DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-SB Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta St. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečino L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica Stev. 9-18127 „*;to IX. - Štev. 7 Trs? - Gorice 18. febuarja 1955 Izhaja vsak pete« »Panslavistična nevarnost44? V diskusiji » »Demokracijo« so nekateri italijanski časopisi tako modrovali: Pod Ita,lijo je Slovencev res neznatno število, niti ne 150.000 nasproti 48 milijonom Italijanov. Ali Slovenci so' kljub temu Italijanom nevarni, ker stoji za njimi ogromno slovansko morje 200 milijonov ljudi vse tja do Vladivostoka. To je panslavistična nevarnost. Tak strah nekaterih časopisov, o katerem smo že slišali tudi v tržaškem mestnem svetu iz vrst večina pod anglo-ameriško upravo, je le utvara prenapetih živcev. Trezni italijanski politiki in državniki, ki objektivno presojajo položaj zapad-nih Slovencev, so v dno duše prepričani, da ne preti s strani Slovencev absolutno nikaka nevarnost italijanskemu narodu. Zato so oni politiki in državniki za odkritosrčno medsebojno sožitje in spoštovanje, so za svobodni r — kakor je zapisal londonski »Times« — prvi obisk, ki bi ga po vojni opravil v Londonu kak italijanski ministrski predsednik, n» da bi bila med obema deželama odprta kaka velika vprašanja. Za:o ima sestanek izrazito prijateljski značaj in bo služil izmenjavi mnen1 o obojestranskih stališčih do raznih evropskih in drugih vprašanj ter morebitni, vzporedi.tvi naporov za njihovo čim boljšo rešitev. Poudariti je treba, da je padel obisk na zelo primeren trenutek, ko j» zaradi preobrata ,v sovjetski notra nji politiki, napetosti na Daljnem vzhodu in zastoju v odobritvi Pariških sporazumov, ki ga je povzro čila kriza francoske vlade zares važno, da_se dve zahodni zaveznici posvetujeta. Običajno dobro informirani »Ecr> nomist« je že pred prihodom obel': italijanskih državnikov nakazal, katera so glavna vprašanja, ki zanimajo obe vladi: to je problem zahodne agencije za nadzorstvo oboroževalne industrije, vprašanje ratifikacije pogodb o Zahodno - evropski zvezi in kaj storiti, če Francija teh pogodb ne bi potrdila. Proučiti je treba nadalje »tališče in gledišče Velike Britanije o uporabi in razvoju atomskega orožji) posledice zadnjih izprememb v Sovjetski zvezi, pretehtati napeto.it na Daljnem vzhodu, kakor tudi trenutni položaj ob Sueškem prekopu, kakršen se je izoblikoval po anglo-egiptskem sporazumu, paktom med Irakom in Turčijo ter sporih v A- rabski ligi. Italija se poleg tega zanima za svoje koloniste v Libiji in Tuniziji. V 'tistih- predelih ima Velika Britanija velik vpliv in bi njena dobra beseda pripomogla, d.-i bi se njihov položaj lahko zadovoljivo uredil. Italijanska državnika, ki sta prispela v London v spremstvu svojih .soprog, je sprejel na Victoria Sta-tion zunanji minister Eden, ki je kot predsednik vlade zastopal tudi ministrskega predsednika Churchil la. Po vpisu v dvorsko knjigo, k, sta ga opravila dopoldne, in slavnostnem opoldanskem kosilu na italijanskem veleposlaništvu je Scel-ba v torek popoldne obiskal Chur chilla na Dovvning Streetu, Martino pa Ede.na v >*'oreign Officeu. O-ba zunanja ministra sta se kmalu’ nato pridružila svojima ministrskima predsednikoma. Tako so začeli politični razgovori, ki z raznimi prekinitvami še vedno trajajo. Medtem se vrste seveda razni sprejemi in banketi, kakor je pač to ob takih obiskih že v navadi. Britanska kraljica Elizabeta je sprejela oba italijanska državnika v posebni avdienci ter se je z njima zadr- žala v dolgem in. prisrčnem razgovoru. Poročevalci poudarjajo, da potekajo razgovori v duhu popolnega razumevanja, kakršnega v, italijansko - britanskih odnošajih ni bile že nad trideset let. Natančneje bomo poročali o teni prihodnji teden, ko nam bo znano že- zaključno poročilo, katerega bodo najbrž izda!: šele danes zvečer ali pa jutri. Razpad i rabshe lip /Zastopniki osmih držav Arabske lige 'so se po 14-dnevnem razpravljanju v Kairu o vprašanjih obram be Srednjega in Bližnjega vzhodi razšli * popolnim neuspehom. Ministrski predsednik Iraka, Nuri is Said, ni samo odklonil zahteve E-gipta, da se Irak odpove obrambni pogodbi s Turčijo, pač pa je tud: zavrnil kompromisni predlog, da poveže to p®godbo s pogojem, da se za pogodbo izreče večina članic Arabske lige. Tako je propadla povezanost med Irakom in Egiptom, k: je najodločnejši nasprotnik pogodbe med Irakom in Turčijo. francoske oladne krize in odnosi do Jugoslavije (Pismo iz Pariza) V Franciji imamo zopet vladni krizo. Teh se je bil zunanji sveit že tako navadil, da vzbujajo samo še pomilovanje in nevzdržno znižujejo ugled in prestiž te nekdanje velesile prvega reda, a tu v Franciji se — izvzemši političnih krogov, seveda — komaj še kdo sploh .zanima zanje. V trenutku, ko pišem te vrstice, ima mandat ugledni socialist IPinay, toda še nihče ne more vedeti, če bo tudi uspel. Seda nja kriza ima namreč bolj nego vse zadnjih let izrazito notranjepolitični značaj, kjer se v najvišj; meri uveljavljajo vse zakulisne intrige med strankami in osebnostmi Da je Mendes - France padel, seveda ni moglo presenetiti nobenega, tudi sarrio površnega poznava1-ca francoske politike. To je bil nadarjen Zid z velikim poznavanjem gospodarskih vprašanj, a v krvi jo imel nekaj destruktivnega, kakor toliko sinov njegove rase. Glede na to je v preteklosti glasoval ve3-no proti vsemu: proti indok-itajski pustolovščini, proti francoski poli- Ameriško darilc Trstu izročeno NEREŠENO VPRAŠANJE:: KDO GA BO UPRAVLJAL? Ko je veleposlanik Združenih držav, .gospa Clara Boothe Luce, obiskala Trst, je sporočila, da je vlada Združenih držav sklenila, da bo ves denar, ki ga je dobil Trst po Marshallovem načrtu in raznih a-meriških podporah v času Zavezniške vojaške uprave, prepusti! 9 Trstu in njegovi okolici. Sredstva, ki se zbirajo iz odplačevanja podeljenih posojil, naj bi se namreč zbirala v. poseben fond, iz katere ga naj bi se vedno nanovo nudilo cenene kredite raznim gospodarskim pobudam, .ki bi služile našemu niesiuin njegovemu’ gospodarstvu. Takrat dana obljuba je bila 11. t. m. tudi formalno izvršena. Italijan ski ministrski predsednik Scelba in gospa Clara Boothe Luce sta med odmorom seje ministrskega sveta izvršila zadnje formalnosti, s katerimi so Združene države izročile Italiji, poleg 15,250.000 dolarjev za gospodarski razvoj južnih pokrajin, tudi 37,500.000 dolarjev ali približno 23 milijard lir, ki jih je Trst dobil po Marshallovem načrtu in Načrtu za evropsko obnovo. Nota, ki jo je ob tej priliki izročila gospa Luce italijanskemu ministrskemu predsedniku, namreč dokončno potrjuje .doseženi sporazum o prenosu in uporabi tega *••-žaškemu gospodarstvu namenjene- ga fonda. Italijanska vlada je ž.? predtem ta fond zaokrožila s tem da je dodala vanj še vse kredite, ki iso jih dobila razna podjetja iz proračuna Cone, iz Fonda za pospeševanje gradbene dejavnosti in še poseben, po priključitvi Trsta k 1 tali ji, odobren enkratni kredit v znesku 5 milijard lir za razvoj italijanske industrije. Tako bo znašal skupni fond okrog 32 milijard lir. Seveda je to skupna vsote, od katere pa bo za prihodnji dve -let: (1955- 5G) na razpolago približno 13 milijard, in sicer 8 milijard raznih' odplačil, ki "bodo v .tem čašu zapadla, in 5 milijard omenjenega posebnega kred.ta italijanske vlade. To so velika .sredstva, glede katerih1 se tržaški gospodarstveniki upravičeno vprašujejo, kdo jih bo upravljal. Ker se vlada šele pripravlja, da bo parlamentu predložila načrt zakona o poslovanju in namenih tega fonda, se še ne ve, kakšni so njeni zadevni pogledi. Pač pe so krajevni činitelji doslej precej .soglasno postavili nasledni dve zahtevi: 1) denar mora biti u pravljan v Trstu, ne pa morda v Rimu, in 2) uprava naj bo poverjena domačim ljudem, ki dobro poznajo krajevne razmere. Socialist: so k temu še dodali, da to ne smejo biti osebe, ki so kakorkoli ude- ležene pri podjetjih, ki naj bi iz tega £onid» dobivala podporo. Vse le tri zahteve so popolnoma .utemeljene, s svoje strani bi dodali samo še, da bi bilo dobro, da se tako vežno vprašanje, kot je upravljanje tako velikih gospodarskih sredstev, ne uredi na izrazito strankarski in prav tako ne na narodnostno nestrpni osnovi. Zato bi bilo prav, da je k vpogledu in odločanju s sredstvi, na katera računa tako slovenska okolica, kakor .tud: marsikateri slovenski podjetnik v Trs,tu, pritegnjen, tudi kakšen .Slovenec. S tem se italijanska večina ne bo izpostavila nobeni nevarnosti, dokazala pa bi, da so za ras-merje med obema narodnostima res nastopili novi časi. Med Moskvo in Formozo To sta bili tudi v preteklem -tednu dve glavni tooki, med katerima je nihala pozornost svetovne javnosti. Vsi, katere je upravičeno vznemirila nepričakovana sprememba na vrhovih sovjetske državne uprave, so se medtem nekoliko pomirili. Vedno bolj se uveljavlja na-ziranje, da tiče za izpremembo predvsem notranje sovjetske gospodarske težave, kar smo zadnjič v našem članku tudi primerno poudarili. K razpršitvi prečrnih oblakov sta precej pripomogla tudi 2u-kov in Bulganin, ki sta sprejela tri ameriške časnikarje, katerim sta govorila s približno istim jezikom in gesli, kakor jih je zadnji ča.s u-porabljal Malenkov: sožitje, razo- rožitev, prepoved atomskega orožja -itd. Ker je isto pred nedavnim dejal -tuidi Hruščev in je zunanji minister ostal ie vedno Molotov, sa splošno pričakuje, da bo -linija sovjetske zunanje politike ostala v glavnem nespremenjena. Se vedno bodo torej težili, da uspavajo tekmece, de izrabijo vsako šibko točko in razširijo oblast komunizma, pri čemer pa se bodo izogibali resnejših spopadov. Tačenski otoki in Formoza Vsaj v malem nakazuje takšno usmerjenost dejstvo, da je umik nacionalističnih čet s Tačenskih o-tokov potekel brez vsakega resnejšega incidenta s komunističnim silami. 11. t. m. je zadnji kuomin-tangov vojak zapustil to otočje in taikoj nato so ga zasedle komunistične sile. Vprašanje je. kaj bo zdaj. Komu- nistična Kitajska je odklonila udeležbo na razpravi o Formozi v Varnostnem svetu, ne mara se odreči Formoizi, čeprav bi v zameno dobila takoj vse otoke, ki leže neposredno ob Kitajski obali in sploh ne mara sodelovati na nobeni kon ferenci, na kateri bi bil prisoten tudi delegat nacionalistične Kitajske. Razumljivo, je, da je ob takšnem stališču končal brez rezultata tudi ponedeljski sestanek Varnostnega sveta, na katerem so nameravali razpravljati o Formozi na podlagi istega dnevnega reda, kakor so ga sprejeli pred štirinajstimi -dnevi na predlog novozelandskega delegata. S tem so pustili odprta vrata za druge diplomatske poskuse, meri katerimi so najvažnejši tisti, ki bi se utegnili roditi iz predloga sovjetskega zunanjega ministra Molotova, ki je za konferenco desetih držev (ZDA, Kom. Kitajske, SS-SP, Vel. Britanije, Francije, Indije, Ceyl.ona, Pakistana, Indonezije in Burme), ki naj bi bila nekakšna nova izdaja ženevske konference, s katero so vzpostavili mir v Indo-kini in ki je delovala izven okvira, Združenih narodov. Za takšno konferenco je tudi komunistična Ki tajska. Britanci pa so takoj opazili ra?