140. Številka. Ljubljana, v petek 21. junija 1901. XXXIV. ieio. i shaja vsak dan zvečer, izimfil nedelje in praznike, cer velja po potti prejeman sa avatro-ograke dežele sa vse leto 26 K, aa poi leta 13 K, aa četrt leta 6 K 60 h, za Jeden mesec 2 K 30 h Za LJubljane a rez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za poi leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa Jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se sa vse leto S K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor snass poetnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoailjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od stiiistopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b le se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvoli (rankovati. — Bokopisi se ne vračajo. — Urednlitvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu St. 12. Uprsvnlitvu naj se bl» govolijo pošiljati naročnine, reklamacije^ oznanila, L i. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je is Vegove ulice aL 8, vbod v opravniatvo pa s Kongresnega trga SL 12. »lovonsari 19 ar o d" eUfon ftt 34. „Narodna Tiskarna1* telefon št. 85. Deželni zbor kranjski. IV. seja dne 21. junija t. I. Predsedoval je dež glavar pl. De tel a. Vlado je zastopal dež. predsednik baron H e i n. Zapisnik zadnje seje se je odobril, kakor se je odobrila tudi sestava dnevnega reda, kateri se v zadnji seji ni mogel naz naniti, ker se Se ni vedelo, kaj pripravijo odseki za današnjo sejo. DoSIe peticije in predloge so se odkazale pristojnim odsekom. Pogorelcem v Kropi se je dovolilo 4000 K podpore. Način razdelitve se je prepustil dež. odboru. Poročal je o tem predlogu posl. Kalan, predlog je priporo čal posl. A ž man. ki se je zahvalil vsem strankam, da so omogočile ta sklep in vsem tistim poslancem, ki so Se sami kaj darovali za pogorelce. O računskih sklepih kranjskega uči teljskega pokojninskega zaklada za leto 1899 je poročal posl. Vi Sni k ar. Uspeh je dosti ugodnejši kakor je bilo pričakovati po proračunu. Dohodki so se zvišali za 2874 gld, troški pa so se zmanjšali za 3421 gld. Dotacija deželnega zaklada se je vsled tega znižala na 6366 gld. 72 kr Tako malo deleža že dolgo ni prispevala. Vzrok temu ugodnemu preobratu je regulacija učiteljskih plač čisto premoženje se je znižalo za 70 gld. 53 kr. ter je znašalo koncem 1899. 1. 32744 gld. 8*/« kr. Rač. sklepi so se odobrili. Isti poslanec je poročal o računskih sklepih normalnošolskega zaklada. Tudi ti sklepi so ugodnejši od proračuna. Dohodki so se pomnožili za 4001 gld. vsled raznih zapuščin, troški pa so se znižali za 794 gld. a bili bi Se nižji, da se ni vsled razsodbe upravnega sodišča moralo izplačati remu-neracije tistim učiteljem, ki so tudi potem, ko je dež. zbor odpravil nagrade za pouk nemščine, ta pouk nadaljevali. Skupna imovina znaša 112456 gld. Rač. sklepi so se odobrili. Posl vit. Langer je poročal o ra čunsk>h sklepih dež elnoknltnrnega zaklada. Skupna redna in izvenredna potreb Sčina za leto 1899 je znašala 5089 gld. 77 kr., eknpno redno in izvanredno pokritje pa 6733 gld., torej je bilo pokritje večje za 1643 gld. 23 kr. Mimo proračuna za leto 1899 je bilo dohodkov več 813 gld. in stroškov manj 830 gld. 23 kr., torej je bilo dohodkov več za 1643 gld 23 kr. Proračun izkazuje potrebščine 16100 kron, dohodkov pa isto toliko. Potrebščina se je zvišala za okroglih 3000 K. Mej dohodki se računa, da bode skupilo za lovske liste znašalo 8100 K, dočim je lani znašalo 5562 K. Poročevalec je mimogrede omenil, da je dež. odbor najel necega praktičnega si-rarja iz Švice, ki bo na Gorenjskem poučeval v sirarstvu. Računski sklep in proračun sta se odobrila. PbsL dr. Maj ar on je poročal o računskem sklepu dež. posojilnega zaklada za 1 1899 in o proračunu za 1. 1901. Skupna redna in izredna potrebščina kakor tudi redno pokritje je bilo mimo proračuna manjša za 427 gld. 62 V, kr. Ako se skupna imovina v znesku 10141 gld. 74V, kr. primerja s skupnimi dolgovi v znesku 3,442 541 gld. 74»/t kr. se kaže čieti dolg z 3432 400 gld. kateri se je proti onemu za leto 1898 z 3494.700 gld zmamAal za 62 300 gld. Proračun iz kazuje 406704 K, primanjkljaja, katerega je pokriti i« dež. zaklada. Rač. sklep in proračun sta bila odobrena. Posl. Kalan je poročal o računskem sklepu pokojninskega zaklada dež. uslužbencev za 1. 189 9 in o proračunu za leto 1901. Dohodka je bilo 1. 1899 skupaj 1648 gld. 41 kr., ki se je ves naložil. Imovina je znaSala koncem leta 2890 gld. 16 kr. Proračun izk aznje p trebSčine nad 32226 K, pokritja pa 35690 K, torej pre bitka 3470 K. — Odobreno. O vpeljavi začasnih p učnih tečajev v vinogradništvu na kmetijski Soli na Grmo je poročal posl. vitez Langer. Vodstvo deželne kmetijske Sole na Grmu je predložilo deželnemu odboru posebno poročilo, v katerem je vtemeljevalo potrebo vpeljave posebnih poučnih tečajev za odrasle vinogradarje. Za vinogradnike na Dolenjskem nastajajo pri obdelovanju novih, z amerikanskimi trtami cepljenih nasadov neprimerno velike težkoče, bodisi da sami obdelujejo nasade, bodisi da imajo name Scene vinščake. To izvira odtod, ker ti na sadi zahtevajo intenzivnega umnega ravnanja, katero se pridobi na podlagi teoretičnega in praktičnega znanja, kakorSnega podajajo le za to ustanovljene strokovne Sole. Takih strokovno izvežbanih posestnikov, posebno mladega naraščaja, je pa na Dolenjskem malo in pouk po njih se ras-Sirja le polagoma. Pač se, s potovalnim poukom in s spisi, v ta namen izdanimi, veliko koristnega stori, tudi z oddajanjem cepljenih trt stori se prav mnogo, vendar nam manjka precejšnega Števila v zglednih vinogradov, po katerih naj bi se posebno manj izobraženi del vinogradnikov ravnal tedaj, ko so nasadi že zgotovljeni in zahtevajo vsakoletno pravilno obdelovanje. Da se doseže vzgoja zadostnega Števila umnih vinogradarjev, treba je osnovati na deželni kmetijski Soli vsako leto začasni vinorejski tečaj, kateri bi trajal po 14 dnij, in katerega naj bi se udeleževali izključno le taki obiskovalci, ki imajo vinograde, ali ki delujejo v vinogradih kot vinSčaki, torej osebe, ki so v prvi vrsti potrebne, da se teoretično in praktično izuče" v novem vinogradništvu. Da zadobe" ti popolen pouk v vsem potrebnem obdelovanju, in da se korenito izučć, treba bi bilo, da pridejo dvakrat po en teden v vinogradniški tečaj, in sicer spomladi enkrat in potem meseca junija drngič. Skušnja pa uči, da bi ta ce-pilni tečaj v tem času obiskovali posestniki vinogradov samo tedaj, ako bi se jim po vrnili stroški, ki jih imajo vsled