GOZDARSKI VESTNIK, Vol. 52, No.4, Ljubljana 1994 UDK 630*1/9 1 SLO ISSN 0017-2723 LETO 1994 • LETNIK 52 • ŠTEVILKA 4 Wubijan~ ap~ 1994 VSEBINA -CONTENTS 177 Uvodnik 178 Vid Preložnik Zgradba naravnih bukovih gozdov v optimalni fazi na primeru gozdnih rezervatov Menina in Robanov kot The Structure of Natural Beech Forests During their Optimal Phase following the Exampte of the Menina and Robanov kot Forest Reserves 190 Lado Eleršek, Mihej Urbancic Rast smrekovih nasadov, osnovanih na opušcenih kmetijskih zemlj išci h The Growth of Norway Spruce Plantations, founded on Abandoned Agricultural Land 199 Iztok Winkler Urejanje poslovnih razmerij pri gospodarjenju z jav­ nimi gozdovi The Regulating of Business Retation in Public Forest Management 207 Lojze Žgajnar Uveljavljanje in delovanje novega nacionalnega si­stema tehnicne regulative ter priprava standardov za gozdne tesne proizvode v luci mednarodne standardi­ zacije The Establishing and Functioning of the New National System of Technical Regutations as well as Prepara­tion of Standards for Forest Timber Products in the Aspect of International Standardization 215 Jurij Diaci Predstavitev gozdov in gozdarstva Švice ter primer­ java s Slovenijo A Presentation of the Forest and Forestry of Switzer­land and a Comparison with Slovenia 227 Jernej Piškur -Jesenkov nagrajenec 228 Strokovna srecanja 231 Aktualno Naslovna stran: foto-Ivan Veber Gozdar.Sk•~n•k SLOVENSKA STROKOVNA REVIJA ZA GOZDARSTVO SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza gozdarskih društev Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin -predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc. Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marence , Miran Orožim, mag. Dušari R obic, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anka, dr. Franc Batic , dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Živan Vesel i c Odgovorni urednik mag. Živan Veselic, dipl. inž. gozd. Tehnicni urednik Aleksander Leben Lektor Darinka Petkovšek Dokumentacijska obdelava Teja-Cvetka Kater Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavceva cesta 15 Žiro racun -Cur. ac. ZOlT GL Slovenije Ljubljana, Erjavceva 15 501 01-678-48407 Letno izide 10 številk 1 O tssues per year Polletna individualna narocni na 1.200 SIT za dijake in študente 500 SIT Polletna narocnina za delovne organizacije 8.000 SIT Posamezna številka 400 SIT Letna narocnina za inozemstvo 40 USD Izhajanje revije podpirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, go­zdarstvo in prehrano. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) je Ministrstvo za informiranje mne­nja, da je strokovna revija GOZDARSKI VESTNIK proizvod informativnega znacaja iz 13. tocke tarifne številke 3, za katere se placuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Tisk: Tiskarna Tone Tomšic, Ljubljana Poštnina placana pri pošti 61102 Ljubljana . ' i '1 Razmere v gozdarstvu se postopno urejujejo Po sprejetju novega Zakona o gozdovih v sredini leta 1993 je ostalo v zvezi z ustanovitvijo Zavoda za gozdove odprtih še precej kljucnih vprašanj. Dotaknimo se s spominom na primer samo tedaj še vedno skrajno razlicnih mnenj glede števila ljudi, ki naj bi jih zaposlila novoustanovljena javna gozdarska služba. Pot do rešitev je veckrat presegala okvir gozdarskih krogov, lahko smo predvsem s svojim prepricevanjem in prizadevanjem vplivali nanje; in lahko ugotovimo, da tako glede števila ljudi, ki jih zdaj Zavod za gozdove že zaposluje, kot glede denarja za javno gozdarsko službo doseženega ne gre omalovaževati. V reševanju številnih kadrovskih, denarnih, normativnih in razlicnih organizacijskih problemov je vzrok, da so razmere za intenzivnejši zacetek uvajanja z Zakonom o gozdovih predpisa­nih povsem novih nacinov delovanja gozdarske službe pri doseganju sicer znanih in že dorecenih strokovnih ciljev, vsaj približno dozorele šele s 1. majem 1994. Pogledi na delež prehojene poti uvajanja novih nacinov delovanja gozdarske službe so trenutno v naši gozdarski javnosti zelo razlicni, kot so vselej razlicni pogledi ljudi, ki na dani problem gledajo iz razlicnih zornih kotov, razlicnih notranjih prepricanj, celo razlicnih interesov in želja. V razmerah, ko so na Zavodu za gozdove pred izidom vsi potrebni obrazci za delovanje Zavoda v odnosu do lastnikov gozdov, izvajalskih podjetij in Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo ter celovita interna Navodila za delo, ko so dogovorjeni nacini financnega poslovanja, ko je pred izidom nekaj odredb in pred podpisom vrsta pogodb med Ministrstvom in izvajalskimi podjetji, je lahko ocena o prehojeni poti uvajanja delovanja javne gozdarske službe tako razlicna kot o prehojeni poti gorske odprave, ki je po dveh letih priprav in trnavi poti do gore na gori »šele" zacela osvajati višinske tabore. Menim, da je za našo javno gozdarsko službo dovolj realna ocena, da se po ogromnem normativnem in organizacijskem delu, kljub kronicnemu pomanjkanju opreme in nezadostnemu nagrajevanju, že vzpenja na pot k prvim višinskim taborom. Da bi dosegli vrh, bosta seveda potrebna tudi ustrezna oprema in nagrajevanje. Urednik GozdV 52, 1994 177 Zgradba naravnih bukovih gozdov v optimalni fazi na primeru gozdnih rezervatov Menina in Robanov kot The Structure of Natural Beech Forests Du ring their Optima! Phase following the Example of the Menina and Robanov kot Forest Reserves Vid PRELOŽNIK* Izvlecek Preložnik, V. : Zgradba naravnih bukovih go­zdov v optimalni fazi na primeru gozdnih rezerva­tov Menina in Robanov kot. Gozdarski vestnik, št. 4/1994. V slovenšcini s povzetkom v anglešci­ni, cit. lit. 17. V prispevku je primerjana zgradba naravnih bukovih gozdov v optimalni fazi z zgradbo »go­spodarskega« gozda. Poudarek je dan presoji enomernosti sestojev in prostorske razmestitve dreves. Raziskava je pokazala veliko raznomer­nost in zelo razgibano razmestitev dreves (od šopaste do enakomerne) v naravnem gozdu. Gospodarski gozd ima znaci lno enakomerno raz­mestitev dreves. Na podlagi te primerjave so podane tudi osnovne usmeritve za sonaravno delo z našimi spremenjenimi gozdovi. Kljucne besede: bukev, gospodarski gozd, gozdni rezervat, oblika zmesi, struktura gozda 1. UVOD 1. INTRODUCTION Raziskave naravnih gozdov nam dajejo trden temelj za naše sonaravne ravnanje z gozdom. Le v ohranjenih sestojih lahko spoznavamo pravo naravo gozda. Pragoz­dovi imajo znaci lno vertikalno in horizon­talno zgradbo. Tudi znotraj optimalne faze, ki naj bi bila še najbolj homogena, so velike razlike v lesni zalogi (Leibundgut 1982) in lahko govorimo o drobnozrnati (nehomoge­ni) strukturi (Mlinšek 1985), ki je le delno pojasnjena z mikrorastišcnimi razlikami. V nazarskem obmocju sta obdelana dva bukova gozdna rezervata, Robanov kot • V. P., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Obmocna enota Nazarje, 63331 Nazar­je, Savinjska 4, SLO Synopsls Preložnik, V.: The Structure of Natural Beech Forests During their Optima! Phase following the Example of the Menina and Robanov kot Forest Reserves. Gozdarski vestnik, No. 4/1994. ln Slo­vene with a summary in English, lit. quo!. 17. The article presents a comparison between the structure of natural beech forests during their optima! phase with that of a "production" forest. The estimation as to the uniformity of stands and spatial distribution of trees has been put the main emphasis on. The result of the research was a high degree of nonuniformity and a highly different tree distribution (from the cluster-like distribution to the uniform one). Uniform distribution of trees is characteristic of a production forest. Based on the presen! comparison, basic guidelines concer­ning a naturalistic approach in the work with the changed Slovenian forests have been indicated. Key words: beech, production forest, forest re­serve, composition form, forest structure (Preložnik 1989) in Menina (Fale 1992). Iz primerjave raziskovalnih ploskev v teh dveh rezervatih sem poskušal spoznati skupne znacilnosti zgradbe gozdov v optimalni fazi, pa tudi razlike, ki lahko kažejo na razlicne rastišcne razmere. Težišce naloge je na prostorski razmestitvi dreves in lesne za­log.e v optimalni fazi. O tem vprašanju so mnenja zelo razlicna. Razmestitev dreves naj bi bila v optimalni fazi s lucajnostna do enakomerna (Kotar 1980), medtem ko naj bi bila razmestitev lesne zaloge neenako­merna (Mlinšek 1985, Leibundgut 1982). Osnovni namen naloge je spoznane zna­c ilnosti zgradbe naravnih gozdov primerjati z gospodarskimi gozdovi v nazarškem ob­mocju , ki so vecinoma dalec od naravnega stanja. Zato je narejena primerjava z (za našo dolino) znaciln im gospodarskim go­ 178 Gozd V 52, 1994 zdom -smrekovim drogovnjakom -na podobnih rastišcih na Krašici. Na osnovi te primerjave in spoznanj drugih avforjev sem poskusil dati tudi nekaj usmeritev za sana­ ravno delo z našimi spremenjenimi gozdovi. 2. PREDSTAVITEV REZERVATOV IN RAZISKOVALNIH PLOSKEV 2. A PRESENTATION OF RESERVES AND RESEARCH PLOTS Gozdni rezervat Robanov kot leži na SV pobocjih in v kotu na nadmorski višini 750 do 1200 m. Prevladujeta združbi Abieti-Fa­ getum praealpinum in Fagetum altimonta­ num praealpinum (kartiranje SAZU 1990). Tla so pretežno plitve rendzine na hudour­ niških nanosih, ki prehajajo tudi v koluvije. V rezervatu je pet raziskovalnih prog, za to analizo sta uporabljeni dve, proga št. 2 in proga št. 3. Druga proga (25 x 189m) predstavlja mlajšo optimalno fazo, kjer so bile pred približno 60 leti mocne (»colske«) secnje. Pozneje se ni vec posegala v ta . sestoj. Lesna zaloga je 322m3/ha. Delež bukve je 62,5 %. Druge vrste so jelka, smreka, trepetlika, tisa. . . Zgornja višina sestaja je 22,9 m. Tretja proga (30 x 109m) pa je v starejši optimalni fazi, ki delno že prehaja v podfazo staranja. Tu ni opaziti sledov cloveka. Le­ sna zaloga je na tej progi precej višja ­ 788m3/ha. Mocno prevladuje bukev, na progi sta le še dva javorja in ena jelka. Zgornja višina sestaja je 35m. Gozdni rezervat Menina leži na strmih vzhodnih pobocjih planote na nadmorski višini 1000 do 1500 m. Prevladuje združba Fagetum altimontanum praealpinum (po starem Abieti-Fagetum dinaricum adeno­styletosum). Raziskovalna proga poteka po padni ci cez ves rezervat (25 x 300m). Samo v spodnjem delu ob jarku so opazni štori, drugace ima tudi ta sestoj pragozdni znacaj. V vecjem delu proge prevladuje optimalna faza, ki v zgornjem delu prehaja v fazo razpadanja in inicialno fazo. V analizi je uporabljen samo spodnji del proge (25 x 120m). Povprecna lesna zaloga je v tem delu 717m3/ha. Bukve je 93%, prime-šane vrste pa so smreka, jelka, javor, makovec. Zgornja višina sestaja je 32,9 m. Primerjalna ploskev velikosti 50 x 1OOm v gospodarskem gozdu je na Krašici na nadmorski višini 900-930 m. Združba je Abieti-Fagetum praealpinum. Sestoj je 45­letni smrekov drogovnjak, nastal umetno. V njem se je šibko redcilo. 3. METODE DELA 3. WORKING METHODS Pri obeh rezervatih je ugotovljeno nicel no stanje po ustaljeni metodologiji za raz­iskave gozdnih rezervatov (Mlinšek 1985). Raziskovalne proge (širine 25 ali 30m) so razdeljene na osnovne ploskve velikosti 7,5 ara (25 x 30m), tako da ima vsaka proga štiri ploskve. V gospodarskem gozdu je osnovna ploskev velika 25 x 15m, na progi pa so prav tako 4 ploskve. Na teh ploskvah, ki so temeljne enote za statisticne primerjave, so ugotavljani na­slednji sestoj ni parametri: lesna zaloga, zgornja višina, srednja višina, koeficient variacije (KV) višine, gostota dreves zg. sloja, indeks gostote (1,), srednji premer, KV premera, povprecna minimalna razdalja do sosednjega drevesa, indeksi razmesti­tve dreves. Lesna zaloga je izracunana po dvovhodnih deblovnicah, indeks gostote pa po formuli (Kotar 1985): VH,9 N lk=---. 100 Razmestitev dreves je ugotavljana zno­traj ploskve na sistematicno postavljenih delnih ploskvicah razlicne velikosti. Manjše ploskvice so enake povprecni rastni po­vršini drevesa na ploskvi, vecje pa so približno štirikrat vecje. Osnova za ugotav­ljanje prostorske razmestitve dreves je šte­vilo dreves na ploskvici (x;). Prvotno je ugotovljena porazdelitev dreves na progah primerjana s Poissonovo porazdelitvijo, ki velja za slucajnostno prostorsko porazdeli­tev (x2 -test). Za to primerjavo so uporab­ljene ploskvice·velikosti 5 x 5 m, tako da je na vsaki progi v rezervatih 120 ploskvic. Sama primerjava s slucajnostno poraz- GozdV 52, 1994 179 ( delitvijo nam še ne pove dosti o jakosti združevanja dreves. Zato se uporabljajo razlicni indeksi razmestitve dreves (Vander­meer 1990). Najenostavnejši je indeks distribucije: S2 1=-. x ce je ta indeks v mejah 9/1 O< 1 < 10/9, potem lahko sklepamo na s lu cajn ostn o raz­mestitev dreves. ce je indeks vecji od 10/9, je razmestitev šopasta, in ce je manjši od 9/1 O, je enakomerna. Ker pa je indeks distribucije pregrob kazalec, zelo odvisen od velikosti vzorca, so bolj uporabni drugi indeksi (Morisita 1959, Lloyd 1967 -po Vandermeer 1990). Lloydova metoda temelji na povprecni družnosti osebkov-m (»mean crowding«) in izhaja iz števila osebkov, ki si delijo ploskvico. Vpliv gostote populacije je izl oci l tako, da je povprec no družnost delil s povprecnim številom osebkov na ploskvici in dobil indeks družnosti -C (»patchiness index«). * 1~ ,n m = N~X;(X; -1) C= -(Lloyd 1967) ,_, 'A. O je število ploskvic, N skupno število osebkov, 'A. pa povprecno število osebkov. Morisitov indeks (16) je izveden na podlagi verjetnosti, da sta dva slucajno izbrana osebka v istem kvadratu. To verjetnost je delil z verjetnostjo pri slucajnostni razpore­ditvi osebkov, ki je enaka 1/Q. o Q L X;(X;-1) la= ,_, (Morisita 1959) N(N-1) ce je vrednost 16 enaka 1, je razmestitev dreves slucajnostn a. ce je 16 > 1, je šepa­sta, in ce je 16 < 1, je razmestitev enako­merna. Tudi za Lloydov indeks (C) velja isto in daje podobne rezultate, zato smo uporab­ljali samo Ili. Slabost obeh indeksov razme­stitve pa je, da vpliva na rezultat velikost izbranih ploskvic. Prav zato so uporabljene relativno enake ploskvice dveh velikosti. Za ugotavljanje porazdelitve lesne' zaloge so uporabljene iste ploskvice. Tu ne primer­ 180 Gozd V 52, 1994 jamo dejanske porazdelitve s Poissonovo, ampak samo odstopanje od normalne pora­zdelitve. Pred postavljena je neenakomerna (šopasta) porazdelitev lesne zaloge na del­nih ploskvicah. Predpostavka je tudi, da je porazdelitev najbolj enakomerna v gospo­darskem gozdu. Za analizo prostorske razmestitve dreves je uporabljena tudi metoda razdalje do najbližjega soseda (Vandermeer 1990, Ko­tar 1980). Povprec na razdalja do najbli­žjega soseda za vsa drevesa na ploskvi je primerjana s povprecno razdaljo, ki velja za s lu caj n ostn o razmestitev dreves. Razmerje med dejansko ugotovljeno in teoreti c no (sluc .) povprecno razdaljo. do najbližjega soseda (R) je mera za razmestitev dreves. ce je R vecji od 1 , potem je razmestitev dreves bližja enakomerni; ce pa je R manjši od 1 , je razmestitev šopasta. -1 fdej fstuc = R =-_­ 2YNTA rsluc (Vandermeer 1990) Nje število osebkov, A površina, ri pa je razdalja do najbližjega soseda. 