39. štev. V Ljubljani, dne 30. septembra 1911. Leto III. ' Dom. Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev. Kaj naj naši kmetovalci pričakujejo od svojih klerikalnih zastopnikov? V zadnji številki smo navedli zahteve čeških kmetovalcev, povedali smo pa tudi, da so njihovi voditelji, njihovi deželni in državni poslanci ž njimi ene misli. Kako pa je pri nas'? Naš kmet ima iste potrebe, iste zahteve, kakor češki kmet. Še več, naš kmetovalec je napram češkemu kmetu mnogo na slabšem, ker ni tako napreden in tako izobražen. Ta okoliščina tudi povzroča, da si češki kmetovalec no voli takih poslancev ,ki bi ga le za nos vodili in ničesar ne delali, temveč vedno in povsod iskali svojih strankarskih koristi — kakor to delajo klerikalni zastopniki naših kmetovalcev. Eno glavnih vprašanj, s katerim se bavi danadanes vsak kmetovalec, je pomanjkanje krme. Letonšje leto je bilo tako suho, da občutimo vsepovsod veliko pomanjkanje krme in to ne samo pri prašič-jereji, temveč tudi pri govedoreji. Seveda ne smemo prezreti, da je bila prva košnja naravnost bogata, dočim je bila pa druga in tretja popolnoma za nič. In »Domoljub« sam priznava: »Poletna suša je kmetom domala po celi državi vzela otavo, marsikje so se posušile korenine, da tudi drugo leto ni pričakovati krme. — Krompirja ni, ne zelja, ne repe, ne pese, ne detelje. S strahom vidi kmet, da ne bo mogel prerediti svoje živine.« Kdor bere ta odstavek, mora priti do piepričanja, da bodo klerikalni voditelji z vsemi silami delali na to, da se odpomo-re temu pomanjkanju, da bodo dali na razpolaganje deželna sredstva in da bodo pritisnili na državo, da pomaga. In če kdo čita njihove časopise in posluša njihove besede, bo- tudi slišal zvoniti take.in enake predloge. Kdor pa pogleda njihova dejanja, se mora prepričati ravno o nasprotnem. Klerikalci so namreč sami priznali, da se je njihova »Gospodarska Zveza« za- Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Pri vscletni inserciji primeren popust. vezala, (la nakupi tisoč vagonov sena in ga pošlje izven kranjske dežele. To klerikalno gospodarsko društvo torej izvaža iz naše dežele, kjer preti največje pomanjkanje krme, seno. S tem povzroča še večje pomanjkanje krme! In zdaj vprašamo: Kako se strinjajo besede naših klerikalcev z njihovimi dejanji! Ali niso ravno klerikalci tisti, ki uničujejo naš kmetski stan, ki uničujejo njegovo živinorejo? AH ne silijo ravno naši klerikalci našega kmetovalca do tega, da poproda svojo živino, ker je ne more rediti vsled pomanjkanja krme ,ki jo je klerikalna »Gospodarska Zveza« izvozila iz dežele. Našemu kmetovalcu s tem še ni po-magano, če se vpije, da hočejo naprednjaki uničiti našega kmetovalca. Treba je dejanj ! Dejanja pa kažejo, da klerikalcem ne gre za našega kmetovalca, temveč za njihove lastne koristi. Slučaj, ki smo ga navedli, ni edini — vse klerikalno delovanje je podobno temu slučaju. In mi le obžalujemo one zapeljane kmetovalce, ki kar nočejo izpregledati in ki so še vedno vprežna živina v klerikalnem vozu, na katerem se brezdelno, z rejenimi trebuhi in polnimi žepi vozijo razni klerikalni veli-kaši. Prišel bo pa čas, ko bo tudi ta kmetovalec izpregledal, toda takrat ho teklo skozi njegovo streho, če jo bo sploh še imel. Zgodilo se pa morda bo, da l>odo iz zidovja, med katerim zdaj biva naš kmet, sezidali velika in bogata župnišča, dragocene cerkve in nepotrebne društvene doli ove. Naš kmet bo pa iskal prostora, kamor bi položil svojo glavo. Zatorej pa, možje - kmetovalci, vzdramite se! Nihče vas ne sili v to ali ono obstoječo stranko — postavite se na lastne noge, organizirajte se kot kmetovalci in izpulite izmed svojih vrst ono ljuliko, ki so jo zasejali klerikalci med vas. Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Naročnini in oglasi se naj pošiljajo na upravniSIvo ..Slov. Doma" » Ljubljani Po občinskih volitvah v Škocijanu. Naše občinske volitve so se 18. in 19. septembra izvršile s popolno zmago na-roduo-napredne stranke. Udeležba je bila od strani volilcev polnoštevilna. Volitve so se vršile popolnoma mirno, le Toneta smo imeli čast videti, kako se je podil za vo-lilci in jim vsiljeval (tudi mrtvih) pooblastila. Skrutinij, ki je bil končan šele dne 23. septembra, je natančno pokazal moč napredne stranke. Napredna stranka je dobila trikrat toliko glasov kot klerikalna. Veliko glasov pa je bilo razbitih, ker je bilo do 80 kondidatov. Temu sijajnemu porazu farovške stranke je bil pač vzrok, da jc pretežna večina, ki se je smatrala od obeh strani za klerikalno, brezpogojno volila napredno listo. Kajti dobi se pri nas volilce, ki se ne upajo javno nastopiti proti farovški komandi, boječ se, da se zameri »gospodu«, čeprav je prepričan, da zadnji nima prav. Neprijetno je dirnula naše črne rimske može vest, da bodo šli naprednjaki pri občinskih volitvah brezpogojno- v boj proti dosedanjemu kompromisnemu občinskemu zastopu, v boj za častno zmago, ali časten pogin. Že tedne preje je »zeleni« Tone zabavljal na vse pretege, nadejajoč s? častne blamaže po »Lažiljubu«, čez dosedanje gospodarstvo, akoprav hinavec ve, da jo bilo žalibože v prejšnjem zastopu tudi par njegovih kimovcev. Drzne se na tako podel način blatiti zastop ter na ta način metati lastnim pristašem polena pod noge. Sta li — Tone! — gg. Durjava in Oinkole sama merodajna faktorja glede občinskih zahtev?! Vas je strah! Kaj ne?! A vedi gospoda okrog farovža, da vas črne potomce srednjeveških inkvizitorjev ljudstvo do obisti pozna in da ni z vami naš kmet pomedel prvič, a tudi ne zadnjič! Povejte nam, čemu ste se tolikanj trudili? Za vero!? Kaj ne, jara gopoda!? Dobili bi radi nadvlado nad nesrečnim slovenskim oratarjem, da bi se tem bolj polnila nenasitna bisaga. Pa najbrže niti ne pomišljate, da mora vsak pritisk roditi odpor, ker ako bi pomišljali na to, bi bili vsaj zmernejši, tako si pa sami kopljete grob! Tako se je tudi pri nas zgodilo, kar je moralo priti, da je zmagala pravica, da je prišel do polne veljave kmet kot sam svoj gospodar in tako bo bodoči občinski odbor popolnoma napreden in na čelu občine bo mož, katerega delo l)ode posvečeno edinole v korist občine, ne pa zgolj osebnim in teresom. Tone in Komlančev Jože, sedaj, ko so volitve v kraju za nekaj let, po-vejta raje, mesto da bi zabavljala čez naprednjake, vašim backom o pohujšljivem početju bratov menihov v Censtohovem in o njihovih »prijateljicah« — nunah. Povejta jim tudi raje o početju vaših lastnih svetnikov v kaplanijskem brlogu pohujšanja. O zapeljevanju omoženih in neomoženih žensk ter o »vzornih« Čukih in Marijinih devicah se da tudi kaj povedati. Gosp. ika-plan, vrnite se v hram božji, kamor spadate, in pustite nas naprednjake v miru. Sejati med ljudi sovraštvo, je delo hudičevo, nikakor pa delo božjega namestnika. Ce hočete žeti vihar, nadaljujte svoje za duhovnika nečastno delo, saj boste odgovor itak enkrat dajali pred bogom — kakor uči vera — če vam tudi ta ni samo komedija?! Imamo sicer še tri božje namestnike, ki so bili vsi, ko so prišli k nam, enaki Tonetu — znali so se zatajevati,ako-prav le prisiljeno, z jasnim namenom,udariti svoje verne ovčice s slepoto. A kmalu so se ljudem odprle oči — a to še pravočasno — pokazali so se v pravi luči. Umevno je, da se posveten človek umešava v posvetne zadeve. Mi ne odrekamo kot človeku nikomur, tudi ne našim gospodom, pravice, posluževati