tega. Ako bi ta tečaj vsako leto obiskalo 20 do 25 vinogradnikov, zadobilo bi se v 3 do 4 letih že prav mnogo teoretično in praktično izvežbanih posestnikov, kateri bi sebi v korist in drugim v vzgled in spodbudo delovali, in dosegel bi se s tem zaželjeni smoter. Deželni odbor poklada posebno važnost na izobrazbo vinogradarjev osobito z ozirom na novo kulturo trt z ameriškimi cepljenkami, in z ozirom na velik kapital, katerega so naSi vinogradniki vložili v obnovljenje vinogradov, je treba skrbeti, da se z umnim, veščim obdelovanjem ta kapital tudi plodonosno izkoristi. Sklenilo se je: Deželnemu odboru dovoli se za dobo petih let letni kredit po 600 kron, s katerim se imajo na deželni kmetijski Soli na Grmu prirediti začasni poučni tečaji za odrasle vinogradarje. Iz omenjene zaloge se imajo revnejSim obiskovalcem pouka podeljevati primerne podpore. O dovolitvi podpor za Šolske zgradbe je poročal posl. V iS ni kar. Deželni odbor je predlagal svoto 12.000 K, ki naj se razdeli 19 Šolskim občinam. Stroški 23 Sol, v tem letu zgrajenih, znaSajo 528.000 K. Ako bi dežela hotela prispevati za vse te Sole 10%, bi morala plačati okroglo 53000 K. To pa ni mogoče. Tudi je deželni zbor že pred več leti sklenil, da se pavSalna svota 12 000 K ne sme prekoračiti. Zgradbe Sol se ne množe. Leta 1899 se je zahtevalo podpor za 56 Sol, leta 1900. za 33 Sol, letos pa le Se 23 Sol. Dovolile so se naslednje podpore Šolskim občinam: 1. Postojina 2600 K, 2. Senožeče 200 kron, 3. LoSki potok 1000 K. 4. Trava 200 K, 5. Kočevska Reka 200 K, 6 Baojaloka 400 kron. 7. Št. Janž (Dvor) 1200 K, 8. Št. Jurij pod Kumom 600 K, 9. Raka 600 K, 10. Hro-vaSki brod 500 K, 11. Svibno 500 K, 12. Javorje 500 K, 13. Kokra 500 K, 14. Ježioa 1000 K, 15. Preska 200 K, 16. Šmartno pod Šmarnogoro 200 K, 17. Orehovica 200 K, 18. Stopiče 400 K, 19. Rova 1000 K. Posl. Schweiger je prosil deželnega predsednika, naj poskrbi, da bo deželni šolski svet ukazal napraviti na vseh šolah, starih in novih, strelovode. LISTEK. Bacili ljubezni. Spisala Marica S trna d. (Konec.) III. Mesec dni pozneje se je pa že govorilo o N . . . skih dilrttantih Ne, takega življenja še ni bilo v N. Hm! človeka je treba, kateri prinese življenje v družbo. Kdo bi se bil mislil, da je ta Kumič tako izvrsten družabnik! . .. Vršile so se priprave za igro „NiČ ne pomaga". Glavni ulogi sta bila v rokah Kumiča in Milice. Notarka je seveda hotela vso igro prej prečitati, ali ni je dočitala. Prišedši do mesta, kjer bi se morala Kumič in Milica poljubiti, zaprla je knjigo in rekla Milici, da iz te moke ne bo kruha. .Naj kdo drugi prevzame to ulogo; sosedova Tončka n. pr., saj ni, da bi morala igrati lavno Milica." Hčerke pa navadno mislijo povsem drugače nego njihove majčice, in tako je Milica dejala sama pri sebi- sIn zakaj bi ravno Tončka igrala mojo ulogo ... in ravno Tončka !" Milica je bila očetov biser, in oče je bil ravno živo nasprotje svoje soproge. „Nič ne pomaga", je dejal, „Milica bo igrala, ako želi sama". Notarjeva gospa ni ves dan nič jedla, tri dni ni nič govorila, končno, pa se je vendar morala udati. „Dobro! igraj," je rekla Milici, „a v resnici se ne smeS dati poljubiti. Da ga ti ne boš poliubila, o tem sem prepričana. Samo z lici se približata!" Milica je bila seveda živo prepričana, da ji ni možno storiti drugače, nego po materinih nazorih. Kako bi mogla poljubiti Kumiča na odru pred toliki očmi ... A Tončke bi tudi ne mogla gledati v najlepši ulogi in najsi bi bila prisiljena Kumiča trikrat poljubiti prav na usta . .. Svoje uloge so znali igralci in igralke kakor očenaš. Notarjev pisar, kateri je bil angaževan za Sepetalca, je bil celo nevoljen radi tega, ker mu je bil Kumič namignil, da je uspeh igre kolikor toliko odvisen od spretnega sepetalca. Igra ,Nič ne pomaga" se vrši na vasi, v bližini nekega grada in pa v mestu na cvetličnem trgu. Osebe so: Zaplotnik, vrtnar — gospod notar. Jelvica, njegova hči — Milica. Jože, grajski lovec — gospod Kumič. Mici, graj ska sobarica — Tončka. Petko, vrtnarski vajenec — Janko. — Nekaj branjevk in vaSke mladine. Vsebina: Jelvica in grajski lovec se rada vidita. V grad pride nova sobarica, pretkana in cvetoča devojka. Jože se zmoti ž njo in zanemarja Jelvico*, kar je staremu Zaplotnikn bilo zelo ljubo. Kmalu pa iz previdi Jože veliko razliko med Jelvico in Miciko. Zopet hoče zakuriti na starem og njiSču in se povrniti k svoji prvi ljubici, a oče mu pokaže vrata. Jelvica in Jože trpita oba na svoji nemili usodi. S poštedo vanjem vrtnarskega učenca si dasta sestanek na vrtu v jasminovi Iopici. Prošnje, jok, očitanje .. . končno pa vendar sprava In ravno v odločilnem momentu, ko ves iz sebe Jože zakliče: „Nič ne pomaga, nič ne pomaga, moja boš Jelvica" in jo burno privije na srce in poljubi, zasači ju oče Zaplotnik. Sprva je hud, a videvši Jelvičine solze in Jožetov kes, obrne se z besedami : „V drugič pa ne bodita tako nerodna !" .Oče, zlati oče, saj mi boste dali Jelvico, potem pa ..." „Pojdimo ! Kaj bodo mati rekli!.. Kako izvrstno je igrala Jelvica! Notarka je bila ponosna na njo. Le to jo je grizlo, češ, ako bo do konca igrala tako naravno, potem ne vem, če se ne bo spozabila in Kumiča poljubila. Že doma pri vajah ji je rekel notar, da naj ne bo smešna, saj Kumič ni tako negalanten, da bi jo pustil Škodo trpeti. Bo že vrnil poljub Mi lici. Gospa ga je pa pisano pogledala, menč, naj pošlje svoje dovtipe v bolnišnico, in da iz norcev rada pride resnica. Notar svojih dovtipov ni poslal v bolnišnico, a iz norcev je res prišla resnica. Ko je v zadnjem prizoru tretjega de janja stal Jože ves razburjen pred Jelvico in jo živo zagotavljal, d* je ona njegova prva prava ljubezen, čeprav je ljubil že desetkrat prej, in da le ona mora biti njegova žena, kar je najprej možno, pozabila je na občinstvo, pozabila, da je Jože v navadnem življenju učitelj, ona pa notarjeva hči, pozabila je mamo in ves svet in v prijetni onemoglosti padla v narečje poljub Ijajočega jo Jožeta. Zastri zavesa se! ... Ta dva pa znata ' Meni se vidi, da je to več nego gledališče! Gospa, kako naravno sta igrala Kumič in Milica! . . . Ne, tega ni mogla več prenašati notarjeva gospa. Kmalu se je poslovila in odšla. Notar pa je Se pozno v noč sedel s Kumičem pri kapljici vina . . . Milica se niti prikazala ni po predstavi. Drugo jutro je ni bilo k zajutreku-Bala se je mame. Prosila je očeta k sebi. V potoku solz mu je povedala, da se a Kumičem ljubita. .Pojdimo!" dejal je notar, „kaj bodo mati rekli!" ... Na prihodnjem jour fixu sta se predstavila zaročenca