-.liko. Na ženevski konferenci sta sodelovali obe vojskujoči se stranki, Molotov pa -je iz liste predlaganih držav namenoma izpustil nacionalistično Kitajsko. Zato takšna konferenca, po britanskem in tudi ameriškem mnenju, ne bi bila reprezentativna ter je nesprejemlji- va. Po izkušnjah, ki so jih dožive’e na ženevski konferenci Združen? države .tudi izjavljajo, da ne žela nobenega novega »azijskega Mona kova«. V vprašanju je ugfed ZN Velika Britanija, ki je z intervencijo svojega veleposlanika dne 28. januarja pravzaprav izzvala Molotova, da je 4. februarja predlagal takšno- konferenco, je obenem sporočila Moskvi, da se pri iskanju primerne rešitve ne sme omalovaževati stališča Združenih narodov, Moskva na vse te prigovore doslej ni odgovorila. Očitno pa je, da bi z reševanjem spore na Daljnem vzhodu izven Združenih narodov močno trpel ugled le mednarodne organizacije, ki bi morala nastopati kot sodnik in posrednik v vseh mednarodnih sporih. Ponovilo bi se to .kar je doživelo Društvo narodov ob in po napadu na Abesini-jo, po japonskem vdoru ne Kitajsko in ob španski državljanski voj ni. Vsi. ti dogodki so zapečatili njegov prestiž in dokazali, da mi do rastlo nalogi, za katero je bilo u-stanovljeno. Posledica je bila, d« so postali napadalci še bolj nasilni in brezobzirni in končni rezultat je 'bila druga svetovna vojna. S tega vidika moramo gledati n:> poskuse Sovjetske zveze, ki se skuša izogniti Združenim narodom, v katerih, nima večine, ter skuša prenesti reševanje na druge, od slučaja do slučaja sestavljene organe, s katerimi bi spodkopala- organizacijo, v kateri vidi ostalo človeštvo največjega čuvarja miru. Prve letošnje atomske eksplozije V teh denh enkrat bodo v Združenih državah (v Las Vegasu, v Nevadi) izvedli prvo letošnjo n-tomsko eksplozijo. Z njo bodo preizkusili nov vžigalnik za vodikovo bombo. , V teku teh poskusov ne bo izvedena samo ena, temveč cel niz e-tomskih eksplozij. Poskusi bodo združeni tudi z nekakšnimi vojaškimi vajami, saj se jih bo udeležilo okrog 9 tisoč vojakov, ki bodo prvič imeli s seboj tudi težka vozila, topove in tanke. Po poskusih, ki bodo predvidoma porazdeljeni na deset tednov, bodo Združene drža ve imele že okrog 30.000 vojakov, ki bodo imeli že vsaj osnovne izkušnje za atomsko vojno. Atomske bombe bodo metali iz letal, pa tudi s 100 do 160 metrov visokih; stolpov, da bodo s tem preprečili možnost nastajanja »atomskih nalivov«, to je hudega dežja, katerega izzovejo velike atomske eksplozije. Poleg vpliva eksplozi1 na vojake in oklepni material bodo preizkusili tudi, kako se ohranijo stanovanjske hiše in razna zaklonišča, jeklene in aluminijaste barake in lope, telefonske napeljave, plinske cevi, živila itd. Pri tem seveda ne bodo uporabljali najhui-ši.h atomskih bomb. Moč jedrnih eksplozij bo celo za petino manjša od moči prve atomske bombe. Poskusom bodo prisostvovali člani parlamentarnega odbora za atomsko silo, zastopniki vojske in civilne obrambe, industrije ter tiske, radia in televizije. Združene države hočejo z novimi poskusi preizkusiti najnovejše izsledke in pridobitve svojih znanstvenikov, obenem pa dokazujejo svetu, da ne bodo dovolile, da bi jih kdo prehitel na tem važnem in za -bodočo usodo človeštva tako važnem področju. To je prijateljstvo in zavezništvo Sredi januarja je bil v Londonu podpisan britansko - danski sporazum, po katerem naj bi državljani obeh držav v primeru, ko bi po veljavnih predpisih odslužili vojaški rok, lahko izbrali Dansko ali Veliko Britanijo za deželo, v kateri bi vojaški rok odslužili. Podoben sporazum je Velika Britanija sklenila leta 1952 s Francijo. tiki v severni Afriki, da, celo proti atlantskemu paktu in je zagovarjal neko megleno levičarstvo, ki je tako moderno pri današnjih »progresivnih« izobražencih vseh branž, a ki praktično napeljuje le veda na komunistične mline. Lansko poletje so zagazile vse francoske nekomunistične strank.; v slepo ulico, iz katere niso našle več nobenega izhoda, razen tega se je pa bližal še položaj v Indo-kini, po lastni francoski krivd., pravi katastrofi. Ker ni nihče več upal prevzeti odgovornosti, so 'zvočili oblast Mendes - France u. Ta je izvedel najprej kapitulacijo v In-dokini, nato pa s komunisti in zaslepljenimi gaullis-ti pokopal tud: evropsko obrambno skupnost, kar je vzbudilo viharno razočaranj? pri vseh ostalih zapadnih silah. Francoska notranja politika sestoji namreč iz samih medsebojnih zakulisnih intrig med strankami in osebami, Srbi bi dejali »nadmudr,'-vanj«, toda na zunaj varujejo vendarle vsi neko viteško nobleso. Ob priliki lanskih usodnih debet o evropski obrambni skupnosti se je pokazala na eni strani popolna zmeda pri njenih pristaših, na drugi strani pa vprav občudovanja vredna enotnost vseh, ki delajo hote ali nehote tlako Moskvi. Najbol-žalostno vlogo pri tem so vsekakor igrali pristaši generala de Gaulle-a. Navzlic temu bi bila pa ta obrambna skupnost prodrla, toda Mendes -France jo je hotel pokopati. Ob priliki tedanjih strastnih debat so mnogi njeni nasprotniki ironizirali njene pristaše, češ da so imeli nad 3 leta časa, da bi jo bili sprejel; v parlamentu, a da so jo vedno in vedno namenoma zavlačevali ter zakrivili zato njen polom pravzaprav oni sami. Toda prav ta primer nam pri vsej anarhiji francoskega političneiga življenja kaže (tudi nekako njegovo nobleso, kajti nihče ni hotel tedaj »vlačiti v blato«-* še-.-^red«d'iw6t.¥*- republike me in poudariti dejstva, da tega zavlačevanja nikakor niso povzročile prejšnje vlade; temveč le prejšnji predsednik republike, socialist. Auriol, ki je grozil celo z demisijo, ako se ta sprejme. Torej. Mendes - France je ob viharnem .navdušenju vseh defeli-stov in zaslepljencev hotel pokopati evropsko obrambno skupnnost in v tem znamenju se je končala potem tudi bruseljska konferenca lanskega avgusta. Kakšna, je bila reaikcija pri ostalih zapa.dnja.kih, ji' znano. Mendes - France je šel potem v septembru celo še v London z namero, da prepreči zapadni protikomunistični vojaški blok, toda tam so mu jasno povedali, kaj. čaka Francijo v (tem primeru. In tega se je bil Mendes - France končno vendarle prestrašil. Podpisal j"' sporazume, ki So za Francijo neprimerno neugodnejši nego je bili evropska obrambna skupnost, nato pa začel v svojem parlamentu tež ki boj za njih ratifikacijo. Navedel sem ta strnjeni pregled znanih dogodkov le zato, ker 'bolj nego vse drugo ilustrira vso kon-fuznost današnje francoske politike, ki tako zelo slabi moč in ugled današnje' Francije. To moramo zlasti Jugoslovani samo obžalovati, kajti neutajljivo zgodovinsko dejstvo je to, da so nastopali Angleži v vsej preteklosti dosledno povsod proti nam, drugi (razen Italije in Nemčije, seveda) se za nas sploh niso brigali, a iskrene prijatelje in podpornike smo imeli vedno le v Francozih. Mno,go je Francozov, _ki se nikakor še ne morejo vživeti v današnjo stvarnost in sanjarijo o svoji svetovni vlogi, kakršno je igrala Francija v preteklih stoletjih. Toda življenje gre svojo neusmiljeno pot dalje in nekdanje vloge Francije je za vedno konec. Njen prekomorski imperij se ruši, a sam« metropolitanska Francija je v današnji borbi velikanov mnogo, mnogo prešibka, da bi mogla še vodilno soodločevati pri velikih svetovnih dogajanjih. Vsaj en del svojih nekdanjih pozicij bi si pa mogla rešiti samo v tesni povezavi z malimi in srednjimi srednjeev-ropskimi narodi. Samo v taki kombinaciji bi si mogla ohraniti še vedno vsaj vodilno vlogo v Evropi.. To je bil tudi koncept francoske politike takoj po prvi svetovni vojni, ki je pa imel to veliko hibo, de je računal predvsem z režimi in n? z narodi. Cim je začela Francija; ta koncept opuščati in se opajati z megalomanskimi iluzijami, so zaie-(Nadaljevan je na 2. strani) VESTI z GORIŠKEGA Posebna deželna avtonomija izglasovana toda brez Trsta V torek 15. t. m. je senat izglasovat zakon, ki ukinja X. točko prehodnih in končnih določil ustave •ter uveljavlja po 116. členu ustav? predvideno in predpisano posebno deželno avtonomijo Furlanije - Julijske krajine, zaenkrat brez Trsta. Štirideset deželnih poslancev bo do imeli pravico voliti samo pokrajinski svetovalci v roku tridesetih dni po objavi zakona v uradnem listu. Poslanci, senatorji, predsedniki pokrajinskih (provincialnih) svetov, pokrajinski svetovalci in župani občin z nad deset tisoč prebivadci nimajo pravice biti vo Ijeni za deželne poslance. Volitve bodo tajne, s proporcionalnim sistemom, in i.zgleda, da tako političnim kakor jezikovnim, zastopstvo v deželnem zboru vsaj zaenkrat ni zagotovljeno. V roku sto petdeisetih dni od izvolitve bo deželni zbor moral sestaviti posebni deželni statut in ga predložiti parlamentu in senatu v odobritev. To pa zato, ker mora ■imeti- regionalni zakon s posebnim statutom ustavni značaj in ga torej deželni zbor ne more dokončno izglasovati. Ta zakon, ki ga je senat izglasoval, bo morala odobriti še poslanska zbornica in utegne se zgoditi, da bo zadevno ta kaj spremenila. V bistvu pa verjamemo, da velikih in važnih sprememb ne bo. Tako smo torej tik pred deželnimi volitvami, ki se verjetno bodo vršile meseca aprila, da se bodo deželni zastopniki, kot smo ž? pisali, lahko udeležili volitev predsednika republike. Kot smo že pretekli teden povedali, je deželni volilni zakon v vsakem oziru nedemokratičen, ker daje volilno pravico samo provincialnim svetovalcem in ker izgleda, da političnim in jezikovnim manjšinam zastopstva v deželnem zboru ne zagotavlja. Na ta način ute,gnejo -biti izvoljeni sami demokrščani, ki imajo tako v Gorici kot v Vidmu absolutno večino pokrajinskih svetovalcev, to je volivcev. In ker bodo deželni poslanci sami pripravili posebni deželni statut, dvomimo, da •bodo vzeli v poštev tudi pravic” Slovencev in jih v statut vnesli! Zato je sklep Slovenske demo fcratske zveze v Italiji, ki ga danes objavljamo, prišel pravočasno in umestno. S tem sklepom zahteva SDZ zaščito Slovencev s posebnim ustavnim zakonom, ki ga predpisuje 6. člen ustave, ker ni upati, da bi krajevni merodajni faktorji zaščito v posebnem deželnem statutu sploh dovolili in zagotovili, ko se vendar izkazujejo tako strastne na! sprotnike Slovencev in njihovih pravic. Gotovo pa je tudi, kakor izkušnja uči, da bi ti krajevni -faktorji Slovencem skrajno vsako njihovo pravico osporavali in sproti kršili. Zato naj parlament in senat izdata poseben ustavni zaščitni zakon, 'katerega naj tudi sam deželni statut nato spoštuje in se po njem v pogledu Slovencev ravna: Patrie dal Friul« štev. 3-4 od tega leta se silno zgraža nad takim sovražnim razpoloženjem napram slovenski manjšini in ostro napada vse laške kroge in šoviniste, ki so tolikega sovraštva do Slovencev in njihovega jezika zmožni! Toda mi vemo, da so tudi marsikateri odgovorni elementi krajevnih oblasti Slovencem hudobno nasprotni. Zato morata parlament in senat vsem tem gospodom zamašit: usta in Slovence v Italiji pravilno in pravično