se in izvrševati svoje državljanske pravice; kot duhovnik pa spada v tiste meje, ki mu jih je začrtal njegov poklic. Gospoda, le agitirajte tudi v bodoče, če že čutite potrebo, a ne izrabljajte lahkovernosti ljudstva, tistega, ki ni imelo prilike, izobraziti svojega duha, ne ospod-bujajte oznanjevatelji vere, ljubezni miru in sprave, k sovraštvu brata proti bratu. Delujte s poštenimi sredstvi in nihče vam ne bo zameril. Držite se Kristo-vega nauka — premišljujte njegovo življenje in če boste sledili njegovim vzgledom, smete šele trditi, da ste Kristovi namestniki in kot take vas bo ljudstvo spoštovalo. Pridige pa, kakršne imate vsaiko nedeljo, posebno v času volilnega boja, vam ne bodo prinesle zaželjenega uspeha. Tako početje odobrava le še kak kimo-vec. Poslušajte raje naš dober svet, ker sicer bo sledil še marsikak vzgled tistih, ki so, četudi dobri verniki, raje zapustil cerkev, kakor pa poslušali vaše hujska-rije. Vsem tistim pa, ki še niste izprevide-i in spoznali osrečevalce — odprite oči — sledite neustrašenim možem, ki so sijajno pomedli s kimovci, da boste kmetje enkrat v svojih stvareh sami gospodarji in zastopniki lastnih teženj. Ostali pa, ki ste frčali iz občinskega zastopa, zahvalite se gospodom iz farovža, o.j ter si predbaci-va.jo razne umazanosti. Voditelj dunajskih krščanskih socijalistov dr. Gessmann je odložil svoj deželnoodborniški mandat. Ta mož kar ne more pozabiti poraza, ki ga je doživela njegova stranka na Dunaju. Tripolitanija. Italijani so se začeli resno pripravljati, da zasedejo Tripolitanijo ter jo s tem odvzamejo Turčiji. Tripolitanija je precej bogata dežela in jo Italijani potrebujejo za svoje izseljenike. Italijani imajo že zdaj tam jako razvito trgovino. Ker se ne morejo izlepa polastiti te dežele, skušajo to z orožjem. Ponujajo tudi Turčiji veliko odškodnino, toda Turčija noče prodati dežele. In tako zbira Italija v raznih pristaniščih vojake, da pojdejo v Tripolitanijo. Tudi mornarica je že pripravljena. Vendar pa nekateri še upajo, da se bo spor mirno rešil. Razgled po Kranjskem V sredo, dne 4. oktobra, vsi, ki so prejeli vabila, na shod zaupnikov narodno-na-predne stranke, ki bo v »Narodnem domu« \ Ljubljani. — Če bi kdo vabila slučajno ne prejel, blagovoli naj se pred zborova-njem predstaviti kakemu elanu vodstva in vstop se mu bo dovolil. r Klerikalci že pripravljajo ljudstvo na nove vojaške zahteve. Kakor znano, je bil bivši vojni minister S c h o n a i c h nasprotnik prevelikih vojaških bremen in sicer iz enostavnega vzroka, ker bi jih davkoplačevalci pri sedanji krivični porazdelitvi posameznih davkov ne mogli prenašati. Vsled tega svojega naziranja se je tudi zameril gotovim višjim krogom, ki so zelo bojevitega značaja in ki hočejo v oboroževanju konkurirati z največjimi državami, ki imajo kolonije v vseh delih sveta. Ker imajo pa ti krogi v Avstriji velik in deloma odločilen vpliv, je moral baron Schonaich odstopiti in na njegovo mesto je stopil mož, ki je — kakor se trdi — odločen pristaš bojevite struje v avstrijskih višjih krogih. Dr. Ivan Šušteršič se je v zadnjem zasedanju delegacij pokazal kot zvestega zagovornika te struje in je odločno izjavil, da so zahteve barona Schon-aicha premajhne in da se naj torej vojaška bremena zvišajo. Temu svojemu nazi-ranju je ostal zvest. In ker zdaj dobro ve, da je na čelu avstro - ogrske vojne uprave mož, ki se bo odločno zavzel za kolikor mogoče visoka vojaška bremena, je začel krvavo slikati politični položaj v Evropi. Avstriji grozi od vseh strani vojna. In zadnji »Domoljub« pravi, da »bo zlasti proti naši državi butnilo na več straneh.« Takoj nato pa »Domoljub« že pripravlja slovensko javnost na postopanje dr. Šušteršiča v bodočem zasedanju delegacij. Ta klerikalni list namreč pravi: »Zdaj rohneti proti vojaštvu in hujskati ljudi s kanoni, je brezvestno in skrajno pogubno. Bolj kot kdaj nam je treba zdaj smisla za državo in njeno moč.« Ta smisel za državo in njeno moč pa obstoji v tem, da naj naša država izda makari milijarde za nove vojne ladje in kanone. In za vse to bo glasoval dr. Šušteršič kot voditelj tistega ljudstva, ki z obupom gleda v najbližjo bodočnost, ko vsled raznih elementarnih nesreč morda ne bo imelo kruha, da si utolaži glad. Klerikalna stranka pač dobro ve, da ima vojaška stranka v Avstriji prvo in odločujočo besedo. r Boj gostilnam! Naši klerikalci so zagrizeni sovražniki samostojnega obrtnika. Najbolj v želodcu so jim pa trgovci in gostilničarji po deželi. Zoper to se bojujejo z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi, in sicer edino iz tega vzroka, ker so trgovci in gostilničarji navadno izobraženi ljudje, ki se ne dajo slepo voditi od napol izobraženih in po raznih duhovskih zavodih posirovelih kaplanov. Ni dovolj, da je klerikalna večina deželnega odbora odkrito nastopila proti - »Deželni zvezi kranjskih gostilničarskih zadrug«, ni do-. volj, da so klerikalci s prismojenim in laž-njivim abstinenčnim gibanjem napovedali bojkot gostilničarjem — zdaj so razglasili očiten: Boj gostilnam! Zadnji »Domoljub« ga naznanja. Gostilne se mora torej popolnoma uničiti in zatreti. Posebno pa leže v želodcu klerikalcem oni gostilničarji, ki so župani, oziroma svetovalci. »Krčmar — župan, to tudi ne gre!« pravi »Domoljub«. — Zdaj se pa ozrimo nekoliko po kranjskih kmetskih občinah. Tri petine teh občin ima klerikalne župane, ki so gostilničarji. Tako naj bo n. pr. klerikalni deželni j)6slanec Košak že zdaj prepričan, da ne bo nikdar več županova! v Grosuplju in Štembur ne v Kandiji, »ker sc mora streti vlada gostilničarjev«. Sicer je pa ta boj, ki ga je napovedala klerikalna stranka gostilničarjem, grda nehvaležnost, kajti nepobitno dejstvo je, da je več nego polovica vseh plačujočih naročnikov »Slovenca« ravno gostilničarjev, katerim je klerikalna stranka napovedala boj na smrt. r Veselo poročilo iz Amerike. Podružnici št. 1 sledi podružnica Dunlo, Pa. št. 2. Gosp. Fr. Sakser v Nevem Jorku je nakazal prispevek te podružnice po naročilu g. Iv. Doleza 78 K 10 v. Srčna hvala dobrim rojakom, zbranim v Ciril-Meto-dovi podružnici št. 2 v Dunlu! — Posojilnica v Šmarju pri Jelšah je darovala Ci-ril-Metodovi družbi 120 K. Hvala! — Iz neke kazenske poravnave je imela poleg poravnancev tudi Ciril-Metodova družba dobiček: g. dr. Gvidon S e r n e c, odvetnik v Ormožu, jej je poslal 5 K. G. Kajko N o -v a k , učitelj v Idriji, je poslal 4 K 20 v, nabranih pri veseli odhodnici med nekate- rimi tovariši. G. notar Anton Carli, prvomestnik Giril-Metodove podružnice v Žužemberku, je pozdravil veliko skupščino s kronskim desetakom. Hvala! r Ni dobra tista kava, kateri ni pride-jan dober kavni pridatek, kajti ta izboljšuje okus kave, ji daje barvo in prijeten vonj. Kavni pridatek, ki vse to povzročajo v najpopolnejši meri, je Kolinska kavna primes. Ta kavni pridatek v tem nadkri-ljuje vse druge, pa je vrhu tega še edino pristno domače blago te vrste, kar ga še prav posebno priporoča pri slovenskih gospodinjah, katerim se je že splošno priljubil. Danes že vse slovenske gospodinje 'kupujejo samo Kolinsko kavno primes. Sloveča dunajska bolnica usmiljenih bratov poroča: Pri mnogoštevilnih trdovratnih zaprtjih smo uporabljali naravno Frane Jožefovo grenčico z ugodnim uspehom. 