Kumič in Milica, in prvo dni nove spomladi sta obhajala svojo poroko. Gospa tašča je pa dejala svojemu zetu, odhajajočemu z Milico na potovanje: .Ti, ti! na vsak način si jo o tro val z bacili ljubezni, drugače ne bi bila nikoli tvoja .. Po poročila posl. ViSnikarja se je proSnja žapnika v Zaplani sa nodporo neke naprave ondotne Sole odstopila deželnemu odbora. Posl. Lenarčič je izrazil začudenje, kako pride žnpnik do tega, da poSilja dež. zbora take prošnje, ne da bi se prej obrnil do kraj nega Šolskega sveta, ki ima vendar prvo besedo pri tem. Posl. JelovSek je poročal o dovolitvi priklao1 za cestne namene. Sklenilo se je pooblastiti deželni odbor, da onim okrajno cestnim odborom, kateri z 20% priklado ne morejo izhajati, za leto 1902 — pri strogo dokazani potrebi in na podstavi pravilno sestavljenih ter zadostno opremljenih pro račnnov v okvira za ustanovitev teh pri spevkov obstoječih določil brez izdaje po sebnega deželnega zakona, — dovoli pri klade presegajoče 20% k neposrednim dav kom z izvanrednimi dokladami vred, iz-vzemSi doklado na osebni dohodninski da vek ter zaradi predpisa in pobiranja teh priklad ukrene, kar je treba. Posl. dr. Tavčar je poročal o proSnji županstva v Horjulu, da se ne zgradi okr cesta Pođlipa Žiri. Županstvo se obrača proti strahu, ki ga ni, ker Se ni nič skle njenega v tej zadevi. Horjulci so torej prezgodaj začeli streljati. ProSnja se je odsto pila dež. odboru. Posl. JelovSek je poročal o proSnji okrajnocestnega odbora v ViSnjigori, da se razSiri okrajna cesta Ivanče-Gorioa-Muljava. Ker je pro&nja vse skoz brez utemeljevanja, se je ista vrnila prosilcem, deželnemu odboru pa se je naročilo, naj tacih proSenj sploh več ne sprejema. Po poročilu istega poročevalca se je prošnja županstva v Strugah za preložitev okrajne ceste Pri lipa-Čatež odstopila deželnemu odboru. O prošnji županstva v Iški vasi. da se zgradi nova casta iz Iške vasi na Go renji Ig, je poročal posl Šubio. ProSnja je bila nezadostno opremljena. Dasi gre za 6 km dolgo cesto v hribe, ni bil proSnji predložen niti načrt niti troškovnik. Sklenilo se je princi pialno, to in sploh vse take in jednake prošnje odkloniti. Po poročilu posl. barona Rechbacha se je proSnja županstev Morovec, Kočevska Reka, Lienfeld in drugih za napravo okrajne ceste Kočevska Reka Morovec odstopila deželnemu odboru, in isto tako proSnja posestnikov iz Ilovegore, o kateri je poročal posl. dr. Tavčar, da se davčna občina Ho v a gor a izloči iz občine Krka ter združi z občino RaČno. Posl. Lenarčič je poročal o proSnji avstrijskega društva za lončarsko obrt na Dunaju, da se vpelje majhna oblika za opeko. Sklenilo se je, naročiti deželnemu odboru, naj stavbni urad to stvar presta dira in potem o njej poroča. Zajedno se je sklenilo, naj deželni odbor v prihodnjem zasedanju predloži modernim zahtevam od govarjajočo premembo deželnega stavb nega reda. O vlogi okrajnega sodišča v Senožečah glede kazenskega pregona poslanca Zelena je poročal posl. dr. Tavčar. Posl. Zelen je imel v svoji hiSi v Senožečah 50 K vredno, prav lepo harmoniko (Veselost), ki bi bila dobro služila v predpust-nem času. (Veselost) Ravno tedaj, ko bi se je bilo rabilo, pa je izginila ta lepa harmonika. Sumilo se je, da jo je vzel neki topničar. Gosp Zelen je vsled tega pisal topničarskemu zapovedništvu pismo, v katerem je popisal vse lastnosti njegove lepe harmonike (Veselost) in prosil, naj se topničarju naroči, da pošlje harmoniko nazaj. Ta odstavek, ki kaže, da je g. Zelen nekoliko jurista, je dal povod tožbi. Odstavek je previdno stiliziran, tako da se ne more reči, da je g. Zelen storil ž njim žaljenje časti. Ali je g Zelen dobil krasno harmoniko nazaj, se ne ve, na vsak način je do predpusta še dosti časa, da si omisli drugo. Odsek je mnenja, da Zelen s svojim pismom ni storil nikacega žaljenja na časti, in da je stvar sploh zastarela. Govornik je predlagal, naj se torej kazenskosodno po stopanje proti poslancu Zelenu ne dovoli, kar je bilo sprejeto. O prošnji posestnikov iz Pristave pri Tržiču za podporo za napeljavo vode na planino Kcfce je poročal posl. Šubic. Sklenilo se je, proSnjo odvrniti, ker ni utemeljena. O prošnji posestnikov v Preloki za pedporo za napravo vodovoda je poročal posl. Božič. Ta proSnja se je odklonila Isti poročevalec je poročal o proSnji vaSčanov iz Zadloga pri Črnem vrha, da bi deželni tehnik izdelal načrte za treb ljenje požiralnikov in napravo vodovoda Govornik je pojasnil razmere, na kar se je naroČilo deželnemu odboru, da pošlje teh nika, ki naj izdela načrte za vodovod in za trebljenje požiralnikov. Po poročila posl. barona Sohv/egla se je Ani Frever dovolilo daljno nživanje miloščine letnih 50 gld. za dobo dveh let Po poročila posl. viteza Langer jase je društvu v varstvo avstrijskega vinarstva na Dunaja dovolili 50 K. Po poročila posl. grofa Barbota se je vpokojenemn paznika Emanaela Kovačiča miloščina letnih 200 kron podaljSala za tri leta. Poslanec Modic je poročal o proSnji okrajno cestnega odbora v Tržiča za podporo za preložitev ceste v Kovorji ter predlagal, naj se odkloni. Posl. dr. Sohaffer je priznal, da se je v ta namen že veliko žrtvovalo, in da je cestni odbor storil znatne napake, a ker je odbor v slabih razmerah in ima plačati 23 000 gld. dolga ter bo moral zopet veliko žrtvovati za to cesto, je govornik predlagal, naj se proSnja odstopi dež. odbora, da stvar preišče, in če se izkaže potreba, dovoli pri merno podporo. Zbornica je sprejela predlog dr. SchafTerja. Po poročilu poslanca Kalana se je proSnja Marije Toman za podporo odklonila, Mariji Androjna se je miloSčina letnih 240 kron podaljšala za tri leta in Marjeti Ahčin dovolila za tri leta miloSčina letnih 100 K. Po poročilu posl. dr. Papeža se je proSnja gospodarskega odbora vasi Buje za podporo za napravo dveh kalov odstopila dež odbora, istotako tudi proSnja Jakoba DemSarja iz Starevasi pri Žireh za podporo za uravnavo Račne, slednja z naročilom, da naj deželni odbor poskrbi kar v tem ozira treba. Posl. dr. Maj ar on je poročal o uravnavi prejemkov slug na veliki realki v Ljub Ijani. Dež zbor je pritrdil sklepu občinskega sveta ljubljanskega z dne 21. nov. 1899, s katerim so bili pričenSi s 1. jannvarjem 1900 urejeni prejemki za sloge na c. kr. veliki realki v Ljubljani, in sicer: letna plača z 900 K, dve petletnici po 100 K, ter za one sluge, katerim se ne more ođkazati naturalnoga stanovanja, aktivitetna doklada 20% letne plače, za katere prejemke pa morata dežela kranjska in mestna občina ljubljanska plačevati vsaka po 50 odstotkov. Posl. grof Barbo je poročal o računskem sklepu zaklada prisilne delavnice za 1. 