v roku osmih dni dopolni. Nepopolne prijave, ki jih prijavitelj v roku ne bo dopolnil, se zavržejo. Prijave, ki ne bodo izpolnjevale pogojev za finančna sredstva, se bodo izločile. VII. Prijave se bodo odpirale 16. 4. 2013 ob 14. uri. VIII. Prijavitelji bodo o izbiri obveščeni do 10. 5. 2013. IX. Z vsemi izbranimi upravičenci bo pogodba o financiranju dejavnosti na področju kulture v občini Vodice za leto 2013 podpisana do 31. 5. 2013. X. Finančna sredstva bodo dodeljena najkasneje do 28. 6. 2013. XI. Dodatna pojasnila lahko dobite v času uradnih ur na tel. št. 01/833 26 18 ali na elektronskem naslovu nina. rahne@vodice.si. Številka: 034-04/2013-001 Datum: 1. 3. 2013 Župan Občine Vodice Aco Franc Šuštar, l. r. U O S5 jo Občni zbor LD Vodice je potekal v soboto, 2. februarja 2013 v prostorih lovskega doma na Selu. Občnega zbora so se med drugimi udeležili tudi predstavniki Gasilskega društva Šinkov Turn in župan Občine Vodice Aco Franc Šuštar. Po prebranem finančnem poročilu je župan poprosil za besedo in pohvalil delovanje društva. Izročil nam je zahvalo za uspešno sodelovanje z društvi in občino. Seveda smo bili njegovih besed še kako veseli. Ni se mogel zadržati do konca občnega zbora, ker je imel še druge obveznosti. Sledila so še druga poročila in na koncu razprava o poročilih, kjer predstavnik gasilskega društva povpraša, kakšno je zdravstveno stanje lisic. Lisice (pet) moramo po zakonu dajati na pregled proti steklini vsako leto. Steklina zaenkrat ni prisotna, zadevo pa je treba jemati skrajno resno. Tudi divje prašiče dajemo na pregled proti strahineli. Menimo, da sta gozd in narava zaenkrat še varen dom tako za ljudi kot za domače živali in divjad. Po končani razpravi smo sprejeli pomembne sklepe za delovanje društva. Izvršni odbor Lovske družine Vodice je predlagal letošnjemu občnemu zboru lovske družine, da postane Jože Podgoršek iz Sela 27 častni član lovske družine, kar je bilo soglasno sprejeto. Po končanem občnem zboru smo se družili ob prijetnem klepetu in zakuski, ki sta jo pripravila naša člana Srečko Vrtnik in Vinko Traven, ki v mesecu februarju slavita 60. rojstni dan. Sledil je lovski ropot, ki je postal že stalnica našega druženja. Decembra in januarja 2013 je podjetje iz Velenja po nalogu direkcije za ceste v obcestne stebričke namestilo zvočne signalne naprave z namenom, da se zmanjša povoz divjadi in posledično škode na avtomobilih. Naprave so nameščene na odsekih cest Hraše-Zapoge-av-tocesta, Vodice-industrijska cona Komenda in Skaručna-Polje. Naša in vaša dolžnost pa je, da teh naprav po nepotrebnem ne uničujemo, saj so bila za to porabljena velika finančna sredstva. Zato čla- ni Lovske družine Vodice prosimo uporabnike kmetijskih površin, naj ta odvračala ostanejo v čim večji meri nepoškodovana. LD Vodice Edvard Dušan Bohinc Zaradi dolge zime in težkih vremenskih razmer za divjad morajo biti po zakonu štirinožni prijatelji na povodcih. Bil je pravi zimski dan na Krvavcu, obilo snega, jutranje temperature pa krepko pod ničlo. Letošnjega društvenega tekmovanja v veleslalomu se je udeležilo 52 smučark in smučarjev v vseh 16 kategorijah. Dan smo preživeli kot po navadi: po jutranjem ogrevanju in ogledu proge smo odpeljali dirko, mnogi so še posmučali vsaj tja do kosila, popoldne smo se zbrali na Janezovem grobu, končali pa pred domom smučarskega društva. Najhitrejša med vsemi sta bila letos Natalija Zaletel in Matija Ber-gant, drugi pa smo se tudi potrudili po svojih najboljših močeh. Za nekatere je bilo celo prehitro ... Kako smo se sicer imeli? Fotografije najbolje povedo - poiščite jih na društveni spletni strani www. strahovica.si, tam so tudi rezultati. Pri izvedbi letošnjega tekmovanja so nam pomagali Brane in Marjan Kimovec, Vinko Zupan, Janez Šija-nec in poslovni partnerji Žito, trgovine Bergant in nekaj prijateljev. Vsem se lepo zahvaljujemo! Jure Marenče, Smučarsko društvo Stahovica Tri društva upokojencev sosednjih občin so se sredi mrzlega februarja zopet zbrala in članom ter gostom pokazala, kaj so natrenirala v tem letu. Na prireditev Skupaj se imamo fletno nekateri nestrpno čakajo, saj srečajo prijatelje, s katerimi so se nekoč