aLASILO SOCIALISTliNK ZVCZE DELOVNIOA LJUDSTVA CKLJSKEOA OKRAJA S seje zbora proizvajalcev OLO Celje Važne naloge pred občinskimi zbori proizvajalcev in delavskimi sveti Poročali smo že, da se je pred dnevi sestal okrajni zbor proizvajalcev. Na seji, ki jo je vodil predsednik zbora inž. Vojo Djinovski, sta bila poleg od- bornikov navzoča tudi predsednik OO SZDL Franc Simonič in predsednik OLO Riko Jerman. Kljub temu, da je bila seja zelo važna, moramo ugotoviti nič kaj razveseljivo dejstvo, da je manjkalo kar 35 % odbornikov. Razveseljivo pa je, da so odborniki kritično analizirali gospodarsko stanje v okraju ter po plodni, čeprav ne preveč množični raz- pravi sprejeli nekaj zelo ix>membnih sklepov, ki bodo v pomoč občinskim zborom proizvajalcev ter delavskim svetom pri njihovem odgovornem delu. Ker smo o ugotovitvah okrajne finančne inšpekcije, ki je pregledala šte- vilne zaključne račune gospodarskih or- ganizacij za leto 1957, že pisali, navaja- mo le nekaj važnejših sklepov s te seje. Odborniki so v svojih sklepih pripo- ročali občinskim zborom proizvajalcev, da preko organov delavskega samo- upravljanja vplivajo, da se bodo materi- alne evidence gosptcdarskih organizacij, predvsem pa v srednjih in manjših, izboljšale ter da bodo letne inventure opravljene kvalitetno. Organi delavske- ga samoupravljanja naj bi z večjo od- govornostjo pretresli pokazatelje inven- tur (viške in manjke) ter zahtevali od upravnih organov podjetij podrobnejše analize. Organi delavskega samoupravljanja naj bi skrbneje spremljali evidenco os- novnih sredstev, nepotrebna osnovna sredstva pa naj bi na zakonit način iz- ločili iz gospodarskih organizacij. Pred- vsem pa bodo morali zaostriti odnos do čuvanja osnovnih sredstev. Občinski zbori proizvajalcev naj tudi opozore gospodarska organizacije na nujnost izdelave perspektivnih načrtov trošenja amortizacijskih sredstev, ker praksa kaže, da ponekod še vedno tro- sijo ta sredstva nenačrtno in v mnogih primerih nesmotrno. Do izraza naj bi v bodoče prišlo tudi kooperativno tro- šenje amortizacijskih sredstev. Okrajni zbor proizvajalcev opozarja organe delavskega samoupravljanja tudi na blagajniško poslovanje, ki je v mar- sikaterem podjetju še več ali manj ne- zadovoljivo in ni v skladu s finančnimi predpisi. Delavski sveti naj bi bolj bdeli nad delom blagajnikov, skladiščnikov in sploh ljudi, katerim so zaui>ana ma- terialna sredstva. Preveriti bi bilo treba njihovo poštenost, sposobnost ter njiho- va prejšnja službovanja. Občinski zbori proizvajalcev naj pri- poroče organom samoupravljanja v pod- jetjih, da izboljšajo analize materialnih stroškov. Kajti struktura lastne cene ka- že, da materialni in režijski stroški ra- stejo iz leta v leto v večjem nesorazmer- ju napram ostalim elementom in na- pram celotnemu dohodku. Vzroki za to so subjektivni in objektivni, o njih pa so doslej delavski sveti na splošno pre- malo razpravljali. Tudi konstruktivnih ukrepov teh organov v tem ipogledu ni bilo zaslediti. Delavski sveti naj bi že med letom analizirali stanje ter se pri tem posluževali predvsem pokazateljev obratovnih knjigovodstev. Zato naj bi v vseh podjetjih vpeljali kvalitetna obra- tovna knjigovodstva, iz katerih bi bili razvidni pokazatelji gibanja produktiv- nosti. Splošna je ugotovitev, da se reprezen- tančni in reklamni stroški ne uporab- ljajo dovolj preudarno. Zato zbor proiz- vajalcev priporoča organom samouprav- ljanja, da se ta sredstva trosijo bolj smotrno in z večjim čutom odgovorno- sti. Glede osebnih dohodkov in tarifne po- litike so v gospodarskih organizacijah razna nesoglasja in nepravilnosti. Stanje bi se bistveno popravilo, če bi anali- tično oceno delovnih mest v podjetjih pravilno izvršili in če bi- bila analitična ocena dejanski odraz prilik v ix)djetju, ne pa odraz osebnih ambicij ali skupm v podjetju. Razen tega so še neizkori- ščene po podjetjih precejšnje možnosti normiranega dela. Premalo odgovorna pa je tudi skrb za varnost delavcev, saj so pogosti primeri, da podjetja ne tro- sijo smotrno sredstev v ta namen. Zato naj bi občinski zbori proizvajalcev prav tem vprašanjem posvetili vso pozornost in z vso doslednostjo zahte\'ali izboljša- nje teh prilik v gospodarskih organiza- cijah. Končno je analiza zaključnih računov pokazala, da delavski sveti še ne obrav- navajo dovolj skrbno letnih zaključnih računov. Od svojih organov bi morali predvsem zahtevati, da bodo analize za- ključnih računov razumljive tako, da bodo imeli organi samoupravljanja pre- ko njih vpogled v ekonomsko proble- matiko podjetja. -ma- Edvard Kardelj o problemu obrti Obrt zaostaja za potrebami iužbe Pred dnevi je bila v Ljubljani redna letna skupščina Zveze obrtnih zbornic Jugoslavije, katere so se udeležili tudi podpredsednik ZIS EDVARD KARDELJ, predsednik in podpredsednik izvršnega sveta LRS BORIS KRAIGHER ter VIKTOR AVBELJ. Na skupščini je govoril tudi tovariš Edvard Kardelj. Uvodoma je poudaril med drugim, da je obrtništvo v povoj- nem obdobju zaradi preusmeritve naše- ga gospodarskega razvoja na ključne probleme zaostajalo za nekaterimi dru- gimi gospodarskimi panogami, kljub temu, da je družba dajala določena sred- stva za razvoj te gospodarske panoge. To je bilo mnogo premalo glede na po- trebe naše družbe. Razen tega, je dejal tov. Kardelj, naši ljudski odbori, ki bi morali biti pred- vsem odgovorni za razvoj obrti, na splošno niso imeli zmerom dovolj razu- mevanja za razvijanje obrtniške zmog- ljivosti. Vodilni ljudje v naših ljudskih odborih so zelo pogosto in še sedaj po- gosto podcenjujejo probleme izgradnje obrtniške zmogljivosti. Takšno gledišče je pripomoglo, da smo investirali v obrt manj, kakor bi lahko investirali. Odgovorni tovariši v občinah pozab- ljajo, da so prav mala uslužnostna pod- jetja za storitve obrtnega tipa dostikrat tudi prvi korak k industriji. Čeprav je vse to očitno, vendar drži, da sta usme- ritev in pobuda ljudskih odborov za hitrejšo izgradnjo omrežja sodobnih (Nadaljevanje na 3. strani) PREDSEDNIK OLO CELJE RIKO JERMAN NA ZBORU PROIZVAJALCEV: ShPb za pealizocijo plana In dvig proizvodnosti Na zadnji seji okrajnega zbora proiz- vajalcev, ki je bila pred dnevi, je pose- gel v razpravo tudi predsednik OLO Ce- lje tov. Riko Jerman. Govoril je pred- vsem o nalogah v zvezi z izpolnitvijo letnega družbenega plana, o investicij- ski politiki, o izvozu ter o nalogah or- ganov samoupravljanja v podjetjih in občinskih zborov proizvajalcev, da bi dosegli na teh področjih čim boljše re- zultate. Ko je govoril o petletneni |;)er&i>ektiv- nem načrtu in investicijski politiki, je poudaril, da bi morale gospodarske or- ganizacije skrbno sestaviti perspektivni plan podjetja in način trošenja investi- cijskih sredstev. Vsak investicijski raz- vojni program pa naj bi vidiral tudi okrajni zavod za planiranje. Nato je predsednik govoril o izpolnje- vanju proizvodnega plana v prvem pol- letju letošnjega leta. Letošnji družbeni plan je dokaj napet, saj predvideva več- ji družbeni proizvod kot lani in bo treba zastaviti vse sile za njegovo realizacijo. To predvsem še zaradi tega, ker po po- datkih, ki so sicer še nepreverjeni in ni- so dokončni, kaže, da je izvršitev plana deloma v nevarnosti, kajti v prvem pol- letju znaša povečanje količinske proiz- vodnje komaj 3,8% namesto 9,5% na^ pram stanju v lanskem letu kot predvi- deva letošnji družbeni plan. Zato bodo morale gospK>darske organizacije v dru- gem polletju zastaviti vse sile, da bodo nadoknadile zamujeno in dosegle plan- ske naloge. Po industrijskih panogah je barvasta metalurgija ter lesna in usnjarska in- dustrija v skladu s planskimi nalogami, vse druge industrijske panoge pa so pod planom, zlasti elektroindustrija. Zaloge so dokaj normalne in se gospo- darjenje giblje v skladu s predvideva- nji družbenega plana. Zaloge ponekod celo naraščajo, kar se da sklepati, da je založenost trga boljša kot lani. Nega- tivno pa moramo ocenjevati naraščanje zalog premoga, saj so zaloge znatno več- je kot lani v istem razdobju. Precejšnje zaloge ima tudi Železarna Store in Cin- karna, vendar pa to povečanje zalog ne pomeni večje l^jazni. V kemični indu- striji je stanje dokaj normalno, le Ke- mična industrija v Mozirju ima za 34% večje zaloge kot lani v istem razdobju. Večje zaloge so tudi v tekstilni indu- striji. V prvem polletju letošnjega leta je padla tudi proizvodnost, ki jo bo treba dvigniti. Lani se je v primerjavi s pred- lanskim letom sklad časa izboljšal, letos v prvem polletju pa se je to stanje po- slabšalo. Temu je vzrok predvsem velik dotok nove delovne sile, saj je bilo v tem času zaposleno več nove delovne sile kot predvideva letni plan za vse leto. Dejstvo je, da ure po času rastejo, ure po učinku pa padajo, namesto da bi bilo ravno narobe. Zato bodo morali delav- ski sveti zaostriti vprašanje organizacije dela in pospešiti delo po učinku. Ta skrb mora biti stalna. Nato je tovariš Jerman govoril tudi o izvozu, ki predstavlja eno najvažnejših gospodarskih nalog. Lani so podjetja iz celjskega okraja izvozila za 8 milijard in 125 milijonov din blaga, letos pa preddvideva plan izvoz blaga v vredno- sti 9 milijard din. Doslej je realizirano le okoli 3 milijarde ali 31,3% plana. Do- kaj slabo je plan izvoza realizirala ke- mična in kovinska industrija, medtem ko je tekstilna industrija realizirala plan s 36,8%, gozdarstvo s 46% in kmetijstvo z 81 %. Tudi tu bodo morala izvozna pod- jetja storiti vse, kar je v njihovih mo- čeh, da se bo stanje izvoza izboljšalo. Na kraju je tovariš predsednik izrazil mnenje, da je okrajnemu zboru proiz- vajalcev težko dajati konkretne in po- drobne analize za vsako podjetje pose- bej in prav zato bi morali občinski zbori proizvajalcev bolj konkretno analizirati delo v podjetjih in tudi pravočasno ukrepati. Odborniki pa naj bi se obra- čali ha okrajni ljudski odbor tudi s pi- smenimi sugestijami in vprašanji, da bi se razčistila nejasna stališča in da bi bili tudi na ta način čim bolj povezani s problematiko občin in okraja. -ma- Odvzeli bodo zemljo vsem tist;m, ki io zanemarjajo v soboto sta oba zbora Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju sprejela načrt 5-letnega gospodarskega razvoja občine. O načrtu so pred za- sedanjem razpravljali na zborih voliv- cev, tako da sta ga zbora po živahni in plodni razpravi v celoti sprejela. Načrt temelji na dosedanjih dosež- kih in upošteva vse pogoje in razvojne možnosti. Tako predvideva, da se bo skupna družbena proizvodnja povečala vsako leto za 24,5 %, narodni dohodek pa za 25 %. V primerjavi z letom 1956 se bo obseg industrijske proizvodnje povečal do leta 1961 za 364 %, ali vsako leto za povprečno 46,8 %. To bodo do- segli s popolno reorganizacijo kovinske industrije, z novimi proizvodnimi zmogljivostmi in s spremembo struk- ture izdelkov lesne industrije. Kmetij- sko proizvodnjo bodo v istem času po- večali za 70,9 %. ali vsako leto za po- vprečno 14,3 %. Načrt podrobno naka- zuje smernice za izpolnitev te naloge. Predvsem poudarja povečanje storil- nosti na enega kmetijskega proizva- jalca in delavca, blagovno proizvodnjo za trg, sodelovanje med proizvajalci in zadrugo, preusmeritev proizvodnje pod- nebnim razmeram ter gospodarskim po- trebam in specializacijo proizvodnje. Načrt podrobno obravnava vlaganje sredstev za dvig življenjske ravni in predvideva v zvezi s predvidenim po- večanjem industrijske in kmetijske pro- izvodnje, da se bo osebna potrošnja po- večala vsako leto za povprečno 20 %. Odborniki so ob sprejemanju načrta sklenili, da se bodo zavzemali za iz- polnitev vseh nalog. Spričo velikih na- log v kmetijstvu pa se bodo za izvedbo morali zavzeti vsi prebivalci. V zvezi s tem so odborniki zahtevali, da ljud- ski odbor — v skladu z novim zako- nom — odvzame zemljo vsem tistim, ki jo zanemarjajo in s tem povročajo ško- do vsej skupnosti. Doslej je ljudski od- bor odvzel zemljo za dobo enega leta že v dveh primerih. V kolikor so posamezni odborniki po- dvomili v predvideno povečanje kme- tijske proizvodnje, so to utemeljevali s pomanjkanjem delovne sile na vasi. Vendar so načrt v celoti sprejeli spričo uvajanja strojne obdelave zemlje in prepričanja, da bo boljše kmetovanje pritegnilo mlajši rod in da ne bo uha- jal s kmetij. Zopet veselo presenečenje ob vrnit«! mladinskih delovnili brigad V torek ponoči sta se z Dolenjske vr- nili celjski mladinski delovni brigadi in to srednješolska brigada »Cvetke Je- rinove«, ki je na akciji prebila mesec dni in mladinska brigada »Tončke Ce- čeve«, ki je bila na gradnji avtoceste dva meseca. Kot prva celjska delovna brigada, sta nas ti dve brigadi prijetno prese- netili. Brigada, ki je nosila ime jnna- kinje »Tončke Cečeve« se je vrnila petkrat udarna in dvakrat pohvaljena. Med 84 brigadirji je 18 udarnikov. Srednješolska brigada, ki je po fi- zičnem sestavu bila med najšibkejšimi, je prinesla na svoji zastavi napis tri- krat udarne brigade. To je za brigado brez dvoma velik uspeh. Zanimivo je, da je bila brigada »Tončke Cečeve« pred tednom dni šele trikrat udarna in dvakrat pohvaljena, brigada »Cvetke Jerinove«, pa komaj enkrat udarna. Tako že v isti številki lahko popravimo podatke v reportaži na 6. strani, ki je nastala pred tednom dni. Po vrnitvi v Celje so brigadirji pri- redili zaključno zborovanje pri stadi- onu »Borisa Kidriča«, kjer so se po- slovili, še prej pa so nekateri med nji- mi položili zaključni izpit traktorskega tečaja, vrsto brigadirk in brigadirjev pa so prav tako v Celju sprejeli v Zve- zo komunistov. Mozirje pripravlja osnutke perspeler&pektivni plan čimbolj realen, je občina pritegnila k sodelova- nju tudi lokalne faktorje. Ko bo izdelan osnutek perspektivnega plana, ga bodo predložili v razpravo še zborom voliv- cev. ŽETEV JE KONČANA Zlato klasje je požeto. Le malokje še najdemo ostanke žitnih njiv, kjer žetve še niso opravili. V konjiški občini je večji del žetve opravil kombajn, toda o tem berite reportažo na peti strani ... ^ AJf ^Jm 1. AVGUSTA — STE V. 30 pogled po svetu Pretekli teden smo nehali z DuUesom, torej pričnimo z njim in njegovim »preračunanim tveganjem«, ki je na Srednjem vzhodu pritiralo stvar na rob vojne. Politika, ki jo pelje ves čas po vojni, je vsa pod vplivom protikomu- nistične histerije. Ta histerija onemo- goča miren, objektiven pogled in pre- sojo tudi takih pojavov, kakršen je arabski nacionalizem, katerega je ne- davno v polemičnem tonu Naser pri- merjal z revolucijo v Ameriki, ko so se Američani osvobodili britanskega im- perializma in razglasili ista načela, kakršna so proglasili pred kratkim Iračani, Toda danes se Amerika, je nadalje- val Naser, odpoveduje tem načelom. Nobene razlike ni med njihovo in našo revolucijo. Mi danes poskušamo ures- ničiti tisto, kar so oni napravili v IS. stoletju, skušamo zvišati svojo življenj- sko raven. Kako nas morejo ovirati v tistem, kar so napravili sami? Njegovo prepričanje, da bodo nekoč svobodne vse arabske dežele, ki še ni- so,' pa tudi Libanon in Jordanija, je tako globoko utemeljeno' v sodobni stvarnosti, da z njim računajo tudi pa- metni Američani, ki ne vidijo v vsem, kar Ameriki ni po volji, rdečega bav- bava, kakor jim ga slika najreakcio- narnejša macharthvjeiiska in vatikan- sko jezuitska bramba kapitalističnih mogotcev, »srečnih lastnikov« večine zemeljskega bogastva. Eden takih Američanov, Walter Lipp- mann, je po zadnjih dogodkih na Sred- njem vzhodu napisal nekaj misli, ki jih navedimo zato, da potrdimo tudi naše stališče, ki smo ga zavzeli do situacije na Srednjem vzhodu. To stališče ima mnogo pristašev, kajti, ponovimo, so stvari na svetu, ki se ne dajo kupiti. Čeprav so naprodaj, so stvari, ki se ne dajo premagati z orožjem. Lippmann pravi, da je po okupaciji libanonskih ceder prišlo do nekakšne- ga vojaškega zastoja na Srednjem vzhodu. Ta odmor pa je začasen in ze- lo negotov, kajti z vojaškimi sredstvi ne bo mogoče ohraniti status quo. Res je, da Zahod ne bo izvedel protirevolu- cije v Iraku in ne bo dovolil niti Jor- daniji niti Turčiji, da vkorakata v Bag- dad. Tu morajo nastopiti diplomati, kajti nove iraške vlade niso postavili sovjetski agenti, marveč domoljubni oficirji. Ni je domače sile v Iraku, ki bi vzpostavila Zahodu prijazen režim. Ni zahodnega orožja, ki bi moglo obvla- dati arabsko nacionalistično gibanje. Ta resnica velja tudi za