9 0 Ljubljanska okolica o 1 Spodnja Šiška. Pretečeno nedeljo so se pri nas vršile občinske volitve. Narod -no-napredna stranka je pri teh volitvah sijajno zmagala in sicer v I. razredu in II. razredu z vsemi svojimi kandidati, v III. pa z enim. Tako ima narodno-napred-na stranka 21 občinskih svetovalcev, socialni demokrati pa 9. Socialni demokrati bi ne imeli niti teh, če bi vsi narodno-napredni volilci storili svojo dolžnost, kajti pri šestih kandidatih je bilo le dva, oziroma tri glasove razlike. Iz tega je razvidno, kako važno je, da gre vsak narodno-napredni volilec na volišče. Toda navzlic temu je narodno-napredna stranka lahko ponosna na to zmago, ker je z največjo lahkoto premagala združene socijalne demokrate, Nemce in klerikalce. Klerikalci so se obesili na frak Nemcev — pa so odšli z dolgimi nosovi. Ta volitev je pred-znainenje, da se ljubljanska okolica pro-buja in da se bliža čas, ko bo padla ona trdnjava, v kateri se dr. Šušteršič počuti tako varnega. Naj bi misel, ki je tako zmagovito prodrla v Spodnji Šiški, prodirala tudi v ostali ljubljanski okolici. Treba je delati! — Vrlim Šiškarjem pa vsa čast! Pokazali so, kaj se doseže z delom — naj delajo naprej, da strebijo ves plevel! o Dolenjske novice o d Iz Vač. Kakor smo želeli dežja, želimo sedaj lepega vremena, kajti Majdič se nam odkrito smili, ki v takem blatu noč in dan gazi po naši občini. V suhem vremenu je bil vsaj znotraj od vinske in druge alkoholne kapljice moker, sedaj pa je postal že ves tako voden, da smatra vsake svoje sanje za resnico. Oas občinskih volite se bliža, toda vsa njegova agitacija na prižnici in izven cerkve kaže prokleto žavtovo. Zvečer pridivja domu ves besen in srdit ter kriči nad sestro in materjo, da l se razlega po celem trgu. A pri vsem je še toli domišljav, da išče med šaro svojih podrepnikov svoji gardi primernega žu-pana. Odkrito bodi povedano, da Mrva ne ho prišel nikdar več tali na površje, da bi gospodaril našo občino. Oberfamošter Ti-tus stoji pa že v lastnem gospodarstvu pod ničlo in le vesel naj 1k>, da mu njegovo kosmato brado ne razbrskamo, kar smo mu že zdavnaj obljubili, a radi žalostnih rodbinskih razmer opustili. Toda če bo dosti silil v ospredje, ne bomo poznali nobenega pardona. Po našem mnenju je med vsemi kandidati, ki jih je izbral Majdič, najbolj sposoben, da bi vladal v črnem tabour, dolgi Gašper iz Preske, kajti tega so pri Bazistu že tako dobro dresirali, da je razumel ob državnozborskih volitvah prav dobro volileem glasovnice iz rok trgati. Toda klerikalni sebičneži poznajo človeka le toliko časa, dokler jim je v korist, kar se je prav jasno pokazalo pri bivšem Marsu iz Klenika. Podpihovali in šuntali so ga na vse načine, da je dvignil svoj denar v »Kmečki hranilnici«, od katerega je pri Osoleli precej zabunkal. Ko pa je prišel v težko zadrego, da je moral iskati posojila, ga pobožni hinavci niso marali več poznati. Znano nam je še več enakih slučajev, katerih pa danes ne bomo navajali. Zatorej, možje volilci, čuvajte i>ozorno izročene glasovnice, da ne pridejo v grabežljive roke naših nasprotnikov, kateri bodo hodili okrog vas s sladko vabečim smehljajem kakor razkuhan krompir, pozneje pa vam obrnili hrbet. Občinske volitve so torej pred durmi. Dolžnost vsakega zavednega in samostojnega volilca veže, oddati svoj glas možem iz naše srede in o katerih smo prepričani, da bodo delali v prid in prospeh naše občine pošteno in nepristransko. Se enkrat: Pozor pred nasprotniki! d Vaške drobtine. Naša slavna »Ču-karija« je napravila v nedeljo, dne 24. septembra izlet k Sv. Heleni. Med potom se jim je polomil voz in tako so bili primorani, neprostovoljno po Iklinovem travniku telovaditi. Kakor se čuje, je isto-dnevno deževno vreme na rahlo naturo Klančarjeve mame tako slal«) vplivalo, da so si nakopali zelo hud nahod. Druge nesreče menda ni bilo. — Kaplan Majdič se grozno huduje, če kakšen kužek nanj zabevska. Njegova sestra Urša pa niti ljudi, na lastnem pragu stoječih, ne pusti v miru. Temu se ni čuditi, saj ima katoliško izobraževalno društvo v kaplaniji svoj sedež. — Majdič ima tolika dela in skrbi, da ne ve, kje se ga glava drži. Za v nedeljo, dne 24. septembra je naprosil v Ljubljani govornika, da bi v kaplaniji predaval o živinoreji. Na vse to pa je pozabil ter pe-ljal svojo čukarsko armado k Sv. Heleni. Govornik je prišel, ker pa je videl, da ni nobenega poslušalca, se je vrnil, hudujoč se nad kaplanovo zmešnjavo. — Radi bi vedeli, ako pozna Majdič tistega »Žolnirja«, ki je dne 11. junija t. 1. iz Slivne 14. julija iz Žapš in 28. julija iz Široke seti po noči proti Vačam tako navzkriž pot meril, da sc je z veliko težavo njegovim pomočnikom komaj i»osrečilo, spraviti ga v hišo’, v kateri je prespal in presanjal klerikalno zmernost.— Majdič je poslal organista na lov v Hotič na pooblastila za župansko volitev. Ker pa je bil ta organist pred nedavnim časom knap na Pruskem, najraje nemško čveka. Tudi pri vojaškem naboru ni hotel slovensko odgovarjati, zato ga tudi Hočani niso razumeli, kaj pravzaprav hoče imeti. Zato ni ničesar opravil. Toda, kaj se Majdič briga za narodnost in Slovanstvo, da je le njegov podrepnik, pa makari če je tudi Malajec, Kitajec ali pa Turčin. d Črnomelj. (Pred občinskimi v o 1 it v a m i. ) Naš sedanji g. župan se je neki izrazil, da postane v Črnomlju revolucija, ako ne zmagajo 011 in njegovi. G. župan najbrže misli, da smo na Pravu-tini. Bodite brez skrbi, da ne dobite več na svojo stran toliko' Črnomaljcev, da bi st. ž njimi upali pokazati svoj značaj. Bili so pač časi, ko so hoteli nekateri prebivalci Črnomlja — nočem reči meščani, na čelu jim Doltar Matija, preprečiti občinsko sejo in g. župan ni hotel, kar bi bila njegova dolžnost, varovati časti odbornikov. — Morda bi še sedaj dobil Doltarja M. za tak posel, a drugih ni več; Črnomaljci sedaj dobro znajo, kje stoje oni, ki Črnomlju koristijo in kje oni, ki mu škodujejo. Mi smo žalibože preveč prizanesljivi, sicer ne bi taki ljudje kot sta gg. Matija Jože Skubic in Matija Doltar, sploh smeli pri črno-meljskih volitvah nastopati. Menda se razumemo. Da pa bodo znali Črnomaljci razločevati svoje prijatelje od svojih škodljivcev, o tem ni dvoma. Da je g. Matija Jože Skubic županoval v Črnomlju samo v škodo, to je pri nas vsakemu otroku znano. Kakor se po Črnomlju govori, je dobil g. Jože Doltar za svoj, menda vzorni svinjak in hlev od deželnega odbora lepo nagrado, govori se o 8000 K. Mi mu to privoščimo, samo da imamo svoje mnenje, za kaj je ta denar dobil; vsak delavec je pač vreden plačila. Potrebnih bi bilo seveda pri nas še več, saj je mnogo revežev, ki imajo slabša stanovanja, kakor bodo imeli konji in ščetinarji g. Doltarja; mnogo bi se jih dobilo, ki bi hoteli še bolj vzorne hleve napraviti, ako bi imeli prej zagotovilo, da jim povrne stroške deželni odbor, ako jim tudi ničesar ne navrže. — Ljudje Črnomaljci, zdramite se in obrnite se na visoki deželni odbor, da vam pomore postaviti nove hiše, ker mnogim že žali-bog, lezejo stene na kup in bo treba k lepemu novemu mostu tudi novega Črnomlja. Mi imamo seveda to slabo prepričanje, da bodo vaše prošnje ostale glas vpijočega v puščavi, ker taki darovi se morejo dajati le nekaterim za vado, kje bi se sicer denar jemal, saj ga v Ljubljani dovolj sami rabijo. V Črnomlju obstoji nekaka meščanska zveza. Ko je nekoč nek član vprašal, kak namen ima ta zveza, mu je odgovoril naš g. župan: »Znaš, Jože, namen ima ta zveza ta, da se bomo lahko skupaj branili in ustavljali, ako bo kak urad od nas kaj zahteval, kakor n. pr. zdaj, ko glavarstvo zahteva, da moramo gnoj iz mesta izvažati (bilo je to baš naročeno radi bojazni pred kolero,).