igrali ali hodili v šolo. Spet drugim odrski projekt ni bil všeč - morda zgolj zato, ker je bil v Utiku. Če bi se vsi zavedali, kako življenje drvi skozi mesece, bi bili do okolice in morda drugače mislečih bolj strpni. Znali bi požreti kakšno staro zamero in se enostavno poveseliti. Leto starejši otroci, a še vedno zagnani za nastop pred starejšimi občani, so pripeli na oder. V dolinci prijetni je ljubi moj dom je tiste vrste pesem, ki vas brez težav ponese 40 let ali več nazaj v mladost. Da je bilo še bolj zanimivo, je prišlo na odru do med-generacijskega združenja, saj so se najmlajšim pridružili pevci domačega pevskega zbora DU Bukovica-Šinkov Turn. Letos je začetek popestril še mladi harmonikar Anže Režek z venčkom narodnih. Želimo mu še naprej veliko veselja s harmoniko. DU Bukovica-Šinkov Turn je tudi sicer eden od organizatorjev dogodka, poleg DU Cerklje in DU Komenda. No, zadnji so za občinstvo v Utiku pripravili izjemno komičen skeč, ob katerem smo se nasmejali do solz. Igra Zdrava prehrana avtorice Ivice Ogorevc, njihove članice, v režiji Franca Martinjaka je bila odlična za trebušne in smejalne mišice. Sledil je recital domačega Iva Leskovca, upokojenega dramskega igralca, ki je tokrat pripravil Prešernovo delo Povodni mož. Njegova interpretacija celotne pesmi je bila res izjemna in marsikomu je vzela sapo. Iz DU Komenda so člani Mešanega pevskega zbora s pomočjo zborovodje Ignaca Gorjanca napolnili dvorano s tremi pesmimi, ki so močno presegale le popoldanski hobi. Zbor si zasluži vse pohvale izjemno kakovostnega zborovskega petja. Prav tako ganljiva je bila deklamacija Malči Leskovec iz domačega upokojenskega društva. Zaradi bližnjega kulturnega praznika je tudi ona izbrala Prešerna: Nezakonska mati, ki jo je končala s solzami v očeh. Dve pesmi sta spet zapela brat in sestra iz sosednjih društev, temu pa je sledila igra Sindikalni izlet dramske skupine DU Cerklje. Avtor dela je Slavko Prezlje, nam že znani igralci pa so igro odlično pripeljali do konca, tako da so se gostje o njej pogovarjali še ure in ure. Kot vselej so se predstavili tudi člani Folklorne skupine DU Komenda, katere umetniški vodja je Mojca Meršol. Prireditev je sklenil domači pevski zbor s pesmijo Kjer lastovke gnezdijo in priznati je treba, da gre Cvetu Vrbovšku kot »usmerjevalcu« zbora dobro od rok, saj jih je bilo zelo prijetno poslušati. Predsednica društva DU Bukovica-Šinkov Turn se je zahvalila vsem prisotnim in jih povabila k nadaljnjemu druženju. Tekst: Monika Kubelj Foto: Monika Kubelj 25 Folklorna skupina DU Komenda 26 S Kadetinja Ema Kozin zlata, članice Mateja Rajterič, Andreja Bešter in Monika Božičko osvojile bron. Na prvi letošnji tekmi svetovnega ženskega pokala v boksu v srbskem Zrenjaninu so slovenske boksarke senzacionalno osvojile kar štiri medalje. Takšne bere medalj na tekmah svetovnega pokala, kjer je nastopilo kar 169 boksark iz 16 držav, niso pričakovali niti največji optimisti. V hudi konkurenci, kjer so med drugimi nastopile tudi najboljše boksarske iz Rusije, Kazahstana, Srbije, Anglije, Poljske in Indije, so naša dekleta osvojile kar štiri medalje. Šele 14-letna Ema Kozin iz Ljubljane je zablestela v vsem svojem talentu. V finalu kadetinj v kategoriji do 70 kilogramov je s 6 : 5 premagala za glavo večjo nasprotnico, potem ko je indijska boksarka in izrazita favoritinja Lovlina Borgo-hain po prvi rundi vodila že 3 : 0. Sledil je odličen nastop v drugi rundi, v zadnji, tretji pa je Ema povsem dominirala in s sijajno boksarsko predstavo spreobrnila rezultat sebi v prid in povsem zasluženo osvojila svojo prvo zlato medaljo. Blizu zlatu je bila tudi Mateja Rajterič v kategoriji do 48 kilogramov, ki je v elitnem ženskem razredu s kasnejšo zmagovalko, bolgarsko boksarko Serdo Ase-novo, v polfinalu dosegla izid 4 : 4, vendar je računalnik zmago pripisal Bolgarki. Tako se je Mateja morala zadovoljiti z bronom. Bron pa je v kategoriji do 57 kilogramov osvojila tudi Andreja Bešter, ki je v četrtfinalu premagala odlično domačinko Bojano Ranič z 9 : 6., nato pa morala priznati premoč angleški superprvakinji Lisi Whiteside, ki je vse svoje druge nasprotnice predčasno