1899 in o proračnnu istega zaklada za 1. 1901. Računski sklep kaže, da je vsa po trebSčina leta 1899 znaSala 100 570 gold 767i kr., v primeri s pokritjem 89 885 gld. 99 Vs kr., je bilo potrebščine več za 10 684 gold. 77 kr. Imovina se je vsled odpisa in vsled prejete zaloge od deželnega zaklada za pokritje primankljaja zmanjšala za 15 418 gold. 201/. kr. ter znaSa 136.289 gl. 77Vi kr. Proračun izkazuje potrebščine 193 519 K in pokritja 178 710 kron, torej primankljaja 14809 K. Po poročilu posl. grofa Barbota se je prošnja okrožnega zdravnika vdove Oti-lije Globočnikove za pokojnino kot neutemeljena odklonila. Istotako sta se odklonili proSnji okrožnega zdravnika dr. Ant Per-kota za izpregled prekoračenja normalne starosti in proSnja okrožnega zdravnika dr. Josipa Wumerja za doklado. Po poročilu posl. Kalana se je proSnja bivšega deželnega daoarja Ivana Šabca za nagrado odklonila. Prihodnja seja bo v torek ob 9. uri dopoludne. _ V IJublJanl, 21 junija. Trojna pogodba. Brnske mladočeSke „Lidove Novinv" so začele prinaSati serijo člankov, ki se tiče pogodbe z Ogrsko, pogodbe med Nemci in Čehi ter pogodbe Avstro Ogrske z inozemstvom. Člankar trdi, da je bodoča konstelacija v parlamentu in vse, kar je s tem v zvezi, odvisna od pogodbe z Ogrsko in z inozemstvom. Kritični trenotek za Češko in avstrijsko politiko bo Sele prišel. Za Čehe pa nastaja vprašanje: ali morejo vstopiti v večino? Odgovor more biti le pogojen. Ako se Čehom vstop omogoči, bodo vstopili. Vsekakor morajo Čehi zapustiti trmasto stališče, da nočejo biti v večini ter da nočejo biti členi eksekutive in uprave. Nasprotno, Čehi morajo to zelo za- htevati, da dobe" vpliv in moč na vlado. Ali pridobiti bo Čehe s politiko, ki bo baS nasprotna oni, ki je odpravila jezikovne naredbe Pogodba a Čehi bodi vladi primam necessariam, prva stopinja za nadaljnjo akcijo. Zahteve Slovakov. 17. t m. so imeli ogrski Slovaki v Turocz Szt Martonu kongres, na katerem so sklenili, da posežejo letos v državno zborske volitve aktivno. Sprejel se je tudi program narodnih in političnih zahtev. Ta program pravi med drugim: Mi zahtevamo edinatvo, nedeljivost in neodvisnost svoje ogrske domovine. Kot Slovaki zahtevamo priznanje in enakopravnost slovaSčine v Soli, na sodiSču in v uradu Mi želimo revizijo cerkvenopolitičnih zakonov, posebno odpravo interkonfesionalnih zakonov in avtonomijo cerkve. Mi zahtevamo, da postavi država ljudsko šolo v vsakem oziru na naravno podlago, da napravi trgovske in obrtne šole in sploh ustvari zakone, ki bodo dvignili narod kulturno in gospo darsko. Mi smo za avtonomijo občin in okrajev. Potem zahtevajo Poljaki, naj se uravnajo reke, naj se jim da enaka splošna volilna pravica in svoboda zbiranja in dra Stvenega življenja. Car in ruski akademiki. Dan pred rojstvom četrte hčerke je izdal car povelje, da je vse akademike, ki so telesno pohabljeni ali katerih rodbinske razmere so slabe, takoj oprostiti vojaščine, dasi so kaznovani radi znanih nemirov, ki so se vršili meseca marca t. 1. Oni dijaki, ki služijo dalje, pa imajo zopet vse svoje akademične pravice, katere so bili s kaznijo izgubili. Odsluženi čas pa se vsem kaznencem-akademikom zaračuni. To povelje je vzbudilo na Ruskem seveda največje zadovoljstvo, saj se je pričakovalo že davno. Tudi na Ruskem je mladina nada naroda, in tudi bodočnost Rusije je odvisna od naraščaja Zato pa je bil vžaljen ruski narod, da se je tako surovo ravnalo z aka demiki, s katerimi simpatizuje najboljša ruska inteligenca, in ki so se docela opravičeno potezali za izvestne reforme na vseučiliščih; vžaljen pa je bil zlasti vojaški stan, da ga smatra vlada za nekako kaznil nico ali kazensko institucijo, za sramoten posel, h kateremu se sili kaznence. Novi naučni minister general Vanovskij je energičen in napredno misleč mož, ki ravna z dijaki vse drugače, kakor se je ravnalo prej, in ki deluje z vso odločnostjo za potrebne reforme. Tudi car je z njim. Naj novejSi carjev ukaz je nedvomno sad obeh. Ali ta ukaz, kakor je simpatičen in dobro doSel, razkriva tudi žalostno dejstvo, da se je ravnalo z akademiki Se surovejSe in brezobzirnejše, kakor so pisali evropski, židovski in antisemitski listi. Ta ukaz iz daja doslej neznano dejstvo, da so na Ruskem vtaknili med vojake tudi take aka demike, ki so bili telesno pohabljeni in bolni, in pa take, katerih domače, rod binake razmere so slabe in revne, ki so skrbeli za svoje mlajSe brate ali za bolno staro mater. To priznanje je za rusko vlado nečastno, ker kaže, s koliko kruto in nečloveško brezobzirnostjo se ie postopalo. Ali bo moglo carjevo povelje nastalo škodo, uničeno zdravje i. dr. popraviti, je jako dvomljivo. Občni zbor kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, 21. junija. V veliki dvorani .Mestnega doma" bil je včeraj dopoludne letoSnji redni občni zbor družabnikov c. kr. kmetijske družbe kranjske, katerega se je udeležilo okolo 250 članov iz raznih delov dežele. Navzoči so bili tudi deželni predsednik baron Hein, de želni glavar pl. De tel a in vladni referent okrajni glavar baron Schdnberger. Občnemu zboru predsedoval je podpredsednik g Fran PovSe, ki je v imenu glavnega odbora pozdravil zbrane družab nike ter izjavil, da za leto 1899 ni bilo občnega zbora deloma zato, ker je bil pre-zaslužni družbeni predsednik, cesarski svetnik Murnik tako hudo zbolel, da se Se danes ne more poprijeti dela, deloma pa se je ta prilika porabila, da bi se kolikor mogoče pomirili duhovi, razdraženi po občnem zbora za leto 1898. Ako se ozremo v preteklost, vidimo, da so se v kmetijski dražbi vedno najboljši sinovi naroda zbirali k složnemu delovanju; naj bi to bilo tudi v pri- hodnje tako, saj je položaj naSega oratarja tužen in obupen, in se mu more pomoči le s složnimi močmi Zatorej izrazi podpredsednik svoje veselje, da je pri občnem zboru tudi veleposestvo lepo zastopano ter pozdravi končno deželnega predsednika in deželnega glavarja ter okrajnega glavarja, barona ScbSnbergerja, proseč jih podpore in naklonjenosti kmetijski družbi- Deželni predsednik baron Hein izjavi, da se je rad odzval vabilu družbe, kateri prinaSa srčen pozdrav c. kr. vlade. Vlada pozna tužne razmere kmetskega prebival stva, in si šteje v dolžnost, podpirati kme to val ca v težkem boju za obstanek. Deželni glavar pl. Detela pozdravi zborovalce v imenu deželnega zastopa, ki z veseljem in zadoSČenjem opazuje uspešno delovanje kmetijske družbe, katero bode v njenem domoljubnem delovanju tudi v