« — Mi pa pravimo, ako nima ta zveza drug namen, naj jo njih vodje kar lepo razpuste. Ker smo do sedaj lahko brez nje izhajali, bomo še nadalje. Smelo pa trdimo, da g. župan namena meščanske zveze ni poznal. Da nima namena družiti meščanstva, kaže že prva sestava odbora, ker polovica odbornikov niti ni bilo domačinov: (Gregor, dr. Šturm, Jerič). Namen je bil, ljudi motiti z imenom »meščanska« in jih politično izrabljati. — Te dni so bile volitve v bližnji občini Loka. Tu živi največji kričač, bivši naprednjak, sedaj klerikalec, g. Bolite. Ta mož se vedno baha, kako’ ga ljudje spoštujejo in časte, a pri zadnjih volitvah so mu soobčani pokazali, kako ga časte in so ga vrgli iz odbora. — Upamo, da se bo njegovim somišljenikom v Črnomlju ravno tako zgodilo, ker tudi mi hočemo delavne odbornike, ne pa kake kričače. Več volilcev. d V Boštanju smo imeli dne 18. septembra t. 1. prav dober živinski semenj navzlic temu, da cena živine precej padla. Tudi kramarji so delali izvrstno kupčijo. Sedaj imamo novo živinsko sejmišče, lepše kot prej, ki se je nahajalo na farovški zemlji, proti obilni odškodnini. Ko pa je osrečevalec boštanjke fare, župnik Martin Kerin — po celem svetu dobro poznan radi svoje neotesanosti — tu sem prišel, ni hotel isti prostor nadalje prepustiti v omenjeni namen. Njegova škodoželjna strast mu -menda že prirojena, ni pustila, da bi imel Boštanj kak skromen dobiček. Tudi farovška »liska« se je prišla ponujat, pa je ni maral nobeden še pogledati ne. Preje pa se je nekemu, na novo došlemu, ponujala, namigajoč, da ji oče takoj 10.000 kron odšteje, kadar se omoži. Pa tudi de-settisoč ne drži. Takih prevzetnih ljudi ni še prenočil boštanjski farovž, kar stoji, kakor so sedanji. Župnik len, zaspan, dobro je in mnogo pije, le kadar so kakšne volitve, kakor bodo sedaj občinske, je urnih nog, in pa zdravo je, ako se zopet enkrat malo pregiblje in pretegne svoje tolsto, sodu podobno truplo. Glavna stvar pa je, psovanje iz lece, ki jo tukajšnji prebivalci zovejo politični oder, kar je namreč Kerin tukaj. Ljudstvo ga nazivlje »Kregmajster«, ima pa še mnogo drugih zasluženih priimkov. Pri bodočih občinskih volitvah moramo biti oprezni, ker ta človek še hujska, zabavlja, agitira itd. že od kar je tukaj, da bi dobil svojih par ki-movcev v občinsko starešinstvo, da bi nas potem še bolj drl, kakor do sedaj. Vendar se pa ne pustimo. — Volilci! Ali ste že pozabili, da je zahteval za popravo farovža, gospodarskega poslopja i. dr. ogromno vsoto, katera se mu pa ni dovolila. Ako pa dobi svoje podrepnike v občinski odbor, bo pa davek za njegovo mavho velikanski. Torej, pozor! Vsakemu agitatorju klerikalcu pa pokažimo odločno — vrata! d Zagorica. Janez Žnidar ši č ima že dve leti svojega sina Janeza v Ameriki, pa je vedno bolehen in so ga pričakovali vsak čas domov. Dne 4. julija je dobil Žnidaršič iz Reke brzojav, v katerem ga prosi njegov sin, da naj mu nemudoma pošlje 200 kron, ker mu je zmanjkalo denarja in ne more priti drugače domov. Takoj bi mu bil poslal denar, če bi ga le imel. Sreča pa je hotela, da ni imel denarja, temveč ga je šel na posodo prosit k Jožetu Šteli u. Ta 11111 je posodil 200 K, izrekel pa sum, da tiči v tem morebiti kaka goljufija in rekel, naj ix)vpraša poštni urad brzojavno, če poznajo Žnidaršiča v Reki in kakšen da je. Pošta mu je odgovorila, da ga ne poznajo. Stari Žnidašič je tedaj zelo »kun-štno« ukrenil: pisal je prosilcu, naj mu naznani, katero številko ima njegova hiša. In točno je dobil iz Reke brzojav, da ima njegova hiša v Zagorici št. 45, kar je tudi res. Tedaj ni več dvomil, da je v Reki res njegov sin in je odposlal brzojavno vseh 200 kron. Dne 7. julija zvečer je šel stari Žnidaršič v Dobrepolje na kolodvor čakat svojega sina, ki ga pa ni bilo ne tisti dan in ne pozneje, pač pa se je pripeljal dne 7. julija z vlakom iz Ljubljane v Dobrepolje skoraj (50 let star kajžar Janez G e r m , po domače Soldatov. Stari Žnidaršič je pisal nato gostilničarju Jožetu Kauzlariču v Reko, pri katerem je čakal' glasom vposlanega naslova njegov namišljeni sin Janez na denar. Od Kau-zlariča je zvedel, da je prišel 4. julija k njemu nek okoli (»0 let star, majhen in neznaten mož, sivili las in obritega lica in obritih brk in rekel, da je prišel iz Amerike v Trst, kjer je vzel karto v Ljubljano. Trdil' je, da se je v Št. Petru pomotama vsedel na vlak proti Reki in prišel tako brez denarja v Reko, le za brzojav je menda še imel. Čakal je par dni na denar, ki je res prišel dne 6. julija in sicer kakor naročeno na naslov Josipa Kauzlariča, ki je denar tudi na pošti dvignil in izročil namišljenemu Janezu Žnidaršiču le GO K, ker je tudi sumil kako goljufijo. Pozval je »Žnidaršiča«, naj se pelje z njim (Kauzle-ričem) dne 7. julija v Ljubljano, kjer mu bo izročil še ostalih 140 K. Amerikanec je obljubil to storiti, toda 6. julija ga je vzela noč, ker si ni upal iti skupaj s Kau-zlarioem v Ljubljano. Izginil je Aineri-kanec kakor kafra. No, storilca ne bo težko dobiti, ker si ga je Kauzlarič prav dobro zapomnil. Kauzlarič je Žnidaršiču tudi vrnil ostalih 140 kron. d Novo mesto. (Zahvala.) Odbor telovadnega društva »Sokol« v Novem mestu izreka tem potom najtoplejšo zahvalo vsem velecenjenim rodoljubom in rodo-ljubkinjam za njih trud in izvanredno požrtvovalnost povodom veselice dne 10. septembra. Istotako se najlepše zahvaljuje vsem narodnim rodbinam, ki so na kateri- koli način pripomogle k boljšemu uspehu, gg. pevcem in slednjič tudi cenjenim darovalcem, ki so z zneski gmotno podprli namen veselice. — Bratska zahvala tudi vsem Sokolom iz Gradaca, Kostanjevice-Sv. Križa, Metlike, Št. Janža in Trebna, ki so nas s svojo udeležbo v našem sokolskem delu izdatno podprli in s tem omogočili najsijajnejši uspeh našega nastopa. — Novo mesto, dne 20. septembra 1911. — N u zdar! Odbor. o Gorenjske novice o g Iz škofjeloške okolice se nam piše: Z zanimanjem smo zasledovali boj o priliki volitve župana za občino Zminec. Kakor že vemo iz časopisja, so napravili gotovi nemirneži pod farovškim plaščem gonjo proti občespoštovaneinu županu Dagarinu ter hoteli vsiliti novega župana v osebi vulgo K »karj a. V nečast bi si štel naš zopet izvoljeni župan Dagarin, če bi ga le količkaj primerjali s tistim Kokar-jem. Poznamo Kokarja le toliko, da je mož zelo puhle glave in zna k večjemu le toliko pisati, da zariše v pratiki, kdaj je imel kravo pri biku, v ostalem pa neznansko ponosen, zlasti od tedaj, ko se šopiri s pavovim perjem, to je s podedovanimi »soldi«. — Vrnimo se k izidu volitev. Kakor rečeno, je bil končan boj v slavo našemu zaslužnemu prejšnjemu županu Dagarinu in s polomom Kokarjevim in župnikom Šinkovčevim, ki je ta boj povzročil in j^ tako napravil malo več sovraštva med svojimi ovčicami in ne da bi se sramoval pri-digovati »ljubite se med seboj.