poslala iz ringa. Tretji slovenski bron je osvojila Monika Božičko v kategoriji do 51 kilogramov, potem ko jo je v polfinalu zaustavila odlična ruska boksarka Galina Chumgalakova. Dobro so se odrezale tudi druge naše boksarke Nina Gorišek, Anja Jabločnik in Katarina Kosmač. »Po tihem sem si želel, da bi se naše punce dobro odrezale, želja je bila ena medalja. Dobili pa smo jih kar štiri. To je veliko več od pričakovanega, kar je samo potrdilo, da smo dobro delali. Vsa dekleta si zaslužijo čestitke za prikazane borbe. Sedaj imamo razlog za veselje, pa tudi obvezo za naprej. Prepričan sem, da imamo ekipo, ki bo tudi v bodočnosti prinašala odlične rezultate,« je ob koncu svetov- nega pokala dejal trener ženske boksarske reprezentance Andrej Sande. »Kaj odlično, to je fantastično!« so bile prve besede predsednika boksarske zveze Slovenije Rudija Pavlina. »Takšne bere medalj res nismo pričakovali, zato smo toliko bolj veseli. To je tudi pokazatelj, da smo na pravi poti in da dobro delamo z mladimi. Tako dekleta kot ves trenerski in strokovni tabor si za ta nastop zaslužijo čisto desetko,« je sklenil Pavlin. Slovensko reprezentanco sedmih boksark (Ema Kozin, Katarina Kosmač, Nina Gorišek, Monika Božičko, Anja Jabločnik, Mateja Rajterič in Andreja Bešter) so v Srbijo spremljali predsednik Rudi Pavlin, športni direktor Franc Nani Matja-šič, selektor Andrej Sande in trener Petar Makovec. Že deveto leto zapored sta Kraljevski klub Vodice in Občina Vodice za kulturni praznik 8. februarja na Krvavcu priredila veleslalomsko tekmo. Leta 2003 in 2004 je Kraljevski klub Vodice (KKV) organiziral kulturno prireditev samo z Godbo Vodice in tudi izpeljal prvi tekmi. V letu 2005 pa smo z Občino Vodice k sodelovanju povabili še občane Vodic. Z veseljem ugotavljam, da smo v preteklih letih s tekmovalci, nastopajočimi (Godba vodice, MPZ Biser) in odgovornimi na Krvavcu - Lukom Vrančičem razvili že zelo lep prijateljski odnos. To pa je bil tudi glavni namen oziroma cilj, ki smo si ga leta 2002 v KKV zadali ob ustanovitvi kluba. Kot večina ve, se kategorije določijo sedmega februarja na podlagi prijavljenih tekmovalcev, zato so tudi vsako leto različne. Pripravimo osem kompletov medalj, dva pokala za najhitrejše čase v moški in ženski konkurenci ter priznanja za tekmo skupin. Na letošnji tekmi smo imeli prijavljenih 76 tekmovalcev, na koncu pa se je iz startne hišice po progi pognalo 71 ljubiteljev smučanja. Letos nam jo je zagodla tehnika, ker nam ni delovala ura za merjenje časa. Počakali smo 45 minut in tekma se je lahko začela. Zal pa smo, mogoče zaradi tehničnih težav, pri razvrščanju tekmovalcev po kategorijah naredili napako in pri dveh kategorijah napačno razdelili medalje. Napako smo ugotovili šele zvečer, ko smo še enkrat pregledovali kategorije. Ker je edino pravilno, da zmoto popravimo, smo naslednji dan vsem, ki se jim je zgodila krivica, poslali pravilne rezultate ter prošnjo, kako naj si med seboj izmenjajo medalje. Še Lep pozdrav od 'retro smučarjev!' KATEGORIJE: MESTO PRIIMEK IME KLUB CAS DEKLICE 1 RAHNE LIZA SD STRAHOVICA 00:30,22 2 KASTELIC KAJA GODBA 00:35,62 3 HANA ŽAGAR KRANJEC GODBA 00:36,91 MLADINKE 1 KEPIC BARBARA SD STRAHOVICA 00:31,90 2 KIMOVEC MAJA SULICA TIM 00:35,39 3 NERED URŠA GODBA 00:37,66 ČLANICE 1 ZALETEL NATALIJA SD STRAHOVICA 00:29,13 2 KRANJEC MIRA 00:31,75 3 JAGODIC BARBARA VICTORIA CLUB 00:32,90 DEČKI 1 ZALETEL MATIC SD STRAHOVICA 00:29,99 2 JAGODIC KRISTAN GODBA 00:30,51 3 JAKLIČ NEJC 00:35,56 MLADINCI 1 STARE LUKA MCLOW TEAM 00:30,44 2 JANHAR LUKA GODBA 00:32,20 3 PETERLIN LUKA GODBA 00:32,28 STAREJŠI MLADINCI 1 PIRC ALEŠ GODBA 00:31,49 2 BURGAR UROŠ 00:33,33 3 BERGANT MATIJA SULICA TIM 00:33,52 ČLANI 1 VRHOVNIK TOMAŽ SD STRAHOVICA 00:27,05 2 ŽAGAR LUKA 00:27,56 3 VRHOVNIK ROK SD STRAHOVICA 00:27,98 VETERANI 1 ŠUŠTAR ACO MCLOW TEAM 00:28,81 2 GOLOB MARKO 00:29,76 3 ČERNIVEC ROMAN MCLOW TEAM 00:29,85 TEKMA SKUPIN: 1. SD STRAHOVICA 2.MCLOW TEAM 3. GODBA VODICE 4. VICTORIA CLUB 5. SULICA TEAM ipOnOsinna L I $ 28 O § s „(D J3 § cri enkrat se vsem udeleženim iskreno opravičujemo! Kulturna prireditev se že nekaj let prireja pri Brunarici Sonček, kjer