poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 Din Izhaja vsak petck ob 17. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 Din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 550 Din, za inozemstvo 10 Din // Urcdništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje.desno ot- niški avtobus, last Goričana iz Trži- fa, v katerern se je po državni cesti iz Maribora proti Celju vozilo polcg šoferjev nad 30 ljubljanskih akade- demikov. Te so napadli s tern, da so oboroženi z dolgimi kuhinjskimi no- ži, gorjačami, samokresi in nabra- nim kanieiijem iz obcestnega gozda naskočili avtobus z metanjem kame- nja in s streljanjeni. Ražbili so vse šipe in povzročili 12.000 din škode. S tern so istoeasno spravili na kri- Jih. označenih po 204 k. z., V nevar- nost življenje ali zdravje več oseb, med katerimi so bili Dobovšek Jože, Gajšek Vlado in Vetrovec Jožef od drobcev Sip lahko ranjeni. Končno so navalili na akademike Dolinarja Ru- dolfa, Srebreta B-ena, Leskovarja Ludvika. Pograjca \lada. Pogačnika Borisa, Kukoviča EVanila. Planm§ka Gvidona, Suhaidolca Mirka, Jegliča Jožefa, Majerleta Vinka* Ulena Fran- ca, Vetrovca Jo&efa, Žebota Franca, Gašperšiča Franca, Planinca Bran- ka, ZapuSka tožefa, VeYifligerJa Ja- neza, Dobovška Jožefa, Novaka Što- fana, Kregarja Aleša, Rožmarina Franca, Orehka Franca, Dolinška I- vana, Erjavca Ivana, Potočnika An- tona Gajška Vladimirja in šest dru- I gih ter jih pretepli. V tern napadu je Dugina Viktor akademika Doli- narja z nožem v hrbet tako telesno poškodoval, da mu ye prebodel pljufa in je poškodovanec z zadobljeno po- škodbo umii, Planinc Branko pa je bil na obrazu z nožem lahko telesno poškodovan.. Orožen Milan je že v Mariboru z nasvetom Slavka Reje naklepoma zavedel in nasnoval, da je ta ebral ninogoto udeležencev in da so obto- ženci storili gori navedena kazniA-a dejanja. S tern so zakrivili kot storil- ci zločinstvo zoper javni red in mir po 8 154/11 k. z., dälje zlocinstvo zoper varnost javnega pronieta za ljudi, i- movino in obvestila po § 205/1 k. z. in tudi zlocinstvo zoper življenje in telo po § 178/2 k. z., Orožen Milan pa kot osnovač po § 34/1, 154-2,205-1 in 178-2 k. z. Glede na § 61 naj se ysi kaznujejo po § 205-1 k. z. Zasliševanje obtožencev je trajalo v sredo do 12.45 in od 15. do 19.30, za sliševanje prič od 20.30 do 24. V Ce- trtek od pol 9. do 13. so čitali spise. vmes pa sta bila zaslišana kot zdrav- nika izvedenca primarij dr. Steinfel- ser in dr. Bnegant. Razprava se je nadaljevala ob 15. Prvi je govoril državni tožilec, za njim pa zastopni- ka zasebnih udeležencev. Sledili so govori branilcev, ki so v zanimivih izvajanjih pobijali navedbe in pred- loge obtožnice. Ob 21.30 je predsed- nik zaključil razpravo in sporočil. da bo sodba objavljena v petek ob 11.30. Dostop k razpravi je bil dovoljen sa- mo z vstopnicami. Za razpravo je vladalo ves čas izredno zanimanje. O poteku razprave so že podrobno poročali naši dnevniki. Sodba V p«tek ob 11.45 je začel predsed- nik okrožnega sodišča dr. Vidovič v nabito polni razpravni dvorani ob splošni napetosti razglašati sodbo. Obsojeni so: Viktor Dugina na 3 leta robije in izgubo častnih pravic za 3 leta. Slavko R'eja na 5 mesecev strogegn zapora. Anton Para^^an na 4 mesece stro- gega zapora. Vinko Markež na 5 mesecev stro- gega zapora pogojno za dobo 3 let. Slavko Brajkovič, Josip Bunc, Franc Klajnšček, Franc Kodrič, Ivan Mlinar, Filip Primec, Mirko Primec, Miroslav Ranner, Drago Stancer Jn Ludovik Urbančič vsak na 4 mesece strogega zapora pogojno za dobo 2 let. Ivan Silič ne 3^ meseca strogega zapora pogojno za dobo 2 let. Milan Gorišek, Ivan Beigott, Mirko Korošec, Ivan Krajnc, F'eliks Neu- wirt in Milan Orožen pa so bili oproščeni. Zagovornik Viktorja Dugine je prijavil revizijo in priziv. Vsi ostali obtoženci so bili po razpravi izpuščeni na prosto. Reja je dobil 3 mesece, Pa- ravan pa 2 meseca odloga aa nastop kazni. Velika sokolska slavnost v St. Petru v Sav. doL St. Peter v Sav. döL, 30. julija Bliža se 1. avgust in s tern dan. ko se bodo pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. odprla vrata novega sokolskega doma v St. Petru v Savinjski dolini, posve^rnpga spo- nrirfu blagopokojnega A- a kfa- lja Alekjiandta I. Zedi;,,,,, ..^. najöd- lifnej^ega jügösloVeftskftigfc sina, Sö- kola, borca, viteza m mucwiika. In prav to posvetilo in upoštevanje so- kolstvo je dalo povod, da je naŠ mladi vladar Nj. Vel. kralj Peter II. bla- govolil prevzeti pokroviteljstvo otvo- ritve našega doma, s čimer je na§e- mu društvu in s tem celokupnemu sokolstvu izkazal najvi&jo cast in priznanje. Ponosni smo na to sokolsko od- likovanje zlasti v danaönji dobi, ko na sokolsko delo kar deiuje klevet naših nasprotnikov, za katere nam Ne pozabi Kt'Kc bonbonov! Bilokod itüi' povsod! ni mar, pač pa jih smatramo za iz- raze onemogle jeze, ko vidijo, da gre sokolstvo neustrašeno in strumno ter s. prezirom napi'ej po jasno za- črtani sokolski poti ter od due do dne dosega vedno lepše uspehe. Vse strele, ki švigajo in vsi viharji, ki razsajajo okrog nas, n« morejo aa- treti mogočnega pohoda vzvišene so- kolske misli. Bratje in sestre, prijatelji sokol- stva! Vedno in vedno čujemo o ui- jajno uspelih sokolskih prireditvah, zato smo prepričani, da boste s svo- jim gtevilnim posetom dali tudi naši izredni sokolski in nacionalni prire- ditvi oni sijaj, ki ga po pravici za- služi. Upoštevajte v polni meri vse teiave in neprilike, ki jih je naše društvo že in jih bo še moralo pre- magati. Treba je bilo mnogo občut- nih žrtev, truda in nesebične- ga dela \ obliki ličnega doma in letnega telovadišča. Skozi