Libanon. Držav- ljanska vojna se mora končati, nova libanonska država pa mora dobiti za- ščito. Ameriška pehota ne sme podpi- 1 rati Samuna, če ga Arabci ne marajo. Lippmann očita ameriški politiki, da ni življenjska in zato jalova. Zato tudi ameriška mornarica v Libanonu ne bo prav nič koristnega napravila. Zato predlaga nevtralizacijo Libanona, ki hi utegnila biti začetek rešitve problemov Srednjega vzhoda, če seveda ne misli- mo, da bi te probleme utegnila razvoz- lati res samo vojna, brezpogojna, ne- omejena, svetovna, uničevalna. Nevtra- lizacija bi pomenila priznanje, da Na- ser in SZ na Srednjem vzhodu nekaj pomenita, obenem pa, da se Zahod s tem hoče sprijazniti. To ne bi bil Miinchen, kajti Naser ni Hitler. Hitler je imel do zob oboroženo napadalno armado, s katero je grozil vsemu svetu. Amerika nc sme gledati vse pojave v luči Munchena, Jalte, Pearl Harbourja, kajti če gleda tako, jih nikoli ne vidi takšnih, kakršni so. Kaže pa, da so vplivni voditelji ame- riške politike močno pod pritiskom tiste iluzije, ob kateri sta se postarala Hoower in Churchill, ki sta pred 30 leti sklenila »živeti« zato, da spravita socializem s sveta. To se vidi tudi iz nekaterih dogodkov preteklega tedna. Hruščevljev poziv na sestanek najvišjih ni bil sprejet tako, kakor bi pričako- vali. Premaknili bi ga radi v Varnostni svet, kjer ima SZ avtomatično manj- šino. SZ se s sestankom v Varnostnem svetu na najvišji ravni sicer strinja, vendar ima svoje pripombe. Oborožene in bogatašev. intervencije v Libanonu ni mogoče z ničemer opravičiti, to je jasno. Nare- koval jo je imperialistični občutek za »pošteno pridobljeno lastnino«, za »svo- bodno gospodarjenje«, svobodno toliko časa, dokler ves profit odteka v tre- zorje svetovnih koncernov. Kljub nekaterim nesoglasjem v ta- boru NATO pakta drži to za vse, ki stoje na onem breou. breau lastnikov T. O. S stanovaDjskimi skupnostmi morajo zaživeti tudi potrošniški sveti Na teritoriju celjske občine je bilo doslej ustanovljenih 7 ipotrošniških sve- tov. Le-.ti so tako »rahlo dihali«, da njihovega življenja skoro da ni bilo občutiti. Pohvalili ibi lahko kvečjemxi delo potrošniškega sveta v Štorah, ki se je zelo zanimal za solidnost poslo- vanja pri mesnicah, pekarnah, mlekar- nah tetr pri postrežbi v »Livarju« in »Plavžu«. Ostali potrošniški sveti v mesitu pa so manj ali pa nič delali. V manjši meri je še sodelovali potrošni- ški svet, ki je bil določen za mesnice. Seveda pa se je le-ta največ sukal okrog reševanja problemov investicij- skih sredstev in ker teh ni bilo, je de- lo potrošniškega sveta čez noč zamrlo. Morda je bilo pri nas od vsega po- četka premalo razčiščeno vprašanje, kakšne kompetence naj bi imeli po- trošniški sveti. Obstajalo je namreč natpačno naziranje, da se v kalkulacij- ske posle ijjotrošniški sveti ne smejo vmešavati in da te kompetence pripa- dajo predvsem organom delavskega upravljanja. Potem pa se ipotrošniški sveti, kajpak, v svojem delu niso zna- šli, prave vzpodbude in podpore tudi ni bilo od nikoder in so tako reševali v glavnem samo drobna, večkrat tudi po- vsem brezipomembna vprašanja. Istočasno s pripravami za ustanav- ljanje stanovanjskih skupnosti pa se je v naši občini načelo tudi intenzivnejše razpravljanje o vlogi potrošniških sve- tov. Tako je oddelek za gospodarstvo, skupno s komisijo za družbeno uprav- ljanje pri okrajnem odboru SZDL še enkrat preštudiral stara pravila in jih prilagodil potrebam ter novim nalo- gam .potrošniških svetov. Izpolnjen pro- gram o nalogah in kompetencah po- trošniških svetov je v celoti izdelan in nakazuje široko polje udejstvovanja potrošniških svetov. Zdaj samo še ča- kajo na formiranje stanovanjskih skup- nosti, ker bo z njo izšla tudi odločba o imenovanju potrošniškega sveta. Po zgoraj omenjenem programu bodo po- trošniški sveti lahko uspešno delali, ker bodo v podrobnosti seznanjeni z nalogami svojega dela. To pot je pristojni forum posvetil vso pozornost tudi kvalifikacijskemu se- stavu potrošniških svetov, ker so iz- kušnje pokazale, da ta sestav marsi- kod pri obstoječih potrošniških svetih ni odgovarjal in za to tudi ni bilo mo- goče pričakovati uspešnega dela po- trošniškega sveta. Doslej so bili v po- trošniških svetih večji del stari upoko- jenci in gospodinje. Le-ti dostikrat ni- so razumeli frazarjenja raznih upravni- kov in poslovodij in so se verjetno tu- di pustili vplivati, da potrošniški svet pti tem ali onem vprašanju nima kaj ukrepati. V glavnem taki člani potroš- niških svetov pač niso razumeli svojih nalog, postajali so vrstoma malodušni in tako so taki potrošniški sveti eno- stavno zamrli. Pa še nekaj je bilo krivo: ponekod so imeli dober kvalifikacijski sestav potrošniških svetov, delo pa kljub te- mu ni zaživelo. Kot primer lahko na- vajamo Dolgo polje, kjer je bil v po- trošniškem svetu tudi finančni inšpek- tor, ki bi brez dvoma lahko mnogo vplival na uspešno poslovanje trgovi- ne. Toda ta potrošniški svet, ko je bil ustanovljen, se sploh ni konstituiral. Krivili bi lahko terensko organizacijo SZDL, ki je bila premalo močna in ni prav nič ipokrenila. da bi potrošniški svet zaživel. To naj nam bo v bodoče dobra iz- kušnja in opozorilo, da morajo teren- ske organizacije SZDL in same stano- vanjske skupnosti biti nad vse budne nad delovanjem potrošniških svetov. Prav tako pa bodo v bodoče tudi zbori volivcev morali budno spremljati de- lo potrošniških svetov. Izgleda, da smo na negativnih stra- neh dosedanjega delovanja potrošni- ških svetov dobili dovolj dragocenih izkušenj, da snao lahko napake odpra- vili in da bodo novi potrošniški sveti v novih stanovanjskih skupnostih us- pešnejše in častnejše odigrali svojo vlogo. Razvoj družbenega samoupravljanja v komm\ VELIKA AKTIVNOST ODGO- VORNIH ORGANOV ZA DVIG DRUŽBENEGA SANDARDA Intervju z dr. Leonom Gerško- vičem, sekretarjem sekretariata za zakonodajo in organizacijo pri ZIS. — Kakšen je razvoj družbene- ga samoupravljanja, preko kate- rega sodeluje veliko število dr- žavljanov v delu komune? — Družbeno samoupravljanje je postalo več ali manj splošno os- vojen princip upravljanja z druž- benimi posli. Postalo je takorekoč del zavesti naših državljanov. Veliko je primerov, ko državljani sami zahtevajo družbeno uprav- ljanje na področjih, kjer ga še ni bilo, ali pa kjer še ni dovolj raz- vito. Komune postajajo prav za prav zbirališče raznovrstnih or- ganov družbenega samoupravljan- ja na svojem področju. Zaradi te- ga lahko danes trdimo, da je družbeno upravljanje postalo os- nova naših družbeno-političnih odnosov. Seveda to še zdaleka ne pomeni, da se je družbeno uprav- ljanje že povsod ukoreninilo ter da so državljani na vseh pod- ročjih zares vzeli stvari v svoje roke. Te slabosti pa ne gre pripi- sovati neizdelanim oblikam uprav- ljanja in pomanjkljivim progra- mom dela. Poleg tega predstavlja problem tudi sposobnost uprav- ljanja. Potrebno bo še dosti časa In vzgoje v šolah in na drugih po- dročjih, da se bodo državljani na- vadili in usposobili za upravljanje z družbenimi posli. V ljudeh je še močno ukore- ninjeno mnenje, da z družbenimi posli upravlja »država« ter da je nekdo drugi izven komune pokli- can reševati odnose v komuni. Takšen zastarel nazor, iz katerega izbira nemarnost napram orga- nom družbenega upravljanja in ne^i^adostno zalaganje, je največji sovražnik sistema družbenega upravljanja. Čeprav je družbeno upravljanje postalo osnova naše- mu političnemu mehanizmu, je nujno potrebno na razne načine usposabljati državljane, da sami upravljajo s posli na svojem pod- ročju in da upravljanje postane njihova vsakdanja navada. — Kaj bi lahko rekli o dose- danjem in bodočem delu komun pri dvigu družbenega standarda? — Na to vprašanje ni lahko od- govoriti, je rekel dr. Gerškovič, ker nimamo na razpolago številk. Vendar se mi zdi, da je odgovor- nost ljudi v komunah, kolikor mi je znano, usmerjena v prvi vrsti v to smer. Danes se je nemogoče pogovarjati s katerim koli funk- cionarjem ljudskega odbora o ko- muni, ki ne bi bil v stanju prika- zati vseh problemov življenjskega standarda in naporov, ki se v ob- činah vlagajo v ta namen. Komune so napravile veliko več za dvig družbenega standarda, kakor so naši centralni organi evidentirali. So področja, na ka- terih nimamo neke stalne, usmer- jene politike, vendar se komune prav na teh področjih zelo zala- gajo, kot n. pr. v zdravstveni službi. Zato je mnenje, da se ko- mune ne brigajo za stanovanja, preskrbo, vzdrževanje šol itd. brez vsake realne osnove. Prav ta dejstva, da so komune na teh področjih že mnogo napravile, so dokaz o zdravih osnovah našega komunalnega sistema. Komune so postale danes že glavni iniciatorji na vseh področjih dviga družbe- nega standarda. Razen tega komune tu in tam morda delajo tudi nekaj, kar ni v skladu z osnovnimi smernicami naših centralnih planov. Vendar tudi to kaže na živo težnjo komu- ne in njeno iniciativo za dvig družbenega standarda. Menim, da so se komune v očeh državljanov v tem pogledu afir- mirale, kajti danes je že vsako- mur jasno, da se brez občine in izven občine v pogledu dviga življenjskega standarda ne da nič pomembnejšega doseči, je rekel na kraju dr. Gerškovič. Sodelovanje potrošnikov pri razdelitvi dohodka trgovskih organizacij Pred meseci je "bil v Ur. listu FLRJ objavljen odlok o sodelovanju potroš- nikov v dohodku gospodars^kih orga- nizapij. Okrajna trgovinska zbornica v Celju je kmaiu zatem razpravljala o tem z zastopniki celjskih trgovskih pod- jetij, nedavno pa je upravni odbor zbornice to vprašanje obširno obrav- naval tudi na svoji redni seji. Govorili so predvsem o pogojih, kdaj bo potroš- nik deležen dobička, o odstotku do- bička, načinu ugotavljanja kupnih zne- skov potrošnikov ter načinu evidence o deležu pri dobičku, ki bi ga prejeli potrošniki. Sicer so bila po teh vprašanjih pri diskutantih precej deljena mnenja, ven- dar je dokaj burna razprava končno rodila predlog, da bi celjska trgovska podjetja le skušala osvojiti to novost, kii bi koristila potrošniku, trgovini in skupnosti. Glede pogoja, kdaj ima potrošnik pravico soudeležbe na dobičku, je od članov upravnega odbora nekdo pred- lagal, da bi za tekstilno stroko veljal letni nakup za 10.000 din, v špecerijski trgovini pa 5000 din. Glede evidence so navzoči predlagali, da bi bilo najbolj primerno, če bi trgovine imele tiskane bloke. Blok od 300, odnosno 500 dinar- jev naprej bi služil kot evidenca za ristorno. Blokov z manjšimi zneski ne bi upoštevali. Kakšen odstotni del se bo potrošniku plačal od letnega na- kupa, se podjetja še niso zedinila (ver- jetno ^ do 1 %). Glede obračunavanja pa so bili nekateri mnenja, da bo pre- cej komplicirano in bo zahtevalo mno- go ljudi. Toda treba bo najti tako or- ganizacijo dela, ki bo zahtevala naj- manj truda in bo najmanj komplici- rana. Sodelovanje potrošnikov pri dobičku je bilo predvideno že v letu 1955 in le- tošnji predpis ponovno opozarja na to koristno zamisel. Opaža pa se, da trgo- vine pristopajo k temu ukrepu z neko skepso. Lansko leto so se temu izognile verjetno iz bojazni za zmanjšanje dela dohodka, ki bi se smel uporabiti za plače, letos pa se boje, da bo sredstev celo za najnujnejšo reprodukcijo v trgovini primanjkovalo. Vendar je za letos ta bojazen neutemeljena, ker je zakonodajalec prav zaradi tega dovolil obračunavanje dela dohodka za potroš- nike pred obdavčenjem. Torej se bo lahko ta del obravnaval slično kot ma- terialni strošek. Ta ukrep naj bi dal vzpodbudo za skorajšno Aivedbo sode- lovanja potrošnikov pri razdelitvi do- bička. Ni moč zanikati, da je uvedba sode- lovanja potrošnikov pri razdelitvi do- bička koristna tako iz družbeno-poli- tičnega, kot iz ekonomskega stališča. Potrošniški sveti bi bili kot izvoljeni organi potrošnikov pri upravljanju po- sameznih podjetij vsekakor bolj zainte- resirani. S tem bi dali močno oporo začetkom družbenega upravljanja v trgovini. Ekonomski činitelj pa je tudi tesno povezan z družbeno političnim, saj bi potrošniški sveti, ki bi res tesno so- delovali z delovnimi kolektivi, spoznali potrebe trgovine in se v imenu potroš- nikov gotovo radi odpovedali delu do- hodka, ki bi jim pripadal in ga na- menili trgovini za zboljšanje opreme. Ce predvidevamo, da bi potrošniški sveti upravičene potrebe trgovin uvi- deli in se odpovedali dohodku, ki jim pripada, delno ali pa v celoti, bi bile trgovine oproščene prispevka iz do- hodka na sredstva za opremo, ki se bo- do formirala na tak način. Trgovina, ki bo uvedla soudeležbo potrošnikov na dohodku, bo prav go- tovo imela večji promet kot trgovina, ki tega ne bo uvedla. Povsem razum- ljivo je, da bodo potrošnilci raje ku- povali v trgovini, kjer bodo lahko pri- čakovali ristomo, pa če bi bil še tako malenkosten. PRI »VOLNI« IN »CENTRU« BODO PRVI PREIZKUSILI Predlog Okrajne trgovinske zbonice, da naj uvedejo udeležbo potrošnikov pri dobičku, sta s polnim razumeva- njem sprejeli predvsem trgovsko pod- jetje »Volna« in špecerija »Center«. Pri »Volni« je takoj o predlogu razpravljal delavski svet in ga tudi brez nadalj- njega osvojil. V tem podjetju so nam še povedali, da se jim zdi uvedba ri- storna zelo koristna, tako za potrošnike, kot za trgovino samo. Mnenja pa so, da je predpogoj za realizacijo te zamisli utrditev potrošniških svetov. V Celju v tem pogledu kar ne moremo naprej in že kaki 2 leti ustanavljamo potroš- niške svete. Kjer smo to uspeli, so večidel le na papirju in o vidnejših uspehih njihovega delovanja skoro ni- kjer ne moremo govoriti. Pri izbiri čla- nov v potrošniške svete — pravijo pri »Volni« — bi morali biti volivci nad- vse kritični in zbrati razumne ljudi s široko razgledanostjo. Ravno pri so- udeležbi potrošnikov na dobičku trgo- vine bi lahko potrošniški sveti napra- vili mnogo koristnega. Treba bo vzpod- bud, treba bo pojasnjevanj, saj 5 pro- mil (kot so se odločili pri »Volni«) za potrošnika ne bo pomenilo dosti in se mu bo gotovo rad odpovedal na račun večjih koristi. »Volna« računa, da bi lahko s tem denarjem za okoliš svojih potrošnikov uredili bodisi krpalnico, moderno pralnico, otroško igrišče in drugo, del dobička pa bi seveda upo- rabili tudi za zboljšanje opreme v trgo- vini, za povečanje zalog in morebitno razširitev lokala, od česar bi spet imeli koristi predvsem potrošniki. Po zgledu »Volne« in »Centra« bodo prej ko slej morala iti tudi druga pod- jetja, če bodo hotela ostati konkurenč- na. Priprave za združitev kozjanske, rogaške in šmarske občine Pred dnevi so se sestali v Kozjem predstavniki občinskih ^političnih foru- mov iz Kozjega. Rogaške Slatine in Siniarja. Razpravljali so o združitvi vseh treh občin v eno močno, kar je v skladu z nadaljnjo krepitvijo komu- nalnega sistema. O koristnosti združitve teh razmero- ma šibkih občin je govoril na sestan- ku T)redsednik OO SZDL v Celju tov. Franc Simonič, kar je še s številkami ekonomsko podkrepil predsednik OLO Celje tov. Riko Jerman, nakar so se navzoči strinjali z združitvijo, saj bo močna občina prav gotovo bolj uspešno izvajala gospodarske naloge v korist razvoja tega področja, kar bo vplivalo na zboljšanje družbenega standarda tamkajšnjih ljudi. Kje bo sedež ob- čine, zaenkrat še ni določeno, ker bo- do to vprašanje ob priliki razprav o združitvi prepustili volivcem, da tudi oni povedo svoje mnenje. Na sestanku so izvolili 35-članski iniciativni odbor SZDL. za predsednika pa Joška Lojena, predsednika kozjan- ske občine, tor 21-članski komite ZKS, ki ga bo vodil T.ojze Libnik. ljudski poslanec in direktor zdravilišča Roga- ška Slatina. Ta dva politična foruma bosta koordinirala delo do združitve v treh občinah ter vodila vse priprave za združitev, ki bo, če se bodo volivci z njo strinjali, enkrat v jeseni. Volivci bodo prav gotovo ipozdravili to korist- no in ekonomsko utemeljeno pobudo, saj vsestranski razvoj je možen le v politično in ekonomsko močni občini. -ma- Miroljubne sile v vlogi varnostnega ventila ODPRT KOZOLEC 14X9 m, z opeko krit, v dobrem stanju, ugodno prodam. Vprašati v tajništvu Tovarne AERO Celje TRGOVSKO PODJETJE POTROŠNIK VOJNIK razpisuje naslednja delovna mesta 2 trgovska pomočnika za Vojnik; 2 trgovska poslovodja za Vojnik; 1 trgovskega pomočnika za Dobrno. Ponudbe je poslati najkasneje do 15. avgusta 1958. Priložiti je potrdilo o dosedanji zaposlitvi in odločbo o strokovni izobrazbi. ^A^US^^^^^J^ SSmmLmmm Mesarska podjetja so resno zaskrbljena Pred nekaj dnevi smo v našem listu pisali, da bo verjetno v letošnjem po- letju ogrožena preskrba z govejim me- som. Nedavni odlok o prepovedi klanja telet izpod 3, odnosno 6 mesecev staro- sti pa daje slutiti, da bo tudi preskrba s telečjim mesom — vsaj za gotov čas — omejena. V zvezA z najnovejšimi predpisi in od- loki, ki zadevajo presikrbo trga z mesom, je Trgovinska zl^mica te dni sklicala sestanek z zastopniki kmetijskih zadrug in mesarskih podvoza pri pošti tudi še to zvezo s Celjem. c. k. Sonce zrak in voda - raj otrok Kaj je za mladino, ki ima časa na pretek, bolj vabljivo v teh poletnih mesecih kot kopanje v soncu in življenje na zraku? To se zrcali z njihovih lic. Pri- zor je bil posnet v kopališču kjer je društvo »Neptun« priredilo plavalni tečaj. Besede o dejanjih ali Pelcing 1958 Med majhno skupino jugoslovanskih študentov, ki so kot štipendisti kitajske vlade pred letom odpotovali v daljno neznano deželo, je tudi Celjan Marjan Krušič, ki nam je poslal tole pismo: Pred tremi meseci je bilo še vse drugače. Gonja za vrabci je bila v polnem teku. Študentje na naši univerzi takrat še niso vedeli, da jim bodo to leto »odpuščeni« izpiti in jih je bilo zato mogoče podnevi in ponoči opazovati (ponoči z baterijami v rokah) kako »gulijo« skripte in knjige. Z nami, inozemskimi študenti ni bilo nič drugače. Izpiti pred vrati, noge pa v umivalniku ... V umivalniku? Ne samo to! Ledeno pivo »pri debelemu Cenu« se samo od sebe zaustavlja v grlu in vedno več je tistih, ki okoli polnoči vozijo svojo barko do internata. Proti vročini ni nobene pomoči... Ponoči... Ponoči vrže človeka iz postelje, da zdrvi pod tuš, pri čemer ne manjka preklinjanja, saj je voda bolj topla kot hladna. Danes, ko sem na vrat in na nos drvel v menzo, da bi ujel zajtrk, se mi namera ni posrečila. Na univerzitetni prodajni zadrugi me je že od daleč »pozdravila« s plakati prelepljena stena. Na prvi kleči naš predsednik Tito pred ameriško pokveko in prosi dolarjev. Na drugi spet, kako .beži pred peresi (kitajskih in drugih »ideologov«). Potem gesla: Uničimo revizionizem itd.! Prav to je bilo, kar smo pričakovali. »Človek ne jezi se«, hi lahko imenovali to igro, če bi bila igra. Jeze pa ni. Le razočaranje je in po- milovanje ... Pred nekaj dnevi se je od Pekinga poslovil naš prvi veleposlanik, tovariš Vladimir Popovič. Kot poslanik tuje države je bil »gost« v »gostoljubni« Kitajski. Kadar tu gost odhaja iz hiše, pa naj ho dober prijatelj ali pa človek, ki ga ne morejo videti, je vedno navada takšna, da ga pospremijo, mu v slovo stisnejo roko in porečejo »adio«, čeravno si pri tem lahko mislijo svoje. Toda Kitajci so se »visoko dvignili« nad konfucijanske zakone. Zato so priredili majhen diplomatski »škandalček« in pri tem pokazali nesmisel za politiko. Na poslovilni večerji in na leta- lišču samem so se od tov. Popoviča poslovili le poslaniki nesocialističnih držav. Najvažnejše pa je, da so to napravili Kitajci. To je le ena scena iz kdo ve kako dolgotrajne komedije, ali bolje tragikomedije... Nekje v »peklu« pa si maneta roke Stalin in Berija, pa morda še kdo tu na zemlji, in čakata, da bi se jih zbralo vsaj za partijo prejeransa ... Govor maršala Tita v Labinu je vžgal. Reveži se tresejo od histe- rije in namesto, da bi se za trenutek pogledali v ogledalo, ga hitijo prikazovati z lastnimi kozlarijami. In tako popivamo »pri debelem Cenu« pivo, ki nam ne tekne in brandp, ki smrdi kot oni članki v listu »Rdeča zvezda«, ki jo je nade- budni »marksist« Cen Po Ta že kar s prvim člankom povaljal v blato, iz katerega jo bo enkrat (prepričani hodimo) moral spet sam izvleč^ Vsi hite razlagati, kako neznansko vesel je madžarski narod, ker so obsodili na smrt «kontrarevolucionarja« in »revizionista« Nagya. Pri tem se vsi nenehno spotikajo ob jugoslotmnske »revizioniste« ... Na vsak način smo postali Jugoslovani tod zelo »popularni«. Naj- dostojneje je zdaj najbolj spolzko prekleti revizionizem — najbolj ne- varno pa je, tega ne storiti. Soparica je, ki udarja v glavo. Voda v kopališčih je postala zelena mlaka. Riževa stebelca so ozelenela in kličejo po dežju. Rdeči in beli lotosi se skrivajo za velikimi listi. Rikšarji so skrili obrite glave pod stožičaste slamnike ... Kdo misli sedaj na lotose in vrabce? — Uniči, uniči, uniči! (Jasno je koga in kaj.) Desettisoče kilometrov od tu pa se zbirajo dan za dnem delavci v svojih tovarnah z jasno perspektivo in imajo z vsakim dnem večje pravice v njih. To so delavski sveti, ki pa jih Kitajci imenujejo truste in koncesije. Nekje med Ljubljano in Zagrebom poje pesem dela na tisoče mladih ljudi. Oh takih mislih se mi stoži. Biti z vsemi v veselju, hiti z vsemi v težavah. Biti z vsemi v veselju premaganih težav ... Peking, 29. junija 1958. Vaš Krušič Marjan Obrt zaostaja za potrebami družbe (Nadaljevanje s 1. strani) obrtnih zmogljivosti še zmerom neza- dostni, kar vsekal^or otežkoča akcijo za izboljšanje stanja na področju obrtni- štva, zlasti za izgradnjo sodobnega so- cialističnega obrtništva, ki bi bilo v po- moč državljanom, industriji in drugim gospodarskim panogam. Sad vsega tega je, da smo na tem področju v marsičem še zmerom odvisni od dobre volje zasebnih obrtnikov. Kakšne pa so razmere v tem oziru, vsi vemo. Tudi kadar gre za poštene, dobro misleče in sposobne obrtnike, morajo v svojem razvoju vendarle slej ali prej nujno priti do meje, ki jih bo ali usme- rila na izrazito kapitalistični razvoj ali pa na zastoj. Ko je govoril o tem, da obrt čedalje bolj zaostaja za naraščujočimi potreba- mi družbe, je tov. Kardelj poudaril, da si mnogi ljudski odbori premalo priza- devajo razširiti omrežje družbenih obrt- nih zmogljivosti. Ko upravičeno ome- jujemo kapitalistične težnje v obrtni- štvu, je dejal, smo vendarle premalo storili, da bi z ustreznimi ukrepi pripo- mogli k razvoju družbenega omrežja obrtnih servisov in delavnic. In prav zato, ker na tej poti nismo več storili, so ostali naši ukrepi za zatiranje špe- kulantskih in kapitalističnih teženj v privatnem obrtništvu dostikrat samo na pol poti. V takšnih pogojih seveda tudi obrtne zbornice niso mogle razviti tiste pobude, ki je potrebna, da bi tudi na tem sektorju naše gospodarske izgrad- nje napredovali. Ko je tovariš Kardelj dalje govoril še o ostalih činiteljih, ki zavirajo uve- ljavljanje obrtnih zbornic, je zlasti pou- daril, da razvoj obrti še dokaj zavira nejasnost koncepcije, po kakšnih poteh naj ustvarjamo sodobno omrežje socia- lističnih gospodarskih organizacij na področju obrtništva. Pri nas še vedno zadevamo na nazore, da je obrtništvo nerazvita, zaostala gospodarska panoga, ki bo z razvojem industrije izginila in da je torej škoda trošiti sredstva za razvoj obrtništva. Takšni nazori so na- pačni z vidika perspektive splošnega razvojia. Kajti obrjtništvo (je zlasti v naši deželi zelo važen činitelj v boju za izboljšanje družbenega standarda in za razvoj vseh tistih komunalnih dejav- nosti in organizacij, ki delajo za zado- voljevanje vsakdanjih potreb delovnega človeka, kot n. pr. stanovanjske skup- nosti itd. Tisto, kar nam je potrebno in k čemer moramo težiti, je sodobno veliko obrt- ništvo, ki zagotavlja določene storitve državljanom na podlagi sodobne teh- nike, se pravi obrtništvo, pojmovano ne kot zaostalo ročno delo, marveč kot po- membna gospodarska panoga, je pou- daril tov. Kardelj, ko je govoril o po- trebah sodobnega obrtništva. Del svojega govora je tov. Kardelj posvetil potrebi snovanja raznih oblik kooperacije zasebnih obrtnikov s socia- lističnim sektorjem, ki bi onemogočila razvoj kapitalističnih teženj in zagoto- vila, da bo tudi na tem gospodarskem področju nosilec razširjene reprodukcije izključno socialistična skupnost. V tej zvezi je med drugim dejal: Mi nismo za administrativno odpravo zasebnega obrtništva, zlasti pa ne proti svobodnemu delu z osebnim delovnim orodjem. Kot socialistična skupnost pa imamo pred seboj jasno nalogo in cilj, da postopno likvidiramo vse ostanke izkoriščanja tuje delovne sile tudi na področju obrtništva. To pa bomo lahko storili toliko, kolikor se bo krepil socia- listični sektor v obrtništvu in kolikor bo sposobnejši, da se spušča v razne oblike kooperacije z individualnimi obrtniki. Samo v tej smeri se lahko v naši deželi razvijajo tudi razne oblike obrtnih zadrug. Te zadruge so koristne in potrebne, lahko pa so samo oblika kooperacije individualnih obrtnikov z našim socialističnim gospodarstvom, oblika, ki zagotavlja socialistično raz- širjeno reprodukcijo v obrtništvu. Zato je nujno potrebno, da se naši ljudski odbori, je ob koncu dejal tov. Kardelj, lotijo tega problema sistema- tično, z jasnim materialnim načrtom in jasno družbeno ekonomsko perspektivo, kar bo omogočilo, da bo akcija vseh so- cialističnih činiteljev na tem področju predvsem akcija ljudskih odborov, ak- cija komun, slonela na jasni orientaciji za daljše obdobje. TRGOVSKO PODJETJE »SAVINJSKI MAGAZIN« ZALEG SPREJME V SLUŽBO TRGOVSKEGA POMOCNIKA-CO Pogoji: kvalificiran trgovski delavec mešane stroke. Pismene ponudbe poslati na upravo E>odjetja z navedbo sedanje zaposlitve do 15. 8. 1958. — Plača po dogovoru! Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »ZLATARNA« — CELJE razpisuje naslednja delovna mesta: 1. Kvalificirane IZDELOVALCE verižic II. grupe 2. Kvalificirane ^ZLATARKE lU. grupe 3. VAJENKO v oddelek za poliranje 4. VAJENKO za trgovino Celje 5. VAJENCA v oddelek za vkovanje Pismene vloge s kratkim življenjepisom in z navedbo šolske izobrazbe ter dosedanjih zaposlitev je vložiti do 15. avguata 1958 na gornji naslov. Osebni dohodki po tarifnem pravilniku. Jože Kroflič ANA WAMBREeHTS!AME:R 4. avgusta — 25-letnica smrti Kljub tragični usodi svojih junakov: Hermana Celjskega, Friderika Celjskega, Veronike Deseniške, vsega rodu ve- ljakov in opričnikov, oprod in žolnir- Ana Vambrechtsamerjeva v otroški dobi... jev, ki jih je Ana opisovala z ljubeznijo in vztrajnostjo, s sovraštvom in po- gumom, gledamo pri prebiranju le-teh v njeno ski-omno srce, njeno notranjo tragiko. Za Celjske grofe je Ana Wam- brechtsamer dala sama sebe, menda je bila njihova zadnja žrtev med tolikimi drugimi, ki jih poznamo iz zgodovine in ljudskega izročila. Celjski grofje so jo štrli, bojevala se je z njihovo zgodo- vino v graški študijski knjižnici in ustanovi »Landtaffel« (to je zemljiški knjigi fevdalcev v Grazu), tam si je na- kopala bolezen. Po naravi Ana ni bila šibka, a v hladnih prostorih, v katerih je zbirala podatke, je dobila influenco, za njo pljučnico, ki jo je strla. V javnost je stopila v času, ko ji je telo že razjedala bolezen, vendar vase pogreznjene poti ni poznala. Vedela je, da ji gineva življenje in se je hotela še smejati. A v prsih ji je žgala bole- čina, da je zaprla oči. Divje sanje v smrti so jo predramile in vzkliknila je, ko je zagledala in pritisnila na srce prvo tiskano knjigo »Danes grofje celj- ski in nikdar več«: »Moji otroci!« Knji- ge, ki jih je napisala, so bili njeni otroci, saj svojih otrok, takih, ki bi ji bili v življenju v podporo, ni imela, pisala o naših ljudeh, a smrt je bila Kako rada bi bila živela, kako rada pisala o naših ljudeh, a smrt je bila hitrejša kakor hrepenenje in si je svojo žrtev zaznamovala: Ana je morala umr*eti daleč od prelepe Planine, v J Grazu, dne 4. avgusta 1933 pri Kri- žankah. Prenekatero leto je od takrat minilo, za marsikatero bolečino smo se posta- rali. Vojne grozote so zarezale tudi okrog počivaliišča pisateljice okrutne poti: izgone, borbe, streljanje, požige ... Kako bi bilo takrat plemenito srce Ane v svoji pravičnosti zadrhtelo, ka- ko iztisnUo iz skritega kota ljubezen do naših zavednih ljudi — Planinča- nov. Saj je tako rada prihajala iz tu- jine k njim. In prihitela so EK)zreta in čebljala dolgo dolgo pod mogočno tur- ško lipo, staro več sto let, ki je vihar š& do danes ni razdejal. Vsako leto se razbohoti in šepeta tisto pesem, ne- razumljivo, a večno lepo. Pod njo je pisala Ana, zbirala misli in kovala na- črte za delo, za ljubezen, za življenje. Bojevala je boj s svojim srcem, in ta- krat je bila sama. Tega boja ni dokon- čala, saj ga tudi ni moči razumeti, po- ročila se je s starim naglušnim gospo- dom po želji svoje matere, štirideset let starejšim, ki pa je bil svetnik z dobro službo. Še v zakonu je bila b5j in se ločila, ko je spoznala mladega pficirja, po rodu Ceha, ki je v prvi svetovni vojni služil v štajerskem de- želnem mestu Grazu, kjer je bila Ana poštna uradnica. Ana je hodila v slo- vensko ljudsko šolo na Planini pri Sevnici, meščansko šolo pa je obisko- vala v Celju. Tu je stanovala pri stricu Wambrechtsamerju, krojaču, ki se je pajdašil le z nemčurji. Zato ga Ana ni marala, če je le utegnila, je ušla na Planino med svoja pozreta in svoje fantiče. Prisodili bi ji lahko, da se je raje družila s fanti kakor z dekleti. Imela je mnogo pravih prijateljev na Planini in kdor bi hotel, bi ji lahko rekel, da je bila dvojna natura: moški tip. Bila je vedra, na mah pa se je za- topila v daljavo, zasanjala ... Tega ji fantje niso zamerili — morda so jo razumeli. Ali pa je takrat iskala Vero- niko Deseniško — njeno usodo in jo primerjala s svojo? Ali je pohitela v Jurklošter, kjer počiva njeno telo? Ali na Zovnek — ne — saj je sama odkrila, da na Zovneku Veronka ni pokopa- na... Pa je poklicala Smidovega Loj- zeta, Kukovičičevega Feliksa in Rikija, Križmanovega učitelja. Printer j evega Pepija, in zapeli so slovensko pesem, katero je tako rada poslušala. Se za vi- no je dala, da je bila pesem bolj raz- borita ali bolj melanholična. Ko je pela, so se ji lasje umikali s čela daleč proti tilniku. Dolge kite so bile bogate in ve- like oči so bile tistikrat močnejše, ka- kor trte sokovi, pogledi so zmogli tudi trdo srce. Cisto in preprosto življenje na vasi, na Planini, življenje preprostega po- zreta je hotelo živeti, za mestne šege ji ni bilo mar. Ko je oče prodal trgo- vino na Planini in je mati prevzela pošto v Studencih pri Mariboru, je Ana rada uhajala na Planino. Tudi iz Weizelsdorfa, kjer je bila v službi kot poštna uradnica, ni pozabila svojih pri- jateljev. Pogosto jih je obiskovala in z njimi kramljala v slovenskem jeziku, ki ji je bil tako pri srcu. Z nemčurji se ni hotela družiti, saj je znano, da so se v tisti dobi po trgih repenčili od- padniki slovenskega naroda in iskali poti, ki bi naj doprinesla nekaternikom osebne koristi. Takih ni marala, narav- nost izogibala se jih je. Sama je takole zapisala stavek, ki dokazuje njeno no- tranjo pravičnost in dobro srce: »Z lažjo in prevaro, z nasiljem in nezve- stobo se menda sleherna reč na svetu lahko obrhe, ker je pač vse tako ne- popolno, krhko in minljivo.