nas pogostijo s hrano in pijačo, ki so ju deležni vsi občani, letos nas je bilo zagotovo 150 ali več. Godba Vodice in MPZ Biser nam vsako leto zaigrata himno Zdravljico in nekaj najlepših domačih viž. Ne smem pozabiti na ekipo Sulica tim, ki nas je presenetila s staro smučarsko opravo od glave do smučk. Počutili smo se, kot da smo v letu 1982, ko sta nas Bojan Križaj in Boris Strel razveselila v Schladmingu. Večjih presenečenj pri najhitrejših tudi tokrat ni bilo. Najhitreje sta s progo opravila Natalija Zaletel in Tomaž Vrhovnik iz SD Strahovica, ravno tako je bila ta skupina tudi najhitrejša. Zlato medaljo pa je v veteranski kategoriji osvojil župan Aco Šustar. Na koncu se moram najlepše zahvaliti Leonu Merčonu, ki skrbi za tehnično-računalniško podporo, Luku Vrančiču iz RTC Krvavec, Godbi Vodice, MPZ Biser ter Občini Vodice, ki nam tudi finančno pomaga izpeljati prireditev, in seveda vsem tekmovalcem, ki jih je iz leta v leto več. Tekst: Jože Erce Foto: arhiv društva Občina Vodice ima spet razlog za športno veselje. Na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Schladmingu je Žan Kranjec iz Bukovice dosegel dobro 22. mesto, kar ga je uvrstilo med najboljše Slovence. Naša mladina spet žanje uspehe! Finalno tekmovanje osnovnih in srednjih šol v skokih na mali prožni ponjavi za šolsko leto 2012/13 je potekalo na pustni torek v Limbušu pri Mariboru. Ekipa mlajših dečkov OŠ Vodice (Gal Lunder, Štefan Pod- Američan Ted Ligety je ubranil ve-leslalomski naslov ter po prvih mestih v superveleslalomu in super-kombinaciji osvojil še tretje odličje na tem SP. Drugi je bil Avstrijec Marcel Hirscher (+ 0,81), tretji pa Italijan Manfred Molgg (+ 1,75). Čestitke! M. K. goršek, Matic Kranjec Žagar, Jan Debevec in Nejc Kovačič) je osvojila izjemno drugo mesto, med posamezniki pa je Nejc Kovačič postal državni podprvak. Bravo, čestitamo! M. K. Spoštovane bralke in bralci Kopitarjevega glasa, zapomnite si ime Tim Špenko. Zakaj? Zato, ker je ta skromni dvanajstletni fantič iz Utika pred kratkim postal državni prvak. Ta naslov je dosegel v eni najtežjih športnih disciplin, v plavanju, in sicer na 200 metrov prsno. Poleg tega je bil drugi na 400 m mešano, dvakrat pa je bil tretji, in sicer na 100 metrov prsno in 200 metrov mešano. O, to je pa že nekaj! Če ob tem upoštevamo še dejstvo, da je Tim svoj najboljši čas, ki ga je imel pred skoraj dvema mesecema, izboljšal za več kot deset sekund, lahko optimistično predvidevamo, da morda v Utiku prebiva plavalec tipa Peter Mankoč. Kaj se ve? Tim ima tudi dve leti starejšega brat Jana, ki je ravno tako plavalec. Pri plavanju sicer z malo skromnejšimi rezultati kot Tim, ampak je po drugi strani serijski zmagovalec v teku; predvsem na teku po Rašici se je že nekajkrat proslavil. No, ima pa Jan še en talent. Je namreč izvrsten mlad slikar/risar, kar je že dokazal lansko leto, ko je za svoje delo dobil zlato priznanje. Verjamem, da obema fantoma vsi želimo še naprej veliko uspehov in dobrih rezultatov. Tekst: Cveto Vrbovšek Foto: Nejc Vrbovšek Na pustno nedeljo popoldne, ko je že vsepovsod dišalo po krofih, je na vabilo Kulturnega društva Matije Koželja v dvorano v Utik prispelo vse polno mladih, starejših in tudi najmlajših pustnih šem. Sprejela sta jih glasba fantovske skupine Matici in prekrasno pripravljena pustna kulisa, predstava se je začela. Na odru se je zvrstilo preko 50 takih in drugačnih pustnih likov (mnogi starši in spremljevalci so maske pustili raje doma). Vsak je prejel posebno številko in se sprehodil po »modni pisti«, tako da so ga ujele kamere, fotoaparati in predvsem pogledi drugih navzočih, ki so imeli v rokah ocenjevalne liste in favoritom delili 1-5 točk. Po opravljeni »modni reviji« je strokovna žirija pobrala glasovnice in seštela vse podeljene glasove. V vmesnem času je odmevala zabavna glasba. Matici so si kot priznani virtuozi kar podajali inštrumente. Zadonele so harmonike, trobenta, flavta, bas in ritmi, nato pa se je pesem umirila ob kitarah, ob pesmi, ja, skoraj ob plesu. Končno je na vrsto prišel trenutek razglasitve rezultatov. Tisti najlepši so prejeli okrog sto točk, drugi malo manj. Najlepše maske (prvih deset) so prejele nagrade - slastne krofe iz pekarne Miš maš, tri najboljše pa še darilne bone slaščičarne Con-fetto, Štacunce p'r Mimi in trgovine Bergant. Ob pohvalah ni bilo slišati nobene kritike, kar pa se za pusta tudi pričakuje, mar ne? Tekst: Rado Čuk Foto: Rok Štupar 3 S - M lil11 ¿4 " t / . 