vse težave in neprilike, ki so se nam zdele v gotovih trenutkih nepremagljivo, nas je bodril k delu g«nij sokolske vztrajnosti, da čimprej utelesimo svoje koprnenje in izpolnimo svoje pričakovanje. Trdnjavam sokolskega hotenja Le bo 1. avgusta pridružila nova \Tstni- ca, ki je namenjena naoi in našim potomcem. Kot tako jo občudujemo in pozdi>avljamo, pričakujoč od nje bodočnosti, ki bo v razmerju z našo dobro voljo. Naš novi dom otvarja- mo z namenom, da bi postal sola narodne discipline, zavod za gojitev čiste požrtvovalne ljubezni do kralja, domovine in naroda, kovačnica slo- vanskega bratstva, vir zdravega in realnega žhijenja poedinca in naro- da ter izhodišče clobromislečih > boljšo in srečnejšo bodočnost. Nai novi dom ni razkošna palača, temveč miren kotiček, ki naj bi postal skup- no ognjišče za vse one, ki iščejo luč resnice, ter glasnik k brezpogojnemu in odkritosrčnemu sodelovanju med posameznimi stanovi našega prebi- valstva v cilju svobodoljublja, ena- kosti in bratstva. Naš novi dom smo posvetili spo- minu najodličnejšega Sokola in ju- goslovenskega sina, Viteškega kralja Alekstandra I. Zedinitelja z obljubo, da hočemo v smisiu njegovih zad- njih velikih besed vzgajati naše članstvo v resnične čuvarje Jugosla- vije ter skrbeti za to, da postage naš dom žarišče prosvete, steber jugoslo- venskega nacionalizma in narodue- ga edinstva. Ko pred otvoritvijo svojega doma ob 10-letnici obstoja našega društva ugotavljamo navedena načela, kli- 6emo vsem bratom in se&tram ter prijateljem sokolstva: Prihitite dn© 1. avgusta v Castnem številu v naš lepi St. Peter ter dokažite s svojo navzočnostjo sokolsko in nacional- no zavednost in resnično breitstvo! Nujno potrebujemo moraine in nič nianj gmotne podpore. Zwi val so- kolskih bratov in sester ter naših prijateljev naj v nedeljo zajam© lične prostore naSega sokolskega hrama! Nai>e članstvo se z največjo vnemo trudi s pripravami. da preskrbi Iju- bim gostom in posetnikom naäe pri- reditve čim večje udobje. Prepričani smo torej, da bo odz-iv na naš apel kar najčastnejfti. Opozarjamo br. «- dinice in širšo javnost, da bo poleg otvoritve novega doma tudi javen telovadni nastop žalskegn sokoJsit©- ga okrožja z najpe&trej&mi točkami, nato pa velika sokolska in narodna St ran 2. »NOVA D O B A « Stev. 31. veselica, pri kateri sodeluje priznana sokolska godba iz Trbovelj. Br. edi- 11 ice pros Uno, da nam Čiinprej po- šljejo prijave v smislu na^e okrož- nice. Vsem udeležencem jamčimo, da bodo zapuščali našo prireditev poživljeni ter bodo s> in še radi pri- šli med nas. Se enkrat: 1. avgusta vsi v st. Pe- ter v Savinjski dolini! Konec pravde mestne občine celjske proti državi zaradi avtobusne katastrof e v Medlogu Celje, 30. julija. Dolgotrajna pravda mestne občine celjske zoper državo zaradi povrnit- ve polovice odškodninskih zneskov, ki jih mora mestna občina plačati ponesrečencem oziroma zaostalim mrtvih ponesrečencev iz znane avto- busne katastrofe, ki se je dogodila 9. decembra 1931 v Medlogu pri Ce- lju, je sedaj končana z razsodbo Sto- la sedmorice. Stol sedmorice je odločil, da ne u- godi revizijski pritožbi, ki jo je vlo- Žilo državno pravobranilstvo kot za- stopstvo državnega zaklada kraljevi- ne Jugoslavije zoper odločbo apela- cijskega sodišča v Ljubljani. Kakor znano, je apelacijsko sodi- šče v Ljubljani odločilo, da mora državni zaklad povrniti mestni obči- ni celjski, ki jo je zastopal v tej pravdi advokat g. dr. Ernest Kalan, polovico vseh zneskov, ki jih je pla- čala mestna občina oškodovancem o- ziroma zaostalim smrtno ponesre- čenih. S potrdilno odločbo Stola sedmo- rice je pravda sedaj definitivno kon- čana. Država mora občini plačati ne samo polovico odškodnin, ki jih je I občina že izplačala enkrat za vselej, temveč tudi povrniti polovico mesef- nih rent, ki jih občina plačuje sorod- nikom smrtno ponesrečenih. Iz tege, naslova bo občina prejela okrog 300.000 din, država bo pa tudi v bodoče morala vedno vračati polo- vico mesečnih dajatev. S tern znes- kom je občini oz. mestnemu avto- busnemu podjetju znatno olajšano breme, ki je zadelo to podjetje vsled znane težke nesreče. Delovanje celjskega mestnega kr. jugoslovenskega Aerokluba „Nasa krila" Ob koncu decembra 1927 se je o- snoval v Celju mestni odbor Aero- kluba in začel takoj krepko delovati pod agilnim vodstvom tedanjcga predsednika mag. ph. Klobučarja. Ob najugodnejšem razpoloženju na- cionalnega prebivalstva ter vseh javnih činiteljev je delo organizacije hitro in vidno napredovalo. Uspehi so bili zelo lepi. V kratkem je štel klub 350 članov. Izdelan je bil širo- kopotezen program, saj je imelo Ce- lje kot srce dravske banovine in naravno središče vse pogoje, da postane baza naše aviatike. Da po- stane Celje tudi nekako zrakoplovno središče, se je zdelo ne samo upra- vičeno, marveč je bilo tudi stvarno utemeljeno. Ko se je Aeroklub lotil sistema- tičnega dela, je nastalo v javnosti veliko zanimanje. Mestni odbor v Celju je hotel predvsem pokazati občinstvu, kaj pomeni in kaj pre- more aviatika. Priredilo je vrsto pre- davanj in končno organiziralo leta 1929. prvi letalski miting na Ježov- nikovem travniku v Levcu pri Celju. Uspeh tega mitinga je še dan-es živ. Celje do takrat menda še ni videlo tako silnega prometa in navala ljudstvct- Nad 20.000 obiskovalcev je že od ranega jutra hitelo proti Lev- ču. Avtobusi in avtotaksiji so biii polni ljudi. Dolge kolone obiskoval- cev so romale v Levee deloma peš\ deloma s kolesi in drugimi vozili. Miting je moral no in materialno nadvse uspel. Skoda je bilo samo, d-a Aeroklub ni mogel dobiti primer- nejšega prostora za miting. Tako