« Ana, kakor je dokazalo njeno življenje, ni pokazala nezvestobe slovenskemu narodu. Le kako je mogla ohraniti svoje slovensko mišljenje tako krepko v taki družbi, v kateri je živela? Oče Nemec, mati se je predala nemškutarstvu, hčerka Ana pa zvesta Slovenka? Kje je čipala moč? Podedovala jo je, ne po materi in očetu, po starem očetu Rožancu, ki je bil zvest sin slovenskega naroda in je- z ženo po- kopan na Planini pri Sevnici. K njima je hotela še mrtva Ana, pri starih star- ših je njen pepel, ki ga je mati pri- nesla v žari iz graškega krematorija, kjer je bila upepeljena. Saj trupla mati ni mogla prepeljati iz Graza v rodno zemljo, obubožala je, ko ji je mož v Studencih umrl (tam tudi pokopan). Sama je nesla žaro na njeno zadnje po- čivališče, spremljali so jo prijatelji in vaščani, Anina pozreta in fantje, ki so prišli iz vseh krajev, kjer so se že ugo- nabljali za svoj kruh. Ker po cerkve- nem zakoniku upepeljenega telesa du- hovnik ne more pokopati, je mati sama prinesla blagoslovljeno vodo in poškropila kraj Aninega počivališča. Mati je odšla v Graz, kjer je umrla in je tudi tam pokopana. Ani so odkrili prijatelji na rojstni hiši (pri Spanu) spominsko ploščo: V spomin pisateljici Aniki Wambrechtsamer, ne iz častihlepnosti, temveč samo iz ljubezni do naše Planine, naše ožje domovine, kjer je meni najlepši in najmilejši kraj na vesoljnem svetu ... A. W. V ploščo so vklesane njene besede, ka- tere je napisala sama, izraz njenega srca, njene ljubezni do slovenske zemlje. A prekratka je bila doba nje- nega življenja, s svojimi čustvi ni mogla izraziti vsega, kajti smrt jo je ugrabila staro komaj dvaintrideset let. Rodila se je 4. julija 1897 na Planini. Njeno delo, ki je bilo zelo plodno, saj je napisala poleg Celjskih grofov veliko podlistkov v Tagesposti, sloven- sko delo Gospod prefekt, nekaj roko- pisov pa je porazgubljenih. Velike^ga pomena je Kronika Planine, ki jo'je Anika mojstrsko napisala. Slovensko mišljenje Anike Wambrechtsamerjeve so hoteli Nemci izbrisati, zato so ob pri- hodu na Planino zbrusili ploščo in vkle- sali nemško besedilo. Ob izgonu oku- Ljudsko prosvetni porocevalec Čeprav sodi v program naše osred- nje prosvetne revije Sodobna pot tudi funkcija ljudskoprosvetnega poročeval- ca, ki jo deli s funkcijo kulturnopro- svetnega in političnega kažipota na- šiim Ijudskoprosvetiim delavcem, je to pot — ob 5. številki — težišče njene vsebine predvsem na gradivu, ki opra- vičuje gornji naslov. S tem je bilo — izgleda, da tudi v nenehni skrbi za več- je število naročnikov — ugodeno v pr- vi vrsti tistim, ki so preko spomladan- ske ankete izrazili željo, »da bi revija objavljala čimveč gradiva o društveni dejavnosti«. Razen dveh, treh sestavkov je 21 stol- pičev obrobne kurzive društvenih oz. organizacijskih informacij. Isti značaj ima še drugih 14 strani navadnega ti- ska, ki je posvečen ljudskoprosvetni de- javnosti v Tržiču in Kamniku ter no- vicam s centralnega Delavskega odra in gledališkim amaterjem v Srbiji. Končno velja isto merilo tudi za šest strani pogovora z dr. Kreftom (V. Trinkaus), za beležko o petdesetletnici profesorja Liške (Miroslav Ravbar), za štiri strani dr. Košičevega kramljanja o delu s starši v posvetovalnici za vzgojo otrok v družini ter tri strani dolgo urednikovo poročilo o že prej omenjeni anketi med naročniki. Torej, Ijudskoprosvetnih novic na pretek! Iz pravkar omenjenega poročila po- sredujemo ugotovitve, da število na- ročnikov »počasi, vendar vztrajno pa- da«. To ter različnost in mnogoštevil- nost želja, ki jih je odkrila anketa, je sprožilo misel, da bi za posamezna pod- ročja društvene dejavnosti (dramatika, glasba, izobraževanje itd.) izdajali ob- časne publikacije, ljudskoprosvetne in- formacije pa prepuščali v objavo De- lavski enotnosti, katere kulturni ob- zornik je z revijo v »uredniški uniji«. Te občasne strokovne publikacije bodo pozdravili predvsem tisti tovariši, ki že več let zagovarjajo — tudi po zgle- du v bratskih republikah — povezavo posameznih Ijudskoprosvetnih delav- cev: dramatikov, glasbenikov itd. v sa- moupravne sekcije, saj bi taka publi- kacija predstavljala prvo pot k njiho- vemu strokovnemu združenju. Naj pri- de do te ali do drugačne odločitve, ljud- skoprosvetni delavec ne bo mogel ostati brez nekega osrednjega tiska, ki bo v prvi vrsti njemu posvečen bodisi kot pomočnik, bodisi kot svetovalec pri njegovem družbeno potrebnem in odgo- vornem delu. Tako gledanje ni izostalo tudi pri redakciji te številke, o kateri poročamo, saj je v njej našla tudi mesto knjižna ocena (o Miklavžu Breugnonu), dramaturgovo priporočilo (Direktorjev rojstni dan, Jezični dohtar) ter napo- tilo članom programskih svetov pri na- ših kinematografih in organizatorjem okrajnih prosvetnih servisov. Leposlovje zastopata prevod črtice mlajšega avstrijskega pisatelja Ham- merja (Fant, ki ni znal pripovedovati) ter — kot običajno, lirika Grigora Vi- teza (Samotar). G. G. V septembru pričnejo s poukom v Velenju dograjujejo n!ižjo indu- strijsko šolo z internatom za gojence. Računajo, da bodo septembra lahko pričeli s poukom. V industrijsko šolo sprejemajo dijake, ki so dovršili 3. oziroma 4. razred nižje gimnazlije. S šolo bodo v rudniku lignita Velenje hitreje rešili vprašanje kvalificiranih rudarjev. Kapaditeta šole bo 50 gojen- cev. patorja je dobila plošča spet svoje prvotno besedilo. Nič ne marajmo, kar koli se je do- gajalo s pisateljico Aniko Wambrecht- samerjevo. Saj je vendar njeno delo veren dokument ljudskega in zgodovin- skega izročila, hkrati pa, kakor že omenjeno, izliv iz srca za našo ožjo domovino, za Planinčane, za Celjane ... Bila je pripravljena sebe in svoje delo do zadnjega predati našemu sloven- skemu kulturnemu razvoju, kar priča faksimile našega slovenskega rojaka in njenega prijatelja iz mladih let, tova- riša Lojzeta Smida, s katerim je veliko preživela v razgovorih pod lipo, kate- remu je odkrila srce, ki je bilo zvesto predano našemu slovenskemu živi ju in naši kulturni dejavnosti. Pisateljica v najlepšem življenjskem in umetniškem razcvetu ... Res: vsak gleda po svoje na ta svet, FK) svoji pameti in svojem srcu preso- dimo, kam se je predala naša rojakinja Ana Wambrechtsamerjeva. Prepričan sem, da ne bo nad njeno gomilo zaneslo zasmehljivo vražjega krohota tistih, ki so jo hoteli zamrežiti v svoje mreže ... Piše: Jaka Slokan, predsednik Sindikalne po- družnice, Inštitut — Poslovna zveza, Žalec Prepad je šestrašneje zazijal... Kakšna naj bi bila dostojna proslava 90. obletnice tabora v Žalcu! v dneh od 6. do ii. septembra letos bomo v 2alcu proslavljali 90. obletnico znamenitega Ta- bora. Poseben pripravljalni odbor za proslavo je prvo mesto med prireditvami določil nktivi- zacij; vseh drnštev, organizacij in delovnih lju- di za izpolnjevanje svojih obveznosti do držav- ljanov in do družbe, zlasti v času, ko smo po- spešili napore za izgradnjo novega družbenega reda. To pot je naš namen zapisati dve, tri besede o stanju v sindikalnih podružnicah savinjskih hmeljarskih kolektivov: Kmetijske proizvajalne poslovne zveze. Inštituta za hmeljarstvo. Hmelj- ne komisije Hmezada in Agroservisa, ki jim predmet dela ni le soroden, marveč pravzaprav isti, to je pridelovanje savinjskega goldlnga. In če so že njihove naloge enake, ali ne bi bilo prav, da bi za proslavo 90. obletnice Tabora v Žalcu svoje dolžnosti tudi enako izpolnjli? v utemeljitev trditve, da je vsem naštetim gospodarskim organizacijam predmet dela isti, poudarjamo, da je KPPZ Žalec po uredbi po- slovno združenje tistih KZ, ki se njih člani večji del ukvarjajo s pridelovanjem hmelja; da se bodo po načrtu dopolnila predpisov o kme- tijskem zadružništvu mogla včlaniti vanjo tudi tista družbena kmetijska posestva, ki prav tako v večjem obsegu gojijo hmelj. Hmezad je sicer pravno samostojno zadružno trgovsko izvozno- uvozno podjetje, po dejavnosti pa pravzaprav cbrat KPPZ posebne vrste, kajti le-ta mu po svojem upravnem odboru usmerja vso dejav- nost znotraj splošnega državnega gospodarskega programa. Inštitut za hmeljarstvo je zavod s samostojnim finansiranjem, njegov ustanovitelj pa je KPPZ, ki mu tudi odobrava pre«e- danjih pomanjkljivosti. Vendar zamaa! Pa tudi proslavljanje državnih praznikov in proslavi 90. obletnice Tabora enakih dogodkov, bi bilo uein- kovitejel Zakaj? V javnosti je sestajanje močne organizacije vidnejše, pod preglednejšo in ostrejšo javno kontrolo. Na takem forumu bi vpliv močnejših osebnosti ostal neodločilen, če ga ne bi moč množice sploh povsem razvodenila. Določeni, resnični primeril Ob zaključku lan- skega proizvodnega leta je morala javnost ne- prijetno obravnavati razdeljevanje premij po premijskem pravilniku v enem naštetih hme- ljarskih kolektivov. Zadeva je bila celo na dnevnem redu zbora proizvajalcev ObLO. Ne- prizadeto prebivalstvo Savinjske doline nika- kor ni moglo doumeti, kako je mogoče, da v naši družbi dobi nekdo premijo (ki gre v deset iii deset tisoče dinarjev) za ažnrstvo v računo- vfKlstvn ali za koordinacijo med posameznimi oddelki! Ali nista ažurstvo in koordinacija ra- zumljivi sestavini službene dolžnosti, ki v ne- gativnem primeru morata povzročiti disciplin- ski oziroma kazenski pregon? Nemogoče je ra- zumeti, kako je mogoče, da je v enem od na- štetih savinjskih hmeljarskih kolektivov celo ogroženo redno prejemanje pogojenih mesečnih prejemkov, medtem Ico dovoljujejo vsi predpisi članom bratskega kolektiva, ki mu je predmet dela isti kot prvemu, izplačilo petih d'datnih mesečnih plač v letu 195?, prej omenjenih pre- mij in še nekaterih drugih priboljškov. ki za- radi rutiniranosti nekaterih ostanejo prlk'-iti so- delavcem T srrcdnih kolektivih? Ali. kako je mogoče, da nekdo onemogoči skrbno organiziran seminar o proučevanju ta- ko važnih tem, kot so: >Sodoben razvoj kmetij- stva«, »Novi predpisi v kmetijskem zadružni- štvu« ter »Delovna razmerja in kvalifikacija kmetijskih delavcev«? Predavatelji so bili vi- sokokvalificirani javni uslužbenci republiškega zadružnega organa! Člani teh kolektivov so želeli seminar v dopoldanskih urah, ko jim je misel še spočita, prožna in sprejemljiva za no- vo snov (n. pr. kooperacije v kmetijstvu!), za- mudo v delovnem času pa bi pokrili z neplača- nimi nadurami. Vodstvo dveh kolektivov je odo- brilo pripravo takega .seminarja upravnemu od- boru sindikalne pc^ružnice Inštitut — Poslov- na zveza, vodstvo tretjega kolektiva pa je ta seminar s spretnimi mahinacijami prestavilo v popoldanski čas, tako da se je prezaznavno .s^kr- čil, odvil ob zmanjšanem sodelovanju že izmu- čenih udeležencev in ostal brez sicer uteme- ljeno pričakovati splošne diskusije! Še o dogodku, ki zahteva naslovno vprašanje v javnosti! Po letih obstoja najstarejši kolektiv med savinjskimi hmeljskimi gospodarskimi orga- nizacijami je zavoljo nedavne uredbe o počit- niških domovih uvidel, da more obdržati svoj počitniški dom, nekje na Jadranu, z enakimi pogoji uporabe za svoje člane, v prihodnosti le, če se združi z ostalimi hmeljarskimi kolektivi v Žalcu. Sklep o hitrem sestanka vseh teh pri- zadetih kolektivov za formalno odločitev o spo- jitvi sindikalnih podružnic v enotno je bil kaj nagel in . . . Razumljivo, da je upravni odbor sindikalne podružnice Inštitut — Poslovna zve- za z veseljem na združitev pristal, čeravno z grenkobo v srcu, da so to združitev pospešili zgolj materialistični nagibi. Za čudo pa se je članstvo kolektiva, ki je lastnik tega dom«, tej združitvi upiralo in tudi uprlo. Sestanek je iz- zvenel v razpravljanje, ki ne more biti v čast sindikalistu naše družbe! Prepad, ki zija med visoko izobraženim; in fi- zičnimi delavci v teh hmeljskih kolektivih, je še strašneje zazijal! Izjavo, da je bolje izgubiti počitniški dom, kot ga odstopiti v souporabo bratskemu kolektivu, je treba javno obsoditi! Prav tako je treba javno proučiti ves proces, vse člene v proizvodnji savinjskega goldinga! Od gozdnih delavcev, ki sekajo hmeljevke ne- kje visoko v planinah, mima velenjskega ru- darja, ki koplje globoko pod zemljo lignit za sušenje savinjskega goldinga, mimo delavca v Termoelektrarni Šoštanj, ki predeluje lignit v električno strujo za luč pri pridelovanju hme- lja. mimo delavca v Agroservisu Šempeter, ki vzdržuje traktorje in vse kmetijsko strojno orodje, mimo inženirja-agronoma v Inštitutu za hmeljarstvo, ki so nekakšni možgani hmeljske proizvodnje, mimo strojepiske v Poslovni zve- zi, ki piše okrožnice področnim kmetijskim za- drugam, še mimo slehernega člana v Ilmezadu, ki prevzema končni iz^delek hmeljske proizvod- nje, da ga ustrezno opremi in plasira na svetov- nem trgu, pa tja do javnega uslužbenca v Hmeljni komisiji, ki je pravzaprav nekak ču- var žiga savinjskega goldinga za izvoz v za- mejstvo! In zdaj še proučitev, da .so temelj vsej proizvodnji tisti tisoči in tisoči obdeloval- cev zemlje, ki s fizičnim delom pridelajo sa- vinjski hmelj, ki so nosilci proizvodnje od ri- goiuuja do obiranja! Kes da je na prej omenjenem sestanku tov. M. Bobovnik poskušal usmeriti razpravljanje v pravilno smer, vendar je bilo vse zaman. Ko- lektiv, ki je to pot zasedal ob rekordni ude- ležbi, saj jih je bilo več kot tri četrtine, med- tem ko je bilo treba na pr. za izvolitev dele- gata za socialno zakonodajo ustrezno zborova- nje zaradi premajhne udeležbe sklicati kar dva- krat, je razpravljal in odločal sam! Kako dru- gače bi bilo, če bi bili prisotni tudi člani dru- gih kolektivov! Povrnimo se k proslavi 90. obletnice Tabora, ki bo v dneh od 6. do 14, septembra letos v Žalcu! Ce so se pred 90, leti zgrnili v Žalec t.soči in tisoči zavednih Slovencev tedanjega časa, da pregledajo svoj program za razbitje tedanje »ječe narodov«, pokojne Avstrije, ali nc bi bila najdostojnejša proslava tega zgodo- vinskega dogodka v dneh pred glavno proslavg med drugimi prireditvami tudi sklicanje članov vseh sindikalnih podružnic Hmezada, Inštituta, Poslovne zveze in Agroservisa Šempeter na skupno zborovanje? Predmet obravnave na ta- kem zborovanju bi naj bila proučitev vseh so- dobnih vprašanj in sprejetje nalog za prihod- nost, med katerimi naj bi bila tudi spojitev vseh teh sindikalnih podružnic v enotno sindi- kalno podružnico z ustreznimi pododbori! Pro- učil bi se naj globlje petletni perspektivni plan in dolžnosti, ki jih zahteva naš čas od sleher- nega delavca sindikalista! Vsekakor bi tako zborovanje na moč pozdra- vili zlasti savinjski hmeljarji, ki prehajajo od dosedanjega položaja odvisnega obdelovalca zemlje prav zdaj v položaj kvalificiranega de- lavca naše družbe, v kmetijstvu pa celo v po- ložaj visokokvalificiranega. Delavsko samo- upravljanje bi se t«ko v savinjskem hmeljar- stvu na moč razmahnilo in v Savinjski dolini bi se iiova obzorja še močneje odprla. 1. AVGUSTA — ŠTEV. 30 ^MV ^»A« Življenje na naši vasi Letos je hmelj prezgodaj dozorel Menda savinjski hmeljarji še ne pom- nijo, da bi kako leto že v mesecu ju- liju obirali hmelj, kot je to primer v letošnjem letu. Tako so v žalski občini p)onekod že pretekli teden obirali na njivah, kjer je hmelj predčasno dozorel. To predčasno, neenakomerno dozore- vanje hmelja je posledica velike . suše v letošnjem maju. Tako lahko pričakujemo, da bodo v prvih dneh avgusta savinjska hmeljišča (verjetno pa tudi drugod) že p)olna obi- ralcev. Posebno prvorezani nasadi bodo gospodarsko dozoreli že v prvi polovici avgusta. Po osvoboditvi v Savinjski do- lini pred drugo polovico avgusta še nismo obirali hmelja. Spominjajo pa se stari hmeljarji takega primera iz leta 1935, ko so obiralci na lestvah obirali, ker je bilo nekaj hmelja zrelega, nekaj ne. Takih primerov sicer letos ne bo, dejstvo pa je, da je precej hmelja ne- enakomerno dozorelega. Tisti nasadi pa, katere je zadnje deževje našlo v polnem cvetju, pa obetajo letos rekorden pri- delek. To so predvsem hmeljišča na težji zemlji v obrobnih predelih. Sicer pa zai-adi prezgodnjega dozore- vanja hmelja v letošnjem letu ni ix>voda za preplah med hmeljarji. Ljudje se naj pač dobro prepričajo, če je hmelj zrel ali ne — in kjer je zrel, naj ne zavla- čujejo z obiranjem. Toda strokovnj^i v teh dneh ojkh zarjajo hmeljarje na drugo nevarnost. Po tej dolgotrajni suši in vročini lahko v bližnji bodočnosti pričakujemo večjih ploh. V tem primeru naj bodo hmeljarji previdni in naj brezpogojno škropijo proti peronospori, da ne bo istih prime- rov, kot na marsikaterih njivah z rde- čim pajkom, ko so se ljudj.e preveč za- nesli in niso pravočasno, odnosno sploh niso škropili. Rdeči pajk se je v savinj- skih hmeljiščih letošnje leto zato sipet v precejšni meri pojavil, vendar je zdaj prepozno za škropljenje. Obiralci bodo letos več zaslužili Za obiralce hmelja je v Savinjski do- lini letos vsestrainstko dobro preskrblje- no. Predvsem je treba pozdraviti zami- sel, da so letos prd mnogih KZ začeli graditi dostojna prebivališča za obi- ralce. Dobro se spominjamo, da so vse doslej obiralci hmelja ves čas prenoče- vali po raznih sikednjih in senikih in le redki so bili kmetje, ki so svojim obi- ralcem lahko nudili dostojna prenočišča, v stanovanjskih prostorih. Za letos pa so se 2ovnek, Vrb je. Ar j a vas, Šempeter in Latkova vas že odloči- le graditi posebne barake, ki bodo v hmeljski sezoni služile obiralcem za do- stojna prenočišča, pozimi pa jih bodo zadruge uporabile kot skladišča in ga- raže. Poslovna zveza Žalec je za gradnjo teh stanovanj predvidela kar lep zne- sek. Te dni v omenjenih krajih s pospe- šeno hitrostjo gradijo te barake in po vsej verjetnosti bodo letos že služile svo- jemu namenu. Na sliki vidimo gradnjo takih barak za KZ Založe v Šempetru. Gradnja bo v prihodnjih dneh zaključena, saj ureju- jejo te dni že notranje prostore. V bara- kah ^bo na etažnih posteljah prostora vsaj za 160 hmeljskih obiralcev. Grad- bena dela izvaja celjski »Gradiš«. Tudi glede cen za obiranje se letos hmelj ski obiralci ne bodo mogli prito- ževati, saj so od lanskih pri škafu vsaj za 10 dinarjev višje. Pri hrani