zaščititi! Verjamemo, da se bo to zgodilo, kajti demokracija mora biti popolna! SDZ zahteva izvršni zakon k 6. členu ustave Vodstvo Slovenske demokratske zveze v Italiji je na seji 12. februarja 1955 razpravljalo o vprašanju narodnostne zaščite Slovencev v Italiji. Ugotovilo je, da takšno zaščito predpisuje ustava italijanske republike v 6. členu in v. X. točki prehodnih in končnih določil. Ta točka le začasno odlaga samo izvedbo posebne deželne, avtonomije, katero določa 116. člen ustave, ne odlaga pa tudi zaščite jezikovnih manjšin. Glede na razmere na Goriškem, ki so za slovensko jezikovno skupino neugodne in ki zgovorno pričajo, da bi se morebitne določbe o narodnostni zaščiti, ki bi jih vseboval bodoči posebni deželni statut, utegnile izvajati neobjektivno in z zapostavljanjem, je vodstvo Slovenske demokratske zveze sklenilo, da bo s peticijo na parlament zahtevalo, da se začne obravnavati in da se sprejme zakon za narodnostno zašč:;o Slovencev kot izvršni zakon k 6. členu ustave. Statut posebne deželne avtonomije pa naj temelji na tem zaščitnem zakonu glede spoštovanja jezikovnih pravic slovenskega življa. VODSTVO S DZ V ITALIJI Didaktične vaje na učiteljišču Šolsko skrbništvo javlja: Kandidatom privatistom, ki s 5 nameravajo priglasiti k letošnjemu .učiteljskemu usposobljenostnemu izpitu (učiteljski maturi), je naučno ministrstvo izjemoma podaljšalo rok za vlaganje prošenj za pripustitev k predpisanim didaktičnim vajam do 28. t. m. Te prošnje, napisane na kolkovanem papirju za 100 lir, se naslavljajo na Šolsko skrbništvo. ŠTEVERJAN Preteklega meseca januarja je v Sodnem v Steverjanu v 88. letu starosti umrl kmetovalec Stefan Gravnar. Pokojnik je bil zrcalen poštenjak, izurjen kmetovalec in dober družinski oče. Eno hčerko je tudi izšolal, da je prišla na visoko šolo, je pa tudi učiteljica. Velika udeležba vaščanov na pogrebu je pokazala, -kako zelo čislan in spoštovan je bil pokojni g. Gravnar. Vsem njegovim preostalim iskreno sožalje. DOBERDOB iZa novo delovno središče nam ji* nakazanih 1,112.000 lir. S tem zneskom bo zaposlenih 15 delavcev pri zgraditvi stavbe kjer bodo nasta nili urad za delo in pa pošto. Prof. Emil Romei 80-lstnik V ponedeljek 14. t. m. je profesor in skladatelj g. Emil Komel v krogu svoje družine praznoval svojo 80-letnico, Iskreno čestitamo. K obueznemu zauarouanju kmetou Dobrote in težkoče »Demokracija« od 4. in 11. t. m. je objavila dva izčrpna članka o obveznem zavarovanju kmetov, ki sta me v stvari dobro poučila. Pripomniti moram le to, da zakon govori o neposrednih (direktnih) obdelovalcih zemlje in živino rejcih, zato je napačno v naslovu »Demokracijo« pisala o posrednih obdelovalcih, čeravno je že prvi članek v »Demokraciji« pravilni povedal, da gre za zavarovanji lastnikov zemlje, najemojemalcev in užitkarjev ter živinorejcev, ki se sami in s pomočjo svoje družine s tem delom bavijo. Za točnost moram povedati, tta zakon predpisuje obvezno zavarovanje kmetov - lastnikov, kmetov -najemnikov (affittuari), kmetov -enfitevtov (večnih zakupnikov), kmetov - užitkarjev in kmetov - živinorejcev, ki običajno sami odnosno s pomočjo svoje družine obde- francoske uladne krize (Nadaljevanje s 1. strani) le takoj nastopati tudi usode polni' posledice za nas in za Francijo samo. Naši in francoski interesi so isti in se nikjer ne križajo, medse bojne prijateljske vezi trajajo že nekaj rodov (pri Francozih je n. pr. posebno globoko .zakoreninjeno prijateljstvo do Srbov), mi more mo na vsem božjem svetu računati le s francosko podporo in Francija bi se mogla v vsej Evropi trdno zanašati samo na nas, zato sedanja anarhija v francoski politiki ni v škodo le njej, temveč tudi nam in nas boli. Nezadostne poznavalce francoskih ■prilik je pa treba vendarle posvariti pred tem, da ne bi anarhije v sedanjem francoskem parlamentu prenašali tudi na francosko državno strukturo. Res je, da spričo razmer v parlamentu vidno trpi tud: ta, ker nikakor ne more' priti niti do najnujnejših upravnih reform, toda na splošno ima Francija vendarle že starodaven, vzorno izvel-ban in kolikor toliko tudi nestrankarski upravni aparat. Jugoslovani občutimo zadnje dn' zlasti francosko ■— policijo. Vele-proletarec Tito se očividno ne zadovolji več le .z gradovi, vilami in luksuznimi obmorskimi kopališči v svoji »osvobojeni« domovini, temveč hrepeni — kot pač vsak par-veni - tudi po banketih, sijajnih sprejemih in paradah na tujih dvorih in predsedništvih republik. Pravkar se vrača iz Indije, ki je bila zanj vsekakor res prava Indija - Koromandija. Jugoslovansko režimsko časopisje ima brezupno nalogo prepričati, da so bili ti Titovi 4ovi na tigre in podobno »državniški« posli prvega reda in da je ju-iSoslovansko-burmanska »zveza« re šila Jugoslavijo pred vsemi 'bodočimi zunanjimi nevarnostmi, .zaradi tega posveča tudi cele strani tem »dogodkom«, a tu na zapadu se seveda za take Titove zasebne zabave še zmeni ne nihče in jih nihče tudi sploh ne omenja. Ako je peljal Tito na svoj bajni izlet v In-dijO poleg 2000 policajev, še lastno cigansko godbo,, da je spotoma za bavala njega in njegovo »proletarsko« spremstvo v belih frakih, ako je peljal s seboj cel zaboj zlatih in z biseri okrašenih cigaretnih doz, da jih je delil tam na desno in levo, in da je stala ta Titova zasebna zabava strgane in lačne Jugoslovane stotine milijonov, to seveda Francoze prav nič ne zanima. Ako je moralo pasti nad poldrugi milijon Jugoslovanov zato; da živ: sedaj nekaj nekdanjih delomrzne-žev kot včasih indijski maharadže, je to po francoskem mnenju jugoslovanska stvar in ne francoska. Ze pred nekaj leti si je pa jugoslovanski rdeči kralj vroče zaželel tudi paradnih sprejemov v Pari.zu. toda tedanji zunanji minister Schu mann je gladko odklonil jugoslovansko tipanje, da bi ga povabili. Zaman so bila tudi vsa nadaljnja titistična beračenja zc francosko povabilo, a ko je prišel na krmili Mendes - France, se jim je bilo končno vendarle posrečilo »progu-rati« tudi to. Tako bomo imeli torej že v bližnji prihodnjosti najbrž — ako ne nastopijo zopet kake »ovire« — to veliko čast, da bomo mogli gledati »predstavitelja in ljubljenca« jugoslovanskega ljudstva izza gostih kordonov francoske in jugoslovanske policije, kolikor ne bodo seveda tiste dni vtaknili »na varno«. Ze nekaj časa sp namreč francoska policija pridno bavi « tem »visokim« obiskom in pridno zaslišuje in brska med tukajšnjimi Jugoslovani, dočim se se veda Parižani ne brigajo zanj, ker imajo dan za dnem dovolj 'boljših gostov. M. C. lujejo zemljo ali gojijo živinorejo. Istočasno je zavarovana tudi vsa družina takih kmetov, bodisi da pri delu pomaga, bodisi da so jo ti kmetje dolžni vzdrževati. Toda kmetje najemojemalci (ai-fittuari), enfitevti in užitkarji ne obdelujejo svoje lastne zemlje, zato ne smemo misliti, da je izraz »neposredni« obdelovalci zemlje in živinorejci, ki ga zakon rabi, povsem posrečen. Prav izraz »neposredni obdelovalci zemljetc je v notranjosti države predmet raznoličnega tolmačenja, ki ima za posledico osporavanje pravice do “vpisa v seznam prizadetih kmetov. V mnogih krajih namreč stranke tudi te zavarovalni zakon politično izrabljajo! 'Najemojemalci so tisti kmetje, k' imajo začasno pogodbo in ki pla čujejo najemninno v, določenem deležu pridelkov ali vsote denarja. Medtem ko polovinarji (mezzadri) dajejo gospodarju določene odstotke pridelkov, Kt se od leta do leta spreminjajo po višini pridelkov. Enfitevti pa so tisti, ki imajo večno zemljo v zakup in plačujejo gosjpodarju od časa do časa določeni znesek denarja ali mero pridelkov, iki se ne moreta znižati (kakor je to možno pri najemojemalcih!), če kak pojav, na primer toča, pridelke prepreči ali uniči. En-fitevt pa plačuje davek na zamlji-šče in si prisvaja vse pravice na zemlji in pod zemljo, kot da bi bil •on sam lastnik zemlje. Takih dolž nosti in pravic najemojemalec »af-1'ittuario) nima. Užitkarji so pa oni, ki si prisvajajo vse pridelke določenega tujega zemljišča, za obdelovanje katerega morajo sami skrbeti in ga lahko sami obdelujejo ali pa dajo v najem. Le v prvem primeru jih zavarovalni zakon vzame v poštev. * * * Zavarovalni zakon je »Demokracija« pozdravila, vendar s pripombo' ,da je glede njegovega izvrše vanja preveč birokratski. Zakon smo seveda pozdravili tudi vsi prizadeti kmetje, ker nam bo nudil veliko pomoč. Toda pri pazljivejšem tolmačenju njegovih predpisov ugotavljamo, da nam ne bo nudil vse potrebne ipomoči, medtem ko' so prispevki resno visoki! Recimo, da zahteva kmetija štiri delovne sile, na katerih plača kmet največ 150 dnin prispevkov na leto, in sicer po 12 lir za dnino. To znese letno 7.200 lir. Poleg tega pa plača še 750 lir na leto za vsakega člana družine, .ki šteje, recimo, šest oseb, kar znese še 4.500 lir. Skupaj plača ta kmet 11.700 lir prispevkdv na leto. Zdravila pa si bo moral plačevati sam, ker mu jih zakon nudi le, če .ga vzajemna blagajna pošlje v bolnišnico. Ce pomislimo, da plača država še 1500 lir .prispevka na vsakega od šestorice, znaša splošni prispevek za to družino polnih 20.700 lir na leto, ki se lahko tudi zviša, če bodo splošne potrebe to zahtevale! Vlada plačuje prispevke v znesku 1500 lir na osebo od 14. septem- bra 1954, kmetje pa od 1. januarje 1955. Bolniško pomoč, predvideno v točkah a) in 6) (doma, v ambu lanti in v bolnišnici) 3. člena zakona 'Pa zakon nudi počenši od 14. marca 1955, tisto, predvideno v točkah c) in d) (specialistov, splošno zdravljenje in porodništvo), pa počenši od 14. julija 1955. Volitve so blizu Upamo, da se bodo vsi nedosta-tki s časom odpravili in da bodo vzajemne blagajne poslovale redno in pravično! Gre' za vzajemno pomoč, ki zajame kmete vse države: eden za vse, vsi za enega! To geslo je ponos vseh, ki dobro mislijo in pošteno živijo! Do sedaj je bolezen že marsikaterega kmeVa vrgla na boben. Od sedai naprej se kaj takega ne bo več dogajalo! Zato sprejmimo zavarovalni zakon veselega srca ob misli, da se ven darle 'Splača nekaj prispevati, da se človek zavaruje hujše škode! Zato pridno na volitve, ki se bodo vršile po sledečem red.u: 6. marca v Kaprivi in Farri; 12. marca v Vilešu, Roman,su, Marianu, Zagr-i-ju, Foljanu, San Pier d'Isonzo in Gradežu; 13. marca v Gorici, Steverjanu, Sovodnjah, Dolenjah, Kr-minu, Gradišču in Doberdobu; '14. marca pa v ostalih občinah. Kmet Po poroki v Cascaisu V malem portugalskem ribiškem mestecu Cascaisu je domači župnik don Antonio 'Pereira de Almeida v soboto opoldne sklenil zakonsko zvezo med knezom Aleksandrom Karadjordjevičem, članom jugoslovanske dinastije, in kneginjo Marijo Pijo Savojsiko. Dogodek je v mnogih ozirih pomembnejši kakor izgleda na prvi pogled, in svetovni tisk mu je kljub sedanji veliki vihravosti svetovnih dogodkov posvetil nenavadno pozornost. »Demokracija« ga je s perspektive preusmeritve italijansks-ga in zlasti tržaškega tiska osvetlila že pred 14 dnevi. V očeh italijanskega javnega mnenja je s to poroko Biilkan, vsaj trenutno, prejel d.u:a.'no :ve:\) kakor pa je bila to navada v prejšnjih časih. O-cenjevanje Balkana in