so morale vojaške eskadrile lovskih a- vionov in bombarderjev, ki' so so- delovale na mitingu, samo krožiti nad letališčem in izvajati svoje vež- be v zraku brez- pristanka. Takrat je obiskal Celje tudi prvi avion ljub- ljanskega Aerokluba, ki je izvajal pas-ažirsko letenje. Aeroklub je nadaljeval svoje delo ' in pripravil načrte za bodoči aero- ; drom. Bilo je več komisij in inter- vene] j. Našli so primeren prostor na »levški gmajni« za Majdičevo gostil- no. Nudila se je ugodna prilika, da bi prišli v posest tega zemljišča, ki je bilo prišlo pod agrarno reformo. Zal pa so končno zamudili zndevni rok. Takratni občinski odbor ni vzel zadeve s primerno voljo v razpravo in tako je ostal celjski Aeroklub brez aerodroma. brez prvega pogoja za nadaljnje d-elo. Pozneje je bilo ome- njeno zemljišče parcelirano in raz- deljeno med 30 posestnikov. Aero- klub je stopil s temi posestniki v pogajanja. toda zanvan. Aeroklub je iskal drug prostor za aerodrom. toda ves tmd je bil brez uspeha. Pristojni Činitelji niso pokazali dovolj raz- unwvanja, čeprav je zadzitivnega dela. Mrstni odlx)i* se jc odločil nadalje- vati začeto delo z vsemi močmi. re- org-anizirati klub. osnovati nove sek- cije, modolni točoj in ustanoviti pod- niladek Aerokluba »Nasa krila« v soli. Otvorjena bosta pilotska sola in tečaj za jadralno letenje. čim bo drugi aparal dogotovljen, se bo za- fela gradnja novega aparata večje- ga tipa. Da bo mogel mestni oilbor izvesti svoj program, so potrebna finančna sredstxTi in pomoč javnosti. Uvedena bo posebna nabiralna akcija in na- biranje novih članov. Nihče naj ne odkloni svojega pri- spevka! Pristopajte v članstvo! Podpirajte delo te value nacional- ne ustanove! Obiščite na obrtni razstavi pavi- Ijon Aerokluba »Naša krila«! Tain se Vam nudi dokaz resnega dela. Darujte za našo aviatiko! Darujte za »Naža krila«! M. Sch. Politični pregled p Narodna skupščina je due 23. t. m. zvečor sj)rejela konkordat mecl Jugoslavijo in Vatikanom. Pri načel- nem glasovanju je bilo oddanih lbß glasov zakonkordat in 128 proti, pri zaključnem glasovanju pa 16? za in 129 proti. Predsednik vlade dr. Sto- jadinovic je izjavil, da bo vprašanje konkordata za nekaj Casa odloženo. Konkordat bo predložen senatu šele jeseni. p Sen»t je 23. t. m. soglasno spre- jel zakon o gospodai*skih zadrugah. Senat je po tej seji odšel, prav tako kakor Narodna skupščina, na po- čitnice. Domače vesti d Patriarh Varnava, poglavar pra- voslavne cerkve v Jugoslaviji, je o polnoči od petka na soboto po dol- g«m trpljenju izdihnil v 57. letu sta- rosti. Pokojni je bil velik pobornik miru in bratske ljubezni ter odličen n-acionalni delavec. V juniju 1. 1932. je obiskal Celje in posvetil pravo- slavno cerkev sv. Save. V četrtek do- poldne so ob ogromni udeležbi pre- bivalstva iz vseh krajev Jugoslavijo in velikega števila najvišjih dosto- janstvenikov položili ti*uplo pokoj- nega patriarha k večnemu počitku v beograjski cerkvi sv. Save. Slava ve- likeniu pokojniku! d Obiskovalcem VI. Mariborskega tedna! Kakor smo že ponovno poro- Cali. bo VI. Mariborski teden od 31. julija do 8. avgusta. Na prireditvi bo poleg mnogih kongresov, kulturnih in sportnih atrakcij tudi mnogo za- niiiiivih in zelo pouönih razstav. \ se razstavljalce opozarjamo, da se lah- ko poslužijo ugodnosti polovične pre- voznine svojih razstavnih predmetov, sklicujoč se na odlok generalne rii- rekcije drž. žel. št. 3G149-30 z dne 4. aprila 1936. ki je v skladu z odredbo tnrife za j>revoz robe. Poleg tega imct- jo vsi obiskovalci VI. Mariborskega tedna 50% popusta na drž. železnicah ob času od 29. julija do 10. avgusta na podlagi rumene železniške legiti- maeije K-13 za 2 din. Ves čas Mari- borskega tedna bo posloval poseben stanovanjski urad. d Velika skupščina Drnžbe sv. Ci: rila in Metoda bo letos v Ko^evju dn-e 15. avgusta. Na predvečer 14. av- gusta bo ob 20. zaupni sestanek v mali dvorani Filharmoničnega dru- št\ia v Ljubljani. Družba zboruje le- tos prvič v Kočevju. Vse narodno- obrambne delavce iz Slovenije vabi- mo na veliko skupščino. da z mogoč- no manifestaeijo pokalemo našim rojakom na ogroženem ozemlju, da jih nismo pozabili, da jim vlijemo v razdvojene duso upanje v lepšo bo- doenost. d Iz banovinske službe. Adniini- strativni uradnik g. Vilko Apih. ki je bil pred meseci premeščen iz celj- ske bolnice k sreskemu načelstvu v Novem mestu je prenieJčen k bano- vinski bolnici v Murski Soboti. Gosp. Vilko Apih je celjski rojak in je. ka- kor njegov v Celju živoči oče. odlcK1- no nacionalen mož. Pik žuželk Vam ublaži do- bro znani TSCHAMB.\ PH. Glavno zastopstvo Droge- rijaQregoriö.Ljubljana. Prešernova ulica 5. Kino METROPOL Celje . -^ Sobota Sl. julija, nedelj« I., po«e% deijek 2. avgusta MARINELLA Humorističen, kabaretski nlm z?.\ bine in napetega dejanja, poln ^e in sijajnih Slagerjev. Tehnično - .