« Naj omenimo nekaj podrobnosti k pripravam, katere so vestno vršili posestnik Pemčenov Matevž, kateri ima v tem oziru nekaj na vesti in če bi se ne bi bilo izšlo tako, kakor se je, bi ga brez pardona naznanili radi nepostavnih korakov. Svetujemo mu le, volilni red bolje študirati, da se mu kaj takega ne pripeti prihodnjič. Bili so nadalje kot oprode farovža, oziroma Kokarja Mežnarjev fant in Petačev eksjurist. Prvi je po neumnosti zašel v ta boj, ker nima toli izobrazbe, da bi vedel pravi pomen volitev, slednji pa je komaj izgubil mlečni zob ter videl za nekaj tednov Dunaj, že se postavlja kot petelin na gnoju in misli siliti v ospredje nas v življenju zrelih in osivelih mož. Prav dobro mu je s par klofutami izplačal Žagarski Jernač okoli klerikalnih ušes ter končno še pred sodnijo pogorel, baje ima tri dni ričeta — skoro gotovo ga je župnik od vsega z odpustki ozdravil. — Tak mladenič naj si najprvo preskrbi, da si bo sam zase vsaj žemljo zaslužil, do danes pa živi le od »fehtarije« in njegova mati tudi ni poznala, ali je za njega liberalen ali klerikalen groš priberači-la, samo, da je on, ki sedaj hoče zgago delati, zamogel študirati. Fant, imej pamet, drugače te bomo z mokro cunjo. Ali je tedaj to hvaležnost, da ruješ proti županu Dagarinu, ki se je dosti potrudil za tvoje- ga brata semeniščnika, ki je vsled slaboumnosti vzel tak konec. »Respice finem« tudi ti fantič zal. — Zanimivo je, kako si je Kokar pripravljal že naprej, da bo vreden naslova in nastopal kot župan. Podrl1 je svojo prejšnjo leseno in borno kočo v Bodovljah ter s podedovanimi »soldi« sezidal enonadstropno hišo — mogoče pa tudi, da tistih »soldov« ni bilo dosti in je župnik Šinkovec odprl predale ter mn pomagal z »dvojačami« starih tercijalk. — Glavo je nosil bolj po konci in ne več tako kot preje po strani kot angeljci pri taber-nakeljnu. — Še nekaj, dragi Kokar v naše veselje, »eksžupan iz Bodovelj«! Kako pa je tista »štorija«, ko si za dolgove pri Župčevem Šimnu terjal nekatere kmete kar po 4 K več, in to brez prejšnje vednosti po odvetniku in povzročal stroške! — Praviš: Ti in pa tvoji somišljeniki, da si kristjan! No, in res si zelo blaga »krščanska duša.« — Oe bi bil ti župan, recimo — mogoče bi bili dobili n. pr. elektriko, potem morebiti tramvaj od Loke do tvoje hiše — mogoče pa še pravico, svoj denar s tvojim grbom kovati; na eni strani tudi s Petačevim študentom. — Naj se še omeni, da smo se kmetje iz te kandidature le posmehovali. Tako je n. pr. naš značajni posestnik Fojkar v Zmincu, ki ima v Škofji Loki (Sp. Karlovec) hiše in je iste prezidava!, na vprašanje, kaj da popravlja, ironično poudaril, da napravi »kanclije« in županski stolec za Kokarja. Ko so ga opozorili, da bi znal priti k njemu (Kokarju) na obisk tudi župnik Šinkovec in bi bila vrata preozka in skozi okno tudi ne bi mogel, se je obregnil, da napravi vrata v obliki soda. Po volitvi tisti dan je šel, naša znana kmečka 'korenina k Kokarju po živinski potni list, v namenu ga podražiti. Ker Kokarja ni bilo doma, mu je žena z žalostnim srcem pojasnjevala, da je županski stolec šel po vodi in se nahaja še v Puštalu — kar nam je seveda prav, ker poznamo gosp. Dagarina kot moža, čez katerega nimamo ničesar. Veni, vidi, vici. g Preddvor. Gasili so psi hiše čuvali, da niso kaki uzmoviči svojih predolgih prstov stegovali po tujem imetju, in mačke lovile miši, da so imeli ljudje in živina ponoči mir. Sedaj pa te uboge in koristne živali preganjajo, da tatovi in miši tem lažje opravljajo svoj posel. Tako je v naši občini. Niti eden slučaj pasje ali mačje stekline se ni pojavil, pa so nam vendar poklali skoro vse pse in mačke. Sedaj se pa tatovi pojavljajo na vseh koncih in krajih. Časih je vendar še kakšen pes ponoči zalajal in gospodar je vedel, da ni vse v redu. Sedaj se pa brez skrbi ponočne sove prikradejo k hiši v najlepši mesečini in kradejo kokoši in udirajo skozi zamrežena okna v prodajalne, kjer imajo seveda vsega na izbiro, česar si lenuhi ne morejo kupiti. In še celo tri konje v majhni vasi, kakor se je zgodilo v Babinem vrtu pri Tr-steniku, lahko ukradejo, saj ljudje, izmu- ceni od dela v vročini ne morejo cele noči čuti. Vse kaže na to, da bodo sedaj kmetje morali najemati hlapce, da jim bodo ponoči varovali lastnino pred tujo roko. Gotovo je potreben kontumac, ali če se pojavi gori v Bohinju, ali v okolici Ljubljane kak slučaj pasje stekline, ni treba radi tega pri nas vse pse postreliti, sicer v sedanjih časih, ko toliko ljudi hoče brez dela živeti, ne bomo- več varni. Oe nam pa enkrat že vse nočne čuvaje postrele, naj pa nastavijo več orožnikov. g Predtrg pri Radovljici. Za župana naše občine je bil 18. septembra izvoljen I. Pogačar, posestnik in čevljarski mojster. Ostali trije svetovalci so tudi možje, ki ne bodo rabili nobenega varuha. — Živeli! g Kamniška Bistrica. Pri nas bo od dne 2. do 8. septembra velik lov na divje koze. Naj torej te dneve planinci in hribolazci opuste hojo po teh planinah in hribih, da se ne pripeti kaka nesreča. g Bled. Mahlerjev hotel je bil pretečeni ponedeljčk na javni dražbi prodan. Kupil ga je restavrator na jeseniškem kolodvoru gosp. Dolničar za 185.000 K. o Notranjske novice o n Št. Jošt nad Vrhniko. Malokdaj se sliši kaj iz naše gorske vasi, toda zdaj, ko se bližajo nove občinske volitve, so se začeli tudi naši vaščani gibati in zanimati, posebno za časopisje. Zdaj nam županuje občo spoštovani gosp. Ivan Leskovec, kateremu pa na vso moč nasprotuje naš župnik. Župnik hoče na vsak način preprečiti, da bi gosp. Leskovec ne bil več izvoljen za župana, toda njegovo delo mu ne gre nič kaj izpod rok. Že par nedelj je župan sklical občinske seje, na katerih naj bi se sklepalo o važnih občinskih zadevah. Toda župnik Nagode je znal preprečiti seje. Nagovarjal in tudi pregovoril je nekatere svoje kimovce, ki sede v občinskem svetu, da se niso udeležili sej. Zupan jih .je zastonj vabil in opozarjal na zakon, končno se mu je vendar preveč zdelo in je vso stvar naznanil deželnemu odboru. In deželni odbor, ki je v klerikalnih rokah, je ukazal tem zapeljanim občinskim svetnikom, da se morajo udeležiti seje. V resnici so prišli k seji vsi razven dveh, in sicer Janeza Kogovška in Jakoba Malavašiča, ki sta poslala vsak svoje pismo županu, kjer sta mu očitala neko neresnico in s katerim sta mu naznanila, da odstopita kot občinska svetovalca. Iz tega je pač najbolj razvidno, da ti župnikovi kimovei nočejo delati v korist občine, temveč da hočejo edinole ovirati vsako koristno delo. Naloga vsakega dobro mislečega občana je torej, da odda na dan volitev svoj glas poštenim in zavednim možem, ki liodo v resnici delovali za blagor občine. Priporočamo pa tudi, naj ne poslušajo zapeljivih glasov župnikovih. In če bo župnik kakega občana vabil in vlekel za rokav, tedaj naj raje od- striže rokav in ga prepusti, nego pa, da bi ubogal župnika in volil njegove kimovce. Kmetovalec najbolj pozna svoje skrbi in svoje težnje, zato naj tudi sam izbira može, ki bodo vodili občino, v kateri biva. n Iz Dol. Logatca. Pri našem dušnem pastirju vse kaže, da bo kmalu postal tak liriliovec v vedenju in govorjenju,kakor je bil bivši župnik v Gor. Logatcu, čeprav smo svoje čase videli v njem zelo prijaznega in vljudnega gospoda. Tako sta ga morala zadnjič učiti olike dva priprosta možaka, ki sta slučajno prišla v konsum-no društvo po neke predpasnike, nevedoča, da se tam postreže samo klerikalcem. Ko ju namreč župnik zagleda, ju nahruli, da sta se prišla norčevat, da sta ogleduha in jima končno zabrusi v obraz lepo božjo besedo »marš ven!