4. PREGLED REZULTATOV 4. A SURVEY OF RESUL TS 4.1 . Debelinska ter višinska zgradba gozda v optimalni fazi 4.1. The Diameter and Height Structure of a Forest During its Optimal Phase Rezultati analizirane zgradbe sestojev so v tabelah 1 do 3. Za mlajšo optimalno fazo (tabela 1 ), ki je bila obenem tudi mocno izsekana, so z naciln e precej manjše dimenzije kot v ohranjenih starih gozdovih. Najvecji premer je 53 cm in višina 31 m. Zanimivo je, da variabilnost premera in višine (merjena s KV %) kljub na videz bolj razgibanim sestojem ni dosti vecja kot na preostalih dveh progah. Samo 2. ploskev res izstopa v variabilnosti. V starejši optimalni fazi (tabeli 2 in 3) pa dosegajo drevesa višine do 39m in pre­ Tabela 1: Prem.er in višina dr~ves -Robanov kot, 2. proga (ml. optimalna faza) Table 1: The D1ameter and He1ght of Trees -Robanov kot, Line 2 (the younger optima/ pha se) Oznaka Premer(cm) Višina{m) ploskve Diameter Height sred, KV% max, sred. KV% max. Hzg Plotmilrk mean max, me an max. Hup R1 , 21,65 41,3 47 18,7 31,1 31 24,9 R2 23,78 50,1 53 16,2 41,7 27 24,9 R3 21,55 31,0 39 18,9 26,8 28 24,1 R4 19,5 35,3 38 17,9 22,6 24 22,4 SKUPAJ: Total 21,33 40,3 53 17,9 29,5 31 22,9 Tabela 2: Premer in višina dreves-Robanov kot, 3. proga ( st. optimalna faza) Table 2: The Diameter and Height of Trees-Robanov kot, Line 3 (the o/der optima/ phase) Oznaka ploskve Plot mark sred. me an Premer {cm) Diameter KV% max. max. sred. mean Višina {m) Height KV% max. max. H zg Hup K1 K2 K3 K4 53,1 46,1 41,9 35,7 33,5 39,9 43,4 49,4 83 82 81 64 32,5 31,3 25,8 25,9 15,9 24,1 32,6 36,7 39 39 37 38 35,6 36,4 33,7 24,3 SKUPAJ: Total 43,3 43,1 83 28,3 29,8 39 35,0 Tabela 3: Premer in višina dreves-Menina (st. optimalna faza) Table 3: The Diameter and Height of Trees -Menina (the o/der optima! phase) Oznaka ploskve Plot mark sred. me an Premer{cm) Diameter KV% max. max. sred. mean Višina{m) Height KV% max. max. Hzg Hup M1 M2 M3 M4 38,0 39,2 35,3 35,8 43,8 33,4 44,4 39,3 86 60 56 68 28,1 27,9 25,4 26,2 27,2 28,8 28,9 24,0 36,5 36,5 33 33 33,5 32,7 29,7 30,1 SKUPAJ: 36,9 40,4 86 26,8 27,2 36,5 32,8 Total mere do 86 cm. Bukev mocno prevladuje, Variabilnost je velika posebno pri preme­rih dreves (KV od 33,4% do 49,4 %). Med rezervatoma tu ni bistvenih razlik. Pri varia­bilnosti drevesnih višin pa se kaže razlika med ploskvami v Robanovem kotu, Na spodnji ploskvi je KV višin 15,9 %, na zgor­nji ploskvi pa 36,7 %, Vzrok za to obcutno razliko je tudi v rastišcu. Ker so to naravni sestoji z ohranjeno zgradbo, lahko iz srednjih vrednosti za višino in premer sklepamo tudi na rodovit­nost rastišca. Predvsem v Robanovem kotu (3, proga) je jasno razvidno padanje preme­ rov in višin z nadmorsko višino oziroma z oddaljenostjo od glavne hudourniške stru­ge, Glavni dejavnik je razvitost tal. V spod­njem delu proge so koluvijalna tla, ki so precej ugodnejša za rast kot plitve, skeletne rendzine na strmem pobocju pod stenami. Najvišja ploskev ima tako kar za 33% manjši srednji premer kot najnižja in za 20% manjšo srednjo višino. V Menini ta trend ni tako jasno izražen, saj je razlika med najvišjo ter najnižjo ploskvijo le 6 oziroma 7%. Razlika med rezervatoma je kljub zelo raznovrstni progi v Robanovem kotu še Gozd V 52, 1994 181 vseeno opazna. Robanov kot ima za 17% vecj i srednji premer in za 6% vecjo srednjo višino kot Menina. 4.2. Gostota in prostorska razmestitev dreves 4.2. Density and Spatial Distribution of Trees Tudi pri gostoti dreves in lesni zalogi mocno odstopa mlajša optimalna faza (2. proga). Gostota je tu 573 do 1013 dreves na hektar in narašca z oddaljenostjo od glavne struge. To pomeni, da se s slabša­njem ekoloških razmer (predvsem tal) po­vecuje gostota sestojev. Indeks gostote (lk) se prav tako povecuje -od 0,997 do 1 ,350. Tabela 4: Gostota dreves in lesna zaloga -Robanov kot, 2. proga (ml. optimalna faza) Table 4: Tree density and Growing Stock -Robanov kot, Line 2 (the younger optima/ phase) Oznaka Gostota dreves Lesna zaloga ploskve Tree density Growing stock vsa 1. sloj lk m3/ha Plot mark total layer 1 R1 573 400 0,997 264 R2 613 373 0,965 368 R3 827 560 1 '16 340 R4 1013 813 1,35 317 SKUPAJ: 757 537 1 '11 322 Total V starejši optimalni fazi je gostota precej nižja -200 do 413 dreves na hektar. Posebno malo je število dreves v Robano­vem kotu, zato pa so ta zelo mocn ih dimen­zij. Indeks gostote (lk) je na vseh ploskvah pod 1. Tudi na Menini je gostota nizka in ima le zgornja ploskev indeks gostote blizu 1. Oznaka Gostota dreves Lesna zaloga ploskve Tree density Growing stock vsa 1. sloj lk m3/ha Plot mark total layer 1 K1 200 187 0,816 873 K2 240 187 0,825 833 K3 333 213 0,847 864 K4 280 147 0,710 583 SKUPAJ: 263 183 0,795 788 Total 182 Gozd V 52, 1994 Tabela 6: Gostota dreves in lesna zaloga -Menina (st.optimalna faza) Table 6: Tree Density and Growing Stock -Menina (the o/der optima/ phase) Oznaka ploskve Plot mark Gostota dreves Tree density vsa 1. sloj total layer 1 Lesna zaloga Growing stock lk m3 /ha M1 M2 M3 M4 360 293 400 413 227 213 213 293 0,872 0,835 0,795 0,939 797 634 677 734 SKUPAJ: Total 367 237 0,882 717 Lesna zaloga se med ploskvami znotraj proge le malo razlikuje. Izjema sta zgornja ploskev na 3. progi in spodnja ploskev na 2. progi v Robanovem kotu, ki imata zaradi slabših talnih razmer precej nižjo lesno zalogo od drugih na progi. Za 4. ploskev na 3. progi je že omenjeno, da leži na strmem pobocju s plitvimi tlemi. Prva plo­skev na 2. progi pa leži na balvanih. Za analizo prostorske razmestitve dreves so uporabljene relativno enake ploskvice (10m-manjše pi. , 16v-vecje pi.). Za celotno progo je najprej primerjana frekvencna po­razdelitev dreves (120 ploskvic velikosti 5 x 5 m) s Poissonovo (slucajnostno) pora­zdelitvijo. Razlika med dano in Poissonovo porazdelitvijo je znacilna samo v mlajši optimalni fazi (x2 =10,13*, m = 4). Ker je indeks distribucije vecji od 1 0/9, lahko za­klj ucimo (s tveganjem 5 %), da je na tej progi razmestitev dreves šopasta. Pri prostorski razmestitvi dreves se ka­žejo precejšne razlike tudi znotraj proge. Za mlajšo optimalno fazo je v spodnjem delu znaci ln a šopasta struktura (lov 1 ,33), ki prehaja zgoraj v slucajnostno do enako­merno razmestitev dreves (10v 0,99, lom 0,856). Za celotno progo je razmestitev dreves šopasta po vseh kazalcih ( 11\m 1,191, lov 1,088 in R 0,904) in s tem je potrjen x2-test. Vrednost R se praviloma ujemajo z 11\m• le na Menini z 11\v· V starejši optimalni fazi so razlike med ploskvami podobne. V Robanovem kotu (3. proga) imata dve ploskvi izrazito neenako­merno zgradbo (11\m 1 ,33 in 1, 19), ena Tabela 7: Prostorska razmestitev dreves na ploskvah Table 7: The Spatial Distribution of Trees in Plats Oznaka Indeksi razmestitve dreves Opredelitev ploskve Tree distribution indices razmestitve Plot mark lom 1,, R Distribution form R1 R2, R3 R4 1,436 1,179 1,508 0,856 1,333 1,144 0,883 0,999 0,78306 0,81385 0,87732 1,10894 šopasta *** 1 cluster ~like šopasta *** 1 cluster -like šopasta** /cluster-like enakomerna**Juniform SKUPAJ: Total 1 '191 1,088 0,90367 šopasta** /cluster-like K1 K2 K3 K4 1,333 0,833 1,188 1,048 1,236 0,791 0,833 0,952 0,9375 1 ,0113 0,8179 0,9912 šopasta** /cluster-like enakomerna** /uniform šo pasta** /cluster-like slucajnostna** Jrandom SKUPAJ: Total 1,096 0,883 0,9312 slucajnostna** lrandom M1 M2 M3 M4 1,7094 0,9091 0,7389 1,1724 0,940 0,863 1,020 1,018 1,04304 1,26238 0,98239 0,91235 slucajnostna** Jrandom enakomerna*** /uniform slucajnostna**/random šopasta**/cluster-!ike SKUPAJ: Total 1,1215 0,9479 1,03934 slucajnostna**/random *** pomeni, da vsi trije indeksi nakazujejo isto razmestitev *** means, that all three indices indicate the same distribution Tabela 8: Porazdelitev lesne zaloge na ploskvicah Table 8: The Distribution of Growing Stock in Small Plats Oznaka KV(%) lesne zaloge Delež ploskvic(%) z lZ >X ploskve Plot mark KV(%) of Growing stock male pi. velike pi. small plats largeplots Theshareofsmall plats{%) with GS >X male pi. velike pi. small plats largeplots R1 R2 R3 R4 174,2 174,3 146,7 106,2 85,9 76,2 49,2 51,6 32,1 25,4 30,4 39,7 50,0 50,0 50,0 40,0 SKUPAJ: Total 153,8 64,2 31,5 51 ,O K1 K2 K3 K4 151,9 136,6 115,7 124,2 74,1 17,4 64,9 62,7 40,0 40,0 45,0 40,0 25,0 50,0 25,0 50,0 SKUPAJ: Total 134,2 56,0 42,5 50,0 M1 M2 M3 M4 161,3 124,6 102,0 104,9 49,3 48,4 44,7 86,1 30,0 40,0 43,3 50,0 66,7 33,3 66,7 33,3 SKUPAJ: 129,8 56,8 41,7 50,0 Total ploskev pa enakomerno (lom 0,83). Te raz­znimi ploskvami, ce pa gledamo progo kot like med ploskvami so opazne tudi na skici celoto, pa je razmestitev dreves na prehodu proge (graf 1 ). Znacilna je torej velika med slucajnostno in enakomerno (10m 1 ,09, razlika v razmestitvi dreves med posame-1,, 0,88). .. Gozd V 52, 1994 183 Graf 1 : Skica raziskovalne proge v Robanovem kotu Graph 1 : A Draft of a Research line 3 in the Robanov kot Legenda: Razdalja/Distance (m) O bukev/Beech 0 javor/Map/e Graf 2: Skica raziskovalne ploskve na Krašici Graph 2 : A Draft of a Research Line in Krašica ® bukev/Beech ® vrba iva -Salix caprea V Menini so podobne razlike med plos­lov 0,863). Nasploh je struktura na celotni kvarni, ceprav bi pricakovali manjše zaradi progi prehodna med šopasto in slucaj ­homogenejšega rastišca. Tudi tu ima ena nostno. ploskev enakomerno strukturo (ll>m 0,909, 184 Gozd V 52, t 994 Graf 3: Struktura lesne zaloge na 3. progi v Robanovem kotu Graph 3: The Structure of Growing Stock in Line 3 in the Robanov kot ~ 4.3. Prostorska razmestitev lesne zaloge 4.3. Spatial Arrangement of Growing Stock Porazdelitev lesne zaloge po ploskvicah je najprej za celo progo primerjana z nor­malno porazdelitvijo (male ploskvice). Pora­zdelitev lesne zaloge v vseh progah mocno odstopa od normalne (pri štirih stopinjah prostosti je na 3. progi l enak 21, 13 ... , na Menini 32, 12•.. in na 2. progi celo 58, 16 ... ). Bolj kot od števila razredov je vrednost l odvisna od števila ploskvic. Na drugi progi je veliko ploskvic, s tem je povprecna zaloga blizu O in je nenormal­nost najvecja. Na vsaki ploskvi je porazdelitev lesne zaloge dolocena s KV (%) in z deležem ploskvic z zalogo, višjo od povprecne. Pri normalni porazdelitvi lesne zaloge bi bil ta delež 50%. Tudi tu so uporabljene iste ploskvice dveh velikosti (male, velike). Pri relativno enakih ploskvicah ni bistvenih raz­lik v razmestitvi lesne zaloge med progami in fazami. Variabilnost je povsod velika, manjša se pa z velikostjo ploskvice. Nazoren prikaz neenakomerne strukture lesne zaloge v naravnem gozdu (3. ploskev gozdnega rezervata Robanov kot) nam pri­kazujeta graf 1 in graf 3. Ocitna razlika v rastišcu nam pojasni le del tega izrazitega kopicenja lesne zaloge. Ves zgornji del je rastišcno razmeroma homogen (enolicno pobocje s plitvimi tlemi), kopicenje lesne zaloge je pa prav tako znacilno kot v spodnjem delu ob strugi hudournika. 5. PRIMERJAVA Z GOSPODARSKIMI GOZDOVI 5. A COMPARISON WITH PRODUCTION FORESTS Smrekov drogovnjak na Krašici je po sestojnih kazalcih (tabeli 9 in 1 O) še naj­bližje mlajši optimalni fazi (2. proga), le gostoto ima še precej višjo. Zanimivo je, da enomernost drevesnih višin in premerov ni znacilno višja kot v naravnem gozdu. Biw stveno pa se razlikuje od naravnih sestojev po precej vecji gostoti, nižji lesni zalogi in nižjih maksimalnih vrednostih, kar je pa razumljivo, ker gre za precej mlajši sestoj. Za primerjavo med progami je uporab­ljena diskriminativna analiza. Ker gre za razlocevanje štirih populacij, so možne tri diskriminativne funkcije. Prva je izracunana tako kot pri obicajni (dvoskupinski) diskrimi- GozdV 52, 1994 185 Tabela 9: Premer in višina dreves -Krašica Table 9: The Diameter and Height of Trees-Krašica Oznaka Premer(cm) Višina(m) ploskve sred. Diameter KV% max. sred. Height KV% max. Hzg Plot mark me an max. mean max. Hup G1 18,88 35,4 35 14,6 29,3 20,3 19,8 G2 18,45 29,4 30 14,8 24,3 19,5 19,3 G3 20,10 34,2 45 15,4 24,0 21,5 20,0 G4 21 ,70 31 ,4 34 16,1 24,2 20,2 19,9 SKUPAJ : 19,79 32,9 45 15,2 25,5 21,5 19,8 Total Tabela 10: Gostota dreves in lesna zaloga -Krašica Table 10: Tree Density and Growing Stock ­K rašica Oznaka Gostota dreves Lesna zaloga ploskve Tree density vsa 1. sloj Growing tock lk m3/ha Plot mark total layer 1 G1 1413 987 1,399 370 G2 1907 1467 1,682 445 G3 1360 1067 1,461 408 G4 1013 827 1,281 361 SKUPAJ : 1420 1087 1,456 396 Total nativni analizi, da se skupine med seboj cim bolj loc ijo. Druga diskriminativna funk­cija pa je neodvisna od prve ter ima nasled­nje maksimalno razmerje med vsoto kva­dratov odstopanj med skupinami in znotraj skupin (Tatsuoka 1971 ). To velja tudi za vse druge možne diskriminativne funkcije, ki pa ne pripomorejo dosti k razlikovanju med skupinami, ker nam vsaka naslednja pojasni manj razlik med skupinami. Diskriminativna analiza sestojnih kazal­cev (Hzg• lesna zaloga, gostota, srednji premer, lk) je potrdila podobnost mlajše optimalne faze in gospodarskega gozda (graf 4), medtem ko je gozd z ohranjeno naravno strukturo (st. optimalna faza) po­polnoma l ocen. Prva diskriminativna funk­cija nam pojasnjuje zlasti razlike v razvoj­nem stadiju -gospodarski gozd predstavlja eno skrajnost, drugo pa klimaksni gozd. Drugo diskriminativno funkcijo je že težje pojasniti. Najvecjo korelacija z njo imata spremenljivki gostota in lesna zaloga na hektar. Skrajni ploskvi imata najnižjo zalogo (R1) in najvišjo gostoto (G2). Prostorska razmestitev dreves se v go­spodarskem gozdu bistveno razlikuje od naravnega in je razlika opazna tudi s skic prog (graf 1 in graf 2). Tabela 11 : Prostorska razmestitev dreves na ploskvah -Krašica Table 11: The Spatial Distribution of Trees in Plats -Krašica Oznaka Indeksi razmestitve dreves ploskve Tree distribution indices Plot mark Ibm lbv R G1 0,61 o 0,969 1 ,2097 G2 0,507 0,851 1,2562 G3 0,659 0,906 1 ' 1724 G4 0,768 0,747 1,2728 SKUPAJ: 0,645 0,858 1,2306 Total Vse ploskve na Krašici imajo znacilno enomerno strukturo in tvorijo pri diskri­minativni analizi kazalcev razmestitve dreves (16m, 16v in R) homogeno skupino. Tej skupini pa sta pridruženi tudi ploskvi M2 in R4, tako