1 * iIa Í »» IJK ni n v QmfiijBvqnije^tjvobftdCigQvora v občinskem glasilu? Na zadnji seji občinskega sveta je bilo veliko govora o predlogu poravnave z izvajalcem oziroma njegovim »naslednikom« CPL glede izgradnje komunalne infrastrukture in ceste Bukovica-Koseze. Po poročanju župana, pristojnih v občinski upravi in zunanjih strokovnjakov so bila dela izvedena v veliki meri nekakovostno in v nekaterih delih tudi nepravilno. Stališče naše svetniške skupine je, da je poleg pregleda količin in minimalne ustreznosti izvedenih del treba oceniti škodo, ki je bila zaradi slabega vodenja projekta narejena za obdobje 30 let, ki bi jih normalno zgrajena infrastruktura morala zdržati brez večjih posegov. Nadzorni odbor in stroka naj ugotovita, kakšna je bila pri tem vloga takratnega župana, podžupana, direktorja JP Komunala Vodice in nadzora. Ugotovita naj tudi, kakšne so formalne in morebitne neformalne povezave med navedenimi in izvajalcem - vloge ne smejo biti na noben način v konfliktu interesov. Odlok o občinskem glasilu se na pobudo vladajoče koalicije spet spreminja. Ne razumemo, zakaj taka potreba po neprestanem spreminjanju sestave uredniškega odbora, vloge glavnega urednika, uvajanju pomočnika glavnega urednika, spreminjanju sistema plačil za delo uredniškega odbora. Vse kaže, da gre pri vsej stvari bolj za sistem kontrole nad vsebino glasila kot kaj drugega. Čeprav na volitvah niso vse liste dobile enakega števila glasov, so nekateri ugotovili, da je najbolj demokratično, če ima v uredniškem odboru vsaka lista enega predstavnika. Hkrati pa trdijo, da časopis ne sme biti politično trobilo. Na osnutek novega odloka smo poslali pisne pripombe že novembra lansko leto. Le ena ali dve sta bili upoštevani, druge pa so bile »povožene« brez argumentov. Po novem bo imela vsaka svetniška skupina ali posamezni svetnik, če se k listi ali skupini ne prišteva več, možnost objaviti svoje razmišljanje le štirikrat na leto. Tudi, če je bil nekdo izvoljen sam z liste, je to omejevanje svobode govora, kaj šele, če ima lista več svetnikov. Izvoljeni svetniki smo ljudem dolžni pojasniti svoje ravnanje - če je treba tudi v vsaki številki. Omeji se lahko število znakov, ne bi smel pa nihče diktirati, v kateri številki bo kdo pisal. Proti koncu seje se je razvnela razprava tudi o kakovosti zimske službe in o podražitvi vode. Zanimivo je, da so tisti svetniki, ki so glasovali za podražitev, sedaj nasprotniki višjih položnic. Naša svetniška skupina povečanja cene za vodo ni podprla iz razlogov, ki smo jih navedli že v prejšnji številki Kopitarjevega glasu. Predvsem je v teh časih treba najprej poiskati notranje rezerve, potem pa dodatno obremenjevati občane. V razpravi o izboljšanju postopka za zmanjšanje ali oprostitev nadomestila za uporabo stavnega zemljišča smo predlagali tudi razširitev te pravice na območjih, ki so zaradi potreb širše skupnosti bolj omejena kot druga območja. To so območja varovane kulturne dediščine, virov pitne vode, nature 2000 in podobno. Čeprav zakon tega nikjer ne prepoveduje, je bilo mnenje večine svetnikov negativno, zato smo ga umaknili. V času preizkušenj, ki si jih nalagamo sami ali pa nam jih nalaga življenje, vam želimo veliko zrelosti pri vaših vsakdanjih odločitvah, tako osebnih kot skupnih. Svetniška skupina NSi Sudoku S pomočjo že vpisanih številk zapolnite lik tako, da bodo v vsaki vodoravni vrsti ter navpični koloni in v vsakem kvadratku vpisane VSE številke od 1 do 9. To pomeni, da se v omenjenih sektorjih nobena številka ne ponovi! 