« — Na ta izbruh svete jeze sta možaka župniku mirno odgovorila, da se pse na tak način ven goni, ne pa ljudi, sicer pa da nimata z njim ničesar opraviti, ker menda še ni v konsumnem društvu za komija najet. Moža sta nato mirno odšla, župniku še je pa po tem poduku precej nos povesil. Priprostemu človeku ali lajiku se že toliko ne zameri, če časih katero preveč reče, ali duhovnik bi moral pa že gledati, kaj in kako govori s svojimi ovčicami. Sicer pa morajo imeti klerikalci v Krištanovi luknji zares čudno robo, ker se tako boje ogleduhov. — Javna ljudska knjižnica in čitalnica se je preselila v Zdovčevo hišo nasproti Kun-čeve gostilne, kjer je »Sokol« najel prav čedno sobico. Pri tem izreka odbor še enkrat najlepšo zahvalo vrlemu br. podsta-rosti Hladniku za brezplačno prepustitev prejšnjega prostora. — Iz Logatca v Borovnico je premeščen br. Ivan Jerina, železniški uslužbenec. Bil je navdušen Sokol, marljiv telovadec in tudi vnet član pevskega odseka. Sokoli so se od njega poslovili na prijaznem večeru pri Kuncu. — Telovadno društvo »Sokol« priredi v nedeljo, dne 1. oktobra zvečer v gostilni br. Antona Kunca k vojakom in na visoke šole odhajajočim bratom odhodnico. Prijatelji Sokolstva dobrodošli! n Gor. Logatec. Narodno - napredna društva v Logatcu so priredila dne 14. septembra v Novo mesto odhajajočemu c. kr. deželnosodnemu svetniku gosp. dr. Krautu in njegovi soprogi odhodnico v salonu hotela »Kramar«. Številna družba, kakršna se ni še nikdar sešla pri taki priliki, je pričala, kako zelo je bila v Logatcu priljubljena rodbina dr. Krautova. G. svetnik ni bil le kot uradnik vedno na svojem mestu, drage volje jo tudi drugače rad pomagal in svetoval vsakemu, ki se je nanj obrnil' s kako prošnjo. Kakšno zaupanje je užival gosp. svetnik med domačini, kaže tudi to, da je bil izvoljen v občinski zastop gorenjelogaški, kjer je več let prav marljivo deloval. Zlasti je veliko storil kot predsednik blagotvornega »društva za otročje varstvo in mladinsko skx-b«, katera mu je bila posebno pri srcu. Kot zave- den narodnjak je bil seveda član vseh naprednih društev in vsled tega pri zagrizenih klerikalcih malo manj priljubljen, ker je imel vrlmtega še navado, da je vsakemu odkrito in brez ovinkov povedal svoje mnenje. Gosp. svetnik je prišel v Logatec pred 14. leti kot sodni pristav, postal potem tu okrajni sodnik in predstojnik sodišča ter se končno povspel do časti deželno-sodnega svetnika. V ge. svetnikovi smo izgubili eno najmarljivejših narodnih delavk. Ni je bilo Ciril - Metodove veselice ali sploh dobrodelne prireditve v Logatcu, kjer bi ga. dr. Krautova z veseljem ter z nenavadno marljivostjo in požrtvovalnostjo ne sodelovala. Bila je pa tudi sicer nad vse ljubeznjiva in prijazna gospa in v družbi, kjer se je nahajala ona, je bilo vedno veselo in zabavno. V znak hvaležnosti za njeno rodoljubno delovanje v Logatcu, ji je bil na odhodnici izročen krasen šopek in ji je pel tudi kvartet v slovo. V imenu logaškega uredništva se je poslovil od odhajajočih gosp. okrajni sodnik Prevec, v imenu Dolenjelogatčanov gosp. Si-clierl, v imenu »Sokola« g. Kraigher, v imenu moške in ženske Ciril - Metodove podružnice g. avskultant Tollazzi. Globoko ginjen se je zahvalil gospod svetnik v svojem in v imenu svoje soproge za prelepo odhodnico in iskrene dokaze simpatij, ki jih je užival v Logatcu. Velecenjeni svetnikovi rodbini, ki nam bo ostala vedno v prijaznem spominu, iz srca želimo, da bi tudi v Novem mestu našla isto naklonjenost in spoštovanje, katero je uživala v našem kraju. n Dol. Logatec. Telovadnemu društvu »Sokol« v Logatcu je poslala gdč. Jela Gartnerjeva iz Planine kot vstopnino k zadnji sokolski veselici 5 K, c. kr. nad-oficijal v p. g. Valentin Vončina iz Ljubljane pa je daroval »Sokolu« hranilno knjižico z zneskom 3 K 72 vin., katero je imel naloženo pri logaški posojilnici. Vrlemu rodoljubu in dični prijateljici »Sokola« izreka odbor tem potom svojo najiskrenejšo zahalo. Na zdar! n Postojna. Občinske volitve se vršijo v Postojni meseca oktobra. Priporočati je, da volilci pregledajo volilni imenik, da se kateri ne izpusti, ali pomotoma postavi v imenik. Upati je, da Postojna kot dosedaj ostane napredna, kajti le v napredku je življenje. Volilci naj se ne dajo preslepiti sladkim besedam kakega mladega ka-plančka, ki še nima vpogleda v svet in življenje, a bi rad svetoval izkušenim možem, katere zastopnike naj si postavijo v občinsko upravo. Kdor je mož, ta ve sam, kaj mu je storiti. Postojna rabi delavnih, izkušenih in inteligentnih mož, ki bodo znali skrbeti za napredek in koristi našega svetovnoznanega mesteca. Zato, volilci pozor in na delo! n Postojna. Premeščen je iz Postojne na c. kr. učiteljišče v Ljubljani suplent na tukajšnji meščanski šoli gosp. dr. Josip Š m a j d e k. / n Postojna. Za »Sokolski dom« v Postojni so darovali: nabiralnik »Narodni hotel« 12 K 30 vin., nabiralnik pri »Kroni« 13 K 36 vin., br. Miro Pikel, izgubljena stava 1 K, ga. Terezija Vadnu, nabrala v veseli družbi v gostilni Baraga 2 K (50 vin. — Iskrena hvala! Na zdar! — Bratje Sokoli! Spominjajte se ob vsaki priliki našega doma! n Prem. (Požar.) Pred par dnevi je začela goreti šupa tukajšnjega kajžarja Antona Žnideršiča. Zgorela je šupa in streha gospodarskega poslopja ter vse orodje in žetev. Škode je tisoč kron. Žnideršič je bil zavarovan. Po svetu * Morilca Bagrova, ki je ustrelil ruskega ministrskega predsednika, so v nedeljo, dne 25. septembra v Kijevu obesili. Kot Zid je hotel pred smrtjo še govoriti z židovskim duhovnikom, a je to zahtevo opustil, ker je hotel državni pravdnik prisostvovati njunemu pogovoru. * Šest oseb ubila strela. V Radoviču na Rumunskem je med nevihto udarila strela v neko hišo ter ubila vso zbrano družino, šest oseb. Truplo dvanajstletne hčerke je bilo popolnoma zogljenelo, med tem ko ostali niso imeli nobenih znakov kakih i>oškodb. Strašen prizor pri požaru. V vasi Klosovka na Gališkem je nastal dne 4. septembra požar v hiši kmeta Karčinskega. Naenkrat je opazil Karčinski, da je v hiši še njegov otrok. Planil je v ogenj, a našel je dete že mrtvo in ogorelo. S truplom svojega otroka v rokah se je mrtev zgrudil pred hišo. * Enajst ulanov utonilo s konji. Ob priliki jesenskih manevrov v Pirni je hotel neki ulanski polk čez Labo. Neki podčastnik in 10 konjenikov je prišlo v deročo vodo in predno so jim mogli priti drugi na pomoč, je že vseli enajst utonilo. Utonili so tudi konji. * Deset zapovedi proti in pri požaru. L Z ognjeni in lučjo ravnaj previdno; 2. svetilko napolni in uredi vedno po dnevi; 3. pred pečjo, na peči in za pečjo ne nakladaj ne drv, ne drugih gorljivih reči; 4. v podstrešju, v kleteh, na stopnjicah ali hodnikih sveti samo s svetilko; 5. pljuvalnike napolnjuj samo s peskom; G. tleče uži-galice ali smotkine koščke vrzi vedno le v peč, 7. v hiši imej vedno vodo; 8. na umivalniku v spalnici imej vedno pripravljeno luč, vžigalice in obleko, da si v eni minuti pripravljen za odhod; 9. ključe shranjuj vedno le na določenem kraju; 10. vnaprej moraš vedeti, kaj ti je v slučaju požara pred vsem treba storiti, in si zapomni kot pravilo: Domače zbuditi! Otroke in bolnike iz hiše! Ogenj naznaniti in skusiti sam pogasiti! Denar, dragoceno- sti in trgovske knjige spraviti na varno! Ce ne moreš več na stopnjice, zberi svojce pri najbolj dostopnem oknu, odpri okno in mirno čakaj na pomoč! * Opice mesto delavcev. Na nekem posestvu v Savani namerava namesto delavcev posestnik uvesti opice. Opazoval je namreč mladega šimpanza (opico), ki je ob pobiranju bombaža pridno delal. Med tem, ko so zamorci delali, jih je šimpanz pozorno opazoval. Ko je zapopadel, za kaj da gre, je hitro posnemal njih zgled in je delal za tri zamorce. Neki naravoslovec iz Londona sodi, da bi lahko opice delale, samo preddelavci ljudje bi morali biti pridni, da bi opice ne postale lene. Tako se vsaj poroča iz Amerike. * Od kmečkega fanta do generala. List »A Nap« poroča: Leta 1893. je umrl na Dunaju upokojeni generalmajor Štefan Bus. Zapustil je 12 milijonov premoženja, in ker se niso oglasili nobeni dediči, je zapadel denar erarju. Sedaj pa se je izkazalo, da je prišel Bus 1'. 