da se dobljene skupine ne ujemajo s progami oziroma razvojnimi fa­zami (graf 5). Kjer razlocuj e mo štiri skupine, diskrimi­nativne funkcije niso znacilne, zato je ta graf uporabljen le zaradi nazornejše pred­stavitve. Znaciln a pa je razlika med gospo­darskim in naravnim gozdom (s tveganjem 1,57 %). Zakljucimo lahko, da imata poleg gospodarskega gozda enakomerno struk­turo tudi druga ploskev na Menini in cetrta ploskev na 2. progi v Robanovem kotu. Ploskve K2, M3, K4 so najbližje slucajnostni razmestitvi, druge ploskve pa se približujejo šopasti razmestitvi dreves. Za drugo diskri­ 186 Gozd V 52, 1994 Graf 4: Diskriminativna analiza ploskev (se~ stojni kazalci) Graph 4: Discriminative Plot Analysis (Stand lndicators) Graf 5: Dis~·•riminativna analiza ploskev (raz~ mestitev dreves) Graph 5: Discriminative Plot Analysis (Tree distri~ bution) <~~--~--~----~--~ -2 -1 o 1 2 diskriminativna funkcija 1 discriminative function 1 Tabela 12: Porazdelitev lesne zaloge na ploskvicah-Krašica Table 12: The Distribution of Growing Stock in Plats-Krašica Oznaka KV(%) lesne zaloge Delež ploskvic(%) z LZ >X ploskve KV{%} of Growing stock The share of small plats(%) with GS >i male pi. velike pi. male pi. velike pi. Plot mark small plats large plats small plats large plats G1 119,6 54,5 38,3 33,3 G2 82,2 37,9 40,0 40,0 G3 121,6 55,6 40,0 40,0 G4 136,8 43,0 38,3 33,3 SKUPAJ: 113,9 47,6 42,5 40,0 Total minativno funkcijo ne moremo najti ekolo­ške interpretacije, ker so razlike premajhne. Porazdelitev lesne zaloge v primerjalnem sestoju (tabela 12) se ne razlikuje mnogo od porazdelitve v naravnem gozdu. KV lesne zaloge je malo manjši kot v naravnem gozdu, manj je tudi velikih ploskvic z vecjo zalogo od povprecne. Zanimivo je, da kljub izrazito enakomerni razmestitvi dreves pri­haja skoraj do takšnega kopicenja lesne zaloge kot v naravnem gozdu. Primerjava starejše optimalne faze v obeh rezervatih z raziskovalnimi ploskvami bukovih gozdov Slovenije (Kotar 1986, 1989, 1991) nam kaže precejšno podob­nost zgradbe. Razlika je predvsem v tem, da imajo gospodarski gozdovi na podobnih rastišcih (Adenostylo-Fagetum, Anemone­Fagetum) precej manjšo variabilnost pre-me rov (KV je 19-32 %) in v1s1n (KV je 4-20 %) ob enakih ali malo nižjih lesnih zalogah. 6. ZAKLJUCKI IN USMERITVE ZA GOSPODARJENJE 6. CONCLUSIONS AND GUIDELINES FOR MANAGEMENT Gozdovi starejše optimalne faze v obeh gozdnih rezervatih imajo zelo podobno zgradbo. Znacilnosti so visoke lesne zaloge (583-873 m3/ha), mocne dimenzije dreves kljub strmim in skalovitim rastišcem (srednji premer od 35 do 53 cm in srednja višina 25-33 m), precejšna variabilnost premerov in višin. Prostorsko razmestitev dreves lahko na kratko oznacimo kot zelo razgibano in pre- Gozd V 52, 1994 187 haja na posameznih ploskvah od znacil no enakomerne do znaci lno šopaste. Za ce­lotne proge se razmestitev dreves približuje slucajnosti. Struktura lesne zaloge je pa izrazito neenakomerna, še posebej v Roba­novem kotu. Presoja prostorske razmestit­ve dreves je sicer mocno odvisna od merila -velikosti površinskih enot. Pri velikem merilu (majhne površinske enote) je razme­stitev v naravnem gozdu pretežno šopasta, prehaja pa v sl u cajn ostn o z manjšanjem merila. V preteklosti mocno gospodarjen gozd (2. proga) ima precej nižje lesne zaloge in dimenzije dreves od ohranjenih starih se­slojev. Variabilnost drevesnih premerov in višin ni ni c višja, le prostorska razmestitev dreves je izraziteje neenakomerna. Predpostavka, da ima primerjalni gospo­darski sestoj na Krašici v vseh pogledih bolj enomerno strukturo od naravnega gozda, se ni potrdila v celoti. Variabilnost premerov in višin ni dosti manjša, ker je sestoj šibko redcen drogovnjak, v katerem je še dosti zaostalih osebkov. Razlika z naravnim go­zdom se kaže predvsem v velikosti in strukturi lesne zaloge (precej manjše di­menzije dreves, vecja gostota), kar je ra­zumljivo glede na razlike v starosti. Bi­stvena razlika je tudi v prostorski razmesti­tvi dreves, ki je na Krašici izrazito enako­merna. Kljub tako enakomerni razmestitvi dreves pa prihaja do precejšnega kop icenja lesne zaloge tudi v gospodarskem gozdu. Pri usmeritvah za gospodarjenje izha­jamo iz dejstva, da v naravnem gozdu ni velikih sklenjenih površin homogenih, eno­mernih sestojev, danes pa prav taki sestoji prevladujejo. Premena teh nestabilnih, ras­tišcu neprimernih c i stih sestojev je zato osrednja naloga našega gojenja gozdov (Mlinšek 1989). Pri tem ima bistven pomen ohranjanje in pospeševanje pestrosti (ge­netske, vrstne, strukturne ... ) ter vitalnosti. Posebno zasmrecene sestoje je po­trebno postopno prevesti v naravnejše obli­ke, ker jih mocn o ogrožajo insekti, ujme in imisije. Prebiralno ali premenilno redce nj e je ena od možnosti, da to dosežemo -posebno tam, kjer nam to že omogocajo naravne težnje. Pri tem je zlasti pomembno 188 GozdV 52, 1994 prilagajanje pestrim rast išc nim in sestojnim razmeram. Tudi mocno prodiranje listavcev v starejše, presvetljene zasm recene se­stoje je potrebno izkoristiti, ker je to del naravne sukcesije, naravnega reševanja tega problema. Povzetek V nazarskem obmocju sta obdelana dva bu­kova gozdna rezervata: Robanov kot in Menina po ustaljeni metodologiji za raziskave gozdnih rezervatov. Za ta prispevek sta uporabljeni 2. in 3. raziskovalna proga v Robanovem kotu in spod­nji del proge na Menini ter za primerjavo ploskev v gospodarskem gozdu. Raziskovalne proge so razdeljene na ploskve velikosti 25 x 30 m, ki so osnovne enote za analizo zgradbe sestojev. Težišce naloge je na prostorski razmestitvi dreves in lesne zaloge v optimalni fazi. Za analizo razmestitve dreves so osnovne ploskve razdeljene na ploskvice dveh velikosti. Iz števila dreves na teh ploskvicah je i zracunan indeks razmestitve (Morisita 1959). Uporabljena je tudi metoda razdalje do najbližjega soseda. Rezultati analize kažejo, da imajo sestoji sta­rejše optimalne faze v obeh gozdnih rezervatih zelo podobno zgradbo. Znacilnosti so visoke lesne zaloge in mocne dimenzije dreves kljub strmim in skalovitim rasti šcem. Prostorska razmestitev dreves v naravnem go­zdu pa je zelo razgibana in prehaja na posame­znih ploskvah od znacilno enakomerne do zna­ci lno šopaste. Tudi za lesno zalogo velja, da je izrazito neenakomerno porazdeljena. Predpostavka, da ima primerjalni gospodarski sestoj na Krašici v vseh pogledih bolj enomerno strukturo od naravnega gozda, se ni potrdila v celoti. Variabilnost premerov in višin ni dosti manjša, razlika je predvsem v velikosti in strukturi lesne zaloge (precej manjše dimenzije dreves, vecja gostota). Bistvena razlika je tudi v prostorski razmestitvi dreves, ki je na Krašici izrazito enako­merna. Pri usmeritvah za gospodarjenje je posebej poudarjena potreba po premeni enomernih zas­mrecenih in drugih nestabilnih, rastišcu neprimer­nih c ist ih sestojev. Kot ena od možnih poti za to je predlagano prebiralno ali premenilno redcenje, posebno tam, kjer se to ujema z naravnimi tež­njami. THE STRUCTURE OF NATURAL BEECH FORESTS DURING THEIR OPTIMAL PHASE FOLLOWING THE EXAMPLE OF THE MENI NA AND ROBANOV KOT FOREST RESERVES Summary Two forest beech reserves: the Robanov kot and the Menina ones have been studied in the Nazarje forest district according to the settled methodology of forest reserve research. The second and third research line in the Robanov kot and the lower part of the line on the Menina mountain have been used as examples presented in this, article as well as for the comparison with the plats in a production forest. Research lines have been divided into the plats of 25 x 30m and represent the basic units for the analysis of stand structure. The emphasis of the research has been put on the spatial distribution of tree and the forest timber supply during the optima! phase. For the purpose of tree distribution analysis, the basic plats have been divided into small plats of two sizes. The number of trees in these small plats represents the basis for the calculation of the distribution index (Morisita 1959). The method concerning the distance to the next neighbouring tree has been applied as well. The results of the analysis show that the structure of the stands of the older optima! phase in both forest reserves is very similar. High timber supply, great tree dimensions despite steep and stony sites are characteristic of them. Spatial distribution of trees in a natural forest is highly nonuniform and in individual plats in passes from characteristically uniform to charac­teristically cluster-like one. Timber supply is also highly nonuniformly distributed. The supposition that a control production stand in Krašica has a more uniform structure in all respects than a natural forest has, has not entirely been confirmed. Variability of diameters and heights is not considerably smaller, the difference primarily exists in the size and structure of forest growing stock (considerably smaller tree dimen­sions, higher density). Essential difference also exists in the spatial distribution of trees, the latter being highly uniform in Krašica. The guidelines concerning the management especially emphasize the necessity of the conver­sion of uniform Norway spruce stands and other unstable stands of unmixed type, which are inap­propriate for a natural site. One of the possible ways in order to achieve this is the suggested selective or conversion thinning, especially there where such a way is in accordance with natural trends. LITERATURA 1. CEDILNIK, A., KOTAR, M.1992. Razmesti­tev dreves v sestoju. Zb. gozd. in les. 40, Ljublja­na. 2. FALE, D. 1992. Gozdni rezervat Meni na. Strokovna naloga, Gozdno gospodarstvo Nazar­je. 3. KOTAR, M. 1977. Statisticne metode. Iz­brana poglavja za študij gozdarstva. BTF, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana. 4. KOTAR, M. 1980. Rast smreke Picea abies (L) KARST. na njenih naravnih rastišcih v Slove­niji. IGLG pri BTF, Ljubljana. 5. KOTAR, M. 1985. Povezanost proizvodne zmogljivosti sestaja z njegovo gostoto. Zb. gozd. in les. 33, Ljubljana. 6. KOTAR, M. 1986. Rastne in razvojne znacil­nosti bukovih gozdov v Sloveniji. Gozd. vest. 44, Ljubljana, str. 243-252. 7. KOTAR, M.1991. Zgradba bukovih sestojev v njihovi optimalni razvojni fazi. Zb. gozd. in les. 38, Ljubljana. 8. LEIBUNDGUT, H. 1982. Europaeische Ur­w§.lder der Bergstuffe. Bern-Stutgart. 306 strani. 9. MICHAEL, P. 1984. Ecological methods for field and laboratory investigations. Tata McGraw­Hill, New Delhi. 1 O. MLINŠEK, D. 1982. Gojenje odraslega go-zda. Gozd. y. 48, Ljubljana. . 11. MLINSEK, D. 1985. Naravni gozd v Slove­niji. BTF, VT9ZD za gozd., Ljubljana. 12. MLINSEK, D. 1989. Pragozd v naši krajini. BTF, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana. 13. ODUM, E. P. 1971. Fundamentals of eco­logy. W. B. Saunders Company, Philadelphia, London, Toronto. Third edition. 14. PRELOŽNIK, V. 1989. Gozdni rezervat v Robanovem kotu. Diplomska naloga. Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana. 15. TATSUOKA, M. 1971. Multivariate Analy­sis. John Wiley & Sans, New York. 16. VANDERMEER, J. 1990. Elementary Mat­hematical Ecology. Kreiger Publishing Company. 290 strani. 17. * 1990. Vegetacijska karta za G. E. Solca­va. Biološki inštitut SAZU, Ljubljana. GozdV 52, 1994 189 Rast smrekovih nasadov, osnovanih na opušcenih kmetijskih zemljišcih The Growth of Norway Spruce Plantations, founded on Abandoned Agricu!tural Land Lado ELERŠEK*, Mihej URBANCIC** Izvlecek Eleršek, L., Urbancic , M.: Rast smrekovih nasa­dov, osnovanih na opušcenih kmetijskih zemljiš­cih. Gozdarski vestnik št. 4/1994. V slovenšcini s povzetkom v anglešcin i , cit. lit. 9. Prikazani so rezultati dendrometricnih analiz rasti smrekovih nasadov iz 50 objektov, ki so bili od leta 1957 do 197 4 posajeni na opušcenih kmetijskih zemljišcih v razlicnih gozdnogospodar­skih obmocj ih Slovenije. Na objektih so se pri starosti nasadov od 16 do 33 let lesne zaloge gibale med 128 in 582m3/ha, povprecni volumen­ski prirastki pa med 7,1 in 20,6 m3/ha. Kljucne besede: smreka, drevesni nasad, opuš­ceno kmetijsko zemlji šce 1 UVOD INTRODUCTION Gozdnega drevja pri nas ne sekamo samo v gozdu, ampak tudi na kmetijskih in drugih negozdnih površinah, kot so zaraš­ceni pašniki, drevoredi ob poteh, strnjeni drevesni nasadi, zasajeni na opušcenih kmetijskih zemljišcih in drugje. Po podatkih Splošnega združenja gozdarstva Slovenije so gozdarji odkupili v obdobju od leta 197 4 do 1978 povprecno 21 .700 m3 lesa na leto, posekanega zunaj gozda, od tega dobri dve tetjini iglavcev (Eieršek 1981 ). Seveda pa smo posekali na teh površinah še veliko vec. Pri nas in v svetu se je v preteklih letih na številnih slabših ali odrocnejših kmetij­skih zemljišcih opustila kmetovanje in sa­dilo gozdno drevje, najveckrat smreka. To • L. E., dipl. inž. gozd., *' M. U., dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, 61000 Ljublja­na, Vecna pot 2, SLO Synopsis Eleršek, L., Urbancic, M.: The Growth of Nor­way Spruce Plantations, founded on Abandoned Agricultural Land. Gozdarski vestnik, No. 4/1994. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 9. The article presents the results of dendrometric analyses, dealing with the growth of Norway spruce plantations consisting of 50 objects, which were in the years from 1957 to 1974 founded on abandoned agricultural !and in various forest management regions of Slovenia. The trees of the plantations aged from 16 to 33 years eviden­ced growing stock between 128 and 582m3/ ha and the average volume increments bP.tween 7.1 and 20.6 m%a. Key words: Norway spruce, tree plantation, abandoned agricultural land se še vedno dogaja, nekateri kmetijski eko­nomisti pa predvidevajo zaradi viškov kme­tijskih pridelkov še intenzivnejše opušcanje slabših kmetijskih zemljišc. Zunajgozdni strnjeni smrekovi nasadi so sicer podobni gozdnim nasadom, a se od njih vendarle razlikujejo. Gozdni nasadi se razvijajo v drugacnem, bolj naravnem oko­lju in jih gojim o po nacelih gozdne proizvod­nje. Gozd naj bi opravljal številne funkcije, med katerimi lesnopredelovalna vloga ni vedno najpomembnejša. Za drevesne na­sade zunaj gozda pa je pomembna pred­vsem njihova proizvodna funkcija, to je pridelovanje velike kolicine lesa v relativno kratkem casu (Božic 1990). Taki nasadi pa so vec ali manj zacasna izraba opušcenih kmetijskih zemljišc, ki bi ostala drugace slabše izkorišcena ali neizkorišcena. Po letu 1981 smo na inštitutu v okviru naloge "Nasadne oblike in intenzivnostni nacini pridelave lesa zunaj gozda" zace l i prouce­vati tudi mlajše smrekove nasade, zasajene na opušceni h kmetijskih zemljišcih. 