njegovih prebivalcev niso vedno vodile težnje po resnici in mepristranosti, pač pa propagandne tirade, cenene in obrekljive; vodilo političnega zastrupljevanja med dvema sosednima narodoma, ki oba želita živeti in bosta živela, če je to neodgovornim potvarjalcem javnega mnenja prav ali ne. Ob tej .poroki, ki ni prva zakon-ska vez med vzhodno in zahodno ofcalo Jadrana, človeku prihaja pred oči cela vrsta življenjskih epizod, ki govore čisto nekaj drugega, kakor pa so .to še pred nedavnim hoteli dopovedovati v uredništvih >w tej in tudi na oni strani državne meje. Po 8. septembru 1943 je po ljubljanskih ulicah peščica nemških vojakov vodila na tisoče italijanskih vojakov neznani usodi nasproti. Marsikateri italijanski vojak je pobegnil. Mnoge hiše in stanovanja so bile natrpane teh .ubežnikov. Ljubljančani so imeli mnogo tehtnih in človeško razumljivih obračunov proti okupatorjem. Ob zlomu njihove oblasti so na obračune pozabili v svesti si, da so nesrečni vojaki prav taki .sinovi svojih mater, kot so njihovi lastni sinovi, ki so v tem času lačni in žejni sam Bog ve kje. Pogostili so begunce, jih oblekli v civilna oblačila in jim želeli srečno pot v domovino. Pred Nemci so bežali pobegli nekdanji slovenski ujetniki po Srednji Italiji. Italijanski kmet jih Je skrival in pogostil; pomagal jim jc na poti v domovino. Koliko takih spominov živi v dušah nekdanjih italijanskih in jugoslovanskih bojevnikov! Morda bi se težko našla na svetu dva naroda, ki skrivata v svojih srcih toliko človekoljubnosti. Nasprotja in sovraštva se ne rodijo v preprostih srcih, širijo in razvnemajo jih naj večkrat ljudje, ki nasprotne zemlje še nikdar niso prestopili in o nasprotni domovini in njihovih ljudeh ničesar ne vedo. Toliko v dogodek k zadnjim izvajanjem »Demokracije«. Poroka v Cascaisu čisto slučajno sovpada z napori zbliževanja med vladama, ki sta danes na krmilu obeh sosednih držav. Čeravno T:-tova Jugoslavija iz konkurenčnih razlogov ignorira ta dogodek, in so se tudi italijanski uradni krogi na njem formalno dezinteresirali, ima ta zveza tudi posredni širši pomen. Dalekosežnosfci danes ni mogoče > cenjevati, prav tako pa jih tudi ni mogoče izločiti iz političnih kalku lacij. Poroka v Cascaisu je privabila v goste šltivilne zastopnike obstoječih in izgnanih dinastij. Z jugoslovanske stranji sta bila prisotna ženinov oče, knez Pavle, in ženinova mati, kneginja Olga, ter knez Tomislav, brat kralja Petra. Z italijanske strani nevestin oče, bivši kralj Um bert, s soprogo, bivša bolgarska kraljica Ivana s sinom Simeonom t.er številno sorodstvo. Prisotni so bili tudi pretendent na španski prestol, don Juan, vojvodinja Kentska, ženinova teta, zastopnika belgijskega in grškega kralja. Mladi .zakonski par se bo nastanil v Parizu. Zelja vseh iskrenih Jugoslovanov in Italijanov je, da bi tudi ta zveza pripomogla k zbli-žanju in sporazumevanju obeh narodov, ki ju je usoda postavila za sosede. M. K, Davčne prijave Goriški davčni urad v ulici Vit-tor.Lo Veneto 3 je začel razdeljeval obrazce za davčne prijave po Va-nonijUu Pošiljajo jih na dom. Vsakdo, ki je podvržen davčni prijavi (dohodninski ,i;n dopolnilni davek), jo mora oddati do 31. marca letos. Obraizce prejmejo tisti, ki so že vpisani v sezname davkoplačevalcev. Ce pa so kateri davkoplačevalci. leitos prvič presegli obdavčljivo vsoto, morajo sami priti ponje. ker jim ,jdh urad ne bo dostavil ma dom. Gledei izpolnitve ni no ben.ih novosti. Sprememba velja samo za izpolnitev obrazca pod črko F za dopolnilni davek, h kateremu so morali do lanskega leta vsi delojemalci predložiti potrdilo delodajalca. a» višini letnih prejemkov. Sedaj bodo morali delodajalci, sami izpolniti predelek F. SOGISLHi) VPRilSilNJA GOSPODARSTVOI KAKO SADITI TRTE Misleč, da s tem dosežejo večji pridelek, mnogi kmetje sadijo trte preveč na gosto. To je seveda napačno, ker trte pregosto nasajene, ne dobijo zadostne hrane in zadostnega zraku, kar povzroča o-bolenja. Grozdje se na takih trtah ob cvetju rado obsuje, potem ne dozoreva in sploh ne da dobrega vina. Trte je saditi v vrstah dva do dva in pol metra ena od druge, da med vrstami lahko s stroji ali živino orjemo odnosno škropimo. V vrsti pa trte sadimo takole: Toka-jec in namizno grozdje ter Merlot zaporedno v razdalji dva do dva metra trideset eno trto od druge; šibkejše vrste trt, na primer briško rebulo, laški rizling in druge sadimo zaporedoma v vrsti meter trideset do meter petdeset razdalje eno vrsto od druge. 'Trte Tokajca, namiznega grozdja in Merlota potegnemo po žici na desno in levo stran, lahko pa tudi samo na eno stran, ker njihova vzgoja to zahteva. Vsaki taki trti pa pustimo tri do šest glavic, kot je pač močna. Vsaki glavi pa pustimo navadno osem očes. Šibkejše vrste trt pustimo rasti ob kolu, ne več kot s tremi glavicami. Višina trt vseh vrst bodi 80 do 120 cm v nizkih, vlažnih legah in 60 do 80 cm v visokih, zračnih legah. Trte sadimo v 40 cm globoke In 40 cm široke jame; na dno jame vržemo vile dobrega hlevskega gnoja, ga rahlo z zemljo pokrijemo, sadiko sredi jame postavimo h kolu in zasujemo. Pri item pa moramo paziti, da je cepilno mesto trte izven jame. Skrbeti moramo, da sadimo cepljene prvovrstne trte, ki jih kupimo pri znanih, vestnih in veščih trtorejcih. Ne smemo pa pozabiti, da je vsajeno. trto treba zaliti z nekaj litri vode, nato pa enoletno mladiko skrajšati na eno samo oko, da se debelce ojači. Kmetijske pogodbe Vladna koalicija se1 je sporazumela glede spremembe kmetijskih pogodb. Nove kmetijske pogodbe bodo trajale devet do dvanajst let in bodo same ob sebi podaljšane za enako dobo, če jih gospodar odnosno najemojemalec pravočasno ne odpove. Odpoved kmetijske pogodbe bo možna le iz pravičnega vzroka, toda ob zapadlosti pogodbe bo gospodar moral plačati najemojemalcu po zakonu določeno odpravnino. Po tem sklepu vlade je v vrstah liberalcev, ki v vladi sodelujejo, nastal velik razdor, ker se tajništvo stranke s takimi pogodbami ne strinja. V stranki sami se sedaj vršijo pogajanja za rešitev spora. Ni izključeno, da bodo prisilili vlado glede teh pogodb še kaj spremeniti! Pokojnino hišnim gospodinjam Merodajni parlamentarni krogi se zadnje čase bavijo z vprašanjem zavarovanja tudi hišnih gospodinj, ki naj bi po določenih letih truda prejemale pokojnino. Gre za vse vrste hišnih gospodinj, omoženih in ne, ki opravljajo ali' vodijo v.vi hišna dela neposredno ali pa posredno s pomočjo hišnih pomočnic. Zakon je zavarovanje hišnih pomočnic že zadovoljivo uredil. Prav je, da so tudi gospodinj’ zavarovane, da lahko dobč pokojnino, ko so jim leta visoko dozorela! Položaj velikega števila ihišnih go.spodinj, v mestu in na deželi, postane težek in skoro bi rekli obupen, ko pridejo v leta in ne zmorejo več delati. Ostanejo tudi bre:'. kruha, navadno pa splošno zane marjene! 'Socialno pravično je, da so tudi one oskrbljene na stara leta,, ko s) vendar toliko dobrega in koristne ga naredile v življenju. Upamo in želimo, da se tudi ta zakon čim-prej izglasuje in objavi! Italija kar dobro napreduje na poprišču socialne zakonodaje, i" tako urejuje razmere, ki so bile ir. sc še težke, žalostne in krivične! -Ob zaključku izražamo željo, da se izglasuje zakon, ki naj predpis0 zavarovanje sploh vseh državljanov, da bodo vsi deležni pomoči. Vzajemna pomoč, ki naj obveže vso državo, mora postati čednost sodobne družbe, da ne bo kričečih nasprotij, razdalj in krivic ter žalostnih pojavov bede, stradanja in trpljenja! IZ SLOVENIJE DOBRO PIJEJO Kljub temu, da je danes v Trbovljah število gostiln padlo ze dve tretjini v primeri s predvojno, se danes v teh obratih potoči več kot pred vojno. Po uradnih statističnih podatkih so od 1. januarja, do konca septembra lani potočili v Trbovljah 521 tisoč 44 litrov vina, 78.132 1 piva in 45.550 1 žganja. V takih razmerah je priporočilo za brezalkoholne pijače več ko‘ nujno, če nočemo, da postanejo ljudje alkoholisti, z vsemi žalostnimi ‘posledicami zase in za svoje potomce. OBRTNIŠTVO V JUGOSLAVIJI Po statističnih podatkih je v Jugoslaviji 217.000 obrtnih podjetij in delavnic. Od teh je 198.300 podjetij in delavnic v privatnih rokah in le 18.700 jih spada v socialistični sektor. Lužiš ki (Pismo iz Berlina) O Srbih iz užic zamejski Slovenci le malo vedo. Posebno po nastopu nacizma v Nemčiji so se sledovi kar poizgubili. Lužica je pokrajina v srednji Nemčiji, med re kama Odro An, Labo. Deloma spada pod Saksonsko, deloma pod Prusijo. (Razdeljeni so v Gornjo in Spodnjo Lužico. To je ostanek mogočnega slovanskega naroda. Delijo se nadalje na katoličane in luterance ,ter imajo dva knjižna jezika. 'Nemci že nad tisoč let sistematično trebijo ta danes najmanjši slovanski narod. Po prvi svetovni vojni s > cenili število Lužiških Srbov šena okrog 170.000 duš. Današnji demokratični zahodnonemški tisk jih je po končani drugi svetovni vojni naštel le še 5000. Lužica leži danes pod komunistično vladavino Vzhodne Nemčije. Komunistična vladavina ima v narodnostnem oziru drugačne koncep cije kakor pa jih- izpoveduje zahod .nenemška demokracija. Tudi v Lužicah vlada načelo: Človek je le tisti, ki je komunist ali vsaj sopotnik, pa naj bo že Nemec, Srb ali Poljak, vse ostalo je zrak. Komunizem zatira svobodo in demokracijo; za narodnost se ne briga. In ta narodnostna ravnodušnost prihaja Lužiškim Srbom v korist. Tisočletno zatiranje zaradi narodnostne pripadnosti je prenehalo. V teh dneh pripravljajo Lužišk: Srbi isvoj kongres pod naslovom »Domovina«, in seveda pod okriljem in po programih vzhodnonemške komunistične stranke SED. Za-, hodnonemški tisk izraža za to priložnost svoje vznemirjenje, da su Lužiški Srbi Viarodnostn-o prebujajo, ko pa so jih nemški nestrpneži že skoro pozabili. Naglašajo tudi, da njihove domovine ne zaznamo-nuje noben atlas. To je groba laž. Tudi nemške izdaje pred prvo svetovno vojno tega naroda niso mogle izbrisati. Celo angleški »The University Atlas« iz leta 1940 navaja na strani 21 Lužico v zeleni barvi (s 'to barvo namreč označuje Slovane) In jih naziva »Wends«. To bi si lahko ogledal tudi dopisnik lista »Die Welt«, Wolfang Weinert, da bi ,ne pisaril neumnosti -in lažnivih -trditev. Prav tako ne dela časti demokratičnemu tisku ugotovitev ,da je bilo po polomu tisočletnega rajha v Lužicah samo še 5000 Lužiških Srbov, danes pa da jih je 60.000. »Panslavizem« tudi tu -straši nemško nestrpnost. Imenovani dopisnik se pritožuje, da so današnje oblasti Lužiškim Srbom zajamčile kulturno avtonomijo. Pritožuje se, da se je število srbskih ljudskošolskih učiteljev pod novo vladavino povečalo od 7 na 400; da na učiteljišču Mala Veljka študira 130 učite-ijiščnikov. Hudo mu je, da se narodna zavest prebuja tudi med tistimi prebivalci, ki so se že skoro povsem odtujili svojemu narodu. »Ce bo šlo tako naprej«, vzklika zagovornik janičarstva, »bo narodna manjšina Lužiških Srbov narasla' že v nekaj letih na 150.000 duš.