572 Listek. Narodni pesenci. I, Jutri se bom stala Rano pred zdrico, Žela si bom vedro Tekla bom po vddico V to črno goro K hladnemu studencu. Tamo jesem našla Konjca gosponov'ga. Konjič obskakuje, Do vode ne more Vedro natočila, Konjca napojila. Iza tega pride Fanj, oj mlad gospone, Za pasom mi nosi Črno svilen robec; Ptičica togilje Na grmek sediije, Pod grmekom mi je Travica zelema, Nikdar ni pašena, Nikdar ni košena Kdo jo kosil bode, Ta nesrečen bode. Jure jo bo kosil. Jure mlado ženo Tam jo je odpeljal V to ravno polje. Od svoje majčice. Tanko in visoko, Belo in rumeno II. Na prstu mi nosi Oj zlati prstenek. Oj, neverna vila, Koja ti ga dala. Ja bi tebi dala Trikrat še lepšega. Ne morem ji reči. Bog ji ne daj sreči! Stresla ji se glava, Kot petrovska trava ; Venilo ji telo, Kot petrovsko seno ; Poknilo ji srce, Kot makovo zrnce; Ne morem ji dobra Ni pri cerkvi groba. Kot ta galtrožica. Joj, joji meni Za mojeg' dragega. Koga sem ljubila, Toga sem zgubila. Koga sem špotala Tega sem dopala1), Več ne bom hodila Na gospodske bale ; Ve"č ne bom nosila Svile ne mušlina, Nego bom nosila Zaročeno haljo, Zaročeno haljo I su 2) zakrpanu. V Podzemlji zapisal —e. Načrtek za propoved z leta 1573.') Dominica 2 Adventus Euangelium Luc. 21. . . . , Bodo fuamenia, ne folnzi ne Luni ynu ne fveisdach ynu na semli ftifkanie tih ludy, od smote, tiga morsfkiga bulfchenia, ynu ualou, fachnei otshi tih ludj pred ftrachom inu tschakaniom, tih ritshi, kir imaio priti tshes uus fueit. Sakai te nebefke motshi fe bodo gibale, ynu tedai bodo uidili tiga fyna tihloueifkiga, priduiotsh uenim oblaku s' ueliko oblaftio, ynu tfhaftio. Kadar fe pak te ritfhi bodo fatlhele deilali. pogleite ynu ufdignite gori uafhe glave fakai ualhe odreifhenie fe perblifhuie. ynu ym ie poueidal eno perglicho. Pogleite ne(a) to figo, ynu ufsa drivefsa kadar ufhe fad is febe fheno taku ui ueifte de ie blifi tu lejtu. Glich taku ui kadar bote uidili te ritshi fei deilali ') dobila. 2) svu. J) Rokopis št. 76. (c. kr. licejalne knjižnice v Ljubljani). Sermones fol. 9. Listek. 573 uedite de ie blifi tu kraleuuftuu bofhie. Sa rifnizo iest uam poueim, de ne mine leta ilachta, dokler fe ufe ritshi ne fture. Nebu ynu femla fe refyde ampak moie befeide fe ne refvdeio. P. pl, Radics. Književnost hrvaška. Sedanja že prerealistiška doba res ni, da bi pospeševala razvoj pesništva, vender se zato ne ujemamo z onim črnogledcem, ki je pisal o strašni suši na pesniškem polji hrvaškem. V vsakem poročilu nam je naznanjati po nekoliko novih plodov, in to je že nekaj, četudi ni vse. Mladi rodoljub Stjepan pl. Miletič je v posebni knjižici izdal dramatiško pesem ,,Zabora vlj eni ljudi", v kateri alegoriški slavi začetnike hrvaške dramatiške umetnosti, pesnike Demetra, Lisinskega in Senoa ter prva glavna Freudenreicha in Plemenciča. Pesem je polna rodoljubnih mislij , karakteristike so dobre, a povsem se smemo od mladega pesnika nddejati še lepšim plodovom. Božidar Kukuljevic Saksinski je v kaj ukusni zunanji obliki izdal