190 Gozd V 52, 1994 2 METODA DELA 2 WORKING METHOD V želji, da bi zajeli cimvec smrekovih nasadov v razlicnih obmocjih Slovenije, iz razlicnih nadmorskih višin, zasajenih z raz­licnim številom sadik na hektar, smo se odlocili za manjše ploskve, velike 200m2• V primerih, ko so bili nasadi zasajeni z zelo majhnim številom sadik na hektar, pa smo izlocili ploskve velikosti 400m2. To so plos­kve z evidencne številko 105, 11 O in 111. Ker smo ugotavljali rast nasadov na rela­tivno majhni površini in smo pri tem želeli ugotoviti tudi potencialne sposobnosti tega rastišca za obravnavano drevesne vrsto, smo se pri izbiri ploskev izogibali vecjim izpadom v nasadih, zaradi cesar naše po­skusne ploskve ne predstavljajo reprezen­tancnih vzorcev za vecje površine. Zato menimo, da bi z izbiro vecjih raziskovalnih ploskev dobili nekoliko nižje prirastne rezul­tate. Veckrat pa so se obravnavani nasadi glede gostote sajenja, drevesne vrste, sta­rosti nasada in vraslosti avtohtone vegeta­cije naglo spreminjali in vecjih homogenih ploskev tudi ni bilo mogoce izlociti. Izkorišcenost opušcenih kmetijskih zem­ljišc s pridelavo smrekovine smo ugotavljali na petdesetih poskusnih poskvah, in to v mlajših smrekovih nasadih pri starosti od 16 do 33 let. Vecji del teh nasadov so zasadili gozdarji na opušcenih pašnikih in steljnikih. Najvecji delež obravanavanih na­sadov pripada novomeškemu gozdnogo­spodarskemu obmocju, nasadi pa so še iz GGO Celje, Ljubljana, Postojna, Tolmin, Brežice, Kranj in Bled. Na poskusnih plos­kvah teh nasadov, ki smo jih izlocevali na inštitutu po letu 1980, smo ugotavljali na osnovi dendrometricnih meritev debelinsko, višinsko in volumensko rast posajenega in vraslega drevja ter stanje krošenj in debel. Ugotavljali pa smo tudi soodvisnost rasti nasadov od gostote saditve in od višinske lege nasada (Božic, Kalan 1985). 3 RASTIŠCNE IN DENDROMETRICNE ZNACILNOSTI RAZISKOVALNIH OBJEKTOV 3 NATURAL SITE AND DENDROMETRIC CHARACTERISTICS OF RESEARCH OBJECTS 3.1 Rastišcne razmere in gostote sad nje 3.1 Site conditions and planting density Pregled raziskovalnih ploskev po letih zasaditve, nadmorskih višinah, starostih nasadov ob meritvah in številu dreves na hektar ob meritvah prikazuje preglednica 1. Glede na gostoto sajenja pri zasaditvi nasadov smo te razvrstili v nasade z gostim sajenjem (N>2500 sadik /ha), v nasade s srednje gosto saditvijo (N = 2500-1800 sadik/ha) in v nasade z redko saditvijo (N<1800 sadik/ha). V obdobju od leta 1980 do 1985 je bilo izlocenih 22 smrekovih ploskev (Božic 1985), v obdobju 1986-1990 pa 28 ploskev. Pozneje smo izlocili še eno ploskev in eno opustili. V preglednici 1 ne prikazujemo števila dreves ob sajenju, tem­vec število dreves na hektar ob zadnji meritvi, ki po eni strani nakazuje gostoto saditve in tudi pojasnjuje debelinsko rast srednjih dreves. Najvec, 4650 deves na hektar, smo ugotovili v 21-letnem nasadu Jagnjenica in najmanj, 625 dreves na hek­tar, v 26-letnem nasadu Mlake. Glede na nadmorsko višino smo jih raz­vrstili v nasade nižje lege (<320 m n.v.), srednje lege (320-620 m) in višje lege (>620 m), tako kot je mlajše smrekove nasade razvrstil dr. Piskernik (Eieršek, Pi­skernik 1986). Nižjim legam pripada 22 ploskev, srednjim legam 16 ploskev in vi­šjim legam 12 ploskev (od skupno 50). Dva objekta (z evidencnima številkama 119 in 130) sta bila osnovana na zemljišcih, poraslih z degradiranim gozdom, pet nasa­dov (z evid. št. 106, 113, 137, 138, 150) je bilo posajenih na opušcenih travnikih, šes­tnajst (z evid. št. 1 05, 11 0-112, 115, 122, 134, 141-149) na steljnikih, preostalih 27 objektov pa na pašniških površinah. Iz preglednice 2 je razvidno, da pri tride­setih objektih sestavljajo maticno podlago trdne karbonatne kamnine (apnenci in dolo­miti), na katerih prevladujejo pokarbonatna tla (kalkokambisol) ali pokarbonatna sp rana Gozd V 52, 1994 191 Tabela 1 : Splošni in dendrometricni podatki razikovalnih objektov Table 1: General and Dendrometric Data of Research Objects Evid.št. Ime Leto Nad. viš. Viš. Ob meritvi 1 At the lime of measurement Opomba objekta ploskve osnov. (m) lega Starost Niha d h v iM Note nasada (cm) (M) (m3) (m3) Reg. No. Plot Yearof Altitude position plantation of the name foundation (altitudinal age object zone) 101 Resa 1957 766 v 33 3450 14,6 14,4 509 15,4 (269) 102 Vahta 1960 610 s 26 2550 11,3 11,6 192 7,4 (360) 102 Vahta 1960 610 s 30 2550 14,6 14,7 373 12,4 103 103 Šah en Šah en 1961 1961 460 460 s s 26 29 2250 2100 16,7 18,3 14,0 16,6 451 582 17,3 20,1 (1066) 104 104 Šah en Šah en 1961 1961 480 480 s s 25 29 2250 2150 16,4 18,0 13,5 17,1 379 552 15,2 19,0 (11 62) 105 Mlake 1963 140 n 26 800 24,0 16,8 325 12,5 (383) 105 Mlake 1963 140 n 27 800 24,8 17,5 360 13,4 106 Pod ro teja 1963 380 s 25 2500 14,7 14,9 353 14,1 (587) 106 Podroteja 1963 380 27 2350 16,1 16,2 421 15,6 107 Zabreginj 1963 650 v 26 2350 15,8 12,5 368 14,2 (8088) 108 Mlake 1963 160 n 26 2050 17,1 14,4 340 13,1 (483) 108 Mlake 1963 160 n 27 2050 17,7 15,1 367 14,3 109 Podroteja 1963 360 s 25 3450 12,6 13,9 332 13,3 (687) 109 Podroteja 1963 380 s 27 3300 13,6 15,0 405 15,0 110 Mlake 1963 160 n 26 625 24,4 14,9 233 9,5 (189) 11 0 Mlake 1963 160 n 27 625 25,2 15,4 256 9,5 111 Mlake 1963 160 n 27 1110 20,5 14,6 286 10,6 (190) 112 Mlake 1963 160 n 24 1700 14,6 11,3 171 7,1 (586) 112 Mlake 1963 160 n 27 1000 20,1 14,7 221 8,2 113 Matenjav. 1963 540 s 27 2500 16,1 17,1 474 17,6 (789) 114 Plužnje 1964 310 n 24 3400 10,8 12,9 242 10,1 (887) 114 Plužnje 1964 310 n 26 3250 11,5 13,8 287 11 ,1 115 Mlake 1963 160 n 26 1400 19,8 14,8 323 12,4 (1582) 11 5 Mlake 1963 160 n 27 1400 20,4 15,9 368 13,6 116 Plužnje 1964 310 n 24 3400 12,7 13,8 340 14,2 (787) 116 Plužnje 1964 310 n 26 3400 13,3 14,8 411 15,8 117 Korita 1964 224 n 23 2600 15,4 13,4 348 15,1 (686) 117 Korita 1964 224 n 26 2500 16,7 15,4 455 17,5 118 Korita 1964 225 n 22 1600 14,8 13,3 194 8,8 (984) 118 Korita 1964 225 n 26 1600 16,9 15,8 311 12,0 119 Petelinjek 1964 320 n 22 1400 17,3 14,5 298 13,5 (982) 11 9 Petelinjek 1964 320 n 26 1400 19,0 17,0 392 15,1 119 Petelinjek 1964 320 n 29 1300 21,0 18,8 475 18,2 120 Korita 1964 224 n 22 3500 13,5 13,2 369 16,8 (884) 120 121 Korita Škrilj 1964 1965 224 850 n v 26 25 3300 1600 14,9 18,9 14,6 13,1 487 342 18,7 13,7 (589) 122 Jagnjeni. 1965 600 21 4650 10,1 10,1 232 11 ,0 (584) 122 123 123 Jagnje ni. Škrijl Škrijl 1965 1965 1965 600 850 850 v v 25 21 25 3600 2000 1950 11,7 16,1 18,6 12,3 11 ,5 13,8 298 251 401 11,9 11 ,9 16,0 (285) 124 Miklavž 1965 950 v 25 3700 12,2 11 ,9 312 12,5 (689) 125 Miklavž 1965 950 v 23 3800 11 ,6 11 ,0 267 11 ,6 (288) 125 Miklavž 1965 950 v 25 3700 12,2 12,0 319 12,8 126 Vah ta 1965 595 s 20 3600 13,1 12,9 367 18,4 (185 ) 126 Vahta 1965 595 25 2600 15,9 15,6 464 18,6 127 Zali log 1966 680 v 24 3000 12,2 11 ,9 239 9,9 (389) 128 Smrecnik 1966 700 v 22 2250 17,1 14,4 402 18,3 (287) 128 Smrecnik 1966 700 v 24 2200 18,3 15,7 492 20,5 129 Smrecni k 1966 700 v 22 1700 17,7 14,6 331 15,0 (187) 129 Smrecnik 1966 700 v 24 1700 18,8 15,6 401 16,7 130 Vintarjev. 1966 410 s 23 3800 12,7 13,5 397 17,3 (388) 130 Vintarjev. 1966 410 s 24 3750 12,9 14,0 424 17,7 192 GozdV 52, 1994 Evid.št. objekta Ime ploskve Leto osnov. Nad. viš. (m) Viš. lega Ob meritvi 1 At the time of measurement Starost Niha d h v iM Opomba Note nasada (cm) (M) (m') (m') Reg. No. Plot Yearof Aftitude position planta/ion of the name foundation (aftitudina/ age object. zone) 131 131' Smrecnik Smrecnik 1966 1966 700 700 v v 21 24 2400 2400 16,8 18,0 13,4 14,9 387 494 18,4 20,6 (385) 132 Smrecnik 1966 700 v 21 3500 13,4 11,3 308 14,7 (785) 132 Smrecnik 1966 700 v 24 3350 14,6 13,0 414 17,2 133 Odolina 1967 530 s 18 1550 14,8 10,7 149 8,3 (1284) 133 Odolina 1967 530 s 23 1550 17,9 14,2 318 13,8 134 Dobrova 1967 220 n 19 1450 17,9 12,7 247 13,0 (682) 134 Dobrova 1967 220 n 23 1450 20,7 14,5 387 16,8 135 Zabreginj 1968 550 s 21 2050 16,9 12,7 310 14,8 (5088) 136 Jelovice 1969 590 s 19 2050 15,7 10,2 221 11,6 (387) 136 Jelovice 1969 590 s 21 2050 16,8 11 ,o 254 12,1 136 Jelovice 1969 590 s 25 1750 18,6 13,3 370 14,8 137 Jelovice 1969 590 s 19 2300 13,2 9,4 164 8,6 (487) 137 Jelovice 1969 590 s 21 2250 14,2 10,1 209 10,0 137 Jelovice 1969 590 s 25 2000 16,2 12,5 305 12,2 138 Jelovice 1969 590 s 19 2700 13,4 9,7 255 13,3 (885) 138 Jelovice 1969 590 s 21 2700 15,1 10,6 306 14,6 138 Jelovice 1969 590 s 25 1950 18,3 13,8 409 16,4 139 140 Ubeljsko Sajevce 1969 1972 640 610 v s 21 18 3100 2250 13,1 13,0 12,3 8,4 299 128 14,2 7,1 (889) (489) 141 Juren. g. 1973 260 n 18 1550 16,4 11,6 198 11 ,O (386) 141 142 Juren. g. Juren. g. 1973 1973 260 260 n n 20 18 1550 1050 18,0 18,3 12,7 11,6 271 170 13,6 9,4 (286) 142 Juren. g. 1973 260 n 20 1050 20,0 12,9 229 11,4 143 143 Juren. g. Juren. g. 1973 1973 260 260 n n 18 20 2000 2000 17,4 18,4 11,4 12,6 296 378 16,4 18,9 (282) 144 Juren. g. 1973 260 n 18 1500 18,7 11,7 262 14,5 (282) 144 145 Juren. g. Juren. g. 1973 1973 260 260 n n 20 18 1500 900 19,9 20,4 13,0 12,4 335 196 16,7 10,9 (186) 145 Juren. g. 1973 260 n 20 900 22,1 13,7 256 12,8 146 Juren. g. 1973 260 n 18 2450 14,3 10,9 250 13,9 (382) 146 Juren. g. 1973 260 n 20 2400 15,8 12,1 314 15,7 147 Juren. g. 1974 260 n 16 1550 13,4 9,7 113 7,1 (786) 147 148 Juren. g. Juren. g. 1974 1974 260 260 n n 19 16 1550 1550 15,3 15,6 10,8 10,9 181 170 9,5 10,6 (486) 148 Juren. g. 1974 260 n 19 1550 17,9 12,8 281 14,8 149 Juren. g. 1974 260 n 16 2750 13,2 9,4 182 11,4 (482) 149 Juren. g. 1974 260 n 19 2650 14,8 11,1 273 14,4 150 Ko!nica 1968 530 s 22 3950 12,5 14,6 405 18,4 (192) Legenda: n -nižje lege s -srednje lege v -višje lege Niha -število smrek na hektar d -povprecni prsni pre meri srednjih dreves h -povprecne višine srednjih dreves v -hektarske lesne zaloge Mi -povprecni hektarski volumenski pri rastki (289) -številke pri opombah so stare oznake ploskev tla (luvisol). Nasadi na opušcenih steljnikih najvec porašcajo akricno razlicico luvisola na apnencih. Pri dveh ploskvah je maticna Legend n -lower altitudes s -medium altitudes v -higher altitudes Niha -the number of trees per hectare d -the average breast·height diameter of the mean tree h -the average height of the mean tree v -hectare growing stock Mi -the average hectare vo/ume increment (289) -the numbers in notes indicate old plot marks podlaga iz mehke karbonatne kamnine (la- pernatega apnenca), na kateri so se razvile globoke nanešene rendzine. Osem objek- GozdV 52, 1994 193 Tabela 2: Talne razmere in maticna podlaga na objektih Table 2: Sai/ Conditions and Bedrock in Plantations Tip tal Sai/ type Razl i cica, oblika tal Sai/ variety, form Maticna podlaga Bedrock Evid encne številke objektov Register number of objects število objektov Numberof objects endzina rendzina koluvialna, globoka colluvial, deep lapornati apnenec marly limes/one 107, 135 2 Evtricni kambisol eutric cambisol tipicni , globok typical, deep apnenec z rožencem limestone 103, 104 2 " " karbonatni pešcenj ak carbona te sandstone 136,137,138 3 -- koluvialni, globok colluvial, deep apnenec in grodenski pešcenjak limestone and graden sandstone 122 Districni kambisol distric cambisol " tipicni , globok typical, deep " glinasti skrilavci, pešcenjaki, konglomerati argillaceous slates, sandstones, conglomerate lliš / flysch 127, 130 133 2 " . . " srednje globoko psevdooglejen, globok deep . ilovica 1 argil glinasta ilovica argillaceous clay ilovica s prodniki clay with gra ve/s 134 115 119 " globoko psevdooglejen, glinasta ilovica globok argillaceous clay de ep 105, 108 2 Kaiko­kambisol Gale-cam bi sol tip i cen, plitev typical, shallow dolomit dolomite 128, 129,131,132 4 -- tipicen srednje globok typical, medium deep dolomit dolomite 106, 109 2 " spran, srednje globok mediumdeep dolomit dolomite 101 Luvisol lu visol tipi ce n, globok typical, deep apnenec in/ali dolomit limes/one and/or dolomite 113, 117, 118, 120, 121 ' 123, 139, 140 8 ' . akricen , globok deep tipicen , srednje globok typical, medium deep apnenec in/ali dolomit limes/one and/or dolomite ne karbonaten meljevec, pešcenjak noncarbonate aleurolite, sandstone 102, 110-112,126, 141-149 114, 116, 124, 125 14 4 tov leži na mešani karbonatno-nekarbo­natni podlagi (na apnencu z roženci, karbo­natnem pešce njaku , apnencu z gradenskim pešce njakom , flišu, ilovici s prodniki), na kateri mestoma prevladujejo z izmenljivimi bazami dobro nasicena rjava tla (evtricni 194 Gozd V 52, 1994 kambisol) , mestoma pa z bazami revnejša, bolj kisla rjava tla (d istricni kambisol). Deset objektov je zasajenih na nekarbonatni ma­ticni podlagi (ilovicah, glinastih skrilavcih, meljevcih, pešce njakih , konglomeratih}, na kateri prevladujejo d istricna rjava tla (dis­tricni kambisol) ali districna sprana tla (luvi­sol). Za vecino obravnavanih analiticnih ploskev so talne razmere podrobneje prika­zane v elaboratu (Božic J., Kalan J. 1985), v nj~m so objavljeni tudi izidi laboratorijskih analiz talnih vzorcev. ·za obravnavane smrekove nasade so bila izbrana zemljišca z globokimi ali vsaj srednje globokimi tlemi dobre do zelo velike rodovitnosti, na katerih se je pricakovala uspešna rast posajenega drevja in s tem tudi ekonomska upravicenost v nasade vlo­ženih sredstev. 