bodo obi- ralci dobili za škaf obranega hmelja 45 din, brez hrane pa 55 dinarjev. Vsi obi- ralci bodo morali letos imeti tudi enot- ne škafe za obiranje hmelja, katere je izdelala Tovarna emajlirane posode v Celju in katefe so KZ že naročile. BETONSKE KONSTRUKCIJE NISO PRIMERNE ZA TEŽJE HMELJSKE NASADE O tem so se nedavno prepričali na državnem posestvu v Vrbju, ko so na dan 25. julija našli zjutraj žičnico na dvoheiktarskem kompleksu triletnega hmeljskega nasada zrušeno na tleh. Skoda je tembolj občutna (cenijo jo na kake 3 milijone), ker je to bil najboljši hmelj ski nasad v žalski okolici. To je bila prva poskusna žičnica 3-letnega na- sada v hmelj skem rajonu, pri kateri so bili postavljeni stebri iz prednapetega betona. Poizkus z neelastično žico in s stebri iz prednapetega betona se v tem primeru ni obnesel, vsaj za 3-letni na- sad je bila to prelahka opora. Kljub temu, da je državno posestvo Vrbje z zrušitvijo te žičnice utrpelo ne- malo škodo, je ta primer za hmelj sko proizvodnjo dobra šola, ki daje izkušnje, da betonske konstrukcije le niso primer- ne za težje hmelj ske nasade. Posestvo se je p>otrudilo, da je že ta- koj naslednji dan dvignilo hmeljske rastline na žično oporo, odnosno na hmeljevke. Posestvu so z velikim razu- mevanjem .priskočili na pomoč vodna skupnost in hmeljarska šola ter vse so- sedne zadruge, ki so dale na razpolago delavce in hmeljevke. Se nekaj dni in v naših hmeljiščih bo spet vse živo. Kot vsaiko leto, ibodo tudi letos iz vseh strani prihajali obiralci. Vlaki bodo natrpani pojočih deklet, ki bodo prihajala s praznimi in odhajala s polnimi košarami pestrih s^minkov iz doline priznanega goldinga. Savinjska dolina pa svoje redne, dol- goletne goste pričakuje v prazničnem razpoloženju. —ž: Skupina obtožencev Elektro-radio centra prejela pravično kazen Pri preko en teden trajajoči razpravi v prvi polovici meseca julija, ki je bila pred Okrožnim sodiščem v Celju, so se zaradi vrste kaznivih dejanj znašli na zatožni klopi: nekdanji direktor trgov- skega podjetja »Elektro- radio center«, Franc Zagorc, bivši poslovodja istega podjetja, Martin Korošec, računovod- kinja Olga Kerčak, knjigovodkinja Vida Ropotar ter soobtoženi Marjan Železni- kar, Mihael Velenšek, Ferdo Zgomba, Boris Pšeničnik, Djuro Postružin, Franc Žumer, Rafael 2muc in Ivan Marguš. Obtožnica jim je očitala skupno 51 kaznivih dejanj — med njimi velike poneverbe, izstavljanje lažnih listin, ne- dovoljeno trgovanje, dajanje in spreje- manje podkupnin, zlorabe uradnih po- ložajev, nezakonito poslovanje in zvi- šanje cen z namenom, da bi prikrili ostale primanjkljaje. Najprej sta bila zaslišana bivši direk- tor Franc Zagorc in fvoslovodja, Martin Korošec. Oba sta skraja odločno zani- kala, da bi si prisvojila blago iz zalog podjetja Elektro-radio centra in ga po- sredovala privatnim strankam po zni- žanih cenah. Zanikala sta tudi ostala kazniva dejanja, ki jim jih je očitala ob- tožnica (razen kaznivega dejanja nedo- voljene trgovine). Že kar prvi del obravnave je odkril vrsto negativnih pojavov, ki mečejo sla- bo luč ne samo na i>odjetje Elektro-radio center, temveč na našo trgovino sploh. Najrazličnejši negativni pojavi v naših podjetjih niso osamljeni in opozarjajo na večjo budnost pristojnih organov, predvsem delavskih svetov. Tudi ostali obtoženci so le delno pri- znavali kazniva dejanja v smislu ob- tožnice in jih skušali na vse načine omiljevati. Vendar je bilo dokaznega gradiva dovolj, mnogoštevilne zaslišane priče pa so tudi odkrile marsikatere pomembnosti, ki so potrdile krivdo ob- tožencev in so končno le-ti p>od težo do- kazov klonili. Po zaključeni i-azpravi (zastopnik jav- nega tožilca je še spremenil nekatere točke obtožnice), je senat Okrožnega sodišča izrekel obsodibo nad obtoženci trgovskega podjetja Elektro-radio cen- tra. v nabito polni razpravni dvorani (ki je vse prej kot primerna za tako obširne razprave!) so bili po polurnem branju obtožbe in obrazložitve sodbe obsojeni: obtoženi trgovski pomočnik Martin Korošec na 5 let in 2 meseca strogega zapora, bivši direktor Elektro- radio centra, Zagorc Franc na 4 leta in 3 mesece strogega zapora, računovod- kinja podjetja Olga Kerčak na 9 mese- cev zapora, privatni elektroinštalater Marijan Zeleznikar na 1 leto in 4 mesece strogega zapora, privatni elektroinštala- ter Mihael Velenšek na 1 leto in 6 me- secev strogega zapora. Na manjše zapor- ne kazni so bili obsojeni: Ferdo Zgomba na 5 mesecev zapora, Boris Pšeničnik na 3 mesece in 15 dni zapora, Ivan Mar- guš na en mesec zapora. Na manjše za- porne kazni so bili obsojeni še Djuro Postružin, Rafael Žmuc. Izvršitev kazni se je odložila Vidi Ropotar za dobo treh let, Borisu Pšeničniku za dobo 2 let, Ivanu Margušu in Francu Žumerju pa za dobo enega leta. Državnemu posestvu Vrbje so v nesreči takoj priskočile na pomoč Hmeljarska šola, vodna skupnost in sosedne zadruge, tako da so že v dveh dneh nesrečo vsaj omilili. Kooperacijo v konjiški občini v konjiški kmetijski zadrugi je nekaj kmetov, ki so v letošnjem letu kot ko- operanti začeli sodelovati z zadrugo. Med temi je tudi kmet Vinko Potnik iz Gabrovelj. Vsa bližnja okolica ga po- zna kot dobrega in naprednega kmeta. Razen poljedelstva se bavi še z živino- rejo zlasti z vzgojo mladih bikcev in telic. Prvi začetki njegovega sodelovanja z 2:adrugo segajo že daleč nazaj, bolj kon- kretno pa je s KZ začel sodelovati lan- sko jesen, ko so pričeli v vsej konjiški okolici delati na tem, da se posadi čim več hmelja. Tov. Potnik je bil med prvi- mi, ki so to misel podprli. Pridobil je še dva soseda, ki imata njive poleg nje- govih. Skupaj so jih zorali, odstranili vmesne ozare in nastala je njivska paa-- cela v skupni velikosti 120 arov. To je bil prvi začetek, delali pa so po na- vodilih in nasvetih strokovnjakov kme- tij sike zadruge in poslovne zveze. Da se kmetje v tej okolici za hme- ljarstvo zanimajo priča dejstvo, da so razen teh treh (Potnik, Kumer in Žele- zinger) letos ob sodelovanju zadruge še nekateri drugi posadili hmelj, od teh eden kar cel hektar. Sicer so to šele prvi začetki sodelovanja kmetov z za- drugo, vendar pa kažejo, da se bo ta oblika lahko še močno razvida. Kombajn je res odlično stvor Pretekli teden vam je morda ušla drobna vest, da je letos nabavljeni kom- bajn v konjiški občini noč in dan na žitnih poljih. Zmagala nas je radovednost, pa smo ga poiskali, ko je ravno lomastil po dvohektarski njivi s pšenico na držav- nem posestvu. Medtem ko je žel, mlatil, čistil in stiskal' slamo, se je na cesti ob njivi ustavljalo mnogo ljudi. Nekateri so šli na njivo, pretipali omlatene klase. Naj so bili še tako kritični, kombajn mlati mnogo bolje od vsake mlatilnice. Sli so po strnišču. Kombajn žanje čisto, čeprav je pšenica sem in tja polegla. Odvezali smo vrečo z omlatenim žitom. Žito je bilo čisto brez vsakega drobca plev. Le nekaj kombajn ne zmore. Ne naredi vam »skopa«. Pa kaj zato. Kdo se še danes ogreva za slamnato streho. Kombajn, ki ga je kupila .poslovna zveza, je res ves čas na njivah. Dobili so ga nekaj dni prepozno, nekaj dni pa je deževalo, drugače bi ta rdeči zmaj a mora biti žito zrelo. Nekaj tehničnih p>odatkov? Prav. Kombajn, manjšega tipa, ki je za naše prilike kot nalašč, žene motor »Volk- wagna«. Porabo goriva ima malo. Kot rečeno žanje, mlati, čisti, veže slamo v bale. Za en hektar žitnega polja porabi 4 ure. Strežeta mu dva človeka. Tako p>ovršino bi tri žanjice žele tri dni po deset ur. Kje so potem vezači, kje spra- vilo, kje mlačev, kje čiščenje. Pri žetvi in celotni operaciji prištedi kom- bajn okoli 10 % žita, ki bi pri starem načinu spravila šlo gotovo v izgubo. Ta razlika skoraj pomeni ceno, ki jo kmet plača za uslugo. Ljudje so se zbirali ob cesti. Zvedel sem za dogodek, ko je prve dni trak- torist peljal kombain mimo njiv, na katerih so žanjice pripoignjenih hrbtov vihtele srpe. Za šalo je zapeljal na nji- vo, da bi jim malo pomagal. Ko je požel prvo red, so žanjice zmetale srpe po tleh in izjavile, da se jih ne pritaknejo več. Kmet je rade volje plačal, trakto- rist pa je mimogrede požel in omlatil. Le za vreče so bili baje v zadregi. Star možak je slonel na plotu pred hišo in zmajeval z glavo. Ko je bil še mlad, so mlatili na cepce. Med prvo sve^ tovno vojno je v Rumuniji videl, da so žito kosili in se mu je čudno zdelo. Zdaj pa takle rdeč nestvor ... Kombajn je res odlična stvar ... C. k. žena*dom*družina*žena*dom*družina Industrijsko obdelana živila DA BI BIL NAŠIM GOSPODINJAM SKRAJŠAN CAS KUHANJA V zadnji številki »Sodobnega gospo- dinjstva« naletimo poleg drugih korist- nih člankov tudi na sestavek »Indu- strijsko obdelana živila skrajšajo čas kuhanja«, ki bo gotovo tudi pri naših gospodinjah vzbudil mnogo zanimanja. Spričo dejstva, da je Celje industrijsko m^to, ki zaposluje veliko število žena, ki nimajo mnogo časa za pripravo je- dil, bi trgovino s končnimi ali poliz- delki Celjanke z velikim veseljem po- zdravile. Po vseh naših mestih in industrijskih središčih se vedno češče pojavljajo želje, da bi nam nudila živilska indu- strija čim več takih živil, ki so popol- noma ali pa vsaj deloma pripravljena za kuhanje. Gospodinje bi si s taldmi živili močno skrajšale čas, ki ga sicer porabijo za pripravljanje vsakodnevne prehrane. Pri nas imamo zadnje čase že lepo izbiro raznih mesnih, jušnih in drugih konserv, pa tudi testenin. Gospo- dinje, ki se jih poslužujejo, vedo, ko- liko časa si prihranijo, ko jim ni treba letati za mesom, zelenjavo in ko se jim ni treba muditi s pripravljanjem re- zancev. Seveda je tu vprašanje kva- litete. Pri rezancih na primer, si go- spodinje žele, da bi vsebovali večjo količino jajc, ker bi bili s tem izdat- nejši. Glede jušnih konzerv pa imajo pripomniti, da so še vedno preslane, preveč poprane in zato neprimerne za stare ljudi, otroke in bolnike. Naše gospodinje pa si ne žele samo končnih, ampak tudi polizdelkov. Pri tem gre za kaj preproste stvari. Velika pomoč bi bila na primer, če bi gospo- dinja — zaposlena žena lahko iz službe grede kupila kuhano kislo zelje ali re- po, kuhane vampe ali pljuča, fižol, rdeJo peso itd. S tem bi bil čas pri- pravo kosila bistveno skrajšan in obo- gatile bi jedilnike s takimi jedili, ki sicer zaradi pomanjkanja časa pridejo le redko na mizo. Naša prehrana bi se na ta način tudi pocenila, saj vemo, kolikokrat je gospodinja primorana pripraviti zaradi pomanjkanja časa na hitro *taka jedila, ki so navadno draga (jajca, zrezki, jetrca in podobno). Nekateri imajo pomisleke, da pri nas še nimamo dovolj urejenih higienskih pogojev za tako prodajo v trgovinah. To pa vselej le ne drži. Pomislimo sa- mo, da prodajajo n. pr. delikatesne trgovine celo vrsto občutljivih in hitro pokvarljivih živil, ki so včasih tudi odprta (paštete, razne solate, sir, tla- čenke in drugo). Ce lahko ostanejo ta živila nepokvarjena, bi ostal prav tako tudi fižol, vampi, kislo zelje in še kaj. Treba je le začeti — in treba je predvsem iniciative s strani žena sa- mih — in videli bomo, koliko hvaležnih odjemalcev bo imela vsaka taka trgo- vina. aii so morski psi nevarni? Pripovedke o morskih pseh, ki žrejo ljudi, se vsako leto v poletnih mesecih uvrščajo v repertoar vsakodnevnih raz- govorov ljudi, ki so se odločili, da pre- živijo letni dopust na morski obali. Že od pamtiveka so se o morskih pseh ši- rile najgrozovitejše pripovedke, toda statistike so potrdile, da je v zadnjih 100 letih umrlo več ljudi od strele, kot pa od morskih psov.. In vendar se okrog strele ne suče toliko panične diskusije kot okrog morskih psov. Predvsem je treba vedeti, da živi v morju nekoliko desetin rib, ki spadajo v družino morskih psov, toda so samo nekateri nevarni za človeka. Takoime- novane raže, igluni in sabljarke niso prav nič nevaime človeku, prav tako tudi ne morska mačka. Nes,pomo pa je, da so plavi dn pegasti morski psi, ki pri- hajajo za večjimi oceanskimi ladjami na naš Jadran, vsekakor nevarni. Morski psi živijo v vseh morjih. Edini predel, kjer jih do danes še niso opazili, je Antarktik. Ugotovljeno je tudi, da so morski psii iz južnih in tci>lejših morij mnogo nevarnejši od onih, ki jih sire- čamo v hladnejših morjih. Znanstveniki ugotavljajo, da temperatura morske vo- de sploh vpliva na krvoželjnost rib, ki se sicer v pretežni večini hranijo z odpadki hrane, majhnimi ribami in mrt- vimi živalmi, ki jih najdejo v morju. To F>omenii, da morski i>si vršijo v mor- jih tudi važno vlogo sanitaimega organa. Razni znanstveniki ugotavljajo, da morski psi v južnih in toplejših morjih raje napadejo belce kot črnce. Ugotov- ljeno je tudi, da psi na veliko daljavo vonjajo kri ela svoje pilote in mornarje z neko snovjo, ki v morski vodi nevtralizira vonj krvi. Mnogi potapljači tudi zatrjujejo, da krik preplaši morskega psa in se rad umakne, če se je približal močno kriče- čemu človeku. V toku zadnjih 160 let so v Avstraliji zabeležili 260 napadov morskih i>sov na ljudi, med temi je bilo 100 smrtnih. Zanimivo pri tem pa je dejstvo, da je v tem primeru od mnogo- številnih potapljačev-iskalcev morskih biserov nastradalo vsega samo 5 ljudi. Iz tega sledi, da so ljudje, ki imajo ma- ske ali morska očala v mnogo manjši nevarnosti pred morskimi psi kot oni, ki tega nimajo. To potrjujejo tudi po- datki o podvodnih ribolovcih, katerih je danes v svetu že nekaj stotisoč. vendar je odstotek smrtnih žrtev pri teh ljudeh neverjetno majhen (niti 1 %). N^alje je statistično ugotovljeno, da se je z morskimi psi srečalo največ tistih ljudi, ki so zašli v morsko .globino preko 50 metrov. Kako bi potemtakem pojasnili toliko primerov, da so morski psi, — tudi v našem Jadramu, — požrli ljudi? Pred- vsem je v malo primerih ipovsem zane- sljivo ugotovljeno, da so bili ti ljudje res žrtve morskih psov. Po vsej verjet- nosti tudi mnoge utopljence pripišemo enostavno nai>adu morskega psa. Kot vsako leto, je tudi letos naša obala v teh dneh polna kopalcev. Mnogi od njih si skoraj ne upajo v morje in trepečejo, da jih bo zdaj zdaj zgrabil morski pes. Morda bi zanje iz gornjih vrstic izvlekli tale zaključek: ne bi mogli trditi, da morski psi niso nevarni, toda nevarnosti boste prav gotovo iz- begnili, če se ne iboste kopali v morski glob'ni nad 50 metrov. Za vsak primer pa si le nabavite tudi podvodno masko. Tako boste vsaj v.deli, da se vam pri- bližuje morski i>es in boste pravočasno pobegnili. FOTO MED BRIGADIRJI Nekaka smola se nas drži, da pri- demo med naše brigadirje ravno takrat, ko se pravzaprav že odprav- ljajo domov. Sicer pa to ni nič na- pačnega, kajti takrat jih zatečete v vzdušju, ki vas prevzame. Delo in tovarištvo naredi iz njih velike družine, zato v tistih dneh oklevajo med željo po snidenju z domačimi in med trpkim občutkom skorajšnje- ga slovesa. Celjska srednješolska brigada »Cvetke Jerinove« je doživela naš obisk ravno v času, ko so mladi brigadirji odložili svoje orodje in utrujeni posedli na nasip. Fant (na koncu reportaže) je moral presneto zamahovati s krampom, kajtj. za po- čitek si je izbral toporišča lopat. Potem so brigadirji odšli v tabori- šče. Ce bi ne vedel kam sem prišel, bi imel vtis da sem pri tabornikih. Lični šotori v hrastovem gozdičku ... Ob vhodu vas pozdravi takle celjski grb, ki so ga napravili iz lesa, da bi bilo vse v stilu. Šotora deklet sta v sredini lepo zastražena z dvema vrstama fantovskih šotorov. Pod šotori pa so pogradi v nadstropje in ' red, s kakršnim bi bil zadovoljen tudi natančen oficir v armadi. Okoli šotorov pa gredice, s peskom p'~-'ute poti, klopice iz drevesnih debel, sredi taborišča jambor za zastavo, na njem pritrjena polica z radiom. Odmor do kosila brigadirji izra- bijo za počitek, nekateri pa pišejo domačim, kajti pisati pomeni, dobiti pošto — ta pa je zelo zaželena. Iz te brigade, ne smemo pozabiti, da je že dvakrat udarna, je »foto« poromal najprej v brigado »Tončke Cečeve«, ki je tisti čas štela zadnje dni, svojega dvomesečnega dela na avtocesti. Našli smo jih v useku, pol- nem trdega kamenja, kako se trdo- vratno borijo z oviro — hribom, ki se mora umakniti bodoči cesti. Ne- kaj minutni počitek jim je prav pri- šel, da so se mišice odpočile in da so napolnili želodce, kajti prazna vreča ne stoji pokoncu. Ta brigada je bila že trikrat proglašena za udar- no, dvakrat pa pohvaljena, toda za- trdo verjamejo, da se v Celje vrnejo ■štirikrat