svojo pesem ,,Sindo" in jo posvetil spominu rajnega svojega očeta Ivana, znanega hrvaškega historika. Pesem v petih delih opeva zanimiv dogodek iz one dobe, ko so Mongoli razsajali po Hrvaškem. Drugi mlajši pesnik Josip Milakovič je snopič svojih pesem „1 z uvela lisca" posvetil spominu svoje matere. V slavo petstoletnice bosenskega kralja Tvrdka pa je Tre-Hč-Pavičič izdal svoje prvence pod imenom ,,Glasovi s mora Jadranskega". Mlad pisatelj, ki se skriva za pseudonimom Vladimir Borota, je v posebni knjižici priobčil izvirno svojo pripovedko ,,Zimsko pričo", dosti zanimivo in gladko pisano. Milan Roje je spisal dve izvirni veseli igri ,,Malo bludnjo" in ,,Doro", a kar izkupi za to knjižico, namenil je vse na korist medicinskemu fakulteti! v Zagrebu. Vladimir Ba-kotic je izdal rokopis rajnega očeta pod naslovom ,,Raj a", slike iz bosanskoga života. Tiskana je sedaj tudi že omenjena izvirna Kumičičeva igra ,,Sestre". Od prevodov uam je omeniti francoske pripovedke ,,Hromi djavo" od Le Sagea, katero je na hrvaški jezik preložil Milan Gruber. Od že večkrat omenjene ,,Ruske biblioteke" je doslej izšlo 9 zvezkov, v katerih so tiskane Tolstega pripovedke ,,D j e t in st v o", ,, Nedoraslo s t", in „M 1 a d o s t" v Harambašičevem prevodu ter Dostojevskega pripovedka ,,Ujakov san" v Markovičevem prevodu. Urednik se toži na premajhno število naročnikov in pravi, da bode skoro gotovo moral zaradi tega ustaviti daljno izdavanje ,,ruske biblioteke". Josip Mencin je izdal II. in III. snopič svoje ,,K n j i ž n i c e za mlade ž", v kateri je priobčil nekoliko poučnih člankov iz hrvaške književnosti. ,,Knjižnica za učitelje" je dospela do XVIII. knjige, v kateri čitamo Harambašičev prevod slavne Pestalozzijeve ljudske pripovedke .,Miroslav i Bogoljuba" (Lienhard und Gertrud). Od De Amicisorega ,,Srca" je Petar Kimiičic' priredil še drugo hrvaško izdajo in mu dodal nekoliko domoljubnih člankov iz hrvaške zgodovine. Prof. Fran Mam je spisal za mladino latinskih šol prezanimivo in koristno knjigo ,,Prijegled grčke i rimske literature s izvadkom iz starina". Prelepa knjiga se priporoča sama, a mi opozarjamo ndnjo slovenske gimnazijce, naj sežejo po nji. O priliki tristoletnice sv. Alojzija je dr. Lang izdal njega životopis po italijanskem izvirniku od Ceparija. Franjo Sudarevic je zložil in v tisku priobčil epsko pesem o hrvaškem kralji „Petru Krešimiru I." v 6. pevanjih. Pod naslovom ,,Liepa naša domovina" podaja hrvaški potopisec Dragutin Hirc hrvaški mladini lepo vrsto zemljepisnih podob, katere je pedagoško-književni zbor priobčil med svojimi knjigami. Velikega potopisnega dela ,,Hrvatsko Primorje" istega marljivega potopisca je izšel V. zvezek, katerega lepšajo kakor vse dosedanje zvezke, dobre ilustracije. Od zdravstvenih knjig navajamo hrvaški prevod Avg. Viljema Koniga dela ,,Priroduo liečenje". Za poznavanje cerkvenega razmerja na slovenskem jugu je preimenitna učena knjiga ,,Cezarizam i bizantinstvo se povjesti iztočnog razkola", katero je v dveh zvezkih napisal