3.2 Izidi dendrometricnih in prirastnih raziskav 3.2 The Results of Dendrometric and lncrement Research Za vse ploskve so prikazani premeri in višine srednjih dreves ter hektarske lesne zaloge in povprecni volumenski prirastki v preglednici 1. V ploskvah, kjer so oprav­ljene dve ali tri meritve, pa so razvidni tudi dob ni debelinski in višinski pri rastki srednjih dreves ter povecanja lesnih zalog in pov­precnih volumskih prirastkov. Novih analiz rasti nasadov glede na go­stoto saditve, oziroma števila dreves na hektar ob meritvi po letu 1990 nismo delali. Zato dajemo v preglednici 3 ugotovitve, ki smo jih pridobili z raziskavami v letih 1986 do 1990 (Božic, Eleršek 1991 ). V gostih nasadih dosega rastni prostor enega drevesa le 1/3 rastnega prostora drevesa redke saditve, temeljnica sred­njega drevesa pa je v gostih nasadih 45% temeljnice drevesa iz redkega nasada. Prva leta po zasaditvi smrekovih nasadov v no­benem nasadu smreke šer niso bile ute­snjena. Šele ko je nastopila utesnjenost, najprej v gostih nasadih, so zacele tu smreke v debelinski rasti zaostajali. Pov­precni volumenski prirastki so v gostih na­sadih sicer za 1/4 višji kot v redkih nasadih, vendar pa so ti prirastki v gostih in srednje gostih nasadih skoraj enaki. Tabela 3: Dendrometricni podatki izbranih 25-letnih smrekovih nasadov v Sloveniji, ki so bili zasajeni z razlicno gostoto sajenja Table 3: Dendrometric Data of Selected 25-Year-Norway Spruce Plantations in Slovenia, Founded by Means of Different Planting Density Vrsta število Število Ras tni h d g h/d G Mi sajenja ploskev dreves prostor (ml (cm) (cm') (m') (m') Planling type Number of plats na ha Number of trees drevesa Growing site of a tree srednje drevo meantree na hektar perhectare per ha (m') Redko 4 1027 9,7 15,3 21,2 353 72 36,2 11,7 Thin (p!anling} Srednje 6 1825 5,5 13,7 17,6 243 78 44,3 14,7 gosto Medium thick ., Gosto Thick 18 2844 3,5 14,0 14,0 161 98 45,8 14,8 Tabela 4: Prirastni podatki 25-in 26-letnih nasadov po višinskih pasovih Table 4: Increment Data of 25-and 26-Year P/antations by Altitudinal Zones Višinski pas število število dreves na Povprecna Volumenski Altitudinal zone ploskev hektar pri meritvi starost prirastek na ha Mi Numberof The numberof trees Theaverage (m') pfots per hectare at the age Vo/ume increment lime of measuring perhectare Nižje lege (<300m) 7 1754 26,0 13,6 Srednje lege (300·600m) 12 2583 25,4 14,3 Višje lege (>600m) 5 2660 25,2 13,9 GozdV 52, 1994 195 Analiza rasti glede na višinske pasove je Najnižja volumenska rast je v nižjih legah, prikazana v preglednici 4 in v grafikon ih 1, ki zaostaja za rastjo srednjih leg le za 5%. 2 in 3. Podatki te tabele in grafikonov so Vzrok tega pa je lahko tudi manjše število zbrani iz preglednice 1. smrek na hektar v nasadih nižjih leg. V grafikon ih 1 ,2 in 3 so prikazani pov­ Iz preglednice 4 je razvidna najbojša precni volumenski prirastki za posamezne volumenska rast nasadov v srednjih legah višinske lege po številu dreves na hektar in le nekoliko slabša rast v višjih legah. ob meritvi in za razlicne starosti nasadov. Grafikon 1: Pov precni volumenski prirastki (iM) v nasadih nižjih leg Graph 1: The average vo/ume increments (iM) of the spruces on plantations from the lower leve/s {<300 m a.s.l.) starost nasada O et) Afl"o/ the plantation (yeers) Grafikon 2: Povprecni volumenski prirastki (iM) v nasadih srednjih leg Graph 2: The average vo/ume increments (iM) of the spruces on plantations from the middle leve/s (300-600 m a.s.l.) 25 starost nasada niha (ob meritvi) (let) Number of trees on the Afl"Oithe hectare (at measurement) plsntation (years) 196 GozdV 52, 1994 Grafikon 3: Povprecni volumenski prirastki (iM) v nasadih višjih leg Graph 3: The average vo/ume increments (iM) of the spruces on plantations from the higher leve/s (<600 m a.s.l.) · swrosi nasada {let) Ageofthe planta/ion (yeor.s:} 4. ZAKLJUCEK IN POVZETEK V smrekovih nasadih, ki so bili pred 20 do 30 leti zasajeni na opušcenih kmetijskih površinah v razlicnih obmocjih Slovenje, smo naredili analizo njihove rasti z manjšimi vzorci. V številnih nasa~, dih, ki so za raziskavo pomembnejši, pa smo osnovne meritve v naslednjih letih tudi ponavljali. Povprecni hektarski volumenski prirastki v teh nasadih se gibljejo med 7,1 m3 (24~1etni nasad Mlake, evid. štev. 112) in 20,6 m3 (24~1etni nasad Smrecnik, evid. štev. 131). Po visoki lesnoproduk­cijski sposobnosti lahko te smrekove nasade primerjamo celo s topolovimi nasadi. Veckratne meritve v nasadih kažejo tudi na znatno narašca~ nje povprecnega prirastka s starostjo nasadov. Tako je npr. znašal v nasadu Petelinjek (evid. štev. 119) povprecni volumenski prirastek pri starosti nasada 22, 26 in 29 let 13,5 , 15,1 in 18,2m3/ha. V nasadih z manjšim številom dreves na hektar (kar je v naših primerih nasad z redko saditvijo) dosegajo srednja drevesa relativno ugodne prsne debeline, nasadi pa manjše lesne zaloge. Iz meritev, ki jih je opravil Kenk (1990) je razvidno, da je višinska rast smreke pri gostoti od 1000 do 6000 dreves na hektar neodvisna od gostote, debelinska rast pa je seyeda vecja pri redko sajenih drevesih. Opravljene raziskave pri nas (Božic, Eleršek 1991) kažejo, da dosegajo nasadi, ki so zasajeni s srednje gosto saditvijo (N = 2500-1800 sadik), skoraj tako visoke pav~ precne volumenske prirastke kot nasadi z gosto saditvijo, vendar pa dosegajo srednja devesa ugodnejše prsne premere. Analiza volumenske rasti nasadov glede na višinske pasove ne kaže znatnejših razlik med temi pasovi. Te ugotovitve se deloma pokrivajo z ugotovitvami analize višinske rasti 41 smrekovih nasadov starosti od 9 do 151et (Eieršek, Piskernik 1986), kjer so dosegale smreke srednjih in višjih leg enake v'tšinske prirastke, medtem ko so smreke iz nižjih leg doseg ale za 16% vecje prirastke. Nekateri zagovorniki sonaravnega gospodarje~ nja z gozdom na splošno nasprotujejo sajenju smrek, tako v gozdu kot na opušcenih kmetijskih zemljišcih. Ob dejstvu, da je gozdarstvo tudi gospodarska panoga, pa je potrebno upoštevati tudi ekonomske vidike drevesnih nasadov, pa tudi dejstvo, da s posekom dreves v zunajgozdnih nasadih ohranjamo drevje v gozdu. Enostran­skemu 'tn v dolocenih primerih tudi pretiranemu sajenju smrek v gozdu (in zunaj gozda) je kriva tudi preštevilcna divjad, zaradi katere je umetna obnova z drugimi drevesnimi vrstami bistveno dražja. ln koncno še podatek o proizvodnji lesne mase in vrednosti po Mayerju (1980). Povprecni skupni hektarski prirastki po drevesnih vrstah na boljšem rastišcu bukovih mešanih gozdov (1-11 boniteta) znašajo v Nemciji za smreko 13-17m3, jelko 13--15m3, macesen 7-9m3, rdeci bor 6­8m3, bukev 9-10m3, hrast 6-8m3, crno jelšo 6-8 m3 in jesen 6-8 m3. V letu 1972 so na obratu Baden-WOrttenberg dosegli najboljše povprecne cene hlodovine za smreko, jelko in duglazijo. Visokokvalitetna hrastova hlodovina je dosegla sicer nekolikokratno ceno smrekove hlodovine, žal pa je bilo v skupni lesni masi takih hrastov le malo. Gozd v 52, 1994 197 ! THE GROWTH OF NORWAY SPRUCE PLANTATIONS FOUNDED ON ABANDONED AGRICUL TUR AL LAND Conclusion and Summary ln Norway spruce plantations, which were foun­ded on abandoned agricultural land 20 to 30 years ago in different regions of Slovenia, an analysis of their growth on smaller samples was carried out. ln numerous plantations, which are of considerable importance for the research, the basic measurements were also repeated during the next years. The average volume increment per hectare in these plantations is between 7.1 m3 (a 24-~ear plantation Mlake, reg. no. 112) and 20.6 m (a 24-year plantation Smrecn ik, reg. no. 131). Due to high timber production capacity, these Norway spruce plantations can even be compared with those of poplar ones. Considera­ble increase of the average increment with the increasing age of plantations has been establis­hed by repeated measurements in plantations. ln the Petelinjek plantation (reg.no. 11 9), the ave­rage volume increment totaled 13.5, 15.1 and 18.2 m3/ha at the plantation age of 22,26 and 29 years. ln plantations with less trees per hectare (which is in our case the consequence of the founding of plantations by means of thin planting), the average trees reach relatively favourable breast­height diameters and plantations smaller timber supplies. From the measurements performed by Kenk (1990), it is evident that the height growth of a Norway spruce at a density from 1 000 to 6000 trees per hectare is independent from den­sity yet the diameter growth is greater with thin planted trees. The research performed in Slove­nia (Božic, Eleršek 1991) shows that the planta­lions founded with medium thick planting (N = 2500-1800 plants) achieve almost as high average volume increments as plantations of thick planting, yet trees of mean dimensions have more favourable breast-height diameters. The analysis of plantation volume growth as to altitudinal zones does not indicate considerable differences between these zones. These establis­hments partly coincide with the results of the analysis of height growth in 41 Norway spruce plantations aged 9 to 15 years (Eieršek, Piskernik 1986), where Norway spruces in medium high and high positions achieved identical height incre­ments, while those at lower altitudes only by 16% lower ones. Those who speak in favour of naturalistic forest management are in general against the planting of Norway spruces in forests as well as in aban­doned agricultural land. Considering the fact that forestry is also an economic branch, economic aspects of tree plantations also have to be taken into account, as well as the fact that by means of tree felling in plantations outside forest trees are preserved in the forest. One of the reasons for occasional too intensive planting of exclusively Norway spruces in a forest (or also outside it) is too numerous game because of which artificial regeneration with other tree species is much more expensive. And finally, there is a datum on the production of timber mass and the value according to Mayer (1980). Total average incre­ments per hectare according to tree species in a beech stand of higher quality forests of mixed type (1-11 class) amount in Germany to 13-17m3 for Norway spruce, 13-15 m3 for European lir, 7-9m3 for larch, 6-8m3 for pine, 9-1Om3 for beech3 6-8m3 for oak, 6-8m3 for sticky alder and 6-8 m for European ash. ln 1972, the best average prices of log-wood in the Baden-WOrt1en­berg forest enterprise were achieved for the Norway spruce, European fir and Douglas fir. High quality oak logwood had severa! times higher price than Norway spruce did, yet there were only few such oaks in the total timber quantity. VIRI 1. Božic , J., Kalan, J., 1985. Nasadne oblike in intenzivnostni nacini pridelave lesa zunaj go­zda. Elaborat, IGLG, Ljubljana, 42 s. 2. Božic , J., 1990. Znacilnosti pridelave lesa na negozdnih površinah Slovenije. Elaborat, IGLG, Ljubljana, 24 s. 3. Božic, J., Eleršek, L., 1991. Vpliv rastnega prostora na rast smreke v mlajših zunajgozdnih nasadih. Zbornik gozd. in les., Ljublana, 37, s. 103-115. 4. Eleršek, L. 1981. lzvengozdno pridelovanje lesa. Elaborat, IGLG, Ljubljana, 50 s. 5. Eleršek, L., Piskernik, M., 1986. Vpliv ras­tišca na višinsko rast mlajših smrekovih nasadov v Sloveniji. Zbornik gozd. in les., Ljubljana, 28, s.17-30. 6. Eleršek, L., Urbancic, M., Jerman J. 1993. Prikaz uporabljenih nacinov za povecanj e rasti poskusnega smrekovega nasada Ajdovec. Gozd V, Ljubljana, 51, 5-6, s. 260-269. 7. Kenk, G., 1990. Fichtenbestdnde aus Wei­tverbdnden. Entwicklung und Folgerung. Forstw. Cbl. 109, 2-3, s. 86-100. 8. Mayer, H., 1980. Waldbau aut sociologisch­vkologischer Grundlage. Gustav Fischer Verlag, Stuttgart, New York, 482 s. 9. Urbancic , M., Eleršek, L. 1993. lnfluences of fertilization and weed control on the nutrition status and growth of spruce plants. Abstracts, 1 . slovenski simpozij iz rastlinske fiziologije, Gozd Martuljek 29. 9.-1. 1 O. 1993. 198 Gozd V 52. 1994 GDK: 903:922:932:(497.12) Urejanje poslovnih razmerij pri gospodarjenju z javnimi gozdovi Th\=) Regulating of Business Relations in Public Forest Management Iztok WINKLER• Izvlecek Synopsis Winkler, l.: Urejanje poslovnih razmerij pri go­Winkler, l.: The Regulating of Business Rela­spodarjenju z javnimi gozdovi. Gozdarski vestnik, tions in Public Forest Management. Gozdarski št. 4/1994. V slovenšcini s povzetkom v anglešci-vestnik, No. 4/1994. ln Slovene with a summary ni, cit lit. 16. . in English, lit. quot. 16. V Sloveniji je treba ohraniti primeren delež An appropriate share of public, first of all state javnih, zlasti državnih gozdov. Ti so pomembni forests, has to be preserved in Slovenia. They zlasti za uveljavljanje mnogonamenskega gospo­are considered as a precondition for the establis­darjenja z gozdovi in kot generator razvoja gozdov hing of multiple forest management and a gene­in gozdarstva. Gospodarjenje z njimi mora biti rator of the development of forests and forestry. intenzivno in stabilno. Zato je treba poslovna The management with these forests has to be razmerja med lastniki javnih gozdov in izvajalci intensive and stable. Consequently, business re­del v teh gozdovih vzpostavljati kot dolgorocna in lations between the owners of public forests and na vecjih zaokroženih kompleksih javnih gozdov. those who carry aut forest work in the forests have to be established on a long-term basis, Kljucne besede: javni gozdovi, gozdarska za­relevant for large rounded off plats of public konodaja, poslovni odnosi, gozdarska politika forests. Key words: public forests, forestry legislation, business relations, forestry policy 1 UVOD ljila na teorijah liberalisticne ekonomske 1 INTRODUCTION šole, po katerih država ni sposobna dobro gospodariti in je zato treba tudi gozdove V zgodovinskem razvoju so nastale tri privatizirati. glavne skupine lastnikov gozdov: država, Državne gozdove in gozdove lokalnih lokalne skupnosti, zasebniki. Vsaka od teh skupnosti obravnavamo skupaj navadno skupin ima praviloma vec podskupin lastni­ kot javne gozdove, mednje prištevamo tudi kov, ki se med seboj deloma razlikujejo po gozdove razlicnih javnih fondacij; ponekod pravnem statusu. pa prištevajo mednje tudi cerkvene go­Državni gozdovi so dejansko nastali že zdove (npr. v Belgiji in Franciji) v casu, ko še ni bila izoblikovana država v Po dveh stoletjih so se mnenja o vlogi in današnjem pomenu. Gozdovi so pripadali pomenu javnih gozdov spremenila in veliko vladarjem, ki so jih deloma dajali v posest držav skuša ne samo zadržati ampak celo tudi fevdalni gosposki. Državni gozdovi so povecati delež takih gozdov. v zacetku veljali za neodtujljive. Leta 1790 Tako je danes delež javnih gozdov v pa je Francija sprejela zakon o alineaciji evropskih državah zelo razlicen, zagovor­gozdov in s tem prekinila nacelo neodtujlji­ niki popolne privatizacije gozdov nikjer v vosti državnih gozdov. V Franciji je bilo Evropi ne uspevajo, saj se povsod krepi prodanih na tisoce hektarov gozdov, enako spoznanje o pomenu socialnih in ekoloških tudi v drugih evropskih državah, zlasti v funkcij gozdov, za uresnicevanje katerih pa Avstriji. Alineacija državnih gozdov je teme­ je zasebna lastnina prej ovira kot spodbu­da. Še vec, marsikje se krepi prepricanje, * Prof. dr. l. W., dipl. inž., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Vecna da je treba delež javnih gozdov še povecati. pot 83, SLO Ni nakljucje, da v tem prednjacijo države, Gozd V 52, 1994 199 . • ki imajo relativno malo gozdov in obcutljive ekološke razmere. Danska je npr. v obdo­bju 1965-76 povecala delež javnih gozdov za 3 odstotne tocke , Nizozemska pa v obdobju 1963-83 kar za 18 odstotnih tock. Tabela 1 : Delež javnih gozdov v evropskih državah Table 1: The Share of Public Forests in European Countries Država Delež javnih Država Delež javnih gozdov gozdov Country The share of Country public forests The share of public forests % % Portugalska Norveška 13 13 Luksemburg Belgija 43 45 Avstrija Francija švedska 21 26 27 Vel. Britanija Nemcija Nizozemska 45 53 59 Finska 28 Švica 74 Španija 34 Grcija 78 Italija Danska 40 42 Irska Evrop.unija·povpr. 