8 1 9 2 9 4 7 8 9 5 8 6 6 1 2 4 6 3 7 4 9 6 3 5 3 4 1 4 8 1 4 1 2 4 7 1 3 5 6 4 1 7 8 7 9 7 5 3 6 5 6 8 9 IBBMBlElBBBHHli »Stilom S' ■RWV&rl 73 L - r■ i Sj^; ! ri nT GP^ ■ Kar precej let je že minilo, ko smo imeli po snežnih padavinah tako pestro in bogato zimo. Vsi, ki vemo, da je mraz koristen in dober, predvsem, ko pomislimo na bolezni in še bolj na škodljivce, bi si želeli še mraza ali vsaj malo hladnejšo zimo. Kajti v toplih zimah, kot se radi izrazimo, golazen ne »pocrka«. Zelo podobno je z boleznimi. Mraz je v vsakem pogledu za naravo dober, če le niso temperature dolgo zelo nizke. V takem primeru so na udaru predvsem rastline v parkih, sadovnjakih, vinogradih in vrtovih. Ker imamo dovolj snega, nam ni treba dodatno skrbeti, da ne bi rastline morda zaradi mraza, vetra, sonca in suhe zime trpele sušo ter bile zato celo ogrožene. Zavedati se moramo, da ravno zaradi naštetih dejavnikov umre kakšna rastlina. Poglejmo, zakaj. Za mraz vemo, da suši in krči, povzroča razpoke in tako dalje, še posebno, če kje zastaja voda. Da je pojav mraza še intenzivnejši, mu pomaga veter, ki še dodatno suši vse, tako zemljo kot rastline, pa čeprav pozimi bistveno počasneje kot skozi rastno dobo, ko imajo rastline liste. Vendar je pozimi tudi črpanje vode iz tal prek koreninskega sistema počasnejše ali zaradi hudega mraza praktično nemogoče. Če manjka padavin in je obenem še lepo sončno vreme, se nevarnost za rastline poveča, še posebno, če niso nič zaščitene. Lahko pride do fiziološke suše in rastlina podleže. To pomeni, da je rastlina od sebe oddala več vode, kot je je bila sposobna načrpati. V takih primerih se rastline posušijo. Dober primer so na grobove pozno posajene mačehe, ki se ne vrastejo pred mrazom in niso zaščitene. Naši zimski obiski na grobovih pa so zelo redki, tako da težko opazimo, kaj se dogaja. Doma samoumevno rastlino po potrebi zalijemo. Čeprav je mraz, je to potrebno. Manjše rastline s plitvim in slabo razvitim koreninskim sistemom so v večji nevarnosti, da jih opisani vremenski pojavi izsušijo. Zato stranke velikokrat, ko jeseni kupujejo sadike, opozorim na to in jim svetujem, naj bodo na to pozorne. Pred zimo zato rastline po potrebi ustrezno zaščitimo, če ni padavin, jih zalivamo. Ker je mesec marec mesec, ko so temperature že bolj pomladne, preverimo, ali je morda te zaščite pred mrazom že smiselno odstraniti, zato spremljamo tudi vremensko napoved za prihajajoče dneve. Skratka, letošnjo zimo je narava dobro poskrbela, da je vlage in padavin dovolj. Za zdaj. Ker je sneg povečeval občutke, da zima vztraja, je morda kdo bistveno kasneje pomislil, da bo treba obrezati sadje, trto ... Zato le poskrbimo, da bo to spomladansko opravilo opravljeno, preden bo sadno drevje, pa tudi vse drugo, začelo močno br-steti. Kadar to delamo prepozno, lahko naredimo preveč škode. V sadovnjakih se lahko opravi kako škropljenje proti škodljivcem in boleznim - preventivno. Tisti, ki veste, kaj je bilo lani narobe v vaših sadovnjakih, boste že vedeli kaj oziroma proti čem morate škropiti. Drugi lahko povprašate za nasvet, zakaj in kdaj škropiti. Delo na vrtu bo še malo počakalo, še posebno, če bo zima še naprej radodarna s snegom ali celo mrazom. Bomo pa začeli s kakšnimi setvami v zabojč- ke, lončke ... V mislih imam setve prve solate, kakih začimb, paprike, feferonov, jajčevcev in druge zelenjave. Naštel sem le tisto, za kar vem, da dolgo kali ali pa da želimo imeti čim prej, na primer zgodnjo solato. Lahko pa naredite še načrt letošnjega kolobarjenja, ki je zelo pomemben, seveda če tega niste že storili. S presajanjem lončnic se ne mudi. To opravilo prestavite vsaj na konec marca, še bolje v april. Medtem pa poskrbite in si do tedaj priskrbite ustrezne substrate, lonce, okrasne lonce, kako gnojilo, opore, vrvice, morda celo kaj, kar boste potrebovali v vrtu, bodisi kako orodje ali drug pripomoček. Moški pa poskrbimo, da bodo »mašine laufale«, zato odpe-ljimo na servise motorne nitkarice, kosilnice, škropilnice ... Agrumi, kot so limonovci in mandarine, naj še ostanejo v prostorih, kjer jih imamo pozimi, vsaj do tedaj, ko se noči ogrejejo na vsaj nekaj stopinj nad ničlo (5-10 °C). Tisti, ki imate matične rastline balkonskih rastlin, te »pincirajte« - vršičkajte, da ne bodo postale pretegnjene. Pazite predvsem na pojav uši in drugih škodljivcev, še posebno, če vaše sadike skozi okna v sončnem vremenu ogreje sonce. Sadik ne imejte v prostorih, kjer je preto-plo, ker bodo vršički