^ prikazovanja televizije. Sodeluje :- v Tinno Rossi, slavni pevec ^ ^u^zl^e, Ivet Lebon Torek 3., sreda 4., 6etrt*k 5. avguftta Žrtev ljubezni Vorstadt variety Neobičajno lep film prikazuje usodo mlade- ga doklcta, katerega hočc lastni brat prodati. V glavnih vlogah Luise Ullrich, M. Wie- mann, Oskar Sima, Hans Moser, Rudoü Carl, Fritz Imhoff OBVESTILO! Vljudno obveščamo vso, ki smo jim poslali na5 list na ogled, da bo- mo s 1. avgustom smatrali za tiaroC- nike vse one, ki so obdržali poslane številke. VT Celju bomo začeli tem no- vim naročnikom dostavljati list po ia/naialcih. — Uprava »Nove Dobe«. Celje in okolica i Celjska razstava. Razstava obrti, trgovine in industrije v Celju bo otvorjena v nedeljo 1. avgusta ob 9. dopoldne v mestni narodni Soli. Po otvoritvi bo igrala na veseličnem prostoru godba do 12. ter od 15. do 19. in od 20. do 24. Razstava je zelo pestra in zanimiva ter je lepo ureje- na. Tudi veselični prof.tor je dobro aranžiran in bo nudil vsako^^stno zabavo. Obiskovalci razstave imajo na železnicah polovično voznino. Nt odhodni postaji naj kupijo eel vozni listek in rumeno legitimacijo K-13 za 2 din. Legitimacijo morajo dati n% razstavišču v Celju žigosati, nakar velja vozni listek za brezplačen po- vratek. Celjsko mzstavo bo poleg do- mačinov gotovo obiskalo tudi zelo mnogo zunanjih go?tov. c Krajevna mladinska organizaci- ja JNS za mesto Celje bo iniela svoj ustanovni občni zbor v sredo 4. sta ob 20.30 v restavracijskih pr rih Celjskega doma. Ustanovnega občnega zbora se bodo udeležili in. dr. tudi narodni poslanec g. Ivan Prekoršek, posle vodeči podpivdsed- nik banovinskega odbora JNS g. dr. Pirkmajer in predstavniki banovin- >"kega akcijskega odbora mlad organizacije JXS. Nacionalna i: na naj se udeheži ustanovnega obene- ga ga zbora v čim večjem številu. Iskreno so vabljeni tudi starejši čla- ni JXS. c Sokolski kolesarji se bodo odpe- ljali v nedeljo 1. avgusta ob 13. z dvorišča Narodnega doma v Celju k otvoritvi Sokolskega doma v St. Pe- tru v Savinjski dolini. Vabljeni so vsi pristaši sokolske misli. c Šahovski dvomatch 6aberje:Sta- iešinska organizacija »Sloge« se bo pričel v sobt)to 31. t. \u. ob 20.30 v Xarodnein domu. c Celjski šahovski klub je igral y sredo s svojim kombiniranim prvira in drugim moštvom v hotelu »Evr«> pi« šahovski match z oficirji celjske garnizije in zmagal v razmerju 8:0. Za CSK so igrali gg. Bianko Diehl, Cijan, Milan Skitek, inž. Pipuž. Smi- govc. Miro Modic. Schneider in Faj« J c Žetev smrtL V Vrvarski ulici 1 je umrl v nedeljo v starosti 82 let upo- kojeni sluga celjske meščanske sole I g. Vinko Gnaselli. Istega dne je unir- la na Zg. Hudinji 25-letna delavka Roza KrajnCeva, roj. Pilihova. V sre- do je umiia na Cankarjevi cesti 5 v visoki starosti 88 let trgovkn a. Ana Lauričeva. roj. l.ebrova. \' < rj- ski bolnici so umrli: 21. t. in. G5-letni posestnik Franc Golob iz Xegonja pri Rogaški Slatini, v soboto 8-letna po- sestnikova hferka Marija Pavlince- va iz Lok pri St. Jurju ob Taboru. v 1'onedeljek 5?-letni železniški ('•!;.- vec Ivan Herle s šavne peči pri ' (lanem mostu. v cetrtek pa 4-11 dninarje\-a hcerka Marija Hrastov- čeva. N. }>. v in.! ( Filatelistično drnštvo »Celeja« v Celjn. Clanoni in drugim prijatelj;mii filatclije sporocaino. da v mesecu uv- Štev. 31. »NOVA DOBA* Stran 3. gustu zctradi počitnic ne bo društve- nih in nienjalnih večerov. Od 2. sep- tembra dalje bodo ti večeri zopftt redno ob torkih od 19.30 do 22. — Društveno vodstvo. c Za naše gospodlnje priredi, kakor smo že javili, mestna plinarna v ne- deljo 1., ponedeljek 2. in torek 3. av- gusta ob 20. predavanja »Sodobna kuhlnja in plln«. Predavateljica gdČ. Ratejeva iz Ljubljane bo v našim go- spodinjam že znanem predavalnem lo- kalu v suterenu mestne narodne šole (vhod z dvorišča zadaj) raztolmačila opremo moderne kuhinje in vse pri- pomočke, ki naj gospodinji olajšajo njeno težko delo. Praktično jim bo pokazala, kako hitro, čisto in poceni se skuha kosilo, večeria in zajtrk na plinskem štedilniku in da ni tudi pe- Čenje finega peciva ter steriliziranje sadja in sočivja nikaka umetnost, od- kar je plin moderni gospodinji najzve- stejši služabnik. Ker so ta predavanja v okviru Celjske razstave, je plinarna kpripravila obiskovalkam kar dvojno presenečenje. Vsaka obiskovalka ima e tri večere prost vstop na zabavišče, kajti kot odškodnino za kupljeno vsto- pnico, ki jo je treba oddati prl vhodu v predavalnico, dobi kot odškodnino 1 m3 brezplačnega plina, razen tega bodo še iz vrst navzočih gospodinj in njih pomočnic izžrebali vsak večer pet srečni dobitnic Iepih nadrad, ki jih daruje plinarna in ki naj ostanejo zaenkrat Se tajnost. Pridite in videle boste, da je kuhanje na plinu res hitro, čisto in poceni ! c Ne pozabite si pred dopnstom preskrbeti: čtivo za potovanje, pi- semski papir, nalivno pero, album za slikr. avtokarte in zemljevid, vse to pri tvrdki Karl Goričar vdv., Celje. c Nočno lekarniško slnžbo ima od ol. t. m. do 0. avgusta kr. dvorna lekarna »Pri Mariji pomagaj«. c Gasilska četa Celje. Od 1. do ?. avgusta ima službo III. vod. inspek- ijo nam. poveljnika g. Berna. c Kino Union ostane do nadaljnje- ga zaprt. Škoija vas pri Celjn. Ko stopaš po Iržavni cesti proti Vojniku, z vese- ijem ogledujež jablane, kako se si- bijo, kako nosijo bogat sad. Hmelj- -ka rastlina je prispela na vrh dro- crov. Marsikdo že računa na tisočake, omo poklonili Vam, slovenski fantje l možje, ki ste trpeli, krvaveli in umirali. Glasovi iz občimtva Svinjaki prl kapucinskem samo- stanu v Celju so že dolgo predmet oritožbo stanovalcev v soseščini. Ti vinjaki namreč stojijo ob zidu in ši- iio neznosen smrad. V interesu tuj- kega prometa in iz higienskih razlo- :ov prosijo prizadeti mestno'obcino. 