prihodnje drage volje podpiral. Družbeni tajnik, ravnatelj Pire je naznanil, da je pri občnem zboru zastopano gospodarsko društvo zagrebško ter kmetijske družbe v Gorici, Trstu, Gradcu, Celovou, Solnogradu, na Dunaju, v Krakovem, Lvovu, Lincu in Opavi; potem pa se je prešlo k drugi točki dnevnega reda, to je k poročilu o delovanju glavnega odbora za leti 1899. in 1900. Iz obširnega poročila navajamo, da je družba imela koncem preteklega leta 5081 rednih in poleg teh še 19 častnih in 9 dopisujočih članov. Na novo so bile ustanovljene podružnice: Knežak, Borovnica, Št. Janž, Kranj skagora, Lože, Vrb polje, Zgornji Logatec, Planina pri Vipavi, Zagorje na Pivki, Sušica, Selca, Skaručina, Šiška in Vrh pri Vinici. Vseh podružnic je sedaj 118, ki se nahajajo po vsi deželi ter so družbi glavna moč. Družba je mnogokrat mogla uspešno delovati le s pomočjo svojih podružnic, posebno pri pospeševanju sadjarstva, vinstva, pri porabi skupnih kmetij skih strojev in pri skupnem naročanju kmetijskih potrebščin. Izmed družbenih zavodov in podjetij omeniti je v prvi vrsti podkovske šole, kjer so se učenci učili podkovstva ter ogledovanja mesa in živine. Občnemu zboru se je naznanilo, da se je pričelo delati na to, da se podkovska šola preosnuje v modernem zmislu, in da se najbrž pri podkovski šoli ustanovi tudi živinska bolnica. Iz družbene drevesnice se je lani Članom oddalo 20 000 vi8okodebelmh drevesec Družbena drevesnica je sedaj največja izmed vseh drevesnic v Avstriji, vzdrževanih iz javnih sredstev, in glavni odbor je lahko ponosen na svoje delo, katero je polagoma dovršil v prospeh domačega sadjarstva. Tudi v zakup vzeti vzorni dvorec na Viču lepo uspeva ter se je v zadnjih dveh letih oddalo 17 si-modolskih in 3 pinegavske bike, 2 simo dolski kravi in 1 simodolsko telico. V kmetijski gospodinjski šoli bilo je tudi prete-čeno leto polno Število učenk (12), kar je pač dokaz, da je ta Sola res potrebna. Družbeno uradno glasilo .Kmetovalec" izhaja sedaj v 5000 izvodih. Družba je že pred več kakor 15 leti pričela svojim članom preskrbovati kmetijske potrebščine Pri preskrbovanju potrebščin pa se družba drži načela, kolikor mogoče oddajati le one potrebščine, ki jih trgovci po deželi doslej niso imeli, ker se vsekakor hoče izogniti konkurenci trgovskemu stanu. Leta 1900 je znašal promet v blagu, katero je družba razposlala podružnicam in posameznim članom, prilično 400 vagonov; denarni promet družbe pa je znašal 671.492 kron. Občni zbor, ki je iz poročila rr".videl vsestransko delavnost glavnega odbora glede izpolnjevanja njegovih dolžnostij, vzel je poročilo z zadovoljstvom na znanje ter izrekel svojo najtoplejšo zahvalo c kr. kmetijskemu ministrstvu, c. kr. deželni vladi, deželnemu zastopu in kranjski hranilnici, ki so družbo v njenem delovanju vedno izdatno podpirali. Ko je občni zbor po predlogu odbornika g. Lenarčiča odobril družbene račune za leti 1899 in 1900 ter proračun za leto 1901, prestopilo se je k volitvi družbenega predsednika namesto Ivana Murnika ter Štirih odbornikov v glavni odbor. Gosp. ravnatelj Pire je omenil, da g. cesarski svetnik Murnik zaradi bolezni žal, ne more več prevzeti predsedništva ter je priporočal pri tej priliki, naj bi se složno volili kandidatje, za katere so se zjedinili gospodje izven odbora, in katere tudi glavni odbor toplo priporoča. Taka volitev imela bode blagodejne posledice za družbo in njeno delovanje. Za skrutinatorja pri volitvi predsednika imenoval je g. podpredsednik g. dvornega svetnika Šukljeja in g. Verder-berja z Bleda, za akrntinatorja pri volitvi Štirih odbornikov pa g. poslanca Božica in g. župnika Pibra iz Bohinjske Bistrice. Pri volitvi predsednika bilo je oddanih 225 glasov in je bil soglasno izvoljen g. deželni glavar Oton pl. Detela, ki se je zahvalil za izkazano zaupanje ter izjavil, da je na ljubo miru in sprave pripravljen prevzeti častno mesto predsednika. Pri volitvi odbornikov bilo je oddanih 241 glasov in so bili — kakor smo že včeraj poročali — izvoljeni gg. Henrik baron La-zarini, Josip Pogačnik, dr. Tomaž Kom i h in Viljem Rohrman, kateri so vsi izvolitev sprejeli. Podpredsednik g. PovSe je predlagal, naj občni zbor imenuje g. cesarskega svetnika Marnika, ki si je kot mnogoletni odbornik in predsednik družbe pridobil velike zasluge za prospeh kmetijstva, častnim članom. Predlog bil je z burnimi živio klici soglasno sprejet. Isto tako je soglasno obveljal predlog odbornika g. Lenarčiča, naj se družbeno knjigovodstvo izroči osebi, ki se bo bavila izključno s tem poslom. Glavni odbor se je ob jednem pooblastil, da nastavi družbenega knjigo vodjo. — Ravnatelj Pire predlagal je potem, naj občni zbor pritrdi odpravi diplomske, takse, kateri je glavni odbor provizorično že aklenil. Pogosto so se slišale pritožbe, da ta taksa ovira pristop družbi, a šele sedaj, ko je deželni odbor dovolil 1600 K V pokritje režijskih troškov, moglo se je tej želji ustreči. Občni zbor je brez ugovora pritrdil ukrepu glavnega odbora. Kot zadnja točka dnevnega reda sledili so predlogi podružnic, o katerih je poročal ravnatelj Pire. Podružnica v Črnem vrhu stavila je predlog, naj kmetijska družba ustanovi zvezo mlekarskih zadrug ker bi se le na ta način lahko doseglo enotno delovanje, kar je pri tako razviti panogi narodnega gospodarstva velike važnosti. Poročevalec omenja, da namerava glavni odbor naprositi c. kr. vlado, naj se privzame potovalni učitelj za Goriško g. Ivančič, tudi za Kranjsko, kateri bi kot strokovnjak mlekarskim zadrogam lahko dajal informacije zlasti v komercijelnem ozira. Župnik Hladnik je naglašal po trebo enotnih tiskovin za mlekarske zadruge, na kar je ravnatelj Pire izjavil, da bode g. Ivančič v kratkem začel v ,Kme tovalcu" objavljati potrebna navodila, ki se bodo potem natisnila v posebni knjigi. Občni zbor je potem sprejel predlog po dmžnfce Črnovrške. Podružnica Preserska je nasvetovala, naj k meti j aka družba vpliva, da oblasti pri podeljevanju potnih listov za izseljen je najstrožje postopajo, ker je pomanjkanje ielavskih moči že sedaj jako občutno. Tčiteij Malenšek iz Tuhinja povdarja, naj bi se zlasti agentom bolj na prste gledalo. Ko je še nadučitelj L i kozar iz Preserja pojasnil predlog tamošnje podružnice, naročilo se je glavnemu odboru, naj zadevo izroči c. kr. vladi v uvažavanje, isto tako obveljal je predlog Preserske podružnice, naj se pri liceneovanju bikov strožje postopa. Nadalje razpravljal je občni zbor o predlogih podružnice za Poljansko dolino, naj bi se postaja za licenciranje bikov premestila iz Hotavelj v Gorenjovas. Ker je prošnja opravičena, odstopi se deželnemu odboru v uvaževanje. Glede prošnje iste podružnice, naj bi se še letos vršilo premovanje goveje živine na Trati, prepustilo se je glavnemu odboru, da izbere 'iste kraje, v katerih že dolgo ni bilo pre-movanja. Ker je bil s tem dnevni red dovršen, zaključil je podpredsednik občni zbor z živio klici na presvitlega cesarja, kateremu slicu so se zborovalci navdušeno odzvali. Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. junija. — Osebne vesti. Poštni oficiali gg. Jos. Flere in Dragotin Butorac v Ljub Ijani, Pavel Gostiša, Lovro Eržen in ^ajko Prelesnik v Trstu ter Jos. Stanke v Gradcu so imenovani za višje poštne oficiale. — Istrski deželni zbor. Slovenski in hrvatski deželni poslanci istrski so imeli predvčerajšnjim v Trstu posvetovanje, ali oaj se udeleže zasedanja ali ne. Rezultat posvetovanja je bil. kakor javlja .Edinost", da so včeraj odšli v Koper. — Vse sokolski shod v Pr agi. Kakor smo že naznanili, prirode češka sokolska društva na Dunaju poseben vlak v Prago, ki se odpelje v četrtek, dne 27. t. m. zvečer po 10. uri in dospe dne 28. t. m. zjutraj ob 9 nri v Prago. Tega vlaka se hoče poslužiti tndi .Hrvatski Sokol", ki se odpelje iz Zagreba dne 27. t m. sjatraj in prestopi na Zidanem mostn na opolu danski brzo vlak, ki dospe na Dunaj 10 minut pred 9. uro zvečer. — Iz Ljubl|ane od haja dnevni brzovlak ob 11. uri 29 minut zjutraj. Cena za vožnjo do Dunaja in nazaj je iz Ljubljane: 33 kron 56 vin. (III. razred) in 50 K 16 vin. (II. razred). Skupna vozna cena iz Ljubljane do Prage in nazaj v Ljubljano bi bila torej po tej kombinaciji (brzovlak do Dunaja (glej zgoraj) in posebni vlak do Prage 12 K 60 vin. tour retour Dunaj Praga) v III. razreda 4 6 kron 16 vin., v II pa primerno gornjim cenam. Na državni železnici pa je vožnja do Dunaja predolga, da bi se moglo vpe rabiti češki vlak. — DruStveni izlet po dirki. Ker je pevsko društvo „Ljubljana" iz prijaznosti preložilo svojo veselico od pol 4. ure na pol 5. uro po polu ine, napravi tudi klub slovenskih biciklistov .Ljubljana" svoj društveni izlet k Č >nžku pod Rožnikom, ter se odpelje koj po dirki tja. Z ozirom na to premembo, se prične dirka točno ob 3. uri in zato prosimo, da se cen j. gledalci točno ob določeni uri na dirkališču zberejo. Tudi bi bilo želeti, da si vsak gledalec Se popred potrebne vstopnice priskrbi, da ne nastane pri blagajni običajno ruvanje in suvanje, vsled česar padejo marsikatere rezke opazke, kar obiskovalce le v nejevoljo spravi. — Vbod na stojiSča ni pri blagajni v drevoredu, marveč le pri dvorani in na nasprotni strani proti Šiški — Umeteljno-obrtno šolstvo. Kakor poroča uradni list, je c kr. ministrstvo za bogočastje in pouk poklicalo v strokovni tečaj, ki bode od dne 1 avgusta do incl 9 septembra v Solnogradu za učne moči na umeteljno-obrtnih učnih zavodih tri gospode s Kranjskega Ti so: Vodja strokovne šole v Kočevju, Jožef K na bi, in učitelja umeteljno obrtne šole v Ljubljani Celestin Mi s in Ernest C igo j — Iz odborove seje „Slovenske šolske Matice". Zadnje odoorove seie .Slo venske šolske Matice" so se udeležili: pred sednik g. H-nnk Scbreiner in odborniki gg.: dr Janko Bezjak, Viktor Bežek, Jak. Dimnik, Frančišek Gabršek, Frančišek Hubad, Frančišek Leveč, Andrej Senekovič in Alojzij Strmšek I Blagajnik, g. ravnatelj And Senekovič, poroča o denarnem stanju društva. Letnino so vplačali 604 člani: društvo ima dosedaj 9 ustanovnikov II Tajnik, g. nad učitelj Fr Gabršek. poroča, kako so se rešili zadnji odborovi sklepi, zlasti oni o preuredbi dosedanjih poverjeništev, ter prebere došle nasvete Na podlagi taistih se sklene, da se razdele nekatera preobsežna poverjeništva na manjše okroge, za katere se nastavijo novi poverjeniki, in sicer: za Postojino g. Iv. Thoma, za Ilirsko Bistrico gosp Mart. Zamik, za Senožeče g. Ivo TroSt, za Vipavo g. Ant. Skala, za Lož g. Ferdo Wigele, za Idrijo g Al. Novak, za Cerknico in Logatec g Iv. Šega, za Novo mesto g. Fr. Vadnjal, za novomeški okraj g. Bern. AndoljSek, za Žužemberk g Fr. Koncilija, za Ribnico g. Fr Štefančič, za Sodražico g Fr. Verbič, za Pazin g. Ant Jošt, za pazinski okraj g. Iv. Bunc, za ptujski okraj na desnem dravskem bregu g Fr. Šoru in na levem dravskem bregu g. Iv. Kavkler. III. Sklene se, da se predloži prošnja za podporo na deželni zbor kranjski, ko izidejo knjige. Za letos nameravani spis .Pouk o prvi pomoči pri nezgodah z ilustracijami" se priobči pozneje, ker ga dotični poročevaleo Se ne utegne spisati. V .Letopisu" bode g. tajnik priobčil tudi poročilo o društvenem delovanju in imenik članov. Vzame se naznanja predsednikovo poročilo o 8otrudnikib. Poročilo o matematiki za ljudske Sole prevzame gosp. profesor L Lavtar. IV. G. Fr. Leveč prevzame pogajanje z raznimi tiskarnami zaradi tiskanja društvenih knjig ter bode v prihodnji seji poročal o dotičnih uspehih. Oblika društvenim knjigam bode taka, ka kršno imajo knjige .Slovenske Matice". Rokopisi morajo biti pripravljeni do začetka septembra, tisk pa dovrSen do konca novembra. V. Za leto 1901. dobe druStveniki dve knjigi po 10 tiskanih pol in sicer: 1. Pedagogični letopis in 2. Zgodovino kot I. del knjige za realije, spisal Josip Apib. VI. Schreinerjev načrt za didaktiko, ki so ga pregledali gg. odborniki, se ponatisne v .Popotniku". O najprimernejši terminologiji se bode posvetoval poseben odsek. DruStvo namerava izdavati tudi pedagogične Šolske knjige za učiteljišča, zlasti vzgojeslovje, ukoslovje, zgodovino pedagogike, čitanke itd. V ta namen stopi odbor v dogovor z de želnim odborom kranjskim, ki naj bi dal društvu primerno podporo, oziroma sam prevzel založništvo ali pa ga prepustil Matici. Pri tem se je izrekla želja, naj bi bile knjige odobrene že v rokopisu. Matica bode pospeSevala tudi knjižnico za srednješolsko mladino, in sicer izdajanje Šolskih klasikov pčtom dotičnih založnikov. V prvi vrsti se bode obrnilo društvo do .Dramatičnega društva", da mu prepusti rokopise in starejše izdaje, primerne za srednješolsko mladino, da se predelajo. G Bežek prevzame sestavo načrta za tako izdajanje. Končno se je posvetovalo Se o primernih diplomah za ustanovni ke, in o nasvetu . Pedagogiškega društva v Krškem* glede na izdajo slovenske slovnice. — Povodenj na Dolenjskem. Piše se nam: Po več dni trajajočem deževju, izstopila je zopet Temenica in provzročila na Dolenjskem ogromno Škode. NajlepSi travniki, ki so obetali obilo lepo mrve deloma tudi njive, so pod vodo. Kar je bilo pokoSenega je največ odneseno, ostalo pa z blatom in