zdivjali. Taki vrhovi so mehki in sočni za uši, ko je dan daljši in vse več sonca, udarijo še tripsi in pršice. Ker se sam vedno bolj zanimam za biodinamično vzgojo, vam toplo priporočam uporabo nasvetov iz biodinamike. Vrnimo se k naravi! Tekst: Tomaž Brank 32 OGLASNO SPOROČILO Podjetje Rodex nagrajeno s bar dvema plaketama VABILO Podjetje Peugeot Slovenija je na dogodku ob koncu leta, organiziranem za koncesionar-je, že drugič podelil priznanja najboljšim. V skrbi za čim boljše storitve za kupce in stranke je Peugeot poleg odlikovanj za kakovost na mednarodnem nivoju uvedel letna priznanja tudi na nacionalni ravni. Podjetje Rodex, d.o.o., iz Radomelj, ki se s popravilom in servisiranjem vozil znamke Peugeot ukvarja že skoraj štiri desetletja, je za minulo leto prejelo kar dve plaketi, in sicer za najboljšega konce-sionarja na področju financiranja končnih kupcev in zavarovanj ter za najboljšega koncesionarja na področju prodaje. hodnje. Smo družinsko podjetje s skoraj 40-letno tradicijo in veseli smo, da nam stranke zaupajo ter se vedno z veseljem vračajo. Naša ekipa šteje 28 zaposlenih v salonu novih vozil, treh servisnih in kleparski delavnici ter na prodaji rezervnih delov in dodatne opreme. Prejeti priznanji sta zasluga usklajenega in kakovostnega dela vse ekipe in odraz njenega odnosa do stranke ter njenega vozila,« je po prejemu priznanj povedal direktor podjetja Rodex Aleš Rode. Kljub neprijaznim razmeram v gospodarstvu in avtomobilski industriji pa so v podjetju Peugeot Slovenija in podjetju Rodex, d. o. o., še toliko bolj ponosni, da znamka Peugeot na slovenskem trgu kon- »Prejeti priznanji pomenita za naše podjetje potrditev dobrega dosedanjega dela celotne ekipe in dodatno motivacijo za zanesljivost in kakovost naših storitev tudi v pri- čuje uspešno leto 2012. Kot pravijo, je njihovo poslanstvo v tem, da delajo v prid in zadovoljstvo strank - kupcev in lastnikov vozil Peugeot. Turistično društvo Vodice bo na velikonočni ponedeljek, 1. aprila 2013, pripravilo 7. velikonočno razstavo pirhov v prostorih PGD Polje v Polju 5 a. S to razstavo želimo na področju naše občine popestriti velikonočni čas, spodbuditi izdelavo pirhov in obuditi stari običaj ter v naslednjih letih pripraviti tudi bolj odmevno in zajetno razstavo, obogateno s še drugimi dejavnostmi, ki so povezane z velikonočnim časom. Razstava bo potekala v ponedeljek, 1. aprila 2013, od 9.00 do 18.00 v prostorih PGD Polje v Polju 5 a • Odprtje razstave bo v ponedeljek, 1. aprila 2013, ob 9.00 v prostorih PGD Polje. • Zaključek razstave in podelitev nagrad s kulturnim programom bosta potekala v ponedeljek, 1. aprila 2013, ob 18.00 v prostorih PGD Polje v Polju. S tem vabilom vas vabimo, da na naši razstavi z izdelki in pirhi, ki jih boste naredili v velikonočnem času, tudi sodelujete in si seveda ogledate našo razstavo! Morebitne informacije: Alojzij Kosec, telefonska številka 041 886 003 Vabi TURISTIČNO DRUŠTVO VODICE Ol Zbiranje odpadnega tekstila Obveščamo vas, da bo pomladna akcija zbiranja odpadnega tekstila od 11. marca do 15. marca 2013 na parkirišču OŠ Vodice. Črna kronika Poročilo za obdobje od03.12.2012do 14.02. 2013 Prometne nesreče Sredi februarja sta se v Vodicah pri vožnji z motornimi sanmi poškodovala dva udeleženca, saj je prišlo do nesrečnega padca. I C i C £ Kriminaliteta V Vodicah so lani konec leta obravnavali kaznivo dejanje, označeno kot poškodovanje tuje stvari, prav tako v Vodicah so obravnavali vlom v stanovanjsko hišo, v Selu pri Vodicah pa poskus vloma v stanovanjsko hišo. Sredi januarja so zmikavti v Vodicah obravnavali tatvino bakrenih žlebov z gostinskega objekta, konec januarja pa so kriminalisti PP Medvode obravnavali kaznivo dejanje tatvine znanega storilca, zoper katerega je podana kazenska ovadba. Tudi februarja ni bilo mirno. Na začetku tega meseca je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo, sredi februarja pa so v Kosezah obravnavali vlome v tri tovorna vozila. Nakup peugeota 5008 je zdaj zagotovljen zadetek v polno: do 5.300 € prihranka pri nakupu posebne, bogato opremljena serija Style s panoramsko stekleno streho, dvopodročno klimatsko napravo in elektro paketom in dodatnih 1.000 € bonusa* ob nakupu s Peugeot Financiranjem. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 4,4-7,3 L/100 km. Izpuh CO2: 114-177 g/km. Podrobnejše informacije o porabi goriva in emisijah CO2 novih osebnih vozil Peugeot najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na www.peugeot.si. PEUGEOT 5008 MOTION & EMOTION PEUGEOT RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 01 /729 92 01, prodaja: 01 /729 92 00, 722 81 3 1, 03 I /669 367 Zahvala vsakomur posebej in vsem, ki ste pospremili našega dragega moža in očeta Lojzeta na njegovi poti v večnost, nas pa s sočutjem in toplim stiskom rok podpirali v najtežjih trenutkih. Hvala vsem sorodnikom in prijateljem, vsem, ki ste nam dolga leta požrtvovalno in skrbno pomagali pri zdravljenju in negi, sovaščanom, še posebno iz Pustnic, gospodu župniku Francu Mervarju, pogrebni službi Navček, pevcem in gospodu Lamovšku. Iskrena hvala za ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče, darove, molitve ter svete maše. Družina Vrbajnščak »Nisi pomislil, da to zlato klasje, ki je bilo pokošeno in povezano v snope, ni umrlo, temveč da bo obrodilo tisočkratno življenje! Pomislil nisi, da nikoli še nobena solza ni bila potočena zastonj, da nikoli nobena kaplja krvi še ni bila prelita zastonj; pomislil nisi, da je smrt mati in da teše nebeški tesar mrtvaško posteljo in zibel obenem.« (Ivan Cankar, Podobe iz sanj) Zahvala Ostaja tolažba, da ob bolečem slovesu od drage osebe vse lepo in dobro, ki ju je v obilju darovala, živita v nas naprej. V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga Cecilija Podgoršek iz Sela pri Vodicah. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in svete maše. Hvala tudi vsem, ki ste ji ob težki bolezni kakor koli pomagali, jo znali razveseliti, spodbuditi in poslušati. Pogrešamo jo. Žalujoči vsi njeni Spomin... Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. ZAHVALA V 67. letu nas je po krajši, a hudi bolezni zapustila in se pridružila svojemu možu, ki ga je vrsto let skrbno in potrpežljivo negovala, naša ljuba in spoštovana mama, stara mama in sestra HELENA PODGORŠEK, Pipanova iz Polja. Iskrena zahvala vsem, ki ste jo v času bolezni obiskovali, hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala gospodu župniku Francetu Mervarju za mašni obred, gospodu Petru Slevcu za obiske v času bolezni, gospe Slavki Fujan za besedo slovesa, Janu Potrču in gasilcem PGD Polje. Hvala pevcem MePZ Biser in skaruškim cerkvenim pevcem, hvala tudi pogrebni službi Navček in gospodu Lamovšku za organizacijo pogreba. Posebna zahvala sorodnikom in sosedom, ki ste nam pomagali v teh bolečih trenutkih in našo mamo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Naj vam naša mama ostane v lepem spominu! Vsi njeni v ¿.u pujiuv iii ii vwi iii pogrebni službi Navček. Za vedno jo bomo ohranili v lepem spominu. Vsi njeni ZAHVALA Iskreno se zahvaljujeva gasilcem Gasilskega društva Bukovica-Utik, delavcem podjetja Kuhta, d. o. o., direktorju podjetja Pladent, d. o. o., Radu Zalazniku in domačim ter sosedom za hitro, učinkovito in nesebično pomoč ob zemeljskem plazu v Bukovici. Polonca in Silvo Jurgec ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mami, babi, sestre in tašče ANI JAGODIC iz Vodic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustno in pisno sožalje, za toplo sočutje, ki nam je bilo v teh težkih trenutkih v oporo. Hvala za podarjeno cvetje, sveče ter darove za svete maše in v dobrodelne namene. Lepa hvala gospodu župniku Francu Mervarju za lep obred, Gregorju Kimovcu, Stanetu Banku in Bogomirju Novaku za čudovite nagovore, pevcem cerkvenega pevskega zbora iz Vodic, prostovoljnemu gasilskemu društvu iz Vodic, občinski upravi Občine Vodice, Henriku Lamovšku ter pogrebni službi Navček. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni 1 L DlfTUSM UDltGJ ms M | VODIC€ Kamniško cesta 8 T: 01/8324-011 G: 031/810-385 ^^taklliB od ponedeljka do petka od 7.30 do 18.00 ure, ob sobotah od 7.30 dol2.00 ure. KISLR R€PR, KISLO Z€U€ JRBOLKR, KROMPIR, Č€BULR • JRBOLČNI SOK, KIS, BUČNO OLJ€ DOMRČI R€ZRNCI IN T€ST€NIN€ JRJCR IZ TRLN€ R€J€