'a bi takoj ukrenila vse potrebno. da -n omenjeni svinjaki premestijo xl idu poleg pešpoti k gozdu. kj\r i hiš. Sokolstvo \Otvoritev Sokolskega doma v Št. Petru v Sav. dolini. V nedeljo 1. av- ^usta ob t4. bo v Št. Petru v Sav. ¦ ¦ " .i. otvorifpv Sokolskega x^ga kral.ia Aleksandra 1. iteljo. Svečanost bo združena s avo društvene desetl-etnice ia avnim nastopom. Sokoli in prijate- ]stva. v se te Ivpo ¦ v Čim \ ^tovilu! x Plavalne tekme celjskega Sokola bodo v nedeljo 1. avgusta s pričet- kom ob 8. zjutraj v Rimskih toplicah. Zbirališče bratov in sester ob 6.40 pred kolodvorom v Celju, odhod z vlctkom ob G.50. \'si in točno! Sport t Nogometna tekma v Celju. V ne- deljo 1. avgusta ob 10. se bo pričela na igrišču pri »Skalni kleti« prija- teljska nogometna tekma me;l m'a- dinania ISSK Maj-ibora in Atlotikov. Tokma bo gotovo prav zanimiva. t Lahkoatletske tekme v Celjn. V nedeljo 8. avgusta bodo na GKziji lahkoatletske tekme za prvenstvo Celja za seniorje in juniorje v peto- boju. V nedeljo 15. avgusta pa bo ra Glaziji zctnimivo srečanje lahkoatlet- skih reprezentanc Maribora in Celja za prehodne pokale, ki jih s^daj bra- nijo mariborski atleti. Gospodarstvo Stanje hmeljskih nasadov pri nas in drugod Savinjska dolina. Hmeljski nasadi so pri nas letos zelo neenakomerni. Poleg lepo in bujno razvitih se naj- dejo tudi zelo slabi nasadi. v katerih je ostala rastlina na 3.'» dix>ga pogna- la le slabotne in redke stranske po- ganjke. Tudi cvet ni povsod tako gost kakor druga leta. Vsled tega lahko že danes računamo, da bo !e- tošnji hm-eljski pridelek za 2o do 30% manjši od lanskega. Češkoslovaška. S ten je hmeljskih nasadov ne kaže tiste enotne slike in bujne rasti. kakor lani. Tudi v najlepših hmeljiščih ni napravila rastlina na vrhu tako bujnega koša kakor drugače v normalnih letih, temveč je ostala v gornjem delu vit- ka in je pognala le kratke stranske poganjke. Cvetni nastavek je v pri- meri z lanskim letom mnogo redkej- §i. Nekateri nasadi so zelo slabotni. Nemčija. V glavnem in največjem hmeljskem okolišu Hallertau je sta- nje nasadov zadoroljivo, vendar ni tako izenačeno kakor je bilo v juni- ju. Iz tega se vidi, da se je razvijala hmeljska rastlina od junija dalje ne- enakomerno. Nasdi so skoraj povsod že v cvetu. Stanje nasadov v okolišu Spalt je mnogo zadovoljivejše. Tudi v ostalih nemških hmeljskih okoli- ših je stanje več ali manj zadovolji- vo in so izgledi na letošrijo letino ugodni. Poljska. Hmeljska rastlina je pov- sod dosegla vrh opor, vendar je v mnogih nasadih ostala vitka in brez močnih stranskih poganjkov. Zato se splošno pričakuje manjša letina, nego lani. Francija. Vreme v drugi polovici junija ni bilo ugodno za razvoj hmeljske rastline, zato so zares lepi nasadi bolj redki. Večina nasadov je ostala vitka in obeta le srednjo letino. Belgija. Razvoj hmeljske rastlina je zlasti v okolišu Alost dober. v o- stalih okoliših pa zadovoljiv. Anglija. Hmeljski nasadi v okolišu Kent in ostalih okoliših so nasproti hormalnim letom zaostali v razvoju in ne kažejo enotne slike. Amerika. Na obalah Pacifika je bilo vreme zelo različno, v Kaliforni- ji je vladala huda yrocina, v Yakimi in Oregonu pa je deževalo, kakor malokatero leto poprej. Obstoji ne- varnost razširjenja živalskih škod- ljivcev. Na vsak način bo letošnja hmeljska letina čisto drugačna. nego so računali pi^otno. Dokler ne na- stane več jasnosti glede izpadka le- tošnje letine, niso lastniki pribliino 10.000 bal lanskega hmelja razpolo- ženi za prodajo. Glasovi iz laškega sreza Laško 1 Mariborski »Slovenski gospodar« sfi je poiskal tudi v Laškem rešetar- ja, ki bo po svoji brihtnosti, duhovi- tosti in dovtipnosti kmalu dosegel svojega mariborskega tovarisa. V predzadnji izdaji odgovarja na naše poročilo o divjaštvu, ki so ga kleri- klerikalci zagrešili nad dr. Rošem, ko so mu poškodovali in uničili več sto satlnih dreves, jim odlomili krone, jih oliipili in narezali ter tako na- pravili škodo. ki gre v desettisoče. Naše poročilo je šlo iz rok v roke. od ust do ust in vsa Slovenija se je zgraiala nad tem grdim zločinom. Najbolj pa so obsojali zločin kmetje sami, ki so se zaprepaščeni spi-aše- vali, kam bo dovedlo ano hujskanje našega n-aroda } !cal- nih zagrizencih. Kmetje se spominja- jo na pripovedke o turških časih in o takratnih zlodejstvih, pa pravijo, da se ti časi vračajo in da bo Bog poslal nad nas hudo kazen. Tako de janje najde med kmeti pač veČ od- ziva, kakor ee kdo raztrga kako /.a- stavo, ali č<» padejo kake klofute. In to je šlo našim klerikalcem tako do j živega, da se morajo prati, ker bi si- cer izgubili ves kredit pri nctšem ix- bogem in zaslepljenem ljudstvu. Pe- rejo se pa na način. ki je vreden njih samih in kakršnega smo v resnici od njih pričakovali. V »SIoa-. gospodar- ju« pravijo namreč. da je g. Roš svo- ja drevesa sam poškodoval in unieil ter zapičil v tako poškodovano dr°vo znak klerikalnega celjskega tabora samo zato, da bi lahko klerikalce o- sumil te velike grdobije. Mislimo. cia j ni v vsem Marijagradcu in kakor da- leč sega zvon šmiklavške cerkve mod našimi kmeti tako velikega bedakct, da bi verjel tako neumnim izgovo- rom, kakor ni bilo nikogar, ki bi ver- jo\. da so Kačič. Vabi^ in Hlobec sno- Ii in razti"gali državno zastavo, mai- več da je vsakdo smatral njih de ja- nje kot protest proti teniu. da bi na tisti hiši visela državna zastava. Si- cer pa naj dotičnik ]>ovprasa svojo služkinjo, ali je bila zastava res dr- žavna ali pa separatistična. Vs* Vaše zavijanje i>a Vam ne bo po' Liudstvo je izreklo sodbo na«i mi klerikalci in njih grdim zločinom, ki so ga napravüi na posestvu dr. Košct. Vsak pošten kristjan mora ta- kim ljudem s studom in gnusom obrniti hrbet, pa jih nikdar več po- gledati, niti poslušati, še manj pa jim slediti. V enakem tonu. kakor ta notica »Slov. gospodarja« in kakor ta ton slišimo vsako nedeljo v naši cer- kvi, je pisana tudi druga notica, v kateri si nezreli dopisnik privošči kritiko o delu prejšnjega občinskega odboi"a v Laškem ter hvali »razum- no, pošteno in požrtvovalno d«lo« se- danjih gospodarjev. Dopisniku »Slov. gospodarja« zmanjka besed le tam, kjer je treba naštevati zaslužna dela uaših novih občinskih očetov. Le to- liko vemo o njih, kakor o Tantalu, ki je valil kamen na goro. kakor raz- važajo naši