85 40 Vse bolj poudarjen javni interes za gozdove postavlja pred vse lastnike gozdov vse vec omejitev in posebnih odgovornosti. To je bolece predvsem za zasebne lastnike, ki v svojih gozdovih, razumljivo, zasledujejo predvsem gospodarske interese. Zato jim mora država omejitve in posebne obvezno­sti zaradi javnega interesa za ohranitev in razvoj gozdov in njihovih ekoloških in so­cialnih funkcij nadomestiti, bodisi z ustre­znimi odškodninami, bodisi z materialnimi spodbudami in davcnimi olajšavami in celo z obvezo, da država odkupi gozdove, v katerih je izjemno poudarjena ekološka ali socialna funkcija. Vse to je za državo lahko pomembna financna obremenitev. S tega vidika je zato smotrneje, da je v Sloveniji vecji delež javnih, med njimi zlasti državnih gozdov, saj se tako obveznosti do indivi­dualnih lastnikov zmanjšujejo. Drugi razlog za vecji delež javnih gozdov je dejstvo, da je ucinkovito mnogonamen­sko gospodarjenje z gozdovi racionalno le na vecjih površinah. Res je sicer, da bodo tudi nekateri zasebni lastniki imeli vecjo gozdno posest, na kateri je prav tako mo­goce racionalno gospodariti, vendar bi jih morala država v tem primeru obvezati, da imajo ustrezno gozdarsko službo, kot je to 200 Gozd V 52, 1994 npr. v Avstriji (primer: avstrijski zakon o gozdovih, 1975), ali pa jih obvezati, da se v vseh strokovnih zadevah povezujejo z ustrezno gozdarsko organizacijo. Državni gozdovi so tudi tista kategorija gozdov, 'ki je strokovni generator razvoja gospodarjenja z gozdovi (spodbujajo nove nacine gospodarjenja z gozdovi, inicirajo tehnološki razvoj v gozdarstvu itd.). Tega ni mogoce optimalno zagotavljati na za­sebni posesti, vsaj ne na tako razdrobljeni, kot je slovenska. Seveda pa ostaja odprto vprašanje, ali je država dober gospodar. Praksa je pokaza­la, da država ni dober gospodar, ce z gozdovi gospodari neposredno in admini­strativno. Drugace pa je, ce ima za gospo­darjenje z državnimi gozdovi organizirano ustrezno gozdarsko organizacijo (kot so npr. javna podjetja). V gozdarsko razvitih srednjeevropskih državah imajo gozdarsko službo organizi­rano tako, da ta varuje splošni interes za ohranitev in razvoj vseh gozdov ne glede na lastništvo, hkrati pa neposredno opera­tivno gospodari z državnimi gozdovi, pone­kod tudi z drugimi javnimi gozdovi (Svica, Nemcija) ali pa imajo za gospodarjenje z državnimi gozdovi organizirano posebno podjetje (Avstrija). 2 ZAKONSKI POLOŽAJ JAVNIH GOZDOV V SLOVENIJI 2 LEGALSITUATION OF PUBLIC FORESTS IN SLOVENIA V Sloveniji smo imeli doslej kljub prevla­d ujoci drobni zasebni posesti, tudi primeren delež družbenih gozdov. S spremembami politicnega in gospodarskega sistema je družbena lastnina dobila jasnega lastnika. Z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij je doloceno , da preidejo družbeni gozdovi v državno last in se ne privatizirajo. Obcine pa so dobile v last gozdove, ki so jih imele pred 6. aprilom 1941. Teh gozdov je bilo na obmocju današnje Slovenije malo, le okoli 0,6 %. Del družbenih gozdov pa je bil oziroma še bo, v skladu s predpisi o denacionalizaciji, vrnjen prejšnjim lastni­kom. Z zakonom o Skladu kmetijskih zemljišc in gozdov je bilo nato doloceno, da z državnimi gozdovi gospodari Sklad kmetij­skih zemljišc in gozdov Republike Sloveni­je. Dosedanje gozdnogospodarske organi­zacije pa po izlocitvi javne gozdarske slu­žbe ostajajo podjelja za izvajanje gozdno­gospodarskih del. Zakon pa ne preqvideva, da bi Sklad sam opravljal cisto poslovne funkcije go­spodarjenja (izvajanje del, prodaja lesa), saj izrecno pravi, da gospodarjenje obsega le upravljanje in razpolaganje. Takih po­slovnih funkcij tudi ne more opravljati javna gozdarska služba, ki je ustanovljena za varovanje javnega interesa za ohranitev in razvoj vseh gozdov ne glede na lastništvo. To je bil tudi temeljni razlog za locitev javne in poslovne funkcije pri gospodarjenju z gozdovi. Zakonodajalec v zakonu o Skladu kmetij­skih zemljišc in gozdov (Ur. l. RS, št.1 0-432/ 93) glede samega izvajanja gospodarjenja z gozdovi napotuje predvsem na zakupna razmerja, ceprav ne izkljucuje tudi drugih oblik urejanja odnosov. To je razvidno zlasti iz naslednjih dolocb zakona: Zakon navaja med nalogami Sklada, da izvaja promet s kmetijskimi zemljišci, kme­tijami in gozdovi ter jih daje v zakup v skladu s predpisi in svojimi akti oziroma zanje dodeljuje koncesije (4. clen). V organu Sklada so med drugimi tudi trije predstavniki uporabnikov oziroma zakupni­kov kmetijskih zemljišc, kmetij in gozdov (5. clen). Prenos kmetijskih zemljišc, kmetij in go­zdov v Sklad ne vpliva na pravice upravljal­cev, da nadaljujejo z uporabo in upravlja­njem teh zemljišc, ce jih obdelujejo oziroma izkorišcajo kot dobri gospodarji, do izdaje pravnomocne odlocbe o denacionalizaciji oziroma do podelitve koncesije ali sklenitve zakupne pogodbe v skladu z zakonom (17.clen). Upravljalci oziroma dejanski uporabniki in zakupniki sklenejo s Skladom oziroma obcino zakupne oziroma drugo ustrezno pogodbo oziroma jim Sklad oziroma obcina podeli koncesijo (2.odstavek 17.clena). O trajanju zakupne pogodbe pravi zakon, da se zakupne razmerje podeli najmanj za cas, ki ustreza amortizacijski dobi vlaganj v zemljišca oziroma trajne nasade. Po dolocilih zakona prihajata torej v po­štev predvsem dve obliki: zakup ali konce­sija. Vsebinsko med eno in drugo obliko ni bistvenih razlik, navadno pa se koncesija podeljuje za dejavnosti, ki jih opravljajo gospodarske javne službe, kamor pa go­zdarstvo ne spada. Pri zakupu gozdov pa nikakor ne gre za klasicno zakupne razmerje, ker: -je zakupnik gozdov obvezan gospoda­riti v okvirih, ki mu jih dolocajo gozdnogo­spodarski nacrti; -zakupnine ni mogoce dolociti v fik­snem znesku za celotno zakupne obdobje, ampak se iz leta v leto spreminja, ker se spreminjajo naravne proizvodne razmere; -se v konkretnih primerih lahko zgodi, da bo zakupnina negativna in bo torej lastnik moral za gospodarjenje v svojem gozdu zakupniku še kaj placati, namesto, da bi kaj dobil. Ta možnost je toliko vecja kolikor manjše in razdrobljene bodo za­kupne enote. Iz navedenih razlogov bi se zato morali pri urejanju poslovnih razmerij pri gospo­darjenju z javnimi gozdovi izogibati pojma zakup oziroma ga uporabljati le pogojno. 3 OBLIKE POSLOVNIH RAZMERIJ PRI GOSPODARJENJU Z DRŽAVNIMI GOZDOVI 3 THE FORMS OF BUSINESS RELATIONS IN THE MANAGEMENT WITH STATE FORESTS Ne glede na formalno pravno obliko po­slovnega razmerja pa naj bi izvajalec prev­zemal za dolocen cas celotno gospodarje­nje z javnimi gozdovi na doloceni površini. To pomeni, da bo praviloma izvajal v teh gozdovih vsa gozdnogospodarska dela. Oblike poslovnih razmerij med lastniki javnih gozdov in izvajalci del so lahko razlicne, pri cemer ne bi smeli vztrajati, da se v vseh primerih uporablja enako obliko, ampak je treba upoštevati konkretne last­ninske in gozdnogospodarske razmere. GozdV 52, 1994 201 3.1 Dolgorocno poslovno razmerje 3.1 Long-term Business Relationship Osnova za d olgo rocn o poslovno raz­merje pri gospodarjenju z javnimi gozd?vi je gozdnogospodar~ki ~~crt ~no~e. ~a nJ_~­govi podlagi potencralnr rzvaJalcr pnpravrJO ponudbe za izvajanje celotnega gospodar­jenja za celotno obdobje trajanja n~crta . Pri izbiri dolgorocnega izvajalca Je vpra­šanje, po kakšnih kriterijih in merilih izbrati najugodnejšega. Potencialni izvajalec lahko v svoji ponudbi prikaže svoje izvajal­ske sposobnosti (kadri, oprema itd.) in refe­rence o dosedanjem delu, težje pa bo za daljše casovno obdobje dal tudi fiksno eko­nomsko ponudbo, npr. % prodajne cene lesa, ki ga bo placal kot rento Skladu. Ce bi bila ekonomska ponudba za celotno casovno obdobje samo okvirna, dejanske ekonomske pogoje pa bi dolocali letno na podlagi letnega programa del, je t~ka po_­nudba lahko tudi špekulativna. Da br sklenrl dolgorocno poslovno razmerje, bi lahko potencialni izvajalec dal nestvarno ekonom­sko ponudbo, v letnih programih pa bi se obnašal bolj ali manj kot monopolist, ki ima delo že zagotovljeno. Le za nekatere eko­nomske parametre (npr. faktor splošnih stroškov) se izvajalec lahko obveže tudi dolgorocno . Potencialni izvajalec se bo prav tako za celotno dolgorocno obdobje težko obvezal za fiksni odstotek prodajne cene lesa kot rento Skladu, saj se med leti spreminjala struktura posekanega lesa in kakovost pri­dobljenih sortimentov, na kar izvajalec ne more bistveno vplivati. Cisto dologoro cno poslovno razmerje med lastniki javnih gozdov in izvajalci torej ni ustrezn 1 ha). V drugih kantonih kombinirajo me­tode trajnih in zacasnih vzorcnih ploskev. V Švici, ki navsezadnje velja za zibelko fitocenologije, je presenetljivo tnalo gozdov fitocenološko kartiranih, hkrati pa se uve­ljavljajo tudi razlicne fitocenološke smeri. Gozdarji uporabljajo pri delu kljuc, izdelan za vso Švico (ELLENBERG & KLC>TZLI 1972), ki je pa že nekoliko zastarel. Kjer so fitocenološki elaborati izdelani, so izdelani zelo natancno ter vsebujejo, podobno kot pri nas, poleg kart v merilu 1 : 5000, izcrpne ekološke opise rastišc z gozdnogojitvenim komentarjem (FREY 1992, FREHNER 1993). Fitocenološka kartiranja opravljajo po vecini zasebni inženirski biroji. Zaradi neenotnosti metod inventarizacije gozdov za potrebe urejanja je bilo Švicar­jem v preteklosti težko dobiti posplošene informacije o stanju in razvojni dinamiki gozdov za nivo kantonov in konfederacije. Poleg tega vecina zasebnih gozdov ni bila urejenih (MAHRER 1988). Tako je v letu 1981 zvezna skupšcina potrdila izvedbo prve državne inventure gozdov »Landesfor­stinventar« (LFI). Metoda temelji na kilometrski mreži stal­nih vzorcn ih ploskev za vso Švico. Projekt je stal približno 1 O milijonov Sfr (1989). V letu 1993 so zaceli s snemanji prve ponovi­tve. Zaradi zmanjšanja razpoložljivih sred­stev (8.1 mio. Sfr), je bila metoda za nova snemanja precej dodelana, tako da bodo z zmanjšanimi stroški dosegli podobno stati­sticno zanesljivost kot s prvim snemanjem. Druga deželna inventura (LFI) bo omogo­cala vpogled v razvojno dinamiko gozdov (prirastek, posek, odmrla drevesa ... ) do­dane .bodo tudi nekatere nove teme, kot rekreacijska funkcija gozda in gozd kot sonaravni življenjski prostor (gozdni rob, posebni biotopi, grmišca, skupine dre­ves ... ). Nacrtujejo že tretjo deželno inven­turo, katere pomemben cilj bo inventariza­cija varovalne funkcije gozda (BRiiNDLI 1993). V Sloveniji ima urejanje gozdov vecsto­letno tradicijo. Po vojni se je zacelo z urejanjem vseh gozdov ne glede na lastni­štvo. Vsi slovenski gozdovi so bili veckrat polno premerjeni, v novejšem casu so polno premerbo zamenjale vzorcne meto­de. Slovenska gozdna baza podatkov v primerjavi s Švicarsko, razvito šele leta 1981, že dolgo obstaja. Poznamo vec so­odvisnih ravni nacrtovanja, z zakonom je dolocena dinamika obnavljanja nacrtov. Mnoge vsebine, ki se v Švici šele poskusno uvajajo v nacrtovanje, so pri nas že ustalje­ne. Res se je zaradi tega obseg dela in stroškov nekoliko povecal, neprimerno bolj pa se je povecala njihova uporabnost. Za­radi racionalizacije dela in preglednosti na­crtov bo treba marsikaj izpustiti, vendar nas izkušnje Švice opozarjajo, da je delo v osnovi dobro zastavljeno. 5. GOJENJE GOZDOV 5. SILVICUL TURE Gojenje gozdov je v Švici izrazito malo­površinsko in sonaravne. Goloseki so bili prepovedani z zveznim gozdarskim zako­nom leta 1902 (DIE FORSTLICHEN ... 1925). Švicarsko skupinsko postopno go­spodarjenje, prebiralno gospodarjenje in gojenje gorskih gozdov uživajo v svetu velik ugled. V splošnem je izbira gojitvenih tehnik sprošcena, kajti vecji del imajo opra­viti s spremenjenimi gozdovi kot dedišcino preteklosti, to so smrekove monokulture, srednjedebelnik (Mittelwald), pašni gozdo­vi, panjevci, ))silve« (pašni gozdovi s kosta­nji) ... Zato ni presenetljivo, da je klasicnih primerov skupinsko postopnega in prebiral­nega gospodarjenja malo in da gre za bolj ali manj prehodne oblike. 5.1. švicarsko skupinsko postopno gospodarjenje (»schweizer Femelschlag«) 5.1. Swiss Group-graded Management Skupinsko postopno gospodarjenje, ki ga je do popolnosti razvil prof. H. Leibun­dgut, je najbolj uveljavljena metoda gospo­darjenja v Švici. Najvecji delež zajema v sredogorju in v predalpskem prostoru. V zadnjem casu predstavlja velik problem previsok stalež divjadi, ki onemogoca na­ravno pomlajevanje. Isto velja tudi za prebi­ral ne gozdove v Emmentalu in kantonu Neuchatel. 5.2. Prebiralno gospodarjenje 5.2. Selective Forest Management V Franciji se je sicer napredno prebiralno gospodarjenje prvic pojavilo, vendar je za­radi nerazumevanja gozdarskih oblasti in celo izkljucitve izjemnega strokovnjaka Adolpha Gurnauda iz gozdarske službe (1866), kmalu zatem popolnoma zamrlo (SCHOTZ 1989). Tako je Švica nedvomno najvec prispevala k uveljavitvi sodobnega negovalnega prebiralnega gospodarjenja (Regime du jardinage cultural -Biolley). Zibelka prebiranja v Švici so mogocni je­lovo-bukovi gozdovi Jure, kjer je na pre­lomu stoletja v Val-de-Trave rs (kanton Neuchatel) služboval nam dobro znani Henri Biolley. Še pred tem casom se je pojavilo tudi kmecko prebiranje v gozdovih Emmentala. Kljub tradiciji je delež prebiralnih gozdov v Švici relativno majhen, po ocenah LFI le 8,4% (MAHRER 1988). Vendar se švicar­ski gozdarji prebiranju intenzivno posveca­jo, predvsem v francosko govorecem delu Švice (Jura), predalpskem prostoru (Em­mental) ter v viskogorju (Alpe). Tudi razi­skovalno so to podrocje temeljito obdelali in precej izpopolnili metode za preverjanje uravnoteženosti zgradbe prebiralnih go­zdov (SCHOTZ 1989). Tudi v Sloveniji ima prebiralno gospodar­jenje globoke korenine. Najstarejše je kmecko prebiranje, ki se je pojavilo sponta- GozdV 52, 1994 221 no. Hkrati z delovanjem Biolleya v Couvetu, beležimo tudi v Sloveniji rojstvo strokovne ideje prebiralnega gozda na Kocevskem (Hufnagel) in na Notranjskem (Scholl­mayer; MLINŠEK 1994). Ali so bili tvorci sodobnega prebiralnega gospodarjenja v Sloveniji in Švici medsebojno v stiku pa ostaja zaenkrat še uganka. 