« Nestrpnež, ki ga vojna ni ničesar naučila, se zgraža, da na sod-n1 jah govorijo v srbskem jeziku. Res je žalostno izpričevalo ;a miselnost nove nemške demokracije, da jo mora diktatorska komunistična vladavina, ki nosi monopol zatiranja svobode, z vzgledi poučevati, da spadajo narodne pravice v okvir -splošnih človečanskih pravic. Vemo, da tega ne dela, ker bi te pravice zagovarjala, pač pa zato, ker se zaveda, da muha še nikoli ni požrla slona! Tega bi se morala enkrat naučiti tudi nemšku demokracija rie samo v Lužicah. Ta nauk bi ji služil tudi tam, kjer z enakimi merili večinski narodi postopajo z nemško manjšino... Četrtina mesečne plače za 1 kg kave V jugoslovanskih časopisih beremo, da so jugoslovanska uvozna podjetja nakupila v Braziliji zadostne količine kave, ki bodo krile normalno potrošnjo tja do konca aprila. Čeprav so državo prisilile k temu nakupu izredno visoke cene kave na domači črni borzi, je vendar videti, da tudi uradne ustanove ne maraja izpustiti ugodne prilike. Kavo bodo namreč prodajali po ceni 2000 - 2100 din za 1 kg. Ker zasluži navaden (nestrokovni) delavec okrog 8000 din na mesec, pomeni to, da bo moral dati za 1 kg kave eno četrtino svoje mesečne plače. Fižmaphe ogrožajo Francijo Reka Essonne je manjši pritok Seine, južno od Pariza, in namaka zelo rodovitno deželo. 2e nekaj časa sem pa kmetje in vrtnarji z žalostjo in jezo opazujejo, kako neznani tatovi ropajo in uničujejo pridelek. Cele noči so stražili, o tatovih pa ni bilo glasu. 'Orožnik Tisserand je postavljen pred uganko. Cigani, ki jih je sumničil, so že davno odšli, tatvine pa niso prenehale. Nekega večera se je skril v svojem vrtu za ograjo z nabito puško v roki. Zaman, ničesar ni videl in ničesar slišal, vrt pa je -bil popolnoma uničen. Orožnik seveda ni mislil na strahove, zato se je naslednjo noč zopet postavil na stražo. Okrog desete ure je zaslišal neko praskanje. »Stoj!« je zavpil. Se predno pa je mogel svoje opozorilo ponoviti, je ob luninem svitu zapazil vrsto »tatičev«. Dva ducata temnih, dolgodlakih živali je -korakalo po 'zele.n;adnem vrtu. Tolna se je z vso požrešnostjo vrgla na povrtnino. Zelenjave živali niso žr- Mk, hi je umoril Trockega Skrivnostni mož, ki je leta 1940 v Mehiki umoril ruskega .revolucionarja Trockega in- bil zato obse jen na dvajset -let ječe, bo v najkrajšem času odpuščen. Pod imenom Frank Jackson je vsa ta leta svoje zaporne kazni kar dobro prestajal". P-ri tem pa še danes ne vemo, kako se možakar pravzaprav piše. Poizvedbe so ugotovile, da j e Jackson živel pod najrazličnejšim imeni: Torkov, Menard in Merca-der del Rio. Tudi njegove narodnosti še niso mogli točno ugotovili. Nastopal je kot Belgijec, Kanadčan, (Perzijec, Romun in Spanec. Tako torej po skoraj petnajstih letih prebivanja v ječi -oblasti niti ne' vedo, kdo je, in še manj, kdo mn je naročil umoriti Trockega. Kdi, ga bo torej pričakoval, ko bo zapustil ječo? V vseh teh letih ga ni nihče obiskoval, niti ni poskušal pobegnil.:, Vsekakor za časa svojega bivanja v ječi ni trpel nobenega pomanjkanja. Dve celici, ki sta mu- na razpolago, je opremil z lastnim pohištvom. Kot politični morilec je i-mel pravico tudi do lastne prehrane v ječi. Jackson — ali kakor se že imenuje — je spreten radijski inženir, in v svojem prostem času ni izdeloval samo radijskih sprejemnikov, peč pa je tudi svoje sojetnike več-bal v konstrukciji radijskih aparatov. Pariška revija »Pariš - match« j? pred kratkim ocenila, da je morilec na leto zaslužil s svojim delom po nekaj tisoč dolarjev. Življenje v ječi zanj torej ni bilo prehudo. Celici imata debela železna vrata, ker s-o -se v začetku oblasti bale, do bi morda neznanci Jacksona umorili, ker mrtvi pač ne govorijo. Kakor vse kaže pa morilcu ni na Aem, da bi ječo zapustil. Ostal pa bi rad še v ječi verjetno zato, ker se upravičeno boji, da bi ga komunistični likvidatorji ne spravili s sveta. botičnik Empire State Building v New Vorku, ki meri 564 metrov. Bruseljski stolp bo torej 70 metrov višji. V ostalem pa bo to prav veličastna železobetonska konštrukci-ja. Imel bo obliko stebra, ki bo pri tleh širok 100' metrov, na vrhu pa 30 metrov. V njem bo več kinematografov ter razstavnih in konferenčnih dvoran. Televizijske oddaje z vrha stolpa bodo lahko sprejemali po vsej Belgiji brez vmesmh postaj. Tako bo mala Belgija tudi v tem prednjačila velikim državam. le na mestu, pač pa jo vlačile s seboj. Eno žival je orožnik ustrelil. Ko jo je pokazal živinozdravniku, je ta ugotovil pižmavko. Podgana pižmavka je doma v Se verni Ameriki. L. 1624 jo je itam odkril britanski kapitan Smith in ,:o krstil za »mošusovko«, ker izloča prav tako kakor mošus in ti-betska mačka močno duhteč sok. Sele mnogo kasneje je prišlo v modo krzno pižmavke. Kanadski in ameriški, lovci so postrelili na sto tisoče teh podgan in izvažali kože v Evropo, kjer so jih predelovali v najdragocenejša krzna. Po prvi svetovni vojni so poljski, nizozemski in francoski gojitelji krznenih živali uvozili nekaj piž-mavk. Živalim pa ujetništvo ni prijalo in tudi moda je spremenila svoje muhavosti. M,ed drugo vojn-') je nekaj ujetnic pobegnilo in sedaj se že trideset francoskih departma-nov -bori proti neusmiljenim roparicam. Kakor njena sestrična, siva podgana, tako je -tudi pižmavka izredno požrešna. Zre vse, kar ji pride pod zobe, celo školjke in ribe. Posebno pa ji ugaja zelenjava. 'To pa že hi naivečja nevarnost, ki preti Evropi. Po vseh deželah, kjer se ie naselila pižmavka, so rečni bregovi podminirani. Cefo nasipi in jezovi ter stavbe na bregovih so v resni nevarnosti. Piž-, mavka je sicer vodne žival, -vendar spravlja svoje zimske zaloge v številne podzemeljske rove, ki jih živali- skupno gradijo; podobno ka kor to delajo -bobri. Zgradbe piž-mavk so prave arhitektonske mojstrovine. Posebno spre-tno in varno so zgrajene gnezda. Francoski lovci imajo polne roke dela, vendar bodo morale oblasti seči po učinkovitejših sredstvih da uničijo nevarnega škodljivca. Zajtrk boljših spričeual Ovseni kosmiči so že nekaj človeških pokoienj znano, preizkušeno in zdravo človeško hranivo. Do nedavnega- so ga- posebno cenili v Švici in skandinavskih deželah kot posebno koristno -dietno hrano. V -zadnjem času pa se ukvarjajo z ovsenimi kosmiči tudi zdravniki psihiatri. Prof. dr. Berndt Lottner je, v ne kem zahodnonemškem mestu pri ljudskošolski mladini tri mesece dolgo preizkuševal 54 otrok obeh spolov. Otroci so prihajali zjutraj v šolo točno pol ure pred pričetkom pouka — -tešči. Osem do štirinajstletni šolarji so prejemali zajtrk v šolskem poslopju, in sicer globok krožnik neprekuhanih ovsenih kosmičev, katerim so dodali vročega mleka in primerno količino sladkorja, Vse to so dobro zmešali v močnik. Navrh močnika so nasuli jedrca- orehov in lešnikov in obložili krožnik še s krhlji svežih jabolk, pomaranč, hrušk, banan itd. Po nekaj dneh take prehrane s 3 otroci, ki so se drugače doma vedno z-mrdavali nad domačim zajtrkom, prihajali do tako poživele ga teka, da so pospravili tudi po tri do 'štiri krožnike. Otrok po enem tednu ni- bilo moči več spoznati. Jutranja živčnost, slaba volja, nepozornost, vse to -se je nenadoma umaknilo dobri volji, povečanemu dojemanju 'za razlago, prizadevnosti, delavnosti, pridnosti, poslušnosti in tudi ubogljivosti. Ze mnogo let poprej je -zdravnik prof. Bansi v Hamburgu opazil, da so odrasli, ki so se teden dni hra nili izključno z ovsenimi kosmiči, po-stali izredno odporni proti u-trudljivo-sti in -so zna-tr.o prekoračili povprečje svojih telesnih in duševnih zmogljivosti. Ti poizkusi po se še prav posebno obnesli pri. vi-sokošolcih, ki so opravljali izpite. Tudi pri odraslih je profesor ugo- Ifl/lrinZ Nojuišja stavba sveta V Bruslju nameravajo zgradit: 635 metrov visok televizijski stolp, ki -bo največja privlačnost svetovne razstave, katero pripravlja belgijska prestolnica za leto 1958. Doslej, najvišja stavba na svetu je ne- OD TU IN TAM Tridesetletna Angležinja je v nekem podeželskem listu iskal", moža. V strahu, da ne bi ostala stara devica, je v svojem oglasu poudarila, da je njena ženitovanj-ska ponudba nujna. Na svoj oglar, je prejela nad 400 ženitovanjskih ponudb. Pri pregledovanju te o-gromne pošte je naprosila svojega prijatelja Cadenata, s katerim se je spoznala pred tremi leti v Franciji, za nasvet. »Katerega naj vendar poročim?« — »Mene/« je Ca-denat odgovoril, in tako se je tudi zgodilo. * * * Na japonskem otoku Osima deluje ognjenik Mihara. Opazovalni stražniki in meteorološko osebje je nekega dne zaslišalo iz globine vulkana človeške glasove. Kljub svoji znanstveni izobrazili so opazovalci najprej pomislili na duhove, na tv pa SO' glasove spoznali kot krik ’ na pomoč. V globino niso mogli videti ničesar, ker so pogled prepre-čevali oblaki dima in pare. Prav tako niso mogli uganiti, s katere točke prihajajo glasovi na pomoč Končno se je znočilo in zopet je nastal dan. Ognjenikova delavnost je nekoliko popustila. Sedem mož se je odločilo za sestop navzdol. Po več urah so prišli na mesto in našli tam dva mlada človeka: dekle in mladeniča, oba popolnoma izčrpana, vendar brez težjih poškodb. Le deklica je imela zlomljeno nogo. Reševalci so položili o ba na nosila in ju z velikim trudom spravili na varno. Cez dobre pol ure sta ponesrečenca spregovorila. Priznala sta, da sta hotela prostovoljno v smrt in sta skočila v žrelo ognjenika. Zakaj, so spraševali rešitelji. Ženin je bolan na neozdravljivi tuberkulozi. Sto petdeset metrov globoko sta se valila in tu nezavestna obležala, volja po življenju ju je zbudila in pričele sta klicati na pomoč. Kmalu jjj pripovedovanju pa je dekletu po-stMlo slabo in prav taki znaki so se pokazali tudi pri mladeniču. Ali sta se zastrupila s plinom? Ne, popa- sta med pripovedovanjem poigpit-: nila strup, in reševalci so morali ponovno na delo z izpiranjem želodcev. Ko so tudi to delo končali, pa so oba prav pošteno našeškali. * * • Društvo »plešastih jastrebov«, ki Združuje gologlavce in šteje nad 1 milijon članov, je na svojem letnem občnem zboru v New Yorku. ki je zasedal ob božičnih praznikih, sklenilo, da bodo v bodoče društveni člani redno uporabljali neko tekočino, ki preprečuje morebitno rast lasišča, ITo, tako pravijo ple- šci, naj bo zunanji znak našega ponosa na plešasto glavo. Častni člani društva so med ostalimi tudi, Eisenhcnver, Churchill in Montgo-m ery. » » » Ministrski predsednik Cevlona je pred kratkim javno razglasil, da bo v kratkem odšel za deset dni ket budistični menih v samostan. »Taka sprememba državniku lahko' samo koristi«, je dejal. * * * Ko se je vrnil današnji mož štev. 1 Sovjetske zveze, Hruščev, z daljšega potovanja po Sibiriji, je povedal, kako so v Sverdlovsku razmetali ogromne zneske zato, da so zgradili nav mlin. Prav tako ogromne zneske pa so porabili tudi, d : so star mlin spremenili v hotel. * * * Mladi angleški iznajditelj je iznašel kamen modrosti za varčne ir skope kadilce cigaret. Konstruiral je namreč majhno cevko, v katere kadilec potisne cigareto do konca Skozi majhno odprtino se ogorek ohranja pri življenju. Skozi majh no razpoko vleče kadilec dim. Iznajditelj jamči, da je mogoče tako cigareto kaditi polno uro. Ko je svojo iznaidbo poskušal uveljavit: pri neki tovarni cigaret, so iznajdbo odklonili s pripombo, da je ta ko počasno kajenje »nesodobno in nezdravo«. tovi-1 izredne spremembe. Živčni ljudje s stalno slabo voljo, večni godrnjači in nezadovoljneži so sc sprevrgli v zabavne kratkočasne/e-s prekipevajočo življenjsko silo. Zdravniki, si te pojave razlagajo tako, da- človeško telo maščobe in beljakovine ovsenih kosmičev z veliko hitrostjo sprejema in vse do ne-z-natnega odstotka tudi brez o--stankov predela, Pri prehrani o-trok pa so ovseni kosmiči še prav posebno dragoceni, ker vsebujejo visoke deleže fosforja, železa in apna. Prof. dr. Lottner pa< je pri svojih poizkusih -zasledoval še druge cilje. Hotel je ugotoviti, ali je mogoče pri manj nadarjenih šolarjih 7. zajtrkom ovsenih kosmičev doseči večje zmogljivosti. Pomanjkanje sposobnosti koncentracije, kakor tudi povečano poslabšanje šolskih uspehov, vse -to -so nadloge današnje mladine -po vsem svetu in iz njimi se -ukvarjajo prosvetarji vseh dežel, 'Pred leti so smatrali, da o iznašli zdravilo proti tej povojni boleizni mladine s tako imenovano »živčno prehrano«. Inteligenčni prašek je predstavljale glutaminska kislina. O njenih .učinkih pravi dr Lottner: »Vemo, da glutaminska kislina prehodno pospešuje razvijanje misli, da pa ne more povzročiti načelnega duševnega preobrata-, ker je to -nemogoče.