1820 k vojakom kot pri-prost kmečki fant in je vsled izrednih zmožnosti postal general. Oglasili so se sedaj nekateri njegovi stričniki in stričnice, ki nameravajo tožiti erar za dedščino. * Nesreča z revolverjem. V elektrarni Puhberg vposljeni Retner se je v nedeljo vrnil truden od službenega obhoda, pa je položil svoj nahrbtnik, v katerem je imel službeni revolver, na mizo. Po nesreči se je spravil njegov štirinajstletni brat nad prtljago, je vzel revolver v roko in se pri oknu z njim igral. Ravno ko je prišla njegova 121etna sestra mimo, se je samokres sprožil in krogla je zadela dekle v sence. Deklica je bila takoj mrtva. Nesrečni brat je izginil, pa ne vedo kam. * Kolera. Na vseli koncih in krajih se pojavlja kolera. V Budimpešti, v Trstu, na Beki in drugih mestih se sedaj pa sedaj sliši, da se je pojavil kak nov slučaj kolere. Vendar prav resnih slučajev ni. V Turčiji pa razsaja kolera dan za dnevom hujše. Na stotine ljudi umrje za kolero vsak dan. Oblasti na Turškem vse premalo skrbe za red in snago. Kolera zelo razsaja tudi med ondotnim vojaštvom. Zadnje tri dni je umrlo okrog 300 vojakov in več častnikov za kolero. Slično je v Italiji. Nevarnost kolere resno preti tudi Benetkam. V nekaterih laških mestih umrje za kolero na dan po 40 do 70 ljudi. Po nekod bodo celo ustavili železniški promet. V pokrajini Novibazar ob bosanski meji umrje na dan po 30 do 40 oseb za kolero. Izdajatelj in odgovorni urednik: Iludolf Šega. Loterijske številke. Dvignjene v soboto, dne 23. septembra 1911. Trst: 33, 46, 13, 10, 83. Line: 17, 68, 4, 30, 71. ' Dvignjene v sredo, dne 27. septembra 1911. Praga: 58, 35, 18, 1, 27. Jržne cene v Ijubljani Cena 0 ^ II do K h | K I h 1 kg govejega mesa I. vrste . . 1 80 2 08 a a n 11. n . ■ 1 60 1 92 t » n n in. a • . 1 20 1 72 1 „ telečjega mesa 1 40 2 1 „ prašičjega mesa (svežega) . 1 60 2 — 1 •• >. ,, (prekajenega) 1 80 2 — 1 „ koštrunovega mesa . . . 1 40 1 50 1 n jagnjetovega mesa .... 1 60 1 80 1 „ kozličevega mesa .... 1 80 2 1 kg masla 2 60 2 60 1 „ masla surovega 2 40 2 60 1 „ masti prašičje 2 16 2 20 1 „ slanine (Špeha) sveže. . . 1 90 2 1 „ slanine prekajene .... 1 10 2 1 „ sala 1 96 2 00 1 „ surov, margarinskega masla — 2 1 „ kuhan, margarinskega masla 1 90 2 00 1 jajce 07 08 1 l mleka 20 _ 1 „ „ posnetega 8 10 1 „ smetane sladke 1 „ „ kisle 80 90 1 kg medu 1 20 1 40 1 „ čajnega surovega masla . . 3 30 3 60 1 piščanec 90 1 20 1 golob — 40 — 44 1 raca 1 80 2 20 ! g°s 4 50 5 — 1 kapun — — — — 1 puran — — — 100 kg pšenične moke št 0 . . 39 — 100 „ „ „ „ 1 . . 38 60 — — 100 „ 2 . . 38 20 — — 100 3 . . 37 80 — — 100 „ „ „ „ 4 . . 37 10 — 100 „ „ „ 5 . . 36 80 100 „ 6 . . 35 — 100 „ 7 . . 30 100 „ „ „ „ 8 . . 21 __ 100 „ koruzne moke .... 24 __ _ 100 „ ajdove moke .... 1. 47 __ 100 „ ajdove moke . . . .11. 45 100 . ržene moke .... 34 1 / fižola 24 36 1 graha 36 40 1 „ leče — 36 40 | 1 „ kaše 20 22 1 „ ričeta _ 18 20 100 kg pšenice 24 — — ! 100 „ rži 20 100 „ ječmena 19 — — 100 „ ovsa 20 — — 100 „ ajde 23 50 — — 100 „ prosa belega 18 50 — — 100 „ „ navadnega . . . — — — — 100 „ koruze, nove 21 40 — — 100 „ krompirja Lesni trg Cena trdemu lesu 9*60 do 10 K. Cena mehkemu les 8 do 8-0D K. Trg za sano slamo, in steljo. 9 50 00 Na trgu je bilo voz sena 5 — 6 — „ slame 4 50 5 50 n stelje 2 — 2 — „ detelja 5 50 6 00 jtfestno tržno nadzorništvo. gozdnih parcel grajščine Mokronog se prične. 84 Ustanovljena 1882. Pošt. hranilnični račun št. 828.406. Jelejon štev. 185. ••v • II i II 1 vi« I registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 18, v Ljubljani r v lastnem zadružnem domu StlM v lastnem zadružnem domu je imela koncem leta 1909 denarnega prometa 81,116.121 kron 11 vin. V L, IMF upravnega premoženja 20,775.510 ks*©ii 59 vinarjev. ‘H $ Obrestuje br-„, p. V/. brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s Čekovnim prometom ter jili obrestuje od dne vloge do dne dviga JI 1.090. Posojujje na zemljišča po 57.1% s 7-27« na amortizacijo ali pa po 574% brez amortizacije. Na menice pa po 6%. Posojilnica sprejema tudi vsak A K drugi načrt glede amortizacije dolga. ( Uradne ure vsak dan od 8.—12. in od 3.—4. Proti vsemu. Oeški spisal Al. J i r a s e k. Prvi so se pozno zvečer vozili skozi ravnino in se bližali teinu mestecu, se je novica nestrpno ozirala po njem. Trdni grad naj 1k> odslej nje stanovanje, gotovo za delj časa. Prej je že večkrat čula v samostanu, kako velik, trden in nezanesljiv da je ta grad. Ko je pa v mraku opazila nasipe in zidovja z daleč kviško štrlečim gradom, so se ji Pribenice dozdevale manjše, nego si jih je predstavljala. Tega jutra je je pa videla o druge strani v polni solnčni luči in se je nemalo začudila. Oblekla je svojo belo samostansko obleko, in četudi se je še čutila slabotno in so se ji tresle noge, je vendar lahkega koraka pohitela k oknu. Sedla je na sedež, ki je v debelem zidovju tvoril takorekoč dolbino, odprla okno’ in gledala ven. Tok svežega zraka ji je silil nasproti. Presenečena in začudena je gledala v majsko jutro. Spoznala je na prvi pogled, da nje včerajšnja sodba ni bila prava. Prišla je od ravnine sem in je zato videla samo del gradu, prednji grad, in skaloviti, od Lužnice namakani izrastek, na katerem se je dvigal pravi grad. Iz palače je sedaj pregledala vse: na levi grajsko dvorišče, zadaj lepo zidana kapela z bogatimi okraski ob oknih, dalje okrogli stolp in druga poslopja ob močnih vratih. Ne meneč se za svojo slabotnost, se je dvignila in pogledala doli na močne utrdbe, ki so jih še bolj jačile pečine in u metno zgrajen zid. Na njih vznožju se je na majhni planoti ob reki stalo od obzidja obdano mestece. Gledala je na mali, semtertja s travo obrasli obzidni prostor, na lesena poslopja, ki so ga obdajala in na zadaj do grajskega zidu se potegnjene vrtiče. lj njih so se svetili rdeči in beli cvetovi dreves. Crez nje in črez zidove je pohitel pogled mlade novice, črez roko, ki se je v loku vila mirno, tja do pobočja za vodo, do gradu, ki se je dvigal1 njej nasproti. Bil je to manjši pribeniški grad. Spominjala se je, da je čula tudi o njem. Videla je golo, skalovito pobočje pred seboj, nato je nje oko sledilo v solncu se svetlečo reko, ki je v loku med pečinami in inokrikastim polu-mrakov gozdov izginila. Povsod vse polne gibanja. Hlapci so hodili čez grajsko dvorišče; večkrat se je na utrdbenih zidovih zablisketalo orožje kakega vojščaka, zdolaj po mestecu so letali otroci, semtertja je bilo videti tudi kakega odrastlega. Od reke se je čulo ropotanje mlinskih koles. Lastovke so letale mimo okna, in ko je preko reke pogledala proti pečinam, je visoko nad gozdom v solnčneni znVku opazila ujedo s široko razprostrtimi perutnicami, bil je najbrže jastreb ali kragulj. Iz grajske kapele se je začulo zvonenje, in jasni, čisti glas je zvenel v svežem jutru čez grad v skalovito rečno dolino. To je mlado novico zbudilo iz misli. Stopila je od okna in opazila Marijino podobo; pokleknila je na klečalnik in zahvaljevala boga za njegovo varstvo, da ji je srečno dal dospeti semkaj. Ob istem času je vodil grajSki poveljnik Jan Smrček iz Mniha lovnoviškega prošta po ozkem hodniku palače in po nekolik«; stopnicah v obokano sobo, in iz te v še večjo z zamreženimi okni. Poveljnik, oblečen v temnozeleno suknjo, je bil mož najlepših let, bradat, visokorasel in z dolgimi lasmi. Pokazal mu je sobo, rekoč: »Tu je prenočil umrli kralj.') Tu je ves dan sedel ujet, ko so ga pokojni gospod2) in gospodje iz »enote« vedli v Krumlov.