5.3. Gojenje gorskih gozdov 5.3. Silviculture of Mountainous Forest Kljub temu, da opravlja vecina gorskih gozdov pomembne neposredne varovalne funkcije, je splošno stanje švicarskih gor­skih gozdov zaskrbljujoce. Podedovali so veliko smrekovih monokultur, nastalih po obsežnih golosekih v prejšnjem stoletju, ko se je pospešeno gradilo železniško omre­žje. Sestoji so bili v preteklosti nenegovani in zaradi nestabilnosti predstavljajo veliko potencialno nevarnost. Samo pri orkanu (»Vivian«) leta 1990 je bilo poškodovanih vec tisoc hektarjev gorskih gozdov. Vecji del površin so pogozdili, nekaj pa so jih prepustili naravnemu razvoju (SCHONEN­BERGER et al. 1990, 1992). V zadnjem casu se problematika gorskega gozda za­radi previsokega staleža divjadi, gradnje smucarskih naprav, tranzita skozi Alpe in turizma na splošno še zaostruje. Kot cilj so si v visokogorju zadali prebi­ralni gozd, pri tem pa se zavedajo, da je naloga težko uresnicljiva. Delo z gozdom je usmerjeno v spreminjanje umetnih tvorb v naravnejše sisteme, pri cemer izvajajo prebiralno redcenje, redcenje v skupinah in šopih, pogozdovanje v šopih in druge me­tode, ki temeljijo na prilagajanju mikrorasti­šcnim posebnostim visokogorja (OTI 1976, 1978, 1979, 1989, 1991; BISCHOFF 1987; SCHONENBERGER et al. 1990). Gozdna ucna pot po pre_biralnih gozdovih Couveta, kjer je služboval Henry Biolley. Na sliki je najvecja jelka francoskega dela Svice -»Sapin president« s premerom 1 ,26m in višino 55,4 m (merjeno leta 1991 ). Forestry education trail through selective forests of Couvet, the territory of Henry Biolley's work. The photo presents the greatest lir tree of the French part of Switzerland -"Sapin president" with a diameter of 1 ,26m and 55,4 m in height (measurements !aken in 1991 ). 5.4. Koncept nujno potrebne nege gozdov 5.4. A Concept of Necessary Forest :rending Nesorazmerju med relativno stabilnimi cenarni lesa v preteklih desetletjih in kon­stantnemu narašcanju dnin se je v Švici pridružilo še dejstvo bankrota celulozne industrije v zadnjem casu. Vecina gozdnih obratov je blizu ••rdecih številk<< ali je že zakoracila vanje. Intenzivno snujejo strate­gije nujno potrebnih direktnih vlaganj v gozdove. Trenutno tece vec raziskav na podlagi študija naravnih procesov v gozdu -biološka racionalizacija (naravno izloca­nje, indirektna nega ... ), razmišljajo pa tudi o drugacnih tehnikah dela; od obujanja ideje obrockanja do preizkušanja mehani­zacije del pri negi. '='ogled s Schwarzhorna (3147m) na alpski del Svice (Engadin) nad gornjo gozdno mejo. V ozadju so kot zelena oaza gozdovi okolice Zeme­za. A view from Schwarzhorn (3147m) of the Alpine part of Switzerland (Engadin) above the upper timber line. ln the background, like a green oasis, there are the forests of Zernez's surroundings. 6. NARAVNI GOZDOVI 6. NATURAL FORESTS Ena izmed znacilnosti Švice v primerjavi s Slovenijo je njena gostejša naseljenost. Temu primeren je majhen delež ohranjene krajine -prvobitnega gozda. Pomanjkljivo­sti so se zavedeli na ETH in pod vodstvom prof. Leibundguta izlocili vrsto naravnih re­zervatov. Od leta 1910, ko je bil osnovan prvi gozdni rezervat Seatle, je bilo izlocenih 37 gozdnih rezervatov s skupno površino 859,53 ha, od tega 59,13 ha pragozdov (Derborence in Seatle). Zanimivo je, da placuje odškodnino za vec ino rezervatov ETH, oziroma Oddelek za gozdarstvo. V vseh rezervatih ponavljajo ciklicna sne­manja stanja, pri ceme r so rezervati razde­ljeni na oddelke z enotno makrostrukturo sestoja in rastlinsko združbo rastišca, trajne raziskovalne ploskve (enotna subasociaci- Gozdni rezervat »pragozd Seatle<• v okolici Brigel­sa. Forest reserve '1he Seatle virgin forest" near Brigels. ja, struktura sestaja . . . ) in profile. Osnovni cilj raziskav je usmerjen v razkrivanje struk­ture naravnih gozdov in njene funkcije (MATIER 1982). Švicarji imajo le en nacionalni park, ki leži v okolici Zerneza, blizu meje z Italijo. Park je bil razglašen leta 1914. Najemnino za 16.870 ha alpskega prostora poravnajo zveza in društva prostovoljnih darovalcev. V parku veljajo ostri varovalni ukrepi. Prepovedano je kakršnokoli i zkorišcanje prostora, nabiralništvo ali lov. Obiskovalci se morajo držati oznacenih poti. Zaradi prepovedi lova se je rastlinojeda divjad v parku zelo namnožila, vsled cesa je ogro­ženo rastlinstvo. Trenutno tece vec razi­skav o nosilni kapaciteti rastišc v parku za rastlinojedo divjad. Ves cas obstoja parka tecejo tudi projekti o ponovni naselitvi nekaterih iztrebljenih živalskih vrst. Prvi je bil v dvajsetih letih ponovno naseljen kozorog, v sedemdesetih letih je sledila naselitev risa, ki žal ni uspela. Zadnja in za zdaj zelo uspešna je ponovna naselitev brkatega sera. Za prihodnost pa razmišljajo o ponovni naselitvi volka in me­dveda (SCHAFER 1992). 7. GOZDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA 7. FORESTRY AND ENVIRONMENTAL PROTECTION Varstvo okolja je v Švici zajelo ljudske množice in je med najrazvitejšimi v Evropi. Gozdarji so bili prvi protagonisti trajnega izkori šca nja naravnih virov in varstva oko­lja, vendar so v zadnjem casu vse bolj tarca razl icnih , cesto izkljuc ujocih zahtevkov na­ravovarstvenih skupin do gozda. Tako se pojavljajo zahteve po vecjepovršinskem ohranjanju srednjedebelnega gozda (Mittel­wald) kot pomembnega habitata nekaterim ogroženim vrstam. Najbolj vroce razprave so sprožile raziskave o ogroženosti sred- Jezero Derborence z istoimenskim pragozdnim gozdnim rezervatom v ozadju. Leta 1990 je vihar "Vivian" rezervat skoraj povsem opustošil. Lake Derborence with a forest reserve of the same name in the background. ln 1990 it was almost completely devastated by the "Vivian" storm. njega detla (Dendrocopus medius), ki je eksistencno vezan na stare hrastove go-zdove (BUHLMANN 1993). - Zaradi ogroženosti dolocene redke flore in favn~ zahtevajo nekatere naravovar­stvene skupine vec svetlobe na gozdnih tleh '(razgradnja lesnih zalog, obcasni manjši goloseki). Posege zahtevajo celo v gozdnih rezervatih, ki jih je v Švici že tako malo. Razpravljajo tudi o ohranjanju nesa­niranih peskokopov ter usekov in nasipov ob gozdnih cestah kot prostorov za pri­marne sukcesije. Kljub vsemu pa varstvo okolja ne izzveneva v spopadu med »do­brimi in slabimi«, ampak vodi, vsled konflikt­nosti zahtevkov specialistov v poglobljeno analizo ekosistemov. Ideje o ohranjanju sušic, povecevanj u deleža starih dreves in gozdov ter ohranja­nju redkih naravnih in kulturnih biotopov, so v veliki meri po zaslugi gozdarjev že uresnicene ali se uresnicujejo . Tudi varova­nje -redkih ter ogroženih naravnih in kultur­nih biotopov (barja, mocvirni travniki, opu­šce ni planinski pašniki ... ) je skrb in naloga švicarskih gozdarjev. Tudi v Sloveniji smo veliko omenjenega že izvedli, drugod pa precej zaostajamo. V splošnem pa so lahko izkušnje naravovar­stvenikov in gozdarjev iz Švice znak, da smo s sonaravnim gospodarjenjem z go­zdovi in z združevanjem varovanja okolja in gozdarstva na dobri poti. 8. ZAKLJUCEK Razvoj in dosežki Švice na podrocju gozdarstva in varovanja okolja so posnemanja vredni, hkrati pa opozarjajo na posebnosti in prednosti Sloveni­je, na katerih moramo pri našem razvoju temeljiti. Verjetno ni nakljucje, da sta se majhni deželi, kot sta Slovenija in Švica, kljub nekaterim ranam (ali pa ravno zato), ki so jih podedovale od prednikov (Slovenija nizki kras, Švica goloseke v Alpah) zaradi tisocletne nujnosti preživetja na omenjenem prostoru, prve preskusile na poti trajnega gospodarjenja z gozdovi. Pot dežel z naprednim gozdarstvom je bila v svetu posebnost in zaradi tega trnova. Glede na zakljucke mnogih mednarodnih politi c nih srecanj (SCHMITHUSEN 1993), ki so sledila Konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju v Riu, pa lahko upamo, da Švicarski »nacionalni park« leži na meji z Ital ijo. (Vse slike-foto: Jurij Diaci) Switzerland's national park is situated. on the border with Italy. (All photos -by Jurij Diaci) Gozd V 52, 1994 225 svet pocasi , vendar vztrajno, koraka proti traj­nemu sonaravnemu izkorišcanju obnovljivih na­ravnih bogastev. A PRESENTATION OF THE FOREST AND FORESTRY OF SWITZERLAND AND A COMPARISON WITH SLOVENIA Conclusion The development and achievements of Switzer­land in the field of forestry and environmental protection deserve to be imitated and at the same time call our attention to particularities and advan­tages of Slovenia, which should represent the basis for the development of forestry. It is not a coincidence that small countries like Slovenia and Switzerland, despite some wounds (or even because of them) inherited of their forefathers (in Slovenia Low Karst, in Switzerland clear cuts in the Alps) and due to a thousand year old necessity of survival in this area, tried the method of long term forest management among the first. The way of the countries practic­ing advanced forestry was a peculiarity in the world and therefore not an easy one. Based on the conclusions of a number of international political meetings (SCHMITHUSEN 1993), which followed the UN Conference on environment and development in Rio, it could be anticipated that the direction of the world's progress is slow yet continous approaching towards the permanent close to nature exploitation of renewable natural resources. LITERATURA 1. Bischoff, N. {1987): Pflege des Gebirgswaldes. Leitfa­den fiir die Begnindung und forstliche Nutzung von Gebirg­swaeldem. Bundesamt fiir Forstwesen und Landschaftss­chutz, Bern, 379 S. 2. Brandli, U. B. {1993): Das Landesforstinventar .. . ein Fenster zum Schweizer Wald. Gesichertes Wissen dank systematischer Waldbeobachtung. Eidg. Forschunganstalt fur Wald, Schnee und Landschaft, Birmensdorf, 16 S. 3. Buehlmann, J. {1993): Nachhaltige Bewirtschaftung von Eichenwaldern, Grundlage fiir den Schutz des Mittelspechtes. Beih. Veroff. Naturschutz Landschaftspflege Bad.-Wiirt1., 67: 163-169. 4. Ellenberg, H.; K16tzli, F. {1972):Waldgesellschaften und Waldstandorte der Schweiz. Mitt. Schweiz. Ans!. f. d. Forst. Versuchswesen, 48, {4): 589-930. 5. Frehner, M. {1993): Waldbaulicher Kommentar und Anmerkungen zu den kartierten Elnheiten "Nesslau Abi. 3-16 .. , Sargans, 13 S. 6. Frey, H. U. {1992): Waldstandorte und Wald· gesellschaften im St. Galler Berggebiet, Ziirich, 150 S. 7. Mahrer, F. {1988): Schweizerisches Landesforstinven­tar. Ergebnisse der Erstaufnahme 1982-1986. Eidgenossis­che Anstalt fur das forslliche Versuchswessen, Berichte Nr. 305, Birmesdorf, 375 S. 8. Matter, J. F. {1982): Urwadreservat Derborence. ETH· Institut fOr Wald und Holzforschung, Ziirich, 20 S. 9. Mlinšek, D. {1994): Skripta iz gojenja gozdov. Biolehni· ška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo. 10. Ott, E. {1972): Erhebungen iiber den gegenwiirtigen Zustand des Schweizer Waldes als Grundlage waldbaulicher Zielsetzungen. Miti. Schweiz. Ans!. l. d. Forst. Versuchswe- sen, 48 {1): 3-193. 11. Ott, E. {1973): Zustand und Zukunft des Schweizer Waldes. Ein Beitrag aus waldbaulicher Sicht. Miti. Schweiz. Ans!. l. d. Forst. Versuchswesen, 49, {4): 341-450. 12. Ott, E. {1976): Probleme des Gebirgswaldbaus. Schweiz. Z. Forstwes., 127, (2): 138-150. 13. Ott, E. {1978): Zur Notwendigkeit der Pflege von Gebirgswldern. Schweiz. Z. Forstwes., 129, {2): 101-116. 14. Ott, E. (1979): Probleme der Jungwaldpfllege im Ge­birgswald. Schweiz. Z. Forstwes., 130, {5): 349-365. 15. Ott, E. {1989): Ve~iingungsprobleme in hochstauden­ reichen Gebirgswldern. Schweiz. Z. Forstwes, 140, (1 ): 23­42. 16. Ott, E. ; Liischer, F.; Frehner, M. etal. {1991): Verjngun­gsckologische Besonderheiten im Gebirgsfichtenwald im Ver­gleich zur Bergwaldstufe. Schweiz. Z. Forstwes., 142, {11 ): 879-904. 17. Schiifer, P. {1992): Frischer Wind is angesagt. Piz, 3, (4): 12-15. 18. Schmithiisen, F. {1993): Forest policy development in an international perspective. Nederlands Bosbouw Tijdschrift, 65, {3): 15D-159. 19. Schcnenberger, W.; Frey, W.; Leuenberger, F. (1990): Clko log ie und Technik der Aufforstung im Gebirge. Anregun­gen fur die Praxis. Eidgencssische Anstalt fUr das forstliche Versuchswessen, Birmensdorf, 58 S. 20. Schcnenberger, W.; Kasper, H.; Lassig, R. (1992): Forschungsprojekte zur Wiederbewaldung von Strumscha· denflachen. Schweiz. Z. Forstwes., 143, {10): 829-847. 21. Schcnenberger, W.; Rusch, W. {1990): Wiederbewal­dung nach Strumschaden. Merkblatt fiir die Praxis {WSL, FNP), Besteii-Nr. 17/D: 1-6. 22. Schutz, J. Ph. {1989): Der Plenterbetrieb. Fachbereich Waldbau, ETH, Zurich, 54 s. 23. Speich, A. {1978): Zur Struktur der offentlichen Fars· tbetriebe. Schweiz. Z. Forstwes., 129, {10): 810-819. 24. Zupancic , M.; Marincek , L. et al. (1987): Considera­tions on the phytogeographic division of Slovenia. Biogeo­graphia, Biogeografia delfe Alpi Sud-Oriental!, Xli, 89-98. 25. Weck-Hannemann, H.; Wenger, M. (1994): Okonomis· che Aspekte der Subventionstheorie und der Wirkungsweise von Subventionen. ETH Zurich, Professur Forstpolitik und Forstckonomie, 20 S. 26. Wraber, M. {1969): Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vege tatic, The Hague, 17 {1-6): 176-199. 27. {1925): Die forstlichen Verhiiltnisse der Schweiz. Schweizerische Forstverein, Kommissionsverlag von Beer & Die Zurich, 247 S. 28. (1987): Eidgenossische Betriebszahlung 1985. Die Wald· und Holzwirtschaft. Bundesamt fur Forstwesen und Landschaftsschutz & Bundesamt fUr Statistik, Bern, 45 S. 29. {1989): Der Schweizer Wald heute. Bne forstpolitische lnterpretation zum Schweizerischen Landesforstinventar (LFI). Bundesamt fiir Umwelt, Wald und Landschaft (BUWAL), Eidg. Forstdirektion {F + D), Bern, 46 S. 30. (1991): "Bundesgesetz uber den Wald« (Waldgesetz, WaG), švicarski zvezni zakon o gozdovih, sprejet 4. oktobra 1991, Bern, 16 S. 31. (1992): .. verordnung iiber den Wald• (Watdveror­dnung, WaV), podzakonski akt o gozdu, sprejet 30. novembra 1992, Bern, 24 S. 32. {1992): "Verordnung uber den forstlichen Pflanzes­chutz im Zusammenhang mit dem grenzuberschreitenden Warenverkehr (Forstliche Pflanzenschutzverordnung)«, odredba o varstvu rastlin v prometu s tujino, sprejeta 30. novembra 1992, Bern, 29 S. 33. {1993): Zakon o gozdovih. Uradni list Republike Slove­nije, (30): 1677-1691. 34. {1994): Informacije o gozdovih v Sloveniji. Podatki povzeti iz gozdnogospodarskih nacrtov obmocij za obdobje 199D-2000. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, Ljubljana. 