« Kako pa so se izkazali poizkusi pri šola-rjih? V. prvem in drugem razredu ljudske šole so otroko-m predložili neznano berilo, v katerem so morali prečrtati vse črke »e«. O-ba- razreda sta pokazala izredno izboljšan,jč. V računstvu je rvi razred pokazal od 16 manj na darjenih otrok 6 pozitivnih, 6 komaj pozitivnih in 4 nespremenjene uspehe. V drugem ra-zredu p>a so bili uspehi presenetljivi. Se večji v-tis pa -so pokazala poročila učiteljstva i-n staršev glede splošnega- zadržanja, -otrok. Površnost je močno popustila, šolarji so se uspešnejše koncentrirali in so, posebno v II. razredu, pokazali izredne zmogljivosti. Starši so poročila učiteljstva- v vsem po,trdili. Doma so bili otroci bolj sveži in živahni. Zdravniki so soglasno izrazili mnenje, da bi tako normalno nadarjene in manj nadarjene vsaj začasno prehranjevali z zajtrkom ovsenih kosmičev. -Prepričani so, da bi tak -zajtrk znatno -zboljšal spričevala. -Značilna bojazen Kakor poročajo iz Londona je protifašistična zveza sovjetske m'a-dine obvestila nacionalno zvezo britanskih študentov, da ne namerava podaljšati dogovora o izmenjavi študentov med obema deželama. Akcija se je začela lani, ko so skupine britanskih študentov o-biskale Sovjetsko zvezo, njihovi sovjetski kolegi pa Veliko Britani-';o. Videti pa je, da ti obiski Sov-letom ni-so prinesli zaželenih sadov. Njihovi študentje so imeli priliko spoznati socialno naprednost in splošno -svobodoljubnost britanskega življenja, britanski gostje pa so spoznali resnični obraz komunizma Prvi so se vračali polni dvomov nad upravičenostjo in zveličavnost-o domačega komunizma, Britancem pa je nudilo bivanje v Sovjetski zvezi najboljši dokaz, da je treba komunizmu v Veliki Britaniji zapreti vrata. Zato je. Kremelj u-knzal, da je -treba čez takšno pasivno zamenjavo napraviti križ! IIMllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lilll[|||||||lllllll[|||||l!lll!llllll][|llll|]||lillllllllllllllllll!ll]||||||||||||||]|||]||li|il||||||||||[||||!lll|||||||||l||l!|ll|||i||l||ll|i|||||l||l|||||ill||||||]|!l ]|]||||||||llllllll!l!lllllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIII]l!l!lllllllllllllllllllllllll!llllllllllilll!llllllllllll!lllllll!llllllllillllll!llllllllilillllllllllll]||l!lllllllllllllllilllllillllllll1l!l!IIIillllllllllllllllllllllllllllllllllll llllllllllllllllIlllllllillllllllitlfllllllllllllllllllllllllllllllllllllMHIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllM^ POD ČRTO Slovensko-italijanski kulturni stiki Kot poedincem je tudi narodom od početka usojeno živeti drug ob drugem v svetovni družinski skupnosti, v kateri se medsebojno do polnjujejo. Vsa človeška preteklost je namreč le sodelovanje posameznikov, ljudstev in narodov, ki ga kronajo veličastni uspehi in mogočni napredek -na vseh področjih človekovega udejstvovanja. Tako vzajemnih zgodovinskih odnosov in dopolnjevanja med narodi, zlasti sosednjimi, ni -mogoče tajiti. Lahko -si nekaj let hotč zapiramo či pred njimi, vendar naravnemu razvoju, življenju, ki veje skozi stoletja, ni mogoče za stalno postavljati pregraj. Slej ko prej pride čas, ki znova in znova jemljemo knjig? svoje -preteklosti v roke in iščemo temeljev, ki so -bili v skupnem sožitju za tesnejše in smotrnejše sodelovanje nekoč že postavljeni. In pri tem je predvsem važno, da te -naše odnošaje priznavamo in se zavedamo medsebojne življenjske soodvisnosti, v katero lahko požene korenine duh razumevajočega sosedstva. Kot je samo naravno, da živč narodi v nekakšni dopolnjujoči -e skupnosti, ne more biti prav nič čudno, da govorimo o takem sožitju v preteklosti in sedanjosti. Nasprotno bi 'bilo nenaravno le, ako bi si pod pritiskom okoliščin, pa bodi že takih ali drugačnih, v-sak čas ne upali načeti tega poglavja kulturne zgodovine, ki nam lahko najlepše pokaže pravo stopnjo kulturne vitalnosti enega ali drugega naroda. A v tej zvezi se mi zdi potrebno podčrtati še eno misel: -Kulture razl-ičnih evropskih dežel, -na spl-ošno govorjeno, so imele v preteklosti veliko korist od medsebojnega vplivanja. To se kaže na vs-eh področjih, še po s e-b.no i:. pr. v slovstvu. Noben narod in -noben jezik bi v. slovstvu nikoli ne dosegel tega, kar je dosegel, če b: te iste umetnosti ne gojili v sosednjih deželah. Res je sicer, da -raste umetnost najprej in predvsem iz lastnih virov ter iz povračanja vanje, toda vsaka slovstvena ustvarjalnost je danes v prvi vrsti odvisna od tega, koliko so njeni zastopniki sposobni, da lahko sprejemajo in asimilirajo zunanje vplive. Ta ko vsekakor drži, kar je nekoč zapisal angleški pesnik in mislec Thomas Stearn Elliot (in z zgodovinskimi primeri bi tega ne bilo težko dokazati): »Narodna kultura, ki se sama od sebe osami, zaradi okoliščin, nad katerimi nima vpliva, trpi zaradi osamitve. A tudi narod, ki sprejema samo od zunaj, pa sam ne premore ničesar dati v zameno, ali narod, ki bi hotel vsiliti svojo kulturo -drugemu, pa noče ničesar sprejeti v zameno, prav tako trpi zaradi pomanjkanja vzajemnega da- janja ali sprejemanja.« In to misel se mi je zdelo vredno navesti in celo podčrtati zaradi tega, ker jo je mogoče kar najdo-besedneje prilagoditi na dosedanje medsebojne odnošaje v kulturi med Slovenci in Italijani, in ker bi \ neki meri lahko postala celo vodilo za urejanje te-h odnošaj-ev v pri-hodnjosti. Za Slovence drži, da kultura nekega naroda trpi, če se ta narod sam -skrije za kitajski zid in se prostovoljno osami, —■ ali p:i nasprotno, da se povsem preda vetrovom od zunaj, a sam ne more sosedom -ničesar dati v zameno. Za Italijane pa zopet drži, da narod ki je slepo zaljubljen le v svojo kulturo, pa noče ničesar sprejeti v zameno, prav tako -trpi zaradi pomanjkanja vzajemnega dajanja !n sprejemanja. V mozaiku narodov torej dejansko vlada nekakšna harmonija so delovanja ali dopolnjevanja, ki bi se ji morali vodilni duhovi v kulturi vsakega naroda idealno posvetiti v prizadevanju za boljše človeške odnošaje in lepšo -bodočnost Italijanski slavist Arturo Cronia ie v svoji razpravi »Per la storia della slavistiea in Italia« lepo dokazal, da vlada v Italiji zanimanje za slovanski svet že izza humanizma in renesanse. Cronia meni, da je treba videti prav v tem splošnem zanimanju že prve začetke i-taliianske slavistike, in v tej zvezi pravi nekje drugje, da so Italijani vedno razumeli in čutili slovansko duhovno enotnost, kot se javlja v zgodovini in v kulturi. Kasneje so v to splošno zanimanje kaj lahko pognale korenine moderne slavistike, ki se je v zadnjih desetletjih močno razvila okviru inštitutov, univerz-, -in z njo podrobnejše u-kvarjanje s posameznimi slovanskimi jeziki in slovstvi. V tem širokem okviru bi morali najprej pretresti, koliko so Italijani pri vsem splošnem zanimanju za slovanski svet, ki v primeri i. drugimi zahodnimi narodi res ni bilo skromno, vedeli tudi o Slovencih. Verjetno ne dosti. Zaradi ne-znatnosti, ki jo -številčno pre-dstav-l-amo v razmerju z 250 milijonsko družino slovanskih narodov, je ti nekako opravičljivo. Nikakor pa ne, če upoštevamo, da se je v glavnem vse italijansko zanimanje za Slovane v prejšnjih stoletjih razvijalo na robu neposrednih stikov s sosednimi južnimi Slovani, predvsem Hrvati. Ozadje teh stikov je -bilo razgibano zgodovinsko dogajanje, ki je valovalo -z ene strani Jadrana na drugo. Tega v avstro -ogrskem delu Primorja, kjer sta se v živo -zras-tla furlanski in slovanski živelj, ni bilo, in dokler ga ni bilo, dokler sta obe etnični skupini živeli druga ob drugi več ali manj pasivno narodno življenje — to je vse do srede XIX. stoletja se tudi večje intelektualno -zanimanje med sosedoma ni razvnemalo. IPač pa je doba prvih trdih, stvarnih stikov z novonaseljenimi Slo- venci -upravičeno zapustila sledove v italijanski storiagraliji (Marino Sanudo 1483, Pavel Diakon, M. A. Nicoletti 1536 - 1596), ki pa so danes morda važnejši kot vir, iz katerega zajema slovenski zgodovinar. Vemo, da je krščanstvo prihaja lo na Slovensko 'tudi iz Ogleja, a sledov v kulturni zgodovini ne ra tej, ne na oni strani -ni zapustilo Tudi kasneje niso taki stiki pustili večjih sledov kot nekaj notic o naših krajih in ljudeh v vizitacijskui zapisnikih. V času reformacije se v Trstu pričenja razvijati prvo italijansko-slovensko sodelovanje, čigar 400-letnico imamo prav v teh letih. To sodelovanje je sicer kratkotrajno, toda lep primer sodelovanja med dvema narodoma, kakršnega kasneje dolgo ni več. Slovenec Trubar (1508 - 1586) dorašča v protestanti ob tržaškem škofu Italijanu Bono-mu in koprski škof P. P. Vergerij (1495 - 1565) se poveže z istim Trubarjem za skupni načrt: dati Slo vencem in Hrvatom v Istri sveto pismo in druge protestantske tekste v domačem jeziku. Od konca XVIII. stoletja dalie bi kulturni zgodovinar v vseh središčih italijansko - slovenskega obrobja, v Trstu, Gorici, Čedadu ' i Vidmu, utegnil zaslediti v takratnem italijanskem krajevnem tisku kaj več sledov zanimanja za slovensko življenje. Zal tega dela slo- venska kulturna zgodovina še n5 opravila. Po letu 1848 rojstvo nacionalizma skaii sosedstvene odnošaje in tukaj je več ali manj tudi konec stikov, ki bi med sosedi na italijanski f strani bogatili poznanje slovenskega naroda. Odslej dalje vse do pojava moderne slavistike v glavnem Slovenci (Trinko, Kušar) sami v italijanščini posredujejo svoje kul-, turne zaklade Italijanom in šele po prvi svetovni vojni se pričenja po javljati večje zanimanje za slovensko kulturo med italijanskimi slavisti, a ne več na stikališču obeh narodov, ampak v okviru univerz, inštitutov in revij, ki se osredotočajo na študij slovanskih jezikov, preteklosti in slovstev na splošno. Seveda je v tem okviru slovenističnim vprašanjem odmerjen kaj tesen prostor. Za italijansko slavistiko je namreč značilno, da se -razvija v zgodovinsko-primerjalno znanost in je, kot jo označuje Cronia: »zgodovinsko - primerjalna znanost vseh slovanskih jezikov in slovstev, ki pa se preučujejo vedno s posebnim ozirom na medsebojne odnose, ki vežejo posamezne slovanske jezike in slovstva.