novi gospodarji pesek po ulicah, da jim ga vsaka voda sproti odnaša. Dopisnik pravi, da so jih meščani pri zadnjih volitvah pome- tali s sedežev, na katerih so tako dol- go sedeli in se mastili, pa prcganjali svoje nasprotnike in ničesar storili. Kar s© tiče preganjanj naših Ijudl, noče dopisnik o njih ničesar omenti. kakor noče omeniti. kako so naši ljudje preganjali klerikalce. Dvakrat, trikrat so že klerikalci zavz-eli razna masta ob spremembah režimov in vsakokrat so se okrutno vrgli kot tigri na naše ljucli. jih preganjali, premeščali, metali na ceste, ne glede na njih družine in otroke — pa po- glejte ravnanje g. dr. Rosa. kadar j-e imel on vajeti v rokah. — Kako pa so prišli sedanji občinski gospodarji elo nase občine, je na drastičen na- čiu povedal eden izmed njihovih naj- txllicnejsih prista5eA'. Rekel je. da so klerikalci inieli nekaj dobrih konj (tu so pravi in pristni klerikalci). Ker pa je bilo teh konj premalo. da bi zavzeli občino, so dobili za priprego veCje število oslov, ki si> pomagali vleči klerikalni voz. Ta odličnik je tudi naštel imeuoma te >osle«. veu- dar mi ne bomo imen ponavljali, ker >i jih lahko vsakdo misli. Ta kleri- kalni odličnik je torej dal najboljši odgovor dopisniku ^Slovenskc-ira co- spodarja«. 1 Davdni odbor za okraj Lasko je Zttsedal pretokli teden. Predsedovai mu je inspektor g. Adamič, zastop- nik f iskusa je bil g. inspektor Plesko- •vič, zastopnik davkoplačevalcev g. Mislej. V posameznih odsekih so so- delovali gg. Eisbacher in Pavlin za trgovino in obrt, gg. Ferdo Roš in Ju- vančič za gostilničarje, gg. mag. ph. Ujčič in dr. Cede za lekarnarje in zdravnike, gg. Gerkman za industri- jo ter gg. dr. Roš in dr. Drnovšek za ctd\-okate in notarje. V splošnem so davkoplačevalci z letošnjim postopa- njem davčnih odborov in s pi^edpisi bolj zadovoljni nego prejšnja leta, pri čemer imata zaslugo poleg pri- sednikov zlasti še gg. inspektor Ada- mič in referent Simonič. Gotovo bo tako postopanje rodilo dobre posledi- ce tudi pri plačevanju davkov in dav- ščin. Upamo, da letos ne bo g. T. ho- dil okix>g davkoplačevalcev gostilni- čarjev ter pripovedoval, da g. Roš ni storil svoje dolžnosti in da je moral on hoditi na davkarijo popravljat krivice. Ce bo g. T. še storil kaj ta- kega, ga bo g. Roš prijel za klevet- niški jezik. Neumnost meji včasih na hudobnost. 1 Občni zbor občinske organizacije JNS bo skupno z ustanovnim občnim zborom ki'ajevne mladinske organi- zacije JNS za Lasko in okolico v to- rek 3. avgusta ob 20. v dvorani hote- la Henke. Poročali bodo poleg doma- čega predsednika g. dr. Roša tudi gg. narodna poslanca Prekoi-sek in Pleskovič, podban v p. dr. Pirkmajer in še drugi. Udeležba je za naše so- mišljenike in pristaše obvezna. 1 Nacionalni mladini v Laškeml S tem, da smo preteklo nedeljo doživeli krasen uspeh na ustanovni skupščini za laški srez v Hrastniku, nose delo še ni končano. Temu dogodku mora slediti nov dogodek, namreč ustanov- ni občni zbor krajevne mladinske organizacije JNS v Laškem, ki bo v torek 3. avgusta ob 20. v gostilni pri Henkeju. vodstvo mladinske JNS vljudno vabi vse svoje članstvo, ka- kor tudi naše še ne organizirane so- mišljenike, da se tega sestanka brez- pogojno udeleže v čim večjem števi- lu. Na sestanku se bo poleg volitev odbora krajevne organizacije tudi razpravljalo o delo^^lem programu, s katerim mora biti vsak Clan točno seznanjen. Le z dobrim poznavanjem našega programa bo naše delo in pri- zadevanje kronano z uspehom, ki si ga vsi nacionalisti želimo. Nacional- ni zdravo in na svidenje v torek zvečer! l OUZD kot klerikalna institucija. Nedavno smo porocali, kako so je OUZÜ postavil za sodnika ter krat- komalo linčal nekega našega obrtni- ka, ker je njegov vajenec baje zagre- sil neko dejanje zaradi poškodbe tu- je lastnine. OUZD, katerega člani so prav gotovo samo klerikalci — tako bo vsaj rekla kuharica našega kopa- lišča — pa hoče svojo strankarsko usmerjenost pokazati tudi še napi-am ostalim našim obrtnikom in trgov- tera. OUZD je namreč postal član klerikalnega konzumnega društva v Laškem, sicer bi nanireč ne mogel svojih špecerijskih potrebščin kupo- vati v konzumu, ker konzum ne sme prodajati svojega blaga drugim, ne- go članom. Nekoč je že klerikalni konzum v Laškem zmrznil in so čla- ni morali globoko poseči v žep. No, sedaj se tega ni treba več bati, če je OUZD postal Clan Konzumne zadru- ge. OI'ZD bo žo lahko plačal. 1 Vse za povzdigo tujskega prome- ta. Končno se je vendar naše mesto napolnilo s težko pričakovanimi tuj- ci. Oddane so sobe v kopališču. v obeh hotelih, kakor tudi stanovanja jiri privatnikih in še novi Henkejev hotel, ki ga še vedno gradijo v Ljub- ljani. Na ulicah je zlasti v večernih urah prav živahno življenje in pro- menada. Ko smo pa isk-ali statistič- nih podatkov na občini, smo izvedeli. tla gg. župan in tajnik ne dovolita vpogleda in da bo občina že sama preskrbela. da bo prišlo to v liste. Pri tem je seveda mišljen njihov nrgan ^Sloveuec«. ZnaCilno je to za dušev- no obzorje našega vrhovnega lokal- i voga go s p o d a ri ji • 1 Od Sv. Krištofa. V nedeljo 25. t. in. je imel fantovski odsek SK Pla- nine iz C.elja mašo in shod na $mo- horiu, na katerem je govoril uoki y iz Celja brez oblastnega do- t. Tudi tokrat sta zopi-osila Stran 4. »NOVA OOBA« Stev. 31. kljuöarja za točilno dovoljcnje, ki ga pa nista dobila, saj so še preveč živo v spominu zaclnji pretepi, ki so biii povzročeni na šmohorsko nedeljo za- radi točnja šmarnice. Nahujskani kmetje Sokolu ne pustijo niti naj- manjše lioje po travniku na Šmohor- ju kljub veliki najemnini, med tern ko so smeli izletniki iz Celjana