udarni. V naselju, kjer ži- vijo, vlada sloga. Sodelujejo pri pri- reditvah, športnih nastopih. Zvedeli smo, da običajno presegajo normo za G8 odstotkov. V brigadi je predvsem delavska mladina iz kolektivov celj- skega okraja. Poleg prve celjske bri- gade, ki je delala v dosti težjih po- gojih, jc to najboljša brigada, kar jih je iz Celja odšlo na to veliko akcijo, čeprav je v njej, ko v večini slovenskih brigad nad tretjino pri- padnikov šibkejšega spola. V tej bri- gadi imajo tudi dva odlična športni- ka, ki sta na brigadirski »olimpijadi« odnesla lepo mesto. Cizej Berta iz Žalca je bila pri skoku v višino druga, v daljino pa tretja. Folakovič iz Cinkarne pa je bil v hitri hoji prvi, v biciklistični dirki pa drugi. Cas med brigadirji hitro poteče. Mimogrede mine dan. Kakor je hitro potekel obisk, je hitro zmanjkalo v aparatu filma, meni pa pro- stora za pisanje, čeprav bi lahko napisal o njih še veliko več. -ju Gpodnjo sodnega poslopja neodložljiva Na skupni seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev so te dni ljudski od- borniki razpravljali tudi o gradnji no- vega sodnega poslopja v Celju. Pred- lagana je bila lokacija v Jetniški ulici. Noben urad v Celju ne dela v tako težkih pogojih kot sodišče. Ne samo pri- zadetim, ki le še s kleno voljo lahko vztrajajo v takih prostorih — vsem državljanom je danes jasno, da pod takšnimi pogoji sodišče ne more delati. Delo že leta zastaja, v kupe se grma- dijo tudi taki sodni akti, ki zahtevajo takojšnje rešitve. Načrti za predvideno sodno palačo pa se vlečejo v nedogled. Pa četudi bi bili načrti že v Celju, bi bila realizacija nemogoča, saj je težko verjeti, da bi naše mesto in okraj zmo- gla tako visoke investicije (približno 200 milijonov dinarjev). Stavba v Jetni- ški ulici bi bila mnogo cenejša — raču- najo na kakih 35 milijonov. V primeru da bi Celje v poznejših letih le prišlo do sodne palače, pa bi se stavba v Jetni- ški ulici še vedno lahko uporabila v ka- koršnekoli druge namene. (Na to bosta tudi gledala investitor in graditelj.) Ljudski odborniki — pa tudi strokov- njaki — so bili mnenja, da tudi v urba- nističnem oziru Celje ne bo hudo gre- šilo, če bo sodišče postavilo na ta pro- stor. Zal urbanističnega načrta mesta Celja še vedno nimamo in ga spričo ta- ko pereče nuje po gradnji novega sod- nega poslopja tudi čakati ne moremo. Sicer pa je lokacijo v Jetniški ulici na- čelno odobrila tudi lokacijska komisija v Celju. Lokacija v Jetniški ulici bi odgovar- jala žc tudi zato, ker bi bila nova stav- ba neposredno povezana s »Starim pi- skrom« in ne bi bilo treba kaznjencev voditi na sodišče skozi mesto, kot je to zdaj primer. Stavba pa tudi ne bo kazila estetskega izgleda mesta, ker ne bo to nikakšen provizorij — kot so domnevali nekateri — ampak lepa, sodobna stavba. Razume pa se, da bo to za naše sodišče le začasna rešitev, dokler Celje ne bo gospodarsko tako močno, da bi gradilo sodno palačo, kot smo si jo zamislili pred nekaj leti. Nujnost te gradnje je bila obrazložena in dokazana, zato so ljudski odborniki (2 člana sta se vzdržala glasovanja) gla- sovali za realizacijo tega predloga. Z gradnjo bodo verjetno začeli že v prihod- njem mesecu, tako da bo poslopje letos vsaj pod streho, spomladi prihodnjega leta pa zna že služiti svojemu namenu. Pred gradnjo novega sodnega posloi>- ja bodo v Jetniški ulici podrli nekaj ma- lih hišic, ki ne spadajo v to mestno sre- dišče in že dolgo kričijo ik) odstranitvi. Pionirski liišni sveti se uveljavljajo Danes že po vseh naših šolah obsta- jajo pionirski odredi, ki delujejo v raz- ličnih krožkih. Delo koordinira in vodi občinska ponirska komisija. Naši najmlajši pa nočejo zaostajati za pionirji in so se vrstoma začeli samo- iniciativno organizirati pod različnimi nazivi, kot »Mali hišni svet«, »Otroški hišni svet« itd. Vedno češče se zadnje čase tudi sliši, da ta mladina pod okri- ljem hišnih svetov prireja razne pri- reditve. Tako smo nedavno v našem časopisu čitali o prisrčni prireditvi pio- nirskega hišnega sveta v Zidanškovi ulici. Tudi pionirčki s Titovega trga so se nedavno že uveljavili, ko so za praz- nik dneva vstaje pripravili svojim sta- novalcem prijetno presenečenje. Dan pred nastopom so na vse 3 vhode hiš št. 6, 7 in 8 razobesili vabila s posebno pripombo, da naj odrasli ne gledajo predstave z balkonov ali pri oknih, tem- več naj' pridejo na dvorišče. Res so ob štirih popoldne domala vsi stanovalci treh hiš prišli k predstavi na dvorišče, kjer so jih otroci razveselili s prisrčnim programom. Prebivalci so bili nad otro- škim izvajanjem tako navdušeni, da so prizadevne pionirje ob zaključku po- gostili s pecivom in slaščicami. To ]e mladino še bolj navdušilo in zdaj ima- jo na dvorišču stalne »konference«, na katerih »razpravljajo« o bodočem no- vem programu. Tudi v njihovo blagaj- no je nekaj kanilo, kar pa so takoj varno spravili v celjsko hranilnico. Zelo razveseljivo je dejstvo, da se za pionirsko delo zelo zanimajo prebivalci naselij in pionirje tudi podpirajo s ko- ristnimi nasveti, da jih tako posredno vzgajajo za poznejše organizirano delo, istočasno pa jih tudi odvračajo od ulice. Občinska pionirska komisija želi, da bi se predstavniki teh pionirskih te- renskih organizacij zaradi boljšega pre- gleda tesneje povezali z občinskim pio- nirskim svetom. Mladi zadružniki iz Lisičnega so užaljeni Pred dnevi je aktiv mladih zadruž- nikov Lesično organiziral poučno eks- kurzijo po raznih državnih posestvih, vendar se je izleta udeležilo le nekaj mladincev. Toda vsa mladina, ki živi v zakotnem kraju Kozjanske, si želi takih izletov. Ker je bil ta aktiv mladih zadružni- kov med letom zelo delaven, mu je KZ oskrbela brezplačen prevoz na ekskur- ziji. Zal pa se tega izleta niso vsi ude- ležili, ker jih skoraj polovica ni bila obveščenih. Na izlet so šli le tisti, ki stanujejo v bližini zadruge, medtem ko so oddaljenejši ostali doma. Tako tudi predsednik in blagajnik Aktiva mla- dih zadružnikov, ki sta bolj oddaljena od sedeža zadruge, nista bila obveščena o ekskurziji. Čudno je to, da kadar je blilo treba priti * na kak sestanek v Kozje, ki je oddaljeno 8 km, pristojnim ni bilo predaleč za obvestilo. Topot so bili prizadeti celo tisti, ki so bili v ne- posrednem stiku z aktivom, saj tudi nje niso obvestili o izletu. Menimo, da je bila ekskurzija za vse — za revne kot za bogate. — Zato ne bi smeli delati razlik. Tudi deklice iz Lesičnega se pritožujejo, češ, za krom- pir okopavati so nas našli, za izlet pa nam niso povedali. Prizadeti mladi zadružiiki iz Lesič- nega so užaljeni nad takim zapostav- ljanje in upravičeno obsojajo organi- zatorja tega izleta. Prizadeti CELJSKI TRG V TEM TEDNU Zadnji teden so bile celjske gospodinje pri- jetno presenečene, ko so stopile na celjski trg. Cene živilom, predvsem povrtnini in zelenjavi so kar čez noč izdatno padle. To lahko pred- vsem zapišemo za socialistični sektor, ki je zbil cene tudi pri zasebnih prodajalcih. Zal pa potrošniki še ne moremo biti zado- voljni s ceno sadja, ki je razen manj kvalitet- nih jabolk še vse previsoka. Sadja smo prav zaprav letos že zgodaj imeli dovolj na trgu, toda neopazno so šle mimo nas breskve in ma- relice, tako da si gospodinje niso mogle letos pripraviti tovrstnih kompotov in marmelade. Vse preredko- imamo na celjskem živilskem trgu tudi ribe, po katerih je veliko povpraše- vanje. Prav tako so redkost na celjskem trgu tudi piščanci, ki smo jih druga leta v tem času imeli na pretek. Cene živilom v tem tednu so bile naslednje: (cene v oklepaju veljalo za državni sektor) Fižol v stročju 56-80 (60), solata 60-100 (60), krompir novi 25 (25), krompir stari 21, cvetača 30-40 (30-40), ohrovt 30-40 (30-40), čebula 50-8« (5»-68), česen 150 (80-100), zelje 30 (20 do 30), kumare 40 (30-40), peteršilj 60-100 (60 do 89), korenček 40 (40), paprika (90—100), pa- radižnik (60-64), rdeča pesa 40-50 (40), koleraba 40, redkev 20, špinača 100—150, hruške 30—70, (42-50), slive ringlo 70 (70), češnje 50-70, bre- skve 130 (120), jabolka 25-50 (25-35), piščanci 150-458, kokoši 400-700, jajca 15-17 (15), med 400, fige sveže (50), borovnice 60—10« (60), li- mone (270), rozine (44), češplje suhe (280), mleko 36, skuta 160, smetana 240, gibanj O prebivalstva v času od 19. do 26. julija 1958 je bilo roje- nih 28 dečkov in 30 deklic. Poročili so se: Ferdinand Stopar, rudar in_ Štefanija Lemič, bol. strežnica, oba iz Pečovnika; Ciril Kroflič, železostrugar in Marija Arh, uslužbenka, oba iz Celja; Franc Antologa, posestnik in Miro- slava Toman, blagajničarka, oba iz Celja; Fer- dinand Voga, šofer in Ana Božnik, delavka, oba iz Celja; Viljem Poznik, kovinostrugar in Ana Brezovnik, bolničarka, oba iz Celja; Sta- nislav Potočnik, trgovski pomočnik iz Topolšice in Frančiška Grušovnik, trg. poslovodkinja, iz Šoštanja. Umrli: Ivan Leban, rudar iz Celja, star 58 let; Ana Berdnik, gospodinja iz Pongraca, stara 64 let; Lucija Centrih, gospodinja iz Arje vasi, stara 69 let; Franc Jug, kmet iz Lesičnega, star 49 let; Ivan Ratnik, poljski delavec iz Arje vasi, star 27 let; Martia Krajnc, posestnik iz Celja, star 85 let. kronika nesreč 8-letna Heelna Planinšek iz Teharja je hodila po železniški tračnici. Padla je in si težje po- škodovala nogo. 9-letna Darinka Lazar, doma iz Maribora, je padla in si zlomila nogo. Pri skakanju v Savinjo si je poškodoval glavo Ferdo Haler iz Štor. S kolesom je padel Ivan Rotar iz Lopate. Pre- tresel si je možgane. — Tudi dijakinja Marija Vovk Iz Pilštanja si je pri padcu pretresla možgane. Pri padcu si je zlomil roko Ferdo Savski iz Ostrožnega. J. R. 'iz Zavodne je iz neznanega vzroka spila večjo količino lizola. Nezavestno so prepeljali v bolnišnico, 9-letni Franc Končnik iz Pirešice si je s se- kiro odsekal dva prsta na roki. Pri padcu s kozolca si je pretresel možgane 12-letni Marijan Korun iz omilskega. Notranje poškodbe je dobil pri padcu z zi- darskega odrp. Ivan Vasle iz Šempetra. Pri padcu si je poškodoval rebra Stanko Ko- lenik iz Pečovnika. Ferdo Pepelnik iz Šempetra je padel in si zlomil nogo. Pri padcu s kozolca si je poškodoval tilnik Franc Jug iz Trebinjšce pri Lesičnem. Z injekcijo strupa je na Dobrni poskušala sa- momor M. T. iz Dobrne. Prepeljali so jo v bol- nišnico. Pri padcu s kolesom so se poškodovali: Vera Kompan iz Celja, dobila je poškodbo na glavi; Olga Hrček iz Krtnice pri Podplatu je dobila pretres možganov in notranje poškodbe; Ivan Cater iz Pečovnika je dobil pretres možganov; resne poškodbe na glavi in pretres možganov je dobil Ignac Kobale 'iz Zič; Ivan Koprivnik iz Socke pa si je poškodoval glavo. S koso je bila po neprevidnosti poškodovana na nogi 6-letna Lenka Žagar iz Lok pri Mo- zirju. Mlatilni stroj je odtrgal roko pod laktom 14-letnemu Štefanu Goležu iz Zgornjega Tinske- ga pri Zusmu. Pri eksploziji smodnika je dobil težje opekli- ne po telesu Alojz Ahtik iz Traovelj. Stanoičfijska skupnost NE MORE BITI PODREJENA NITI OBClNI, NITI SVETU ZA STANOVANJSKE ZADEVE Večmesečno delo pri oblikova- nju stanovanjskih skupnosti v po- sameznih občinah je dalo že mno- go dragocenih izkušenj, vendar so še primeri, da ljudje ne razumejo prav vsebine stanovanjskih skup- nosti. Razumljivo je, da bodo ob- like in delo posameznih stano- vanjskih skupnosti zelo različne, zato. ne moremo snovati vseh skuprwsti po istem vzorcu. Pri tem pa se vendarle ne moremo izogniti nekaterim osnovnim skupnim načelom. NOVE STANOVANJSKE SKUPNOSTI SE BISTVENO RAZLIKUJEJO OD STARIH V nekaterih občinah ne ločijo bistva nove stanovanjske skup- nosti od stare. Stare stanovanjske skupnosti so ponekod dobro de- lale, so pomagale hišnim svetom vzdrževati stanovanjski sklad. V sklopu takih stanovanjskih skup- nosti je bilo ustanovljenih tudi več servisov, ki so poceni in uspe- šno opravljali razna obrtna dela. Takih servisov tudi v novi sta- novanjski skupnosti ne bi kazalo zanemarjati, vendar tu ne bi sme- li iti v tako širino, da bi stano- vanjski skupnosti dodajali še vr- sto težjih nalog s področja ko- munale. Tako razširjenje dejav- nosti preko stanovanjske skup- nosti nima nič skupnega z novo stanovanjsko skupnostjo. Stano- vanjski skupnosti ne bi smeli na- prtiti tako odgovornih nolog, kot je na primer gradnja stanovanj, skrb za kanalizacijo, popravilo cest itd., ker so to naloge, za ka- tere bi moral skrbeti občinski ljudski odbor oziroma za to iz- voljeni sveti pri občinah. Vseka- kor pa bo koristen nadzor stano- vanjskih skupnonti nad izvaja- njem teh komunalnih programov. Dobro je treba premisliti, če se morda v tem ne bi skrivala skrita težnja občine, da naj stanovanj- ska skupnost rešuje tudi tiste na- loge, ki jih ni mogoče prištevati med neposredno skrb da združino. NOVE STANOVANJSKE SKUPNOSTI MORAJO SKR- BETI PREDVSEM ZA DRU- ŽINO Prav gotovo se bodo oziroma se že pojavljajo primeri, da je do- sedanja stanovanjska uprava ne- kako prevzela vodstvo stanovanj- skih skupnosti. Nič čudnega ne bi bilo, če bi v takih primerih izbijale ugotovitve, da je stano- vanjska skupnost nekak organ občine, se pravi, da je podrejena upravnemu aparatu občine. Tak- šne ugotovitve bi lahko omajale rast stanovanjskih skupnosti. Nova stanovanjska skupnost ne more biti nikakšna podružnica komunalne dejavnosti pri občini, niti je komurkoli podrejena! Medtem ko so stare stanovanj- ske skupnosti skrbele predvsem samo za hiše, morajo nove stano- vanjske skupnosti skrbeti v prvi vrsti za človeka in družino. Pre- prosto hi lahko dejali, da je nova stanovanjska skupnost samo- upravni organ, ki bo usmerjal življenje državljanov na določe- nem področju, organ, ki bo delal na osnovi določenih pravic in dol- žnosti povsem samostojno ter bo na osnovi predlogov državljanov zadovoljeval potrebe vsakdanjega življenja v družini. DRUŽBENO UDEJSTVOVA- NJE IN SODELOVANJE V STANOVANJSKIH SKUPNO- STIH JE POMEMBNA OSNO- VA ZA IZBOLJŠANJE ŽIV- LJENJSKE RAVNI Pri ustanavljanju stanovanj- skih skupnosti bomo morali po- sebno upoštevati težnje in potre- be prebivalcev na določenem pod- ročju. Skupnosti se ne bodo smele zanašati na sugestije in predpiso- vanje programov z vrha navzdol, temveč bi morale pri državljanih vzbujati zavest, da je družbeno udejstvovanje v stanovanjskih skupnostih osnova za izboljšanje življenjskega standarda. Cim bolj bodo državljani sodelovali in so- odločali v svoji stanovanjski skupnosti, tem prej bodo na nji- hovem področju rešeni najbolj pereči problemi. Trgovsko in iproizvoduo i}K>djetje »ŽITAR-MLINAR« CELJE Kocbekova ulica — Telefoai 26-72 kupi dobro ohranjen traktor z dvema prikolicama 1. AVGUSTA — STEV. 30 Šport * šport ^ šport • šport * šport Triumf celjskih atletov in atletinj NAZDRŽAVNEM prvenstvu m Kladivar je osvojil 7 državnih prvenstev. — No- va državna rekorda Brodnika in Šikovčeve. — Republiška rekorda Važiča in švedske štafete. — Potniki za Stoekholm. Bil sem očividec XIV. atletskega prvenstva Jugoslavije za posameznike, tridnevnega na- pornega tekmovanja na stadionu Crvene zvezde v Beogradu. Na startu so bili vsi najboljši ju- goslovanski atleti in atletinje, med njimi tudi 17-članska ekipa celjskega Kladivarja. Celjani so tokrat odločno posegli v borbo za najvišje lovorike — naslove državnih prvakov. BESEDA O NOVIH PRVAKIH Kar začnimo pri Stanku Lorgerju, ki je do- miniral na tem prvenstvu nad ostalimi jugoslo- vanskimi sprinterji in tekačih čez visoke ovi- re. Bil je »centralna figura« šampionata Ju- goslavije v atletiki, zmagovalec tekov na 100 m in 110 m čez ovire v stilu pravega šampiona, kjer je dosegel odlične rezultate. Po napornih predtekih je v finalu zaostal za svojim držav- nima rekordoma vsega za desetinko sekunde! Znova je prepričevalno potrdil, da je najhi- trejši Jugoslovan in da celo Dragaševič (10,4 v Valjevu!!!) nima kaj iskati ob njegovi strani. Tudi na visokih ovirah je v finalnem teku v samem mraku (v tretjem teku v kratkem ča- sovnem presledku!!!) dosegel odličen čas 14,1. Da ni bilo napačno postavljenih ovir v prvem finalnem teku — bi brez dvoma lahko priso- stvovali novemu državnemu rekVirdu Stanka Lorgerja. Za svoje storitve je bil od vseh gle- dalcev toplo nagrajen. Lorgerja visoko cenijo v Beogradu in kot smo se tokrat prepričali uživa vse simpatije Beograjčanov. Šikovec Olga je na tem prvenstvu ponovno potrdila svojo hitrost. Kljub slabi progi je v teku na 100 m postavila nov Jugoslovanski