« In vendar je dobila italijanska slavistika že med obema vojnama nekaj izrazitih slovenistov (Maver, Calvi, Cronia, Salvini, Urbani), ki so doslej 'italijansko prevodno književnost obogatili z mnogimi najvidnejšimi slovenskimi slovstvenimi deli. Rado Lenček VESTI s TRŽAŠKEGA Izseljeniška propaganda Od 26. oktobra 1954 dalje slišimo venomer, da so Italijani končno in nepreklicno -opustili svoje sovražno zadržanje do nas in da -bodo ne 'samo uveljavili določila londonskega sporazuma, temveč tudi načela človečanskih pravic, na katerih temelji OZN in kar je tud: načelno stališče •italijanske ustave. Mi, ki smo vajeni poslušati lepe besede in sladke obljube, smo zastopali stališče, da nas bo o vrednosti teh obetanj najbolje poučila bližja bodočnost. In nismo se zmotili. Tekom zadnjih štirih mesecev lahko opazujemo očitno nazadovanje Trsta. Skoraj rti tržaške ulice, kjer po izložbah ne -bi bilo napisa »razprodaja«. Drugod sose pojavili komisarji, 'ki so se naselili kot gospodarji v propadlih trgovinah ter postavljajo, kot n. pr. v Štrukljevi trgovini, Benečane in Furlane namesto naših ljudi. 'Trst očitno propada. V »Piccolu« čitamo, da razni nekdanji Iržaški bogataši grške in nemške narodnosti prodajajo svoje vile v tržaški okolici. Po drugi strani pa za nove »tržaške« industrije iščejo delavcev iz Italije. Izseljeniška taborišča se izprazni:-jejo, domače prebivalstvo pa odhaja v prekomorske kraje. Nedavno je v katoliškem tednik »L’ Echo illustre« izšel članek, lr ugotavlja, da 'talija pri tolikem številu nezaposlenih žal nima možnosti, da bi zaposlila še priseljene Slovane in da mora zaradi tega skrbeti za to, da jih -usmerja dalje, predvsem v Avstralijo. Toda kdo so ti »priseljeni« Slovani? To so vsekakor begunci, -ki iz dneva v da-n iz enega ali drugega razloga zapuščajo Jugoslavijo. Toda kdo so tisti, ki so šele nedavno prišli v Trst in po malem izrinili z de'a rojene Tržačane? Ali niso v prvi vrsti to istrski -begunci? V Trstu brezposelnost stalno narašča, posebno med našim ljudstvom. N-a papirju re-s obstoja enakopravnost naše in -italijanske narodnosti. Na papirju vlada načelo svobodne konkurence, v praksi p« -uživajo Italijani vso podporo državnih obla-sti, naši ljudje pa nobene ali pa le v negativnem srni slu, v kolikor ne prihajajo v poštev kot tekmeci na delovnem tržišču. Cim se pojavijo pa kot tekmeci, tedaj jim razlagajo, da ima Italija preko dva milijona brezposelnih in da zaradi tega -ne morejo dobiti dela, ker so tujerodci, ua čeprav tukaj bivajo že čez šest sto let. Ker pa morajo tudi naši ljudje živeti, so z italijanske strani, zadnje čase pričeli s čudno propagando, ki meri za tem, da- bi našemu življu vtepla v glavo dvoje: v prvi vrsti 'to, da se -bo stanje na del-ov- OTROSKiA' MASKERADA Na pustno nedeljo popoldne bo na sedežu SDD v ulici Machiavelli 22-11 maškerad-ni pustni ples -za o -t-roke. Pričetek ob 15. uri. nem trgu v Trstu še poslabšalo, drugič pa, da so delovne razmere v Avstraliji zelo ugodne. V Trstu leta 1955 ne prirejajo več neredov, kakor so jih 1. 1951 in 1952, pač pa bojkotirajo našega človeka in mu obljubljajo zlate gradove — v Avstraliji Način, kako uprizarjaj) izseljevanje, pa je sila podoben beneškemu izvozu sužnjev iz Italije in Dalmacije v muslimanske predel,e severne Afrike in tedanje Španije. Cilj je oslabitev našega-življa v Trstu in -njegovi okolici. 'Tisto, kar je južnotirolska narodna -stranka poudarjala v svoji spomenici italijanski vladi, da namreč italijanske politične oblasti z ume!- Pustna zabava -Na pustni torek, 22. t. m., -bo tradicionalna pustna zabava v prostorih S D -D v ulici Machiavelli 22-11. Vabljeni člani in prijatelji društva. nim naseljevanjem italijanskega in umetnim odseljevanjem nemškega življa spreminjajo narodnostni značaj Južne Tirolske, to se danes, neposredno po londonskem sporazumu, dogaja pri r.as. Danes ne zažigajo narodnih domov, ki so tekom 25 let italijanske vladavine iz gi-nili, -danes našim ljudem ne lomijo reber in jih ne pitajo z ricinovim oljem. Zato jim pa kažejo pot v Avstralijo, bivanje v Italiji pa jim poskušajo zagreniti, ne sicer z neposrednim, pač pa s po- srednim pritiskom. Našim ljudem na razne načine omejujejo obstanek v Trstu, med drugim tudi Z odrekanjem zopetne pridobitve državljanstva v očitnem nasprotju z obstoječimi zakoni. -S tem početjem -bi bilo treba enkrat prenehati, ker bo drugače londonski sporazum zgolj farsa... Oažno za trgovce in industrialce Od 7. do 11. marca bo skupina -strokovnjakov Organizacije za evropsko sodelovanje imela v Trstu tečaj- o vskladiščevanju in trgovini ne debelo. Prireditev tečaja so poverili odboru za povečanje proizvodnje pri Trgovski zbornici, ki je v -ta namen ustanovil posebni pripravljalni pododbor. V njem so zastopani predstavniki -središča za gospodarski razvoj, združenja trgovcev na debelo, trgovcev na drobno in združenja industrialcev. Na tečaju -bodo predavali o načrtovanju, o vzdrževanju skladišč in ravnanju z blagom ter sploh o vseh -zadevah, ki se tičejo velikih, pa tudi majhnih skladišč. Poleg t“-ga bodo razpravljali o prodajni or ganizaciji, strokovnem usposabljanju trgovskih zastopnikov, o povezavi med trgovci na drobno in na debelo, zaradi zmanjšanja razde ljevalnih stroškov itd. Tečaja, ki -bo vsem nedvomno koristil, se lahko udeležijo trgovci na debelo in na drobno, industrialci z lastnim razdeljevalnim o -režjem in stavbeniki. Podrobnejša pojasnila -daje -Središče za gospodarsk’ razvoj na Borznem trgu št. 2. Tuje državljane je treUa prijaviti v V\ urah Vladni generalni komisar je izdal pet novih pdloko-v, ki začno veljati z 21. februarjem. Prvi trije odloki prinašajo predpise o novi ureditvi porotnih sodišč glede pripora oseb, ki so o-sumljene zločina in so nevarne za javni red in varnost ter predpise o zvišanju kazni za nedovoljeno trgovanje z alkoholnimi pijačami. Važen je posebno četrti odlok, ki obravnava vprašanje prijavljanja tujih državljanov in oseb brez državljanstva. S -tem odlokom so raztegnjeni na naše ozemlje italijanski predpisi, po -katerih mora vsakdo, ki iz katerega koli razloga da stanovanje ali sprejme kot gosta tujega državljana ali osebo brez. državljanstva, to sporočiti v 24 lirah krajevni varnostni oblasti. 1-sto velja, če bi takšno osebo sprejel .v svojo službo. Kazen proti kršilcem teh predpisov so podvojili. V vsakem primeru bodo krivci kaznovani z zaporom, poleg tega pa lahko -tudi z globo. 'Peti odlok določa, da se morajo vsi tuji državljani, ki stanujejo a-li se zadržujejo na Tržaškem ozemlju, v roku enega meseca osebno javiti na kvesturi. To velja tudi z,-tiste, ki so vpisani pri Zbirnem -središču za tuje begunce, Tam mo, rajo podati izjavo o bivanju in točno izpolniti posebni list. Od te dolžnosti so izvzeti samo pripadniki diplomatskega in konzularnega zbo ra, odposlanci in funkcionarji mednarodnih ustanov ter vojaške osebe, ki pripadajo zavezniškim oboroženim silam in so v aktivni službi. Proti kršilcem bodo izrekli kazni po zakonu in pravilniku o javni varnosti. Prosta cona pred obč. svetom -Seja od 15. februarja je bila pri nekaterih točkah- zelo -burna. Do -prvega incidenta je prišlo med obč. svčtnikom Teinerjem (PSI) in županom BartoMjem, ko je svetnik Teiner očital županu, da je pri e-ni prejšnjih sej krivo informiral obč. svet v zadevi spora med občino in lastnikom Sblattero zaradi ekspro-priacije hiše štev. 4 na -trgu Go1-doni. Padle so zelo os,tre besede, ki jih- v listu ne moremo objaviti. ■Občinski -svetnik Miani (PR) )e pozval župana, da naj spravi na občinsko -sejo razpravo o prosti coni, ki je za Trst tako važna. Zupan je odgovoril, da naj bi se o tem go -vorilo po odobritvi proračuna. Svčtnik Miani je naglasil, da od-goditev razprave pomeni vso zads-vo pokopati in onemogočiti tržaškemu občinskemu svetu,, da o tako važni zadevi ne more i,zreči svojega mnenja, ki je za -stvar izred nega pomena. Zupan je nato pristal, da -naj se, predloži predlog ir, da -se -bo o tem predlogu razpravljalo. Nato je občinski svčitnik Gombacci (KS) prečital predlog v imenu komunistične -stranke, ki predlaga, naj občinski svet povzdigne svoj glas za ustanovitev proste cone, ki naj se raztegne na celo Tržaško ozemlje. O tej res za Občinska seja v Nabrežini Na -torkovi občinski seji v Nabrežini je po prečitanju zapisnika povzel besedo župan, ki je sporo čil, da je‘ današnja seja določena •za razpravo o proračunu za letošnje leto. 'Toda še predno so preši! na -dnevni red, je župan sporočil, •da je občinski od-bor poslal protest vladnemu komisarju in kvestorju zaradi pomazane slovenske table v Devinu. Dalje je sporočil, da je pretekli petek popoldne prišel na obisk novi -ravnatelj za javna dela. dr. -Palom-ba. Sprejel ga je cel obč. odbor, 'ki ga je tudi seznanil ž raznimi vprašanji in potrebami naše občine. Izjavil je, da se bo vedno zanimal za naše po-trebe ter da bo napravil vse, kar bo v njegovi moči, da se- bodo naše želje upoštevale. Ogledal si je nato tehnični u-rad, o -katerem se je zelo pohvalno izrazil. Nato si je ogledal Se-sljan in Devin, kjer mu je odbor pokazal razna izvršena dela -bodisi v o-ikviru1 »Selada« ali pa iz Gospodar skih načrtov. H koncu je- pripomnil župan, da je novi ravnatelj ne prošnjo odbora že uredil finančni položaj »'Selada« s tem, da je dal iakoj odobriti razna dela, po katerih bo lahko občina redno plačevala svoje obveze, ki so bile -do sedaj1 zaradi predujmov »Seladu« o-težkočene. Prešel je nato na dnevni red ter pojasnil, da je predloženi proračun zelo visok v primanjkljaju, kar dela upravi precejšnje skrbi. Zaradi tega je bil za prejšnjo soboto sklican sestanek predstavnikov po’i-tič-nih skupin, da bi o tem razprav- ljali -ter predlagali znižanje izdatkov in zvišanje -nekaterih postavk v -dohodkih. Na tem sestanku sc sklenili, da se vsota 75 milijonov, predvidenih izdatkov zniža za 1'! milijonov. O tem bo zdaj razpravljal občinski svet. Priporoča obč. svetu, da se zaveda odgovornosti uprave, ter da -zniža izdatke in se pogumno loti -tudi nekaterih nujnih poviškov pri dohodkih. Zatem je odbornik Floridan prečital vse postavke v izdatkih ter posebej označil tiste, ki naj bi se znižale. Po tem prečitanju se je vnela dolga razprava o razni-h postavkah ter je občinski -svet sprejel celo vrsto znižanj. V glavnem so -bile znižane naslednje postavke: redno in izredno vzdrževanje obč. poslopij in poti, kurjava v urad'h in šolah, poljski čuvaj za polovico, popravila in vzdrževanje obč. avtomobilov, tiskovine in nekatere druge manjše postavke. Daljša razprava se je vnela o postavki o čez-urnem delu uslužbencev, ki je bila končno s 7 glasovi proti 6 tudi -zni-žana od 680 -tisoč na 380 tisoč. Postavka o napeljavi telefona v Se-sljan in Devin je bila odobrena, a nabava nove opreme za anagrafič ni urad je bila za letos vključena le s polovičnim .zneskom, a ostala polovica 'bo prišla v poštev prihodnje leto. Celotna vsota vseh odbitkov se vrti okoli 7 milijonov lir. Po -zaključku razprave o izdatkih je župan zaradi pozne ure zaključil sejo. Natančnejše poročilo o proračunu bomo prinesli v eni prihodnjih številk. Trst življenj-ski stvari bo razpravljal občinski svet v eni prihodnjih sej. Ali vse razpravljanje ne bo pomagalo, če se rimska -vlada ne odloči, da Trstu s prosto cono pomaga iz -gospodarske krize, v kateri se nahaja. Občinski svetnik dr. Morelli (M. S.I.) je vstal, da komemorira krši -stičnega generala Grazianija, kj je nedavno v Rimu umrl. V zbornici je nastal oglušujoč v-rišč, svetovalci so zapuščali dvorano, tako de svetnik Morelli ni mogel govoriti in župan mu je vzel besedo. Polagoma so se svetovalci pomirili in se vrnili na svoje-prostore. Varnostna oblast je letos prepovedala proslavo žrtev padlih v Trstu med stavko 1. 