ist?m prostoru nemoteno igrati nogomet in vse mogoče stvari. — Posestnik in obč. odbornik Ivan Ulaga v Slivnem pobira podpise o škodi, povzročeni v zadnjih letih po zajcih, srnjadi in lisicah. Kinetje zahtevajo lovišče za sebe. Župan bo zadevo podpiral. - - Dne 26. t. m. po polnoči je razsajala v naši okolici huda nevihta s točo, ki je napravila precej škode. Dne 27. t. m. okrog 17. je prihrumela še huj- ša nevihta in je zlasti po Rečici na- pnavila veliko škodo. Polomila je innogo starih dreves; zlasti sadno drevje je mnogo trpelo. Mostiček pod rudniškim izsipališčem se je v nek'aj minutali zadelal z drevjem in kore- ninami, da je potok ReČica prestopil breg tf.r naglo preplavil spodnji del rudniške separacije in železnico. Rudniški delavci so pod vodstvom g. ravnatelja inž. Kloca s težavo uredili tok vode in preprečili Še večjo po- playo. 1 Drobne novice. Pretekli četrtek sto se poročila sin našega g. postaje- načelnika jurist g. Karl Praunseis s tukajšnjo učiteljico gdč. Sonjo Potoč- nikovo. Cestitamo! — Tudi v LaŠkem in okolici so v noči od nedelje na ponedeljek in v ponedeljek proti ve- čeru razsajale hude nevihte z vihar- jem, nalivi in točo. Obilo škode so napravile na poljskih kulturah, pa tudi na sadju. — Prejšnjo nedeljo je bilo mesarju g. Slomšku iz njegove- ga stanovanja ukrodena skoraj še nova praznična obleka in 1.600 din gotovine. Storilec se je priplazil v sobo skozi okno in je po zločinu izgi- nil brez sledu. — Šolskemu upravi- telju je bil iz njegove pisarne ukra- den suknjič. — Občina bo, kakor se čuje, nastavila novega redarja v o- sebi nekega Klezina, ki vodi naše »plajiinarje«. Čedalje lepše. — Slažči- čar Kozjek je opustil svojo slaščiČar- sko obrt v Laškem, ki jo je prevzel pred pol leta po g. Golažu. Baje ni bilo zadostnegct prom eta. Laščani bo- mo siaščičarno težko pogrešali. Go- vori se pa, da bo g. Golež osnoval v Laškem podružnico. 1 Kino Laško predvaja v soboto 31. t m. in nedeljo 1. avgusta krasen Paramountov film »Divje dekle«, ki je posnet v barvah. V glavni vlogi Silvya Sidney in Fred Mac Murray. Tednik. Hrastnik h Silna nadloga steklarskih miado- letnih delavcev. Iz Retja, Dobrne, Lok in Trbovelj hodi v hrastnisko steklarno na stotine fantičev in de- klet na šiht, Seveda delajo ti polotro- ci našim kmetijam ogromno škodo. Nobeno sadje ne počaka, po travni- kih in njivah napravijo po 10 metrov široke pešpoti, ostalo mrvo pa poho- dijo in povaljajo. Najhujša nadloga so pa oni, ki imajo nočno menjanje službe! Ni noči, da bi divje tuljenje teh fantičev ne zbudilo iz spanjo, vsega prebivalstva od steklarne do Trbovelj. Kmetje se jezijo in prosijo pomoči pri občini, srezu in steklarni. pa ne pomaga nič. V dveli točkah pa nam bi vodstvo steklarne morda ven- d&r lahko ugodilo in to, da bi ta mladina smela hoditi le po občinskih cestah in pa, da bi vsi delavci iz Tr- bovelj imeli isti šiht Tako bi bila knietom omogočena straža njihovih posestey, kar je sedaj izključeno, saj hodijo delavci v službo ali domoy ob vsaki uri podnevi in ponoči. Prosimo sresko načelstvo, da bi morda inter- veniralo v tej zadevi. h Na nafii pogti so od dneva do dneva slabše rarmere! Mnogo pritožb je že bilo poslanih zaradi naše pošte na razna mesta, toda zdi se, da te pritožbe le še poslabäajo našo poštno službo. Že v uradu samem se večkrat zgodi, da uradnice ni in. da človek ne mare oddati denerja. Še težje je pa s pismonošo. Poslali so nam i^ i-jubljane mladega fanta, ki pnenaŠA pošto v reklamnem koledarju ...^v ljubljanske tvrdke, in če mu pisnio ne pade ven, je verjetno, da ga v tc- ku enega tedna dobimo. Vsa fast pa HrastniČanom in njihovi poštenosti! Kdor dobi veČ pošte, je lahko uver- jen, da mu bodo nosili ves dan pošto razni posteni fantiči. Neprijetno je seveda trgovcem, te prejmejo prepoz- no prijavnice za blago, ki ga imajo na železniški postaji in morajo po polnoma po nepotrebnem plačati le- ^.rino. Dol pri Hrastniku o Iz medvojnega tihega delovanja članov podružnice CMD na Doln. Težki so spomini na one dni iz lot a 1914. ko je bil vsak, ki se je javno pokazal, da je zaveden Slovenec, pro- glašen za veleizdctjalca. Dolski na- rodnjaki tudi v teh kritičnih časih niso klonili glav, marveč so bolj kot kdaj prej pospešili delo ter pridno zbirali prispevke. zavedajoC se, da CMD potrebuje podporo v svojem ve- likem narodnoobrambnem delu. Mar- sikatera podružnioa je vsled višje si- le prenehala deloN'ati. Podružnica r.a Dolu je pa tudi v teh nevarnih časih ostala Družbi zvesta in delavna, kar potrjuj-e letni izkaz poslanih prispev- kov. še več! Tudi oni dolski narod- njaki, ki so bili primoraiii obleči vo- jaško suknjo, niso pozabili svojih dolznösti. Med temi naj samo ome- nimo sedanje^a šolskega upravitelja g. Jurka, ki je kot poročnik, služrč pri 26. pp., v strelskih jarkih pridno zbiral prispevke za CMD, tako da je trikrat poslal DruŽbi za tri obrambne kamene po 200 K. Družba mu je po vojni v znak njegove požrtvovalno- nosti poklonila tri diplome, ki med drugiini priznanji danes krase nje- govo pisariio. Cast in priznanje ta- kim možem! Gornji grad g Letbviižarska sezona je pri na,s v polnein razmahu. Toliko tujc^ev š«> nismo imeli v našem lepem in zdra- vem mestecu, kakor letos. V narodni šoli je nastanjena kolonija bratovskp skladnice iz Trbovelj in Hrastnika okrog 50 dečkov in deklic, v grašči- ni pa kolonija RdeČega križa iz Osi- jeka, ki šteje tudi nad 50 deklic in dečkov in nekaj odi*aslih. Vsi se po- čutijo izvrstno in ne morejo do\*olj pi>ehvaliti prijetnega podnebja, iz\T- stne postrežbe in cenenega življenja pri nas. Gostilničarji imajo svoje pros tore zasedene, prav