re- kord 12,1, v teku na 200 m pa je s 25,2 potrdila ipotnik v teku na 800 m primat na" tej progi. Kot Stanko Lorger je tudi Šikovčeva osvojila kar dve državni prvenstvi! Vpisala pa bi lahko svoje ime kot rekorderka tudi v štafeti 4 X 100 m, če ne bi bilo nesrečne zadnje predaje med njo in Silanovo, kjer ji- ma je padla štafetna palica na tla in s tem je bilo izgubljeno že pridobljeno državno prven- stvo ... y senci velikih borb za naslove prvakov v posameznih disciplinah sta odlična in vsestran- ska celjska atleta Brodnik in Kolnik skorajda neopazno od gledalcev krepko garala v naj- napornejšem atletskem tekmovanju — v dese- teroboju! Med njima se je razvila ogorčena bitka in po osmi disciplini je bil še vedno v vodstvu Kolnik, ki je pa v zadnjih dveh moč- no popustil tako, da je Brodnik slavil zmago skorajda s 500 točkami prednosti. Nesrečna norma za pot na evropsko prvenstvo je sicer ■oba mirna tekmovalca tokrat napravljala preveč nervozna ... Po velikem spodrsljaju Brodnika v metu krogle, kjer je imel dva prestopa in je v zadnjem metu zaostal za svojim rezulta- tom kar polna 2 m, je v naslednjih disciplinah postavil celega moža. Sicer mu tudi disk in kopje nista letela tako daleč kot običajno, zato pa je bil več kot odličen v tekih in skokih, kjer je postavil kar 5 svojih osebnih rekordov! Tudi Kolnik je brez dvoma deseterobojec veli- kega formata, ki mu je potrebna »pila« le v metih in teku na 1500 m. Brodnik je v njem ^cbil enakovrednega tekmeca! Kolnik bi s svo- jim rezultatom v skoku v daljino med posa- meznik;' dosegel 2. mesto v FLRJ, takoj za cdličnim Milerjem . . . Rezultat tega izenačene- mu tekmovanja je bil nov državni rekord v de- •seteroboju, ki ga je dosegel Brodnik s 5361 toč- kami! Kolnik je dosegel drugo mesto s 5"95 toč- kami. Kar poglejmo storitve obeh v posamez- nih disciplinah, na katere bi bil ponosen mar- sikateri slovenski atlet. Brodnik — Kolnik: 100 metrov 11.5 — 11.1, daljina 6,46 — 6,83, krogla 11,76 — 11,89, višina 178 — 170, 400 m 52.1 — 52.6, 110 m ovire 15.6 — 15.7, disk 36,02 — 32,14, palica 4,05 — 4,05, kopje 57,54 — 45,12, 1500 m 4:47.8 - 5:39.6! Nov državni prvak je postal tudi Roman Le- šek v skoku ob palici z znamko 4,35 m. V »žepu« je imel že tudi nov rekord v tej disci- plini na 4,44 v drugem poizkusu, kjer je to vi- •šino lepo premagal, saj se letvice ni niti do- taknil. Ko je telo že padalo proti doskočišču pa je z rokami prepozno izpustil palico in le- tvica se je zrušila . . . V metu kopja je presenetil s svojo zmago in osvojitvijo državnega prvenstva Jože Kopitar, ki pa je bil tokrat daleč najboljši od vseh ostalih tekmecev. Njegova zmaga je bila pre- pričevalna, pa čeprav ne moremo biti z rezul- tatom najbolj zadovoljni. Veter in slaba kopja so pač pripomogla k slabšim storitvam vseh tekmovalcev. Važič Simo se je vrnil v Celje brez naslova prvaka FLRJ. Gripa, ki jo je prebolel tik pred tekmovanjem, ga je močno oslabila. Kljub temu je v teku na 1500 m zablestel in je bila borba med njim in Muratom odločena šele 50 m pred ciljem. Slabo in premehko tekališče ni bilo v prid celjskemu tekaču. Kljub temu je Važič po- novno potrdil slovenski rekord na tej progi. V Beogradu je bil drugi za Muratom! Drugo me- sto je osvojila tudi Slamnikova na 800 m, ki je tokrat nasedla slabi taktiki in je morala po- novno gledati sijajni finiš Rajkove . . . Odlično so se odrezali celjski atleti v štafetah. V štafeti 4 X 100 m so Srnovršnik, Vučer, Lešek in Lor- ger bili drugi, vsega desetinko sekunde slabši od slovenskega rekorda, v švedski štafeti drugi v času novega slovenskega rekorda (Cajhen, Zu- pančič, Vučer, Srnovršnik) in v štafeti 4 X 400 metrov prav tako drugi (Vučer, Cajhen, Kopi- tar M. in Zupančič). Odlično se je uveljavil na 100 m mladi Srnovršnik, ki se je s časoma 11,1 in 11,2 prerinil do polfinala, Vučer kot finalist na 200 m, Silanova kot finalistka na 200 m, Ga- šparutova s 4. mestom na 800 m. Edini spodrs- ljaj sta zaradi izgube ritma doživela v finalu na nizkih ovirah Zupančič , in Cajhen, kjer je bil Cajhen četrti, Zupančič pa peti. Pri ženskah se v metu kopja ni prerinila v finale Ocvirk Marjeta. Bilanca 17-članske ekipe celjskih atletov in atletinj na letošnjem državnem prvenstvu bi bila: 7 prvih, 5 drugih, dve četrti, dve peti in eno šesto mesto, ob tem pa še 2 državna in 2 republiška rekorda! Bogata žetev, nad katero smo lahko več kot zadovoljni, ker nam daje dovolj »hrane« za bodoče delo. Potni list za Švedsko na evropsko prvenstvo v atletiki, ki bo v drugi polovici avgusta, so si iz Celja zagotovili Lorger, Lešek, Važič in Brodnik, spremljal pa jih bo trener Gradišnik Fedor. Prepričani smo, da se bo tej skupini pridružila še Šikovec Olga, ki je letos v re- kordni formi in si je povsem zaslužila, da po- tuje na nastop izbranih atletinj Evrope. O zodnjih uspehih, porazih in načrtih Smo sredi razgibane atletske in plavalne sezo- ne. Nogometaši in ostali športniki v igrah so za trenutek na »oddihu«, da o njih skorajda ne moremo kaj napisati. Zato velja beseda našim plavalcem, ki iz dneva v dan trenirajo v pla- valnem bazenu in se pripravljajo na višek se- zone. V Ljubljani so gostovali plavalci v dvoboju z Ilirijo, kjer so pa izgubili srečanje z 62:82. Pripisati moramo, da je Trbovc ob tej priliki kot prvi Celjan preplaval 100 m pod 1:10! V waterpolu je Ilirija zmagala po »zaslugi« sod- nika z 9:8. Drugo gostovanje Neptuna v Ljubljani proti PK Ljubljana je prinesel celjskim plavalcem poraz s 24 točkami razlike. V waterpolu je B moštvo Neptuna doživelo poraz proti okreplje- nemu B moštvu Ljubljane s 4:6. A moštvo Neptuna je v močnem turnirju za- sedlo zadnje mesto, vendar je pred Ljubljan- čani demonstriralo tehnično lepo igro. Celjani so pokazali svoje kvalitete predvsem v prvem delu igre, v drugem pa jim je v odločilnih trenutkih vselej zmanjkalo vzdržljivosti. Mla- do moštvo Neptuna je doživelo visok poraz od Ljubljane 1:11, proti Primorju pa so zaigrali s standardnim moštvom in so po vodstvu v I. polčasu s 6:4 srečanje izgubili s 7:10! Ista ne- sreča je Celjane doletela v srečanju s Sparta- kom, kjer so Celjani v I. polčasu vodili s 4:2, nakar so srečanje izgubili s 4:7 .. . Glavni strelec Neptuna je bil Ščuka, ki je bil na tem turnirju kot drugi najboljši realizator od vseh igralcev. Napredek v >vaterpolu je več kot otip- ljiv, manjka le še potrebna zdržljivost in hi- trost igralcev, ki v waterpolu pomenita glavni gonilni sili. Kaj pa plavalne šole? Prvi tečaj je že za- ključen. Kar 25 mladih ljudi se je naučilo plavati. Starši so nekam z nezaupanjem gle- dali na te plavalne šole. Vendar otroci so bili deležni pod skrbnim vodstvom vaditeljev vse nege in smotrnega pouka. Uspeh ni izostal! Upajmo, da bodo absolventi te šole najbolj prepričevalna propaganda, da bodo starši v bo- doče z večjim zaupanjem vpisovali svoje otroke v plavalne šole. Danes si pač ne moremo pred- stavljati mladega človeka, ki ne obvlada za naše slovenske razmere tako praktičnih športov kot so plavanje, smučanje in kolesarjenje! O takih ljudeh lahko smelo trdimo, da nimajo osnovne telesne izobrazbe. —_No sedaj je pri- čela z delom II. skupina mladih neplavalcev, ki se ji bo v teh dneh priključila še skupina 30 odraslih ljudi, ki prav tako niso vešči plava- nja. Tako se bo v letošnjem letu naučilo plava- nja okrog 150 Celjanov. Kakšen program se nam obeta še letos v celj- skem bazenu? Pravkar se bo pričelo prvenstvo LRS v vaterpolu, na katerem nastopa v družbi šestih izbranih ekip tudi Neptun. Celjani imajo lepe perspektive v tej ligi, ki bo izvedena v dveh kolih. Druga polovica te lige bo odigrana sredi avgusta v Celju. Pred zaključkom avgu- sta bo v Celju mladinsko prvenstvo LRS v pla- vanju, kjer bomo videli na startu odličnega državnega rekorderja Brinovca iz Kranja. Tudi Celjani imajo vse pogoje, da se bodo na tem tekmovanju dobro uveljavili, še posebej pa Boris Orel in Goršič Tone, ki sta poleg pionirja Daneta Vrhovška najbolj nadarjena celjska pla- valca. V septembru bomo v Celju priča plaval- nih dvobojev Neptuna : Celuloza in Neptun : Ilirija, če bo vreme naklonjeno pa še Neptun : Triglav (Kranj). Skratka — obeta se nam pester program s kvalitetnimi prireditvami. Kratke iz Slovenskih Konjic Uprava stanovanjske skupnosti v Slov. Konjicah je pred nedavnim prev- zela večstanovanjsko stavbo pri žičkem samostanu v Špitaliču. Ker bo zgradbo potrebno precej popraviti in obnoviti, bo seveda prva naloga, da si zagotovi primemo sredstva. Prav tako namera- vajo napeljati elektriko, za kar bodo morali še potegniti lokalni vod, razen tega pa predvidevajo, da bi uredili še vodovod. Toplo in sončno vreme privablja vsak dan v konjiški kopalni bazen kar lepo število kopalcev. Seveda je pri tem največ mladine, pa tudi starejši dosti ne zaostajajo. Ker je bazen poleg šport- nega stadiona, je to dokaj primerno za tiste, ki tam trenirajo ali igrajo ter se nato osveže s kopanjem. V začetku tega tedna je bilo v Slov. Konjicah zaključeno taborjenje obvez- nikov predvojaške vzgoje, ki je bilo v dveh izmenah s preko 400 fanti s področja občine. Vsaka izmena je tra- jala deset dni s precej obsežnim pro- gramom dela. olij ave iiKglaiM^l^iv^ Razpisna komisija Trgovinske zbornice za okraj Celje razpisuje na temelju čl. 11 Pravilnika o uslužbencih trgovinskih zbornic (Ur. 1. FLRJ št. 21-58) de- lovno mesto REFERENTA-ANALITIKA Pogoj: popolna srednja šola po možnosti eko- nomske smeri. — Plača ustrezno sistematizaciji delovnih mest. — Prošnje je poslati do 25. av- gusta t. 1. na naslov: Trgovinska zbornica Celje, Miklošičeva 3. OBVESTILO Tajništvo za zdravstvo in socialno varstvo ob- vešča prebivalstvo področja okraja Celje, da je razmejitev zasebne zdravniške in zobarske prakse izvršena definitivno s 1. 7. 1958 — razen začasna izjema v Šmarju in Mozirju do 31. av- gusta 1958. Ker bodo javno zdravstveno službo vpšili zdravniki in zobarji, ki so imeli do sedaj tudi zasebno prakso, ni nobenega dvoma, da bo ta služba kvantitetno in kvalitetno na isti višini kot je bila v zasebnih ordinacijah. Nezavarovani člani-samoplačniki imajo torej iste možnosti in pogoje kot zavarovanci. Občinski ljudski odbori — oziroma zdravstve- ni domovi so na svojih področjih organizirali celotno zdravstveno službo tako, kot je za pre- bivalstvo najbolje. _ . Družbene in karitativne organizacije, sindi- kati, Okrajna zadružna zveza in drugi naj svoje članstvo obvestijo o načinu organizacije in iz- vajanja celotne javne zdravstvene službe tako, da bodo zavarovanci kot nezavarovane! — sa- moplačniki o vsem poučeni. Tajništvo za zdravstvo in socialno varstvo OLO Celje PUTNIK CELJE obvešča vse cenjene stranke, da posreduje vse rezervacije ob morju in v planinskih domo- vih za letni oddih. Posvetujte se z nami, ko se odločate za letovanje, naša informativna služ- ba ima podatke o gostinskih obratih in opise vseh krajev. V stiku z nami imate možnosti za prijetne počitnice. Nadalje posredujemo nabavo potnih listov in nabavljamo tuje vizume. Prednost našega poslovanja je tudi v tem, da si vozne karte za tu- in inozemstvo lahko nabavite v PREDPRODAJI že več dni pred po- tovanjem. Pred potovanjem zahtevajte vse potrebne IN- FORMACIJE pri PUTNIKU CELJE. ČEVLJARSTVO, TRG SVOBODE 3, CELJE obvešča svoje cenjene stranke, da bo zaradi čiščenja lokala v času od 4. do 10. 8. 1958, zaprto! Vsa fotografska dela solidno in hitro izvrši Foto IDEAL POGREBNI ZAVOD CELJE PRODAJA OD SVOjni OSNOVNIH SREDSTEV: Kompletni stroj »Wanderer« 6 cUindrov z re- zervnimi deli, kompletni stroj »Mercedes« 170 V s »restavami, sprednji kompletni most, »Mer- cedes«. 2 šasiji. karoserijo dostavnega avtomo- bila (lifervvagen), diferencial kompletni, ter raz- ne druge rezervne dele. Karoserijo za Fiat 615, 1.5 ton z novo streho blok za Fiat 615-B. Možnosti do nakupa imajo državna podjetja in ustanove. V kolikor pa teh delov ne bomo raznrodali do 20. 8. 1958 imajo pravico nakupa tudi privatniki. PEVSKE TEKME V MARIBORU Slovensko narodno gledališče v Mariboru bo tudi letos priredilo v dneh Mariborskega tedna že tradicionalne pevske tekme . in sicer v ne- deljo, 3. avgusta dopoldne. K tekmam se lahko priiavi vsak šolan pevec ali pevka, kakor tudi nešolani pevci in pevke, če le imajo lep glas in potrebno muzikalnost. Vsak udeleženec pevskih tekem naj nripravi 3 pesmi, po možnosti eno . narodno, ali arije. Note Za spremljevalca mora prinesti priiavlje- nec s seboj. Ob 9. uri bodo izbirne predtekme ob 11. uri pa javno tekmovanje, nri katerem bo nastopajoče ocenjevalo poles strokovne ko- misije tudi občinstv. Zmagvalci bodo prejeli nagrade. Tudi ni izključena namestitev v oper- nem zboru ali celo kot operni solist. Pismene prijave bo sprejemala uprava Slo- venskega narodnega gledališča v Mariboru do pričetka tekmovanja. Potne stroške si plača vsak pri.iavljenec sam. SPREJMEM žensko (dosmrtno) staro od 30 do 60 let, ki bi čuvala otroke. Naslov v upravi li- sta. A 'ITE\TKA ADMINISTRATIVNE .<;OT.E z nekaj prakse išče zaposlitev kot na,Tneščenka — najraje v tajništvu ali komerciali. Ponud- be na upravo lista pod š'fro >Cel]e — 1. sep- tember«. fTOspodinjsko pomočnico. Naslov v upravi lista. POUČUJEM angleščino za popravne izpite. Na- slov v upravi lista. POrCUTE>f angleščino in matematiko. Naslov v unravi listn. PARILNO KOLONO zn siliranie krompirja, vprežni prebač (rahljač) in zaklopna gnezda za kokoši proda Mestna vrtnarija, Celje, Ljubljanska cesta 93 (Medlog). PRODAM enostanovanjsko hi.šo. Svent Martin, Celje. Zagrad 65. PRODAM 2 ha gozda, pretežno kostanjev les v Libojah. Naslov v upravi lista. PRODAM zazidljivo parcelo na otoku. Naslov v unravi ILsta. ' PRODAM strešno opeko (3000 kom.). Celje. Trnovlje 18. r''<')n\M enoctanovanjsko hišo s 30 arov obde- lovalno zemljo v bližini postaje Šempeter v S. d. Naslov v upravi lista. PRODAM nemško ovčarko 2 leti staro, dresi- rano, čuvajko (z mladičem). Naslov v upravi lista. SI'0\fENIKE iz marmorja, granita in umetnega kamna do'bite po izbiri in po konkurenčni ce- ni. Naslov v upravi lista. PROD.VM motorno kolo, brezhibno — registri- rano znamke >PUC11<, ali zamenjam za mo- ped. Naslov v upravi lista, p p o 11 iKrt-eni oloardrr in palme. Dobrave, Celjo, Tomšičev trg 12. PI?OD.\M rabljeno kompletno spalnico (vložki, žimnice itd.). Skočir, Celje, Jenkova 12, pri- tličje levo. PRODAM nnceni skoraj nov f)osnemalnik. Na- slov v upravi listn. DROGOVE za hmeljsko žičnico v večjih koli- činah takoj kupi Mestna vrtnarija Celje, Ljub- ljanska cesta 93 (Medlog). GARAŽO oddam v najem. Prodam 'MM) koma- dov hitrozidakov in 1000 kg gašenega apna. Jenkova 1. SOLIDEN MOŠKI v prosvetni službi išče opremljeno sobo v mestu; daje inštrukcije di- jakom nižje gimnazije. Naslov v upravi listA. 7.A.MENJAM lepo sobo v mestu za sobo in kuhi- njo. Nagrada 25.000 din. Naslov v upravi lista. ŠIVILJA išče prazno ali opremljeno sobo za . takoj nli po dogovoru. Naslov v upravi lista. L i'Oiv()Ji;i\Kl oddam opremljeno .sobo. Naslov v upravi lista. KDOR mi za nekaj časa posodi denar, mu nu- dim visoke obresti. Ponudbe na upravo lista pod >Posojilo«. CELJSKI TEDNIK V VSAKO HIS6 CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA S4-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA- ČUN 620-305-T-1-266 PRI MEST- NI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN, POL- LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISKA CELJSKA TISKARNA V CELJU UPRAVNI ODBOR KMETIJSKE ZADRUGE PETROVCE RAZPISUJE DELOVNO MESTO HIŠNIKA V ZADRUZNO GOSPODARSKEM OBJEKTU. Pogoji: Kandidat mora biti vešč upravljati vsa hišna dela in ravnati s centralno kurjavo. Delovno mesto je na razpolago tudi za ženo. Družinsko stanovanje je zagotovljeno. Nastop službe po dogovoru, plača po kolektivni pogodbi. Ponudbe pošljite na upravo Kmetijske zadruge Petrovče do 15.8 8 Ponudbe pošljite na upravo KMETIJSKE ZADRUGE PETROVCE do 15. avgusta 1958. ICavmoteliiiiL ceije Valjane proizvode črne in barvne metalurgije, razno kvalitetno orodje tu in inozemskega porekla za obdelavo kovin in lesa, vsakovrstne vijake v najpopolnejšem asortimentu, žičnike in žične izdelke, sanitarno keramiko ter armature in vodovodne instalacije, ostale izdelke kovinske predelovalne industrije za vsakovrstno uporabo, brusni in tesnilni ma- terial itd. — Priporočamo se, da se ob potrebi nabave blaga kovinskega izvora obrnete na naše podjetje in prepričani smo, da boste solidno postreženi. RAZPIS Komisija za štipendije pri Občinskemu LO Šentjur pri Celju raz- pisuje za šolsko leto 1958/59 naslednje štipendije: Višja pedagoška šola: skupina matematika-fizika . 