« ') Vaclav IV. 1. 1394. ") Henrik Rožemberški. Vzel je ključ iz usnjate torbice in odprl ogromno ključavnico nekih drugih, z železom obitili vrat. Z resnim, temnim pogledom je preletel prošt nepreveliki, snažni prostor. Bila je notri postelja z zastorjem, sicer pa preprosto opravljena. Oba stopita v kamrico, 'ki je imela na sredi steber, na katerem je slonel ol>o'k. Edino okno je bilo zamreženo z močnim železjem. Ob steni je stalo nekaj večjih in manjših skrinj, močno okovanih, vse s težkimi ključavnicami. Graščak pokaže na skrinje in pravi smeje: »Tu je vse dobro spravljeno in shranjeno.« Nato stopi na levo stran, pokaže na troje skrinj in omeni, da so iz Mihovskega samostana, v najdaljši da je opatova škofovska palica, dragocena samostanska monštranca iz čistega zlata in posejana z dragimi kameni, takisto dva keliha in še druga dragocena oprava. Opozoril ga je tudi na druge skrinje. Označene so bile z grbi in drugimi odznaki ter različnih velikosti; vse pa so bile dobro obite z železom, nekatere celo tako močne, da e je zdelo, kakor hi bile popolnoma železne. Grajski poveljnik mu je povedal imena vseh lastnikov in dostavil, da je zraven še tudi mnogo dragocenih oblačil in kožuhov. »Te skrinje tukaj so našega vladarja, te tukaj so pa vaše, gospod prošt.« Poklekne in začne odpirati eno samostanskih skrinj. Prošt mu je branil, graščak je pa menil, da mu mora pokazati, da je vse skrbno spravljeno in da obleke niso poškodovane. Ko je odprl težki pokrov in odgrnil platneno pokrivalo, se je zasvetilo zlato tkano blago. Kleče je graščak vzel kos za 'kosom ven in vse položil na pokrov. Najprej se je zasvetila težka, zlato vezana štola z rdečimi rožami, nato pa zelena, tudi bogato z zlatom okrašena. Proštu je pokazal nato škrlatnordeč mašni plašč, pod-vlečen z zeleno svilo, tudi drugi je bil škrlatnordeč pa vezen z belimi biseri, ki so predstavljali vinslko trto; širok križ iz vijoličastega žameta se je svetil na plašču, svete podobe so bile na njem vpodobljene z zlatom, svilo in biseri. Vsak komad je bil, kar se tiče blaga, okraskov in izdelave, neprecenljive vrednosti, vedno več jih je hodilo na raz-pogled. Za poslednjim mašnim plaščem je pi’išel skrbno zložen humerale, okrašen z biseri in Marijino sliko, mašne srajce iz najfinejše svile z dragocenimi robovi iz žameta in progicami z zlatom obloženimi, naposled pa prekrasna tunika hiacintove barve. Ta obokani prostor z enim samim zamreženim oknom ter silnimi, debelimi zidovi, ni dajal dovolj luči za vse bogastvo, za prelest barv, zlata in biserov. Ali tudi v tem polmraku je vse sililo k občudovanju in se laskalo očesu v tem temnem, neprijaznem prostoru. (Dalje prihodnjič.) »■«■■■■■■■■■■■■■ Da) ... . . ■■■■■ m posojilnica in mmmm ■ hranilnica v Moravčah Si H n obrestuje hranilne vloge po § 4-75 °/0 | H —------ In daje posojila po —- HI 6°/n mm w /° b n Hj n Uraduje v lastnem .Zadružnem domu, ” 5 _vsako nedeljo od 1 do 5 in vsako sredo od 4 do 6 ure. 51 H Miliče se še ni pokesal, ki je kupil pri meni namreč mnoga pismena priznanja dokazujejo, da so moji aparati najboljši. Velika zaloga gramofonov, plošč, šivank i. 4. d. A. RASBERGER, Ljubljana, Sodna ul. 5. (Zraven c. kr. sodnije.) Za živinorejce klajno apno, redilni prašek za konje, govejo živino in svinje. jFluid za konje, grenko sol, zmlet kolmoS, encian i t. 9. „ADRIJA“ drogarija, konces. prodaja zdravilnih zelišč in strupov za Jovska in telinične namena v Ljubljani, Šelenburgova ul. št. 5. Naročila se izvršujejo z obratno pošto. in dober zajutrk dosežejo odrasli in otroci, bolni inz dravi. Polovico stroškov prihranite v gospodinjstvu na kavi, sladkorju in mleku, ako pije ffi®- SLADIM, 7drainn I 10 je dr- pL T**"k6c*yia LUlOVjC ! SLADNI ČAJ. En zavoj velja 50 vin. Dobiva se povsod. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev po povzetju pod naslovom v glavni zalogi. .•. Lekarna pl. Trnk6czy v Ljubljani zraven rotovža. .-. 10 zapovedi za kmetovalca in 10 zapovedi za zdravje, vsake posebej na papirju tiskane, dobi vsak človek zastonj, tudi po pošti, ako po nje piše v lekarno Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. I Fr. Mally & dr. parna opekarna v Srednjih Gameljnih pisarna v Ljubljani na Resljevi cesti 2. priporoča svojo izborno :: :: zarezano strešno :: :: s: :: (falc) in zidno :: :: :■ na stroj ■: :■ v vsaki a: :• množini. ■: m: i slavija* VZAJEMNO ZAVAROV. BANKA V PRAGI, p bAMn vr ■ itn tu k' najve^i1 slovanski zavarovalni zavod |!9an vivn v Avstriji, se najtopleje priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe bodisi za življenje, proti požaru, proti vlomu ali pa proti razbitju stekla in ogledal le pri njej. - ,BANKA SLAVIJA1 ima postbno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje žvljrnja. Njeni tarifi za pre-skrbljenje za starost, za slučaj smrti rcd.tetjev, za doto ctrokom, S ' najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobičok svojim članom. — Banka ,Slavija‘ je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko-narodno uptavo Življenske police banke Slavije* so neizpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka .Slavija' narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi z- izboljšanjem in osamosvojitvijo narodneg gospodarstva Ogromni rezervni fon ti K 54,000.000'—, jamčijo za popolno varnost. C stega dobička jc d ) sedaj izplačala svojim članom življenskega oddelka K 2,495.719-—. Kapitalij in škod pa je do sedaj izplačala K 109.356.861_ Vsa pojasnila daje ter cenike in razkaziia razpošilja drage volje In poštnine prosto GENERALIH ZflSTOP JLAVUE*, vzajemno zavarovalne banke v Ljubljani. Slovenci, podpirajte narodno podjetje! Najcenejše vsakovrstne stroje, kakor: mlatilnice, čistilnice, ge-pelne, reporeznice, slamoreznice, kosilnice „Deering“, obrače-valnice in grablje za seno, stiskalnice za sadje in grozdje, brzoparilnike, bakrene kotle za žganje najfinejše vrste v vseh velikostih, sesalke za vino, vodo in gnojnico, železne blagajne razpošilja prva znana veletrgovina z železnino FR. STUPICA v Ljubljani JAariJe herezije cesta štev. 1. 8 Ponudbe vsak čas na razpolago. 20 ar m m zadruga z omejeno zavezo sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po reg. 4 31 O 4 O $4 N N N N H N Rentni davek plačuje posojilnica sama. Ima na razpolago 17 V* H NI % jako pripravne, da se navaja mladino na varčevanje. Posojila daje na osebni kredit in proti .-. vknjižbi proti 5—6% obrestovanju. Vplačani deleži koncem leta 1910 40*700 K ^ Rezervni zaklad koncem leta 1910 184.743 K A ata ata ata ata ata ata ata ata ata ata ata