drugo nesnago preplavljeno tako, da bo mrva mesto v krmo le v steljo služila. Pokazalo se je nebroj raznih živalij, zlasti Škodljivega bramorja, kateri žoga po nekaterih krajih uničiti cele njive in travnike. Ubogi kmetje so bili vsled neugodnega vremena kolikor toliko prisiljeni s košnjo odlaSati in mesto lepega vremena so dočakali povodenj. Ta nesreča zadene jih vsako leto in to po večkrat. Na Kranjskem se je že veliko storilo za reguliranje rek. Naj bi merodajni faktorji obrnili svojo pozornost tudi na temensko dolino in potrebno ukrenili, da se povodenj v prihodnje zabrani ali vsaj deloma prepreči. — PoŠta v Preserju. Že dlje časa nam dohajajo jako ostre pritožbe zarsdi poslovanja poŠte v Preserju Želeti bi bilo, da se že naredi konec vzrokom tem večnim pritožbam. — „Deputato obbediente". — PiSejo nam: Neki župan iz zahodnih Brd je vpra Sal odličnega Krminčana Furlana: „Zakaj hoče imeti Pajer ravno Gregorčiča za držav nega poslanca?" Furlan mu odgovori: „Perche don Gregorcig e un deputato obbediente". (Ker je Gregorčič poslušen po slanec). — Buon appetito don Antonio! — Povodnji na Goriškem. Povodnji v gorah so napravile več škode tudi gozdovom, ker vode so odtrgale marsikako drevo, katero so videli potem plavati po Soči. Blizu Tolmina je odtrgala voda most, ki je bil novo dodelan. Soča med Tolminom in Vol-čami pa je segala v soboto čez ondotni kameniti most Pa tudi druga nesreča bi se bila kmalu zgodila Manfreda iz Kobarida se je vračal iz Tolmina domov v lahkem koleselju. Ali vsled narasle vode bi bil ostal kmalu na cesti; potegnili so ga iz vode več mrtvega nego živega; reSil se je on in konj, voz pa je ostal v vodi. Pri Barki je odnesla Soča provizoričen lesen most, po katerem so do vazali razni materijal za gradnjo velikega mosta čez Sočo. Pobrala je razno orodje itd. ter napravila Škode več tisoč kron. Škodo v Fnrlaniji cenijo na pol milijona kron. Polja so razdjana, vse uničeno. V Kaseljanu je voda podrla nasip, kateri so napravili lani s stroški 12.000 kron. Radi tega je bil hudo prizadet kraj Škocijan, kjer je pokončala povodenj 1400 polj, Škode je 50000 kron. V Paparjanu pri Fiumičelu je pokončanih 900 polj, Škode 150000 kron. Škoda je tako velika, ker je pokončan ves pridelek na polju, in je več hiS postalo ne-rabljivih z« stanovanje. Poškodovane kraje v Furlaniji obiSče namestnik Goeis te dni. — Zgradba novih alpskih tunelov. Kakor se poroča iz Celovca, se prične z deli za tunel skozi Karavanke danes, pri Pyhrn predoru v soboto in pri tunelu skozi Ture v pondeljek. — Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju, ki je bilo ustanovljeno 1. 1888. je ravnokar izdalo svoje dvanajstoletno poročilo. Iz tega poročila posnamemo, da je druStvo imelo v preteklem letu 5504 K 87 v dohodkov in 4308 K 1 v izdatkov. DruStvo je razdelilo v 358 slučajih podpore, in je bilo mej podpirane i 31 juri8tov, 23 filozofov, 6 medicine«v, 1 kipar, 2 agronoma, 7 tehnikov in 1 slušatelj graf zavoda. Mej temi je bilo 48 Kranjcev, 14 Štajercev, 7 Primorcev in 2 Korošca. Vsega skupaj je društvo v dobi svojega obstanka razdelilo 27.921 K 42 v. Priporočamo rodoljubom in rodoljubkinjam naj bi to vele važno druStvo krepko podpirali. — Mestna kopel. Od 8. do 15. junija letos oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 508 kopelij, in sicer: za moške 360 (prsnih 246, kadnih 114); za ženske pa 148 (prsnih 54, kadnih 94) — Nepazljiv voznik je Ranzingerjev hlapec Val. Velepič. Včeraj zopet navzdol po Prešernovih ulicah ob Marijin trg ni zavrl voza in tudi ni pazil na konja. Voz je porinil konja naprej in ta je padel. Bila bi se lahko pripetila kaka večja nesreča, če bi ne bili priskočili ljudje na pomoč. — Premog kradle so na skladišču južnega kolodvora tri delavke Dve so prijeli, tretja pa je ušla. — Hranilnično knjižico kranjske hranilnice je izgubil delavec Anton A. na knjižici je bilo naloženih 200 kron. — Popravek. V včerajšnji notici .Velik požar v Jurkovem selu" se je vrinila pomota. Namestu v Žužemberku naj se pravilno čita v Žumberku. * Indijanci predstavljali Jezusovo trpljenje. Iz Newyorka poročajo, da so v Ch)lliwacku na Fraser Riveru v britanskoj Kolumbiji nedavno predstavljali Indijanci Kristusovo trpljenje. Pri predstavi je sodelovalo 500 Indijancev, a gledalcev je bilo 4000. Predstavo je vodil katoliški misionar Chirous', kateri je pripravljal sodelujočo več mesecev za to predstavo. Mej premori je pel indijanski zbor pobožne pesmi. Po predstavi je imel misijonar prepoved o Kristusovem trpljenju. Indijanci so bili tako globoko ganjeni, da so se jokaje metali na tla. * Služkinja milijonarka. .Novoe Vremja" poroča, da je nedavno umrla stara ruska grofica, ki je bila bogata. V svoji oporoki je zapisala neki služkinji, katera jej je Šestnajst let zvesto služla, milijon rnbljev, vse svoje dragocenost, dvoje posestev in pohištvo. Služkinja se je kratko pred smrtjo grofice omožila s kuharjem. * Pivo v starem veku. Že najstarejši kulturni narodi so varili pijačo, ki je bila slična današnjemu pivu. Egipčansko baje-slovje pripoveduje, da je uvedel 1. 1960 pred Kristom kralj Oziris neko sladko pivo. Herodot pripoveduje v Egipčanih, ki so prirejali svoje vino iz ječmena. Arhiloh, Aeshil in Scfoklej (720 pred Kr) tudi poznajo vino iz ječmena, „zythos". Kot staro, radi piva znamenito mesto je bil Peluzij ob Nilu. Izumitelj današnjega piva pa je baje Gambrin, kateri je bil v dvanajstem stoletju kralj v Brabanta. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 21. junija. Cesar je danes sankcioniral zakon o pristojbinah pri prepisu posestev. Zakon se razglasi v torek in stopi isti dan v veljavo. Dunaj 21. junija. V dež. zboru je bil stavljen predlog, naj se določi letnih 20.000 kron za nakupovanje slik in kipov za mestni muzej, v katerem naj se napravi moderna galerija. Dunaj 21. junija. Nemški nacio-nalci so hoteli v nedeljo kres žgati, a namestništvo jim je prepovedalo, ker zboruje deželni zbor, češ, da je prižiganje kresa na Dunaju politična demonstracija. Berolin 21. junija. Ruski car je definitivno sprejel povabilo k velikim vojaškim manevrom pri Gdansku. Pariz 21. junija. Nadaljuje razprave o zakonu zastran kongregacij je senat odobril tudi § 13, ki določa, da treba za avtoriziranje vsake kongregacije posebnega zakona, nasproti pa sme vlada vsako kongregacijo kar upravnim potom razpustiti. Madrid 21. junija. V Rondi so se pri jubilejski procesiji zgodili velikanski izgredi. Ljudstvo je duhovščino napadlo, in bombardiralo vojaštvo s kamni. V Braganci na Portugalskem so demonstrantje razgnali procesijo in na škofa metali kamenje. 