1902, ki je bile napovedana na trgu pred pokopališčem pri Sv. Ani. To je dalo povod za interpelacijo kominformi-stov, na katero je župan' odgovoril,, da bi -se bila lahko komemoracija vršila brez vsakih posledic, ali da po 50 letih -komemorirati padle žrtve, ko je bilo medtem toliko no vih žrtev, ne bi bilo koristilo pomirjanju- duhov. Mesto umrlega obč. svetnika A-lojza Cristiani (DC), ki je bil zastopnik obrtniškega stanu v mestnem svetu, je bilo potrjeno imenovanje obč. svetnika de Mori-ja (D. C.). Potem ko je mes-tni svet odobril za 3 me-sece,. do konca marca, pro-vizorni občinski proračun, je pričel odbornik Boneitti (PSVG) poročilo o proračunu za leto 1955. Proračun bi -bil moral biti odobren že v 1954. letu. Prihodnje seje se bodo bavile s proračunom, -ki izkazuje deficit od približno 4,6 milijarde lir. tudi niso objavili, njegove vsebine. Ve se samo, da bo komisija štela štiri člane, dva jugoslovanska in dva italijanska strokovnjaka za manjšinska vprašanja, da se bo se stajala redno, in to izmenično v Rimu in Beogradu. Imela- bo svoje stalno tajništvo s sekcijami v obeh prestolnicah, Plesni venčehza mladina Na pustno soboto -zvečer 19. fe-br. 1955 ob 21. uri priredi Slov. dobr. -društvo plesni venček za mladino. Vstop proti vabilu. Smučarski izlet Jadrana" A. K. »Jadran« priredi v nedeljo 27. -t. m. -smučarski izlet v Rava-scletto. Vpisovanje -bo v klubskih prostorih v ulici Machiavelli 13-11 v soboto 19. it. m. od 18. do 20. ure, v nedeljo 20. t. m. od 10. do 12. ure in v ponedeljek 21. t. m. od 20. do 21. ure. | TRŽAŠKI PREPIHI Dežnik je razpet... Ob Novem letu je »Primorski dnevnik« razglasil svojo neodvisnost; izgubil je napisno desko In se uvrstil med politične nezapo-slence z vsemi socialnimi -ugodnos!-mi, ki jih ,z-a take primere določa socialistična progresivnost. Brezposelnost pa ni trajala dolgo, in neodvisnost je ostala le na papirju. Ce bi jo »iPrimorski dnevnik« tudi praktično uveljavljal, bi se stavka grafičnih delavcev v njegovi tiskarni verjetno ne omejila na en sam dan, pač ,.a -bi trajala najmanj do današnjega dne. Kljub nezaposlenosti pa poklicni aktivisti niso držali križem rok. -Politika je njihov vsakdanji kruh, zato so zavihali rakave, na-b-rusiii pete in jezike ter zdrveli v Nabrežino, Križ in Dolino. Tu so razglašali nove nauke in prodajali izdelke iz kuhinje Cucohi - Magnani. V znamenju osvežene lratelance se je iz splošne politične megle zabliskala nova firma »SI«, ki naj bi bila okrajšana ■'krajšava nekdanje »slavne« fratelančne mineštre »S.l A.U.«. Ta je pred leti neslišno zaspala v Gospodu in po njej se aktivistom prav tako toži kot fašistom po PNF. Fašisti so svojo nekdanjo slavo poskušali osvežiti z novim grbom »MSI«, ki so ga naši Kraševci p -svoje spremenili v »miši«. Komunisti, katerim so nacifašistične prispodobe, vsaj v organizacijskih vprašanjih priljubljena dediščina, bi očitno brez repka SI ne mogli svojim diktatorskim tekmovalcem uspešno konkurirati. Nedeljski »Pr. dnevnik« je odkril da se na obzorju- pojavlja še ena izposojenka pokojne SiAU z dežnikom »USI«. D" bi našim Kraševcem le ne padlo v glavo, da tudi to novo kratico zavijajo po svoje in jo popačijo n. pr. v uši, ker bi potem res imeli na tem tako zanimivem ozemlju že -kar miniaturni politični živalski vrtec. Dežnik je torej razpet in upamo, da bodo nezaposleni aktivisti našli zopet primerno streho. Vsaj ena ugodna rešitev brezposelnosti v Trstu, in povrhu še edina, ki jo moramo priznati komunistom. Da bi ji le sledile še druge! 5 x 364 V nekem tukajšnjem tedniku či-tam pod podnaslovom »5 x 364« tudi to-le resnico: »...skrbni mladi ljudje so leto za letom napravili nekaj novega; si prizidali kakšno gospodarsko poslopje, napravil-i vrt. njivo, vinograd, spremenili gmajno v senožet ali karkoli... Nikomur, kdor je znal izkoristiti svoja mlada leta — a ne. da bi se bil bogzna kako obremenil — in žrtvoval - -m bilo žal, da se je — kot so rekli - malo ‘.podkoval’.« Res je bilo nekoč tako in res je tudi, da je danes precej drugače. Res je, da so za to spremembo odgovorne -najrazličnejše okoliščine, res pa je tudi, da danes temu ni tako tudi zato, ker so prav ta iz- ročila našega polkmeta revolucionarni dobičkarji ocenili za -kapitalistična stremljenja. »Šparovec je -našel rdečega cerovca«, pravijo na Krasu. Kdo bo sedaj to ponavljal? Najmanj tisti, ki tihi in mirni tako početje dopuščajo ali -ga celo zagovarjajo — ne tu, pač pa tam, kjer s temi početji še danes nadaljujejo. »5 x 364« nadaljuje: »...Ce se vprašamo. kaj je boljše: koristno delo ali brezdelje, -oziroma neplodno zapravljanje prostega časa, bomo nedvoumno -stoodstotno za. prvo, ker vemo, da je brezdelje vsem v -breme...« Kaj res ne ve člankar, da je n. pr. v Ljubljeni specializiranemu delavcu strogo prepovedano, da bi svojemu sočloveku popravil ali izboljšal neko -okvaro? Ali ne ve člankar, da je »ljudska oblast« prav nasprotnega mnenja, da naj nam reč delavec v prostem času hodi na sprehod, naj pohajkuje, da : tem »ne krade zaslužka drždvniro podjetjem in da ne prihaja na delo truden iin izmučen?« Ali ne ve člankar, da to niso zgolj nasveti »ljudske oblasti«, pač pa stroga zapoved? Res je, da se »to upira našemu delovnemu ljudstvu, upira se njegovemu razumu, srcu, časti in ponosu.« Res pa je tudi, da je -ta u-por lahko samo skrbno prikrit v srcih in pameti, in gorje, če bi samo z besedico ta upor pribodel na dan — na on-i strani namreč. »To, kar muči vsakogar v nesre či, je njena -banalnost«, je isti tednik v isti številki napisal -na nekem drugem mestu — in pogodd je Kudszusovo modrost. Morda bo, »ljud-ska oblast« prebrala in tudi razumela resnico tržaškega tednika, ki je njeno dete... Jože Trdine SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V nedeljo 20. t. m. ob 16. uri v Avditoriju v Trstu R o g e r Ferdinand 3 + ena V nedeljo 20. t. m. ob 20. url v Avditoriju v Trstu Ben J a h n s o n VOLPONE V četrtek 24. t. m. ob 20.30 v dvorani v Borštu R o g e r Ferdinand 3 + ena Odgovorni urednik: Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu Anton Trebec - 70-letnik Sestanek komisije za razmejitev Včeraj sta se y Ljubljani ponovno sestali mešani jugoslovansko -italijanski komisiji za razmejitev na -tržaškem področju. Nekateri člani 'komisije so si pred dnevi o-gledali sedanjo mejno črto v Milj-skih hribih. Mešana komisija ustanovljena Jugoslovanska in italijanska delegacija, ki sta že delj časa razpravljali v Rirpu sta končno sestavili pravilnik -za- posebno Mešano jugoslovansko - italijansko komisijo 'katero predvideva 8. člen Statu'o za zaščito pravic narodnih manjšin na nekdanjem Svobodnem tržaškem ozemlju. Komisija -bo pomagala pri posvetovanjih in pogajanjih o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na zaščito jugoslovanske etnične skupine na področju pod italijansko upravo in italijanske etnične skupine na področju pod jugoslovansko upravo. Prav tako bo proučevala pritožbe in vprašanja, ki jih bodo postavljali posamezniki. V Rimu so sedaj sestavili samo načrt pravilnika, ka terega morata odobriti še jugoslovanska in italijanska vlada. Zato 16. -t. m. je praznoval Anton Tre- I foec svojo sedemdesetletnico. Kdo od prejšnje generacije in velik" sokolske družine se ne spominja vedno vedrega in veselega Trebč ka, ki je edini živeči član starega voditeljske,ga zbora bivšega »Tržaškega Sokola«? Pričel je telovadi'.5 1 1904 in koj od začetka se je u-dejstvoval kot voditelj ali, kakor se je takrat reklo, predtelovadec. Vodil je ženski oddelek od 1. 1906 do njegove osamosvojitve koncem leta 1910 in pomagal je pri obojnem naraščaju. V letih 1909 in 1910 je vodil tudi trgovsko-obrtniški naraščaj. V letnem času od 1905 - 1909 je telovadil pri Sv. Ivanu. -Od 1. 1908 - 1910 je bil društveni blagajnik. V letnih mesecih 1910 in 1911 je vodil -telovadbo na Opčinah. Leta 1911 je prevzel načelništvo v Skednju. Po končani prvi -svetovni vojni je vodil 1. 1919 dijaški oddelek in začetkom 1920 telovadni tečaj -.na slovenski šoli pri Sv. Jakobu. S fašizmom je bilo ukinjeno vsako udejstvovanje. Kakor nešteto drugih je moral tudi on zapustiti svoje rojstno mesto. Ustavil se .ie v Ljubljani, kjer je bil član, od bornik in prednjak »Sokola I« n' Taboru in član in statističar -strokovnega odbora Ljubljanske sokolske župe. Pozneje je prestopil k Ljubljanskemu -Sokolu in bil izvoljen v odbor kot društveni gospodar. Po laški zasedbi meseca aprila 1941 se mu je posrečilo rešiti h okupatorjevih rok celokupni društveni arhiv. Bil je tudi odbornik in v zadnjih letih gospodar »De- lavskega' podpornega in izobraže-valskega društva Tabor«. 30. aprha 1941 je bil aretiran in interniran v Iserniji. Tudi tu ni miroval. Vsako utr® je budil sotrpine in telovadili so — 28 po številu — na zastraženem igrišču jetnišnic-e in marsikateri se mu ima zahvaliti, da je o-stal čil in zdrav telesno in duševno. Po padcu fašizma se ni mogel vrniti v domovino in odpeljan je bi! tisoči drugih v Egipt. V Tulum batu pri Aleksandriji je pričel zo pet telovaditi in- je vodil nekaj mesecev tudi šolsko telovadbo. Za Vi-dovdan 1944 je 'bil krasen nastop Preseljen je bil nato v El-Arish, kjer je nadaljeval s telovadbo, dokler se ni vrnil v domovino. Vsi, ki ga poznamo, mu želimo da bi ostal še dolgo vrsto let tako čil in zdrav kakor do sedaj in pomagal svojemu narodu kot v nekdanjih časih. ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA se je preselil v ul. Rittmeyer, 13 in sprejema od 16. do 18. -ure. - Tel. 32-537 Stev. telef. 31-813 ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU ponovno sprejema y Ba-rkovljah, ul. Cerreto 13, pritličje, vsak dan od 15. do 17. ure. - Tel. 32-537. M i Z 9 r j I I Deske smreko-ftmetovalGi f ve, macesnove podjetnih! • in trdih le,ov■ trame in var-kete nudi najugodneje TEL. 90441 CALEA TRST Vlala Sonnlno, 2 4 'PREDEN SE ODLOČITE ZA NAKUP BLAGA ZA MOS OBLEKO, OGLEJTE S. NA^H 500 RAZLIČNIH VZORCEV T'ST/TR!“Tt Postreženi boste dobro ViaC,;nnasLu:a 22 , i.ur. m* po najugodnejših cenah