tako zaseb- niki. Sedaj bo nekctj prostora zopet na razpolago, ker se ob koncu mese- ca menjajo letoviščarji. Nekaterim je že potekel dopust, drugi pa bodo do- pust nastopili. Tako bomo imeli tudi v avgustu, če bo lepo vreme, še do- volj letoviščarjev. Naše kopališče, ki ga je postavilo agilno Tujskopromet- no društvo, vsak dan mrgoli \">eselih kopalcev. Pokazalo se je, kako nujito potrebno je bilo dobro urejeno kopa- lišče, da bo dotok letoviščarjev večji. Vreme pa je tudi ugodno za izlele v hribe, tako zlasti na Menino plani- no, ki je sedctj vsa v cvetju in od koder prinaÄajo ženske vsak dan ko- žare planinskih jagod. Kdor ima še kaj časa na razpolago za letovanje in oddih nöj pride k nam, gotovo bo zadovoljen zapustil na§ kraj! g Nova zgradba bo vila, ki jo zida sanitetni referent dr. Janko Rak po- leg narodne sole na ugodnem mestu z lepim razgledom na vse stnani. To je prva nova zasebna zgradba po voj- ni. Nova vila bo v okras našemu me- stu. Pri nas je še vedno velika stiska za stanovanja in se ne moremo do- volj čuditi, zakaj se tako malo zida. Zlasti naj bi se kalca javna institu- cija pobrigala in investirala svoj ka- pital v stanovanjsko poslopje, ki bi ga naše mesto nujno potrebovalo, da se odpomöre stanovanjski krizi In da bo tudi naSe uradništvo imelo u- dobna in cenena stanovanja. g Gaslld iz gorn)6§Tajskega sreza, zlasti pa gWLsilci iz Smartnega ob Dreti bddo im«li v nedeljo 8. avgusta velik praznik. Otvorili bodo v Šmart- nem ob Dreti Gasilski dorn, krasna stavba, kakršne nima zlepa kalca ga- obiščite CELJSKO RAZSTAVO od 1. do 15. avgusta Zanimala Vas bo razstava trgovine, obrti, industrije, plin. obrambe ter brezmotornih letal. Razvedril Vas bo veselični prostor, ki je poln raznih senzacij. Razstava je odprta od 8. do 19. ure. Veselicni prostor do 2. zj. Polovična vožnja na naših železnicah. — Zahtevajte na odhodni postaji rumcno lcgitimacijo. OtvoriteV v nedeljo 1. avgusta ob 9. dopoldne. Ne z amuditel Franio Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 24S kleparrtvo, vodovodne imtalacije_ strelovodne naprave Prtvzemi na i zgoraj navcdene stroke jpadajoJa dili ii popraril« — Cent tmerne — Pntreiba tosn« In lotldn Obiščite VI. Mariborski teden od 31. julija do 8» avqusta 1937._____ (50° 0 popusla na železnicah od 29. julija do 10. avgusta 1937.) Velika gospodarska in kulturna revija! Industrija — Tekstil — Obst — Trgovina — Ktnetijska razstava — Prva fitopa- tološka razstava — PokuSnja vin — Zgodovina — Umetnost — Grafična raz- stava — Tujski promet — Atodna revija — Akvaristična — Kuncerejska — Go- lobarska razstava — Razstava malih živali — Kongresi — Koncerti — GledaliSke predstave na prostem — Sport — VeseliCni park na razstavišču. Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji, zeleno, romantično Pohcrje, gostoljubni, lopi Maribor Vas vabijo ! silska četa v naši ožji domovini. Mnogo je stalo truda in žrtev, da se je načrt zgraditve lastnega doma ure- sničil. Menda gre pač glavna zosluga za ta lepi uspeh predsedniku gasil- ske župe za gornjegrajski srez in predsedniku domače gasilske č«te v Šmartnem ob Dreti g. Ferdinandu Remicu, ki bo imel najlepše zado- ščenje v tem, da bomo pohiteli vsi 8 avgusta na veliko slovesnost otvo- ritve v Smartno ob Dreti. Trgovske knjige odjemalne knjižice, predmetc za vcselicc, lampijone, konfeti, serpentine, tombolske karte priporoča: knHgaraa In trgovina % paplrfcm Franc Leskovšek Celte, Olavnt trg 16 Medolux univerzalri ______________ lak bodočnosti uporabljiv za vse predmete kakor ličenje koles, avtomobilov, strojev, vrtne in hišne opreme in za stavbna dela dobite pritvrdki S. HOLOBAR - CELJE Dober, stalen zaslužek sc nudi vsakomur, moSkim in ženskam. Po- nadbe poslati na upravo lista pod »Za- družno gospodarstvo«. 4-3 Prav dobro in aromatično piraženo kavo dobffe v specerijski trgovini Karl LOll>nOr Telefon 120 Kralla Petra c. 17 • pH .Zvoncu' Spreffttemo zastopnHre za vsc večje kraje v celjskem srezu. Nadalje ?a sreze: LaSko, Sevnica, Smarje pri Jel- Sah, Gornji grad, Slovenjgradec in Dravo- grad. Ponudbe poslati pod »Ljudsko zava- rovanje In Stednja« na upravo lista. Prazno sobioo suho in čisto z udobnim dohodom išče sta- rejsi miroljuben upokojenec in sicer najrajü na Mariborski cesti in njeni nepi sredni bli- žini. Na željo plača tudi 7a veC fasa naprcj, Ponudbe s totnim opisom in navedbo zadnje cene je poslati na upravo lista pod »Samostojen 65«. Prodam moderno polovično spalnlco, kl*- hinjsko kredenco in gramofon z 32 ploSčarat Na ogled: Celje, Cesta na grad 17. Pianino star, dobro ohranjen, se kupi. — Naslov upravi lista. V Celju v rairnem delu mesta se išče 2 lobna vila ali lepo «tanowanje z uporabo vrta. — Dopise na upravo lista pod .Vila 37V Odda se 2-sobno in 1-sobno stanovanjt s pritiklinami s 1. ozir. 15. avg. — Naslov v npravi lista. Eno ali dvoiobn* stanevanje s kuhinjo, v sredini mesta se išče za 1. Septem- ber ali 1. oktober. Cenj. ponudbe na poStni pTedal 36, Celje. Goatilna IgHönik - Tartina v Laikem se priporofa vsetn, ki prihajajo po opravkih v LaSko. — Dobra kuhinja, üvrstna lastna vhia, cene nizke. — DvoriSCe za vozove to hiev za fivino. Trgovcera in gostilničarjem se prlporoča xa prtvoi blaga In via« znovim, težkim tovornim avtomobilöm na vse kraje po zmerni ceni. POZOftt Gostitoia Hanke v Laikem se priporoča s prvovrstno postrežbo, kuhinj: plvom in vtfnom. Vllko htttf«|lb 0Opofcfitt KONCERT in P L ES Sobe za tujce. Avtoparaia. Lep senCnat vrt in kegllSCe. — S spoStovanJem Fr. Henkt Urejuje in za konzordj >Nove Dobe< odgovarja Bado Pefiaik. — 2k Zveaao tiakarno v Celju MSaa Oetfoa. — Ote v Oljo.