226 Gozd V 52, 1994 Jernej PIŠKUR -Jesenkov nagrajenec Biotehniška fakulteta je v letošnjem letu podelila pet Jesenkovih priznanj za do­sežke pri vzgojno izobraževalnem delu, za pomembna objavljena znanstvena in stro­kovna dela, za selekcijo in vzgojo novih sort rastlin in pasem živali ter za izredne uspehe pri strokovnem delu. Na podrocju gozdarstva je prejel Jesen­kavo priznanje Jernej Piškur, dipl. ing. gozd., dolgoletni vodja gozdarstva Straža, Gozdno gospodarstvo Novo mesto, in sicer za prakticno uveljavitev odlicnosti dela z gozdom kot nove sestavine slovenske kul­ture. Odlikovanca gozdarski strokovni javnosti ni potrebno posebej predstavljati, saj ga poznajo gozdarski strokovnjaki celotne Slo­venije in velikega dela Evrope po rezultatih njegovega dela, to je izredno skrbno nego­vanih gozdovih Brezove Rebri in Soteske. Ravno ti gozdovi so v veliki meri prispevali k ugledu slovenskega gozdarstva v svetu. V naslednjih vrsticah dajemo izvlecek iz obrazložitve in utemeljitve, po kateri je Jer­nej Piškur prejel najvišje priznanje Biotehni­ške fakultete v Ljubljani. Jernej Piškur spada med tiste številne gozdarje, ki so v tej polovici dvajsetega stoletja bistveno prispevali k zgodovinski izboljšavi gozdov na Slovenskem in k ugledu slovenskega gozdarstva v Evropi. Z njegovim domala tri desetletja !rajajocim delom, na enem mestu v sredini dolenj­skega gozda s specificnimi znacilnostmi, je predlaganemu uspelo izpeljati življenjsko nalogo, ki si jo je zadal kot mlad gozdar. Ta naloga pa je bila: Z nego gozda revitalizirati domala 5000 ha dolenjskega listnatega in mešanega gozda, ki so ga mocno izsekali zaradi gospodarskih kriz, železarske industrije, agrarnih reform in planskih secenj -v prejšnjem stoletju pa vse do 50 let tega stoletja. Nepoznavalcem gozdarstva je treba po­jasniti, da je ravnanje z listnatim gozdom, predvsem pa njegova revitalizacija in go­spodarska krepitev izredno zahtevno in dol­gotrajno delo, povezano z mnogo znanja, izkušnjami in velikimi materialnimi odreka­nji; le-ta še posebej kot neugodna posle­dica nekdanjega eksploatacijskega ravna­nja z gozdom. Iz na splošno izsekanega gozda je nastal in je v nastajanju gozd z do enkrat pove­cano gozdno biosubstanco, katere odlika je, s trajno nego, ustvarjena visoka kako­vost. Sredi kmecke gozdne revšcine na Do­lenjskem je v nastajanju gozdni biser. Le-ta pove, kaj je iz dolenjskih gozdov oz. iz velikega dela gozdov v Sloveniji možno ustvariti -v drobnolastniškem gozdu na sicer prav tako odlicnih rastišcih. Piškurjeva delo in ustvarjanje v sožitju z naravo karakterizira »Odlicnost kvalitete« vlaganj v gozd, odzivnost gozda in rezulta­tov v gozdu samem. Vse to se manifestira v ekološki in v gospodarski revitalizaciji gozda: v nastajajoci stabilnosti gozda, v povecani pestrosti drevesnih vrst v gozdu (plemeniti listavci in rahla primes iglavcev), v visoki stopnji negovanosti in kakovosti nastajajoce biosubstance, v normalizaciji življenjskih faz gozda (npr. zmanjšanje vi- GozdV 52, 1994 227 sok ega deleža mladega gozda od 45% na 15% itn.) in v razvijanju in uveljavljanju ekološko dopustnih in gospodarsko spre­jemljivih energijsko varcnih tehnologij dela z gozdom. Gre za gozd, v katerega je njegov oblikovalec Piškur na primeren na­cin vložil veliko intelektualnega napora, in sicer na podlagi dolgorocne naravnanosti s korektnim in vztrajnim delom, katerega sa­dovi dobivajo v obdobju, ki prihaja, nepre­cenljivo vrednost in pomen. Ustvarjeno je bilo vec, kot je bilo morda pricakovano. Straški gozdovi so danes vzor slovenskega gozdarstva, so vzor evropskemu gozdar­stvu, od koder prihajajo številne ekskurzije strokovnjakov. Srecna okolnost (pragozd Pecka kot stalen raziskovalni laboratorij v naravi) pa-omogoca na "straškem poligo­ nu<< razvijanje in uveljavljanje ideje sona­ ravnega gospodarjenja z gozdovi, in to: prikaz poti iz izsekanega gozdnega pro- STROKOVNA SRECANJA stranstva z naravo in z življenjskim okoljem usklajen gozd -kot nepogrešljiv element prihodnjega clovekovega okolja. Straški go­zdovi so hkrati trajnejši ucni objekt Gozdar­skega oddelka in zgleden primer moder­nega sodelovanja med šolo -znanostjo -prakso -kot prihodnje "formule uspešno­ sti«. K tej obrazložitvi lahko samo dodamo: Vsaka nagrada, še posebej pa Jesenkovo priznanje, ni samo priznanje dosedanjemu delu in uspehom, ampak obveznost za odlicnost dela tudi v prihodnje. Jernej Pi­škur ter njegovi sodelavci in nasledniki so s priznanjem prejeli tudi obvezo, da ne bo ,>zatonila slava« gozdarstva v Straži. UNIVERZA v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za gozdarstvo GDK: 945.24"1994":36 Ergonomija na sejmu INTERFORST 94 Od 5. do 1 O. julija 1994 je bil v Munchnu že tradicionalni 7. lnterforst. Ker je ta prire­ditev samo vsaka štiri leta, pritegne veliko število razstavljalcev in obiskovalcev. Tudi letošnji sejem je bil zelo velik, prevelik, da bi obicajni obiskovalec lahko opazil vse novosti. Res jih ni manjkalo, tudi na po­drocju ergonomskega oblikovanja delovnih sredstev. Razstavljali so vse od ))šivanke do lokomotive«, od rocnega orodja do mo­bilne Jupilne linije. Sejem je bil postavljen v dveh velikih dvoranah, predvsem pa na poljani pred razstavišcem. Pri motornih žagah je obiskovalce pose­bej pritegnila vizija firme Stihl za leto 2000. Koncno so tudi pri tej tovarni intenzivneje zaceli razmišljati o likovnem oblikovanju izdelka. Pa tudi bližnji predvideni (1995) razvoj motorke, ki bi imela poleg kataliza­torja neposredni vbrizg goriva, je zanimiv. Pritegnil je tudi osamljeni razstavljalec, ki je patentiral gibljivi nosilni rocaj motorke z 228 GozdV 52, 1994 novim sprožil nim mehanizmom zavore veri­ge. Žicne naprave za spravilo lesa imajo vecinoma zaprte varovalne kabine, ki še niso povsem ergonomsko oblikovane, ven­dar so že vgrajene v napravo. Razstavljeni so bili tudi novi vitJi, ki jih poganjajo motorke, pa lahki vozicki žicnih žerjavov. Med trak­torji za spravilo lesa smo lahko videli vse velikosti in zmogljivosti. Taki z odprto ka­bino so bili že redkost, prevladovale so zracno in vibracijsko izolirana, klimatizirane zaprte kabine. Tudi pedali in rocice so novih oblik in namešcene ob sedežu v optimalno gibalno polje. Tudi na manjših traktorjih so kabine dovolj prostorne, sedeži pa udobni in vrtljivi. Med vsemi razstavlja­nimi stroji so po številu in pestrosti prevla­dovali stroji za secnjo in izdelavo (procesor­ji) na nakladalnikih, najpogosteje na zgibni­kih. Na njih, zlasti v kabinah zgibnikov, so uporabljene vse doslej znane ergonomske prilagoditve stroja cloveku. Delo opravljajo s pomocjo racunalnika, gumbov in krmilne palice. Elementi za upravljanje se vrtijo skupaj s sedežem in so ob naslonjalih za roke. Nemci ocitno v delo v gozdu pospe­ šeno uvajajo tovrstne stroje; praVijo jim žetveniki. Tudi nakladalniki na kamionih so ergonomsko izboljšani (vzpenjanje, razpo­red rocic, udobni sedeži). Videli smo tudi takega z zaprto kabino, ki jo je mogoce dvigovati in spušcati ob stebru nakladalni­ka. V eni od dveh razstavnih dvoran so skoraj ves prostor zasedle tri tematske razstave, ki jih je skupaj z drugimi instituci­jami pripravil KWF-Kuratorium fOr Waldar­beit und Forsttechnik. Najvecja med njimi je bila )>Varnost in varstvo pri delu« s poudarkom na varni tehniki dela in opremi delavcev. Poleg tega so prikazali še »Go­zdarsko tehniko za sonaravne gozdarstvo« in »Obdelavo podatkov za gozdarja, goz­ dnega posestnika in izvajalca del«. KWF je vsak dan pripravil tudi dva razgo­vora (Foruma) -dopoldne o razvoju go­zdarstva v raznih obmocjih (deželah) Evro­pe, popoldne pa o tehnologiji v gozdarstvu. Eden od teh razgovorov je imel naslov Ergonomija in varstvo okolja. Ugotovili so, da je tudi pri motornih žagah potrebna še vrsta ergonomskih izboljšav, da jih je indu­strija sposobna izdelati, vendar ni jasno, kdo jih bo placal, saj potrošniki niso priprav­ljeni kupovati dražjih motork, ceprav so take, ki ne ogrožajo uporabnika in ne one­snažujejo okolja. V evropski skupnosti se pogovarjajo o novih dopustnih mejah (v letu 1995) za ropot in tresenje motork. Pri mo­terkah do 80 cm3 bo lahko jakost ropota med prežagovanjem le 103 dB(A) (doslej 1 05) in vektorska velikost tehtanih pospe­škov 12m/s2 (doslej 15). Novejše raziskave so pokazale, da izpušni plini motork vse bolj obremenjujejo sekaca ne samo z oglji­kovim monoksidom, ampak tudi s karcino­genimi ogljikovodiki. Projektirajo motorke, ki bi poleg uporabe revne mešanice s posebnimi olji imele katalizator in nepo-· sredno vbrizgavanje goriva. Šele kombini­ranje vseh možnih izboljšav pripelje do izpušnih plinov z bistveno manjšo stopnjo strupenosti. Zaradi varovanja okolja je za mazanje verige motorke nujna uporaba bioolja. V tej zvezi so razpravljali samo še o tem, kako kontrolirati delavce, da res uporabljajo ta olja, ne pa cenejših mineral­nih ali odpadnih olj. Tudi za traktorje in stroje za secnjo (Harvester, Vollernter) so ugotovili, da so pri njih še potrebne izbolj­ šave za zmanjševanje obremenitev delav­ cev. Možne so tudi druge tehnicne izboljša­ve, pa tudi nadomestitev mineralnih olj v hidravliki z razgradljivimi olji, saj se tudi tega olja veliko razlije po gozdu. Mednarodni kongres v okviru sejma z naslovom »Gozd in les v službi okolja« je obravnaval vse tri teme: pogozdovanje, sonaravne gozdarstvo in moderno tehniko ter rabo lesa v službi okolja. V okviru druge teme je bil za tehnologe morda posebej zanimiv referat prof. L6fflerja: »Možnosti in omejitve moderne tehnike«. Naj ponovim nekaj njegovih misli: -Ker družba tudi v bodoce ne bo mogla pogrešati lesa, bo treba delo v gozdu še naprej opravljati s pomocjo tehnike in skrbeti, da bo vedno lažje za delavca. -Danes sprejemljiva, sodobna je vsaka tista tehnologija, ki je hkrati ekološka, eko­nomicna in ergonomska. Lahko je sodobno delo rocno, delno ali popolno mehanizirane, samo da je zagotovljena usklajenost gornjih treh dejavnikov. -Zaradi pestrosti delovnih razmer je delo v gozdarstvu vsakokrat individualna proizvodnja in ne prenese metod serijske izdelave proizvodov. -Razvoj bo tudi v gozd, ce bo to potreb­no, prinesel robotizacijo, tudi stroje, ki hodi­jo. Manjši koraki razvoja bodo dokazali, da tehnika še ni na koncu svojega razvoja. -Nujno pa bo treba pri tem razvoju upoštevati omejitve glede poškodb sestojev in tal, vnosa strupov, iznosa hranil, ogroža­ nja vrst ter zagotavljati vse funkcije gozda. Negativne vplive tehnike bo treba minimizi­rati, vendar se bo treba z nekaj teh vplivov sprijazniti. Neuresnicljive zahteve lahko preprecijo gospodarjenje z gozdom. Na vseh prireditvah torej, pa tudi na veliki vecini razstavljenega, je bilo ocitno, da je treba pri izdelavi in pri uporabi delovnih sredstev vedno usklajevati razlicne, tudi nasprotne zahteve. Pri tem igra pomembno vlogo tudi clovek oziroma ergonomsko pri­lagojevanje dela cloveku. dr. Marjan Lipoglavšek GozdV 52, 1994 229 1 O. sestanek UN/ECE ICP-Forests Lillehammer, 25. maj-1. junij 1994 Norveška je organizirala 1 O. srecanje držav, podpisnic LRTAP (ženevske Kon­ vencije o daljinskem transportu onesnaže­ nega zraka prek meja), ki izvajajo monito­ring zdravstvenega stanja gozdov v okviru mednarodnega programa ICP-Forests. 61 udeležencev iz 31 držav je v konferencnem centru blizu Lillehammerja pozdravil pred­stavnik norveškega Ministrstva za kmetij­stvo g. Oluf Aalde. Zaporedje delovnih tock je tradicionalno, posebno pozornost so le­tos posvetili povezovanju med skupinami, ki delujejo znotraj Konvencije. Ker so v teku prizadevanja, da bi se omogocila primerljivost podatkov razlicnih programov, ugotovitev jasnih povezav med njimi (vsaj znotraj enega programa) ter s kombinacijo indikatorjev prispevati k vzpo­stavitvi trajnostnega razvoja, so bila defini­rana podrocja tesnejšega sodelovanja med razlicnimi raziskavami. Neposredne vzrocno-posledicne povezave med one­ snaženostjo zraka in poškodovanostjo go­zdov, ki bi bila podlaga za mednarodne protokole za zmanjšanje onesnaževanja zraka, monitoring namrec ni nedvoumno pokazal. Predvsem naj bi vzporedili po­datke o onesnaženosti zraka (npr. EMEP podatke), meteorološke podatke in podatke o osutosti gozdov. Predstavniki skandinav­skih držav so opozorili na napore, ki so jih vlagali v vzporejanje podatkov z meteorolo­ škimi in niso dali uporabnih rezultatov. Pomembna tema letošnjega srecanja je bil Mednarodni podatkovni center (IDC), ki ga žele ustanoviti predvsem nemški pred­stavniki. Bliža se namrec desetletnica zbira­nja podatkov o propadanju gozdov. Avstrija in Švica imata glede IDC dolocene zadržke, ostale clanice ES pa v principu soglašajo z ustanovitvijo centra. Danska udeleženka je poudarila, da je nemara potreba po centru vecja med državami ES, ki imajo financiranje zagotovljeno. Ostale clanice in tudi Slovenija pa je delno odvisna od vzhod­nega centra. Razprava o proracunu je po­ 230 GozdV 52, 1994 kazala, da se vecina denarja porabi za potne stroške udeležencev razlicnih se­stankov in seminarjev. Slovenija redno obi­skuje le redni letni sestanek podpisnic Kon­vencije ter sestanke dveh delovnih podsku­pin. Letos se zaradi financnih zadržkov nismo mogli udeležiti evropskega referen­cnega seminarja pred popisom propadanja gozdov, ki je bil v sredini junija v Luxembur­gu. Iz EMEP lestvice preracunani minimalni znesek, ki naj bi ga Slovenija prostovoljno vplacala v skupni proracun, znaša za leto 1994/95 150 USD (enako kot Luxemburg), kar znaša O, 1 % skupnega zneska. Za ilu­stracijo navajam deleže sosednjih držav: Avstrija 1 ,59%, Hrvaška O, 15 %, Italija 6,89 %, Madžarska 0,45 %, ki so jih za letošnje leto že vplacale. Skozi obe nave­deni tematiki se je pokazala potreba po preciznejši opredelitvi vloge, nalog in odgo­ vornosti NFCwja na nacionalni ravni, opre­ delitev njegovega razmerja do drugih insti­ tucij znotraj države in med državami. Ob predstavitvi tehnicnega in zbirnega porocila se je odprlo vprašanje potrebnosti vsakoletnega porocanja v isti obliki. Pred­stavnika Nizozemske in Danske sta predla­gala spremembo sheme tehnicnega poroci­la. Slednje naj bi vsako drugo/tretje leto poglobljeno obravnavalo le del celote, ki nas še posebno zanima. To bi bila npr. zveza med stanjem krošenj in talnimi ana­lizami, zveza med starostnim razredom in stanjem gozda, povezava slednjega z EMEP podatki, klimatskimi regijami ali fo­ liarnimi analizami, casovne primerjave, itd. Prvo izmed takih porocil naj bi izšlo leta 1996 in naj bi vsebovalo casovne primer­ jave za obdobje 1988-1994. Za obdelave na mednarodni ravni bi skrbel PCC West in pri tem intenzivneje sodeloval z EMEP, CCE, ICP in drugimi zainteresiranimi. Pri casovnih primerjavah je bila Slovenija navedena le od leta 1991 dalje. Zato sem dopolnila podatke o številu ploskev in dre­ves za pretekla leta in poudarila potrebo po jasni opredelitvi, zakaj nas v obdelavi po­datkov za pretekla leta ni. Ponovna obde­ lava sicer ne bo mogoca, zato bomo za naslednje leto pripravili izvlecek podatkov za mrežo 16 x 16 km za vsa dosedanja leta. Analize tal, ki jih nameravamo opraviti na tock