80.000 kron je glavni dobitek Con-•©rdla-IoteHJe. Opozarjamo svoje Čast. čitatelje, da bode srečkanje nepreklicno dne »». Jun|Ja I0OI. Proti zobotoolu in gnjilobi zob izborno dolnje antiseptična Melnsina ustna in zobna voda otrdi dleano in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici s rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po posti razpošilja se vsak dan dvakrat. •Jedina, zaloga (28—25) dež. lekarna M. Leustek, Ljubljana BesTjeva cesta Štev. 1, zraven mesarskega mosta. Meteorologično poročilo. Vtil»» n»d mor) »m »oe-S m. Srednji mčnl U»k 788 0 mm. čas opazovanja Stanje barometra v mm. ji Vetrovi Nebo 1? 20 21 9. zvečer 7. zjutraj 2. popoL 786 3 ' 15 9 si. jvzhod del. oblač. g 7351| 13 8 si. jjvzh. | oblačno 734 7 20 8 p.m. szah. sk. oblač. o Srednja včerajšnja temperatura 16 3*, nor-male: 183°. Dunajska borza dne 21. junija 1900. Bkupni drZavni dolg v notah . . . . Skupni državni dolg v srebru . . . . avstrijska zlata renta......, Avstrijska kronska renta 4°/..... Ogrska zlata renta 4° 0...... Ogrska kronska renta 4'/e . . . . Avstro-ogrske bančne delnice . . . . Kreditne delnice......... London vista......... NemSki državni bankovci za 100 mark. 20 mark..........., 20 frankov.......... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini.......... 98 20 9815 11796 96-40 11790 9295 1670 — 662 75 239 70 117'45 23 50 1904 9085 1131 se bode jutri popoludne ob 3. uri (1337) v Mestni klavnici. Nadzorništvo. Do 1. januvarja 1902 se odela. služba zdravnika bratovskega sklada kranjske industrijske družbe na Jesenicah. (1330—1) Prosilci za to službo, ki so dlje časa izvrševali svoj poklic praktično, posebno v kakem kirurgičnem oddelku, naj vlože" svoje prošnje do konca avgusta 1901 pri rav nateljstvu kranjske industrijske družbe. Potrebno je znanje kakega slovanskega jezika. Prosto stanovanje. Plača po dogovoru. Kranjska industrijska družba na Jesenicah, Kranjsko. Mlad trgovski pomočnik manufakturne in Špecerijske stroke, spre ten prodajalec, želi svoje sedenje mesto premeniti. Več pove iz prijaznosti upravništvo »Slov Naroda*. (1297— 2) Prodajalka •«» vap«»«Jnne. Služba je trajna, prijetna ter lahko izvršljiva. Zahteva se 100 gld. jamstva in hitrost v računanju. (1332) Natančneje v upravoištvu .Slov Nar *. čevljarskega pomočnika m iioe ix o t\ (1223—1) Vincenc Teuž čevljar, Begunje, Gorenjsko. Čevljarska obrt se takoj odda pod prav ugodnimi pogoji. Kje? pove upravnifitvo .Slovenskega Naroda". (1307—3) Št. 19.673. Razglas. (1322-1) Vsled sklepa magistratnega gremija z dne* 14. junija 1901 premestilo se je staj ališče dela iskajočim poljskim delavcem, koscem, žanjicam itd. odslej z Marijinega trga na cesarja Jožefa trg. To se daje na znanje. Mestni magistrat ljubljanski dne" 18 junija 1901. jpedka prilika) U sled visoke starosti in bolesni prodam Svojo crej TO let obstoječo trgovsko hišo 2 jemljišči, trgovino j mešanim blagom in lepim kurentnim skladiščem blaga, kije^dru-Šeno s prodajo tobaka in k°lQkov. U neposredni bližini se nahaja gostilna in žga-njarna, ledenica, vse v najboljem stanu, j velikim dokazljivim prometom na naj-boljšem^ mestu, v jako lepem trgu na spodnjem Štajerske"*/ kjer je tudi c. kr- davkarija, c. kr' okrajno sodišče, rudniki, tovarne in dobro obiskovano ^dravišče. Treba je <0—12.000 gld. glavnice. Neobhodno posebno je tudi znanje slovensk^9a jezika. — Ponudbe pod „dogotovljena bodočnost" ~.a upravništvo „Slov. /faroda" do 24. i. m. (1271—3) Št. 1603. (1315—2) Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani razpisuje mesto konceptnega adjunkta ki je podeli najprej za leto dni provizoričao z adjutorn 2000 K, potem pa ob zadovo liivem službovanju definitivno z uvrstitvijo v III ra?red konceptaih uradnikov v smislu zborničnega plašnega in napredovslnega predpisa, potrjenega po c. kr. trgovinskem ministrstvu (2000 K letne plače in 480 K aktivitetne dofclade) Drfiaitivno nastavljeni uadniki imajo pravico do pokejrine na podlagi pokojninskega statuta, potrjenega po c. kr. trgovinskem ministrstvu. Prošnje, opremljene z dokazili o dovršenih pravoslovnih in državoslovaih študijah, o znanju jezikov, o drugačni usposobljenosti in o dosedanjem službovanju, je najpozneje do O. julija t. 1. vložiti pri zbornici. V Ljubljani, dne 18. junija 1901. Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko. Žrebanje že v torek! Glavni dobitek ^r°n 30i000mtmii Concordia-srečke a 1 krono priporov« (1083—18) J. O. MAYER v X^ naj se obrne naravnost na prvo hrvatsko tovarno šaluzij, rolet, lesenih in železnih kapk in kartonaže G. Skrbić v Zagrebu Ilica štsv 40. Ceniki brezplačno in franko. Varovati se je popotnikov, ki denar zahtevajo naprej! Išče se služba magacinerja ali poslovodje, Ponudbe na npravniStvo „Slov. Nar.* pod Šifro „J. K.". (1299—2) Trgovski učenec kateri je dovršil vsaj 5 razredno ljudsko Šolo, vsprejme se takoj v trgovino z mešanim blagom. (1308 -2: Franc Tomšič trgovec v Bazovici pri Trstu. Trgovski pomočnik špecerijske stroke, tndi izurjen kom-ptoarlst, želi premeniti službo tu ali kje na deželi. Punndbe pod ,.Trajnost" na uprav ništvo .Slov Naroda". (1318—2; Dve košnji posebno dobre, šest oralov velike senožeti blizu Ljubljane, se takoj ceno prodasta Vpraša naj se pri upravmštvu .Slov Naroda". (1317—2) izv^ten Schmitzberger teran in refoško priporoča (1244-5) vinska pivnica Lassnik v VVolfovih ulicah št. 1. Spreten potnik se sprejme proti proviziji in stalni plač? po zmožnosti pri (1319—2, Jos. l3etrioti tovarniška zaloga papirja v Ljubljani. Mizarska zadruga v Šent Vidu pri Ljubljani se priporoča slavnemu občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa, so- Ji lidno izgotovljene po Jt~~ lastnih in predlože-nih vzorcih. V prav obilno naročitev se pript ">ča JToslp Arliai* (502—17) načelnik. T? • „ --i . • ••■J Na Starem trgu štev. se bode prodajalo 20 20 000 in sicer: kotona, batista, cefirja, damskega blaga, blaga za moške obleke, preprog, gradla, platna, plavo tiskanega blaga, satina, namiznega blaga, gradla za motroce, posteljnega gradla, kakor tudi namizne garniture, namizni prti, posteljne odeje, posteljne predložke, bluze, predpasniki, kravate, zavratniki, srajce (za dame in za moške), brisače, nogovice, obujke, robci, rute za na glavo, serviete. (1294-3) BjBT Cene so tako nizke, da bode zaloga bržkone v kratkem razprodana, zato naj nihče ne zamudi prilike. Trdne cene! Nihče ni primoran, kaj kupiti! Trdne cene! Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 6896 ^856