1 mesto Višja pedagoška šola: skupina slovenščina . . 1 mesto Višja pedagoška šola: skupina angleški jezik . . 1 mesto Višja pedagoška šola: skupina biologija .... 1 mesto Višja šola za telesno vzgojo (ženska).....1 mesto Učiteljišče . .......'......,10 mest Zobotehnična srednja šola (zobotehnik).....1 mesto zobna inštrumentarka ..... 1 mesto Sola za sanitarne tehnike..........1 mesto Višja gospodinjska šola...........1 mesto Prednost pri podeljevanju štipendije imajo dijaki starejših let- nikov navedenih šol. Interesenti za štipendije naaj do 15. avgusta predložijo Komisiji za štipendije naslednje: 1. Lastnoročno pisano prošnjo, taksirano z 180 din državne takse in 95 din v gotovini za občinsko takso; 2. Overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o vpisu v šolo; 3. potrdilo o skupnem gospodinjstvu; 4. Potrdilo o premoženjskem stanju staršev, odnosno svojcev, s katerimi prosilec živi v skupnem gospodinjstvu; 5. Potrdilo o prejemanju otroških doklad; 6. Mnenje in predlog SZDL, oziroma mladinske organizacije. Prošnje nepopolno opremljene z zahtevanimi prilogami, kakor tudi vse ostale vloge in prošnje, ki bodo dospele po postavljenem roku 15. avgusta 1958 se ne bodo obravnavale. Komisije za štipendije ObčLO Šentjur pri Celju RAZPIS Na podlagi 58. člena uredbe o kmetijskih zadrugah raz- pisuje Komisija za imenovanje in odstavitev direktorjev pod- jetij pri ObLO Žalec mesta upravnikov kmetijskih zadrug Šempeter v Sav. dolini, Žalec in Petrovče. Pogoji: Nižja, srednja ali višja strokovna izobrazba in po- trebna praksa. Kolkovane prošnje (180 din državne in 95 din občinske takse) z življenjepisom, dokazili strokovne izobrazbe in prakse poslati občinskemu ljudskemu odboru Žalec. Zadnji rok za vlaganje prošenj je 15. avgust 1958. Vi-adio 202m KINO UNION Od 30. 7.-2. 8., »Vrt zla«, ameriški barvni Od 3. 8.-7. 8., »Pustolovščine Arzena Lupinac, francoski barvni film KINO METROPOL CELJE Od 1. 8.-4. 8., »Ko pride ljubezen«, jugoslovan- ski film Od 5. 8.-8. 8., »Bigamist«, italijanski film LETNI KINO Od 1. 8.-3. 8., »Lepi Brummell«, ameriški barv- ni film Od 4. 8.-6. 8., »Piroška«, nemški film Od 7 8.—11. 8., »Nismo mi angeli«, ameriški film Nedelja, 3. avgusta 12.00 Pogovor z državljani 12.10 Zabavna glasba, vmes objave 12.15 Želeli ste — poslušajte! Ponedeljek, 4. avgusta 17.00 Celjska kronika 17.10 Igra Milan Stante s svojimi ritmiki 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Torek, 5. avgusta 17.00 Celjska kronika 17.10 »Smrt vozi po cestah« — reportaža 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Sreda, 6. avgusta 17.00 Celjska kronika 17.10 Mali ansambli igrajo 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Četrtek, 7. avgusta 17.00 Celjska kronika 17.10 Od popevke do popevke . . . 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Petek, 8. avgusta 17.0« Ce4jska kronika 17.10 Igra godba na pihala Tovarne emajlirane posode p. v. Rafka Kosa 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Sobota, 9. avgusta 17.00 Celjska kronika 17.10 Za vsakogar nekaj 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Fohip med nami pa nismo vedeii v mladinskem naselju »Toneta Tom- šiča« na gradbišču avtoceste menda ni. brigadirja, ki bi ne poznal Solakoviča Zijata iz celjske brigade. Znan je kot dober športnik, tudi kot priden delavec — brigadir, še bolj pa menda zaradi svo- jevrstnega okusa. 2e nekajkrat je med brigadirji nasto- pil s svojimi fakirskimi točkami. V slast mu gredo žiletke za britje, mar- ljivo vam zgrize kozarec za vino, spe- cialiteta so mu , žebljički, imenitno se počuti, če se lahko povalja po razbitem steklu itd. Kač sicer ne je, ni mu pa nič neprijetno, da bi sicer nestrupene plazilke ne nosil za srajco, ali kot ta- lisman kar v žepu. Na sliki ga vidimo, kako je dokazal z velikim gožem, da do kač ne čuti takega odr>ora kot običajno večina ljudi. Solakovič je delavec v Cinkarni, ker menda edino v Celju vedo, kaj ta fant vse počenja. Dasiravno je vse, kar mi smatramo za neužitno, mu baje kosilo v brigadirski kuhinji nič manj ne tekne. No fakirja, ki je mesece živel med nami, mi pa tega niti vedeli nismo, verjetno še ne bomo tako kmalu videli v Celju, kajti Zijat bi se rad priključil naslednji celjski brigadi ki pride na gradnjo ceste. NOVA, RESNIČNA... Ze star možakar, penzionist z dežele, je tiho stopil v restavracijo. Na steno v nov cenik se je zagledal in je na njim odkril senzacijo: — Saj vsakokrat, ko pridem, cene višje so tukaj! S kakšno motivacijo? Razburjen omedlel je pod cenikom, ki kaže cenam konstelacijo. Tako možakar v hipu je izgubil realno svojo orientacijo ... EPIGRAMI MOTORIZACIJSKA MRZLICA »Kolibri«, »Vespa«, »Fiat 600«; kdo vseh strašil našteti zna imena! Ce njih lastniki ne gredo na cesto, pa vžigajo krog hiš kar brez pomena že zgodaj zjutraj, pozno^v noč, vozilo. Iz sebe so, če sosed jih nadere milo. VRT STANOVANJSKE SKUPNOSTI Na vrtu rože so in sadje, zelenjava, pa je pogruntal sosed — brihtna glava, da skupnost ne pozna lastnika, da »skupna« last je plod, ki ga zamika. PETROLEJSKA Kot luč zamenjala elektrika je petrolej na svetu. Arabski petrolej grozi, da zdaj posveti vsemu svetu. K. L. bodice«bodice ^ bodice NA TRGU — Preljubi morski prašiček, za dva kovača razkrij mi z listkom, ki ga potegneš, usodo bodočih dni! Tako navalile so ženske in gnale so silen hrup, ponujale so kovače za listke, polne obljub. Denar, moža in še hišo — sploh vse dobiš, kar želiš! Smeji se črna Ciganka, ko v malho si tlači drobiž. Bila pa je neka Celjanka, ki listkov kupila je pet. Hotela pač vse je dobiti, kar zanjo imel bi ta svet. KORUZA IN ZLATO Kdo bi si mislil, da biljka koruze, kot nekaka čarobna palica odkriva zlato v zemlji. To sta ugotovila dva češka in- ženirja. Pri podobni analizi stebla ko- ruze, ki raste na določenem zemljišču, je možno ugotoviti, če je v zemlji na tem prostoru zlata ruda. Podobno last- nost imajo tudi stebla sončnic. Obe rastlini vsrkavajo zlato iz zemlje, ki ga potem najdejo v pepelu zažganih stebel. MINIATURNI SATELIT Grupa moskovskih srednješolcev je izdelala miniaturni Sputnik s preme- rom 21 milimetrov. Srednješolci so ga lansirali prav tako z miniaturno tri- delno raketo. Prvi del rakete je dvig- nil satelit v višino 80 metrov, drugi na 170 metrov, tretji pa je dosegel skraj- no viširo 250 metrov. Kot pogonsko go- rivo so mali konstruktorji uporabili zmes oglja in solitra. DA BI PREPREČIL POŽAR Neko ameriško potniško letalo je pri- stalo na letališču blizu Tokia, kljub temu, da je med poletom izgubilo eno kolo. Da pri pristajanju letala ne bi prišlo do požara, je pilot krožil nad Tokiom šest ur, vse dotlej, dokler ni potrošil vso zalogo goriva, ki bi pri prisilnem pristanku prav verjetno eks- plodiralo. STARI RADIOAKTIVNI ROKOPISI Znana francoska učenjakinja Irena Jolio-Cury je odkrila v nekem znan- stvenem arhivu v Parizu 56 let stare rokopise, ki izžarevajo radioaktivne žarke. Ko je v starem arhivu iskala rokopise svojih staršev, je Gajgerjev števec, ki ga je imela slučajno pri sebi, začel reagirati. O tem odkritju je takoj obvestila upravo arhiva, ker je bila radioaktivnost starih dokumentov tako močna, da je predstavljala nevarnost za uslužbence in obiskovalce te znan- stvene institucije. TEMPERATURA NA LUNI Temperatura na Luni se giblje med plus 120 in minus 150 stopinj. Do te znanstvene ugotovitve so prišli sode- lavci velikega sovjetskega observato- rija Pulkovo na podlagi merjenj z ra- dioteleskopom in teleskopom z ogleda- lom. Razen tega so ugotovili, da je po- vršina Lune zelo slab prevodnik to- plote. Rešitev^ sili — Hudiča, zakaj ga nismo registrirali kot tip »prekucnika«? — VSEBINA IZ PREJŠNJIH ŠTEVILK: Bcpunec Lojz. ki je ilegalno pribežal iz Jii- (foslnvije preko Italije v Franrijo. zaide med agente tujske legije, ki ga opija- nijo in spravijo s seboj. Iz Francije ga takoj pošljejo v Alžirijo in ves čas se mu ni ponudila nobena prilika za beg. V Sa.di najde rojaka, s katerim snujeta načrte za beg . . . Neznosne razmere v legiji in maltretiranja obrezhrabrita Loj- za. da ne more več hliniti dobrega legionarja in gleda samo še na to, kako bi pobegnil . . . Lojz, ki je utrujen od mučnih misli in vtisov prejšnjega dne proti jutru zaspal, se je presenečen prebudil, ko je bilo sonce žo visoko. Ni ga prebudila trobenta niti zadirčno kričanje kaplar- jev. Predramil se je kot nekoč doma ob nedeljskih jutrih. Potuhnjeno se je pretezal pod odejo. Sele čez nekaj časa se je spomnil, da je bil božični dan in da ta dan ne bo vaj. Naglo se je oblekel in pri oknu oprezal po dvorišču. Pred kantino so se pravkar basali v džip podoficirji, ki so se odpravljali na potep ,po Saidi. Med njimi je bil tudi kaplar Kurt. Lojzu je odleglo. Sel je v kantino in poiskal Marjana. Medtem ko sta zajtrkovala, sta si oba hotela povedati eno in isto novico. Toda čim. sta spoznala, da usoda Martina obema ni neznana, sta tehtala nastali položaj. Nesrečni fant, ki je z Madžarom Ferencom prejšnji dan pobegnil in pri tem imel takšno smolo, da so ga že po prvih urah bega ujeli, je skalil njune načrte. Zdaj bodo nekaj časa pazili na vse novince. Trudila sta se, da sta ob pogovoru, ki ga ni mogel nihče razumeti, kazala kar najbolj nedolžno in vsakdanje lice. — Razumem te, Lojz, je pravil Marjan. Tudi meni se obrača želodec, ko se trudim ostati s temi svinjami v čim boljših odnosih. Da se Martin z nama ni družil, je sicer njegova nesreča, toda nama je to v prid. Toda kljub temu morava zelo paziti. Lepo te prosim, Lojz, potrpi še kak dan. Nikar ne počenjaj stvari, ki bi tvojemu kaplarju postale sumljive. Rečem ti, da bo te dni gotovo prišla prilika. Uporniki zelo radi napadajo ob praznikih. Ni hudič, da bi se za božič ali za Novo leto ne sposodili tudi nas. Ob takem primeru ravnajva kot sva se domenila. Izkoristiti morava gnečo. Neumno si storil, Lojz, da si se začel izogibati Kurta. To popravi, če le moreš ,.. Vsa nesreča je, da nisva skupaj v isti četi. — Lojz in Marjan sta se domenila, da se bosta sestala po večerji, ker bi ne bilo dobro, če bi ves dan tiščala skupaj. Lojz se je obrabljen poslovil od prijatelja. Slutil je, da ne bo več dolgo v tej kasarniški ječi. Začel se je pripravljati na bodoče dogodke. Predobro se je zavedal, da nevarnosti ne bo konec, četudi se jima posreči odnesti legiji pete. Z uporniki bosta morala najti stike. Toda kako jih bodo oni sprejeli? Ti ljudje tudi ne morejo verjeti vsakemu na oči. Zato je Lojz božični dan koristno izrabil. Obhodil je vso žico okoli kasarniških stavb. Celo v korakih jo je izmeril. S steklenico ruma je splezal zdaj na ta, zdaj na oni stra- žarski stolp in klepetal s stražarji, zraven pa opazoval njihovo oborožitev. Natančno si je zapomnil kje je skladišče orožja in mu- nicije. Da je rezervni oficir jugoslovanske armade živ krst ni vedel. Oficirska šola pa mu je bila tokrat v korist. Priklical si je v spomin naloge izvidnikov in opazoval vse, kar bi utegnilo zanimati sovražnika o legionarskem gnezdu ... Opoldne so poklicali vse novince v zbor. Kaplar Kurt, ki se je vrnil iz Saide, je na daleč zaudarjal po pijači. Napihnjeno kot puran je korakal pred svojim vodom gor in dol ter vsakega po- sebej temeljito ogledoval. Potem pa se je razkoračil pred svojimi možmi: — Kdo med vami je že služil vojake naj stopi naprej! — Lojz je bliskovito poiskal v oddelku onstran štirikotnika lice prijatelja. Marjan je komaj zaznavno pokimal. Lojz je stopil na- prej. Prestopilo je še tudi nekaj drugih ... Kaplar si je fante, ki so se javili, znova ogledal. Dva je pri priči poslal nazaj v vrsto, ostalim pa je velel, naj se priključijo izbranim novincem iz drugih čet. Oddelek izbrancev se je nato napotil pred štabno poslopje in Lojz je z veseljem ugotovil, da je med njimi tudi Marjan. Se bolj pa se je razveselil, ko je zvedel, da so določeni za okrepitev zased, ki jih kanijo ta večer postaviti okoli kasarne. Stari legionarji so si izbirali med novinci ljudi. Lojz je videl, da mu Marjan nekaj pomenljivo namiguje, toda v tem hipu ga je poklical Kurt. — Luj, pojdite sem! PostaviJ ga je pred rdečeličnega hrusta, kateremu je v nem- ščini dejal: — Hans, če bi moral jaz izbirati, bi si izbral tegale. Z njim ne boš imel sitnosti. — Lojzu pa je rekel: Ali veš kako se streže mitraljezcu? Ce bo pokalo, se dobro drži, drugače se mi boš hudičevo zameril... —, je zarenčal in odšel. Pri večerji mu je nekdo prinesel pismo. Lojz je debelo pogle- dal. Na kuverti je bila jugoslovanska znamka. Saj vendar ni niti enkrat pisal domov, odkar je bil v legiji. Ko ga je odprl in pre- bral, se je čez mize zvito nasmehnil Marjanu? Sele potem si je dobro ogledal kuverto. Znamka na njej je bila stara, naslov pa še domala svež ... Lojz in Hans sta ležala precej daleč od kasarne v nekem sta- rem strojničnem gnezdu. Naročeno jima je bilo, da streljata na vsakega, ki bi se prikazal od strani, kjer se je ravnina začela rahlo dvigati v gričevje. Pred njima ni bilo nobene hiše. Le nekaj za- nikrnih oljk je poživljalo sicer pusto pokrajino. Lojz je zlahka ugotovil, da sta postavljena daleč naprej na nekako mrtvo stražo. To ga je močno veselilo. Saida se je svetlikala daleč zadaj in reflektorji na stražarskih stolpih so le še medlo označevali ka- sarno. Hans je bil slabe volje. Venomer je nekaj brundal: — Prekleto vseeno mi je, če je danes božič ali ne. Jezi me samo, da se ga bodo oni drugi v kasarni brez mene do mrtvega nalezli. Neznansko me mika, da bi se ti ušivi Alžirci skopali nocoj nad Saido in jim pokvarili pirovanje... — Lojz je zagrabil za te prve znaike družabnikove zgovorljivosti: — Misliš, da bi utegnili priti? — — Se bojiš? ... Seveda utegnejo. Ce mislijo, potem bodo kmalu začeli lezti iz tega prekletega peska. Drugače bodo prišli zjutraj pred zoro, če sploh mislijo. To bi mi bilo veliko bolj všeč. Za dne bi jih laže sledili in potolkli... — — Kakšni pa so, ti Alžirci? se je zanimal Lojz. — Banda. Kratkomalo banda. Taki so kot tisti hudički s po- ševnimi očmi v Indokini, ali pa oni prekleti balkanski banditi... Meni je pravzaprav vseeno kakšni so. Kdorkoli se prikaže pred tole mojo cev mu prerešetam obisti in amen.. . Hudič, jaz sem vojak. Od dvainštiridesetega leta sem vojak. Francija, Afrika, Bosna, Ukrajina, pa spet Francija in potem tisti hudičev diren- daj v Sleziji. Mislil sem, da bo konec vsega tega prekletega vo- jaškega življenja. Za slovo od vojaščine sem v nekem taborišču postrelil nekaj ducatov Rusov, ko sem bil pijan. Iskali so me, pa sem pobegnil v Francijo, v legijo. Medtem ko so mi doma v od- sotnosti sodili, sem se pretepal po Indokini, no zdaj se pretepam tukaj ... — Lojz je le še napol poslušal Hansa, ki se je razklepetal in klel kot cigan. Svest si je bil, da bi ga Hans pri priči iK»čil, če bi mu namignil, da je prilika za prebeg k upornikom. Hans je imel še pol leta do izteka pogodbe, potem pa se je kanil kot francoski državljan naseliti nekje v Franciji in odpreti mesarijo. Lojzove oči So tipale po okoliških gričih. Ustavile so se mu na holmcu, vrh katerega je zagledal obrise križa: — Kaj pa je tistole tam? je vprašal. — Tisto? Temu hribu pravijo Croix du sergent. Baje je tam poginij nek francoski nar^nik, ko so se pred leti pretepali z domačini. Zakaj vprašuješ? — Nič. Kar tako. Govorim, da ne bi zadremal, je malomarno odvrnil Lojz. Potegnil je iz žepa stekleničko konjaka in mu jo porinil v roke. — Pametna misel, je zinil Hans in odvil zamašek. Lojz se je dvignil na kolena in si navidezno popravljal orožje. Oči so se mu zapičile v Nemca', ki je z dolgimi požrešnimi požirki pil, pri čemer je spustil kopito mitraljeza. Kot da je električna iskra šinila skozi Lojzovo telo, se je le-ta sunkovito vzpel, sunil s ko- pitom svoje puške ... Zadel ga je. Hans je komaj slišno zastokal in se stegnil po pesku. Lojzu so drhtela kolena ... Samo da se ni sprožil mitraljez, samo da Hans ni zakričal. Sklonil se je k ne- gibnemu legionarju in zadržal dah. Bil je nezavesten ... Naglo je razdrl mitraljez in najvažnejše dele razmetal: — Posrečilo se je! — je zašepetal — Croix du sergent... —