Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
NAROČNINA :
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo:
polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25 lir
Leto IX. — Štev. 2 (168)
UDINE, 1. - 15. FEBRUARJA 1958
Izhaja vsakih 15 dni
Pravica zmaguje!
Beneški Slovenci so že vajeni., da mora-jo prenašati obrekovanje, klevete in pljuvanje na svojo narodno čast, da si pa kljub sramotenju ne smejo pljunca z glave niti obrisati. Vsak prišlek si je že "Ustvarjal pravico, da sme z besedo in črko grditi naše ljudi in njih duhovnike, če si Pa ti drznejo iskati zadoščenja, jih pa nahrulijo z »protiitalijani«, »veleizdajalci« in podobnimi naslovi ter kličejo nad fcrezvamo rajo oblast in strele.
Tako daleč je že prišlo, da se je naš človek čutil brezpravne varnosti, ker »Bog je visoko, pravica daleko«. Ta zavest brezpravnosti, da zanj pravica nikoli ne zmaga, se je pa vendarle v zadnjem mesecu vsaj za malenkost spremenila.
Izza plota mečejo kamenje
Zaupanje v justico in sodnijo se je vendar do neke mere povrnilo v srca prebivalcev Beneške Slovenije, ko se je v soboto 25. januarja 1958 končala pred videmskim sodiščem obravnava proti trojici italijanskih časnikarjev, ki so blatili čast duhovnika Angela Kračine.
Ker je obravnava živo razgalila, kakšnih obrekovalnih sredstev se poslužujejo nekateri šovinistično bolni gospodje proti Slovenski manjšini, je prav, da na kratko Ponovimo pred zgodovino obravnave, ki je po dveh dolgih letih prišla do svojega Poštenega zaključka.
Na zatožni klopi so sedeli časnikarji Arturo Manzano, ki je 26. aktobra 1955 dapisal v listu »II Friuli liberale« napad Pa šentlenarskega župnika č. g. Angela Rračino. Za članek je soodgovoren ured-Pik omenjenega lista Giorgio Provini. Tretji v družbi je bil urednik lista »L’Are-Pa di Pola«, Pasquale De Simone, ki je °brekovalni članek ponatisnil. V članku le bilo črno na belem natiskano, da je topnik Kračina kolovodja neke tajne skupine v Beneški Sloveniji, ki deluje na to, da se Benečija odtrže od Italije in podredi Jugoslaviji. V napadu omenjajo tisti Sospodje tudi naš list, duhovščino in ljudstvo, kakor da je tu ob meji ena sa-P>a banda zlikovcev katere je treba iztrebiti, če ne morda kar pobesiti kot veleiz-dajnike. Taki nevarni in neutemeljeni °brekovalni izbruhi seveda niso mogli Phraniti č. g. Kračino brezbrižnega. V ve-sti je bil dolžan braniti svoje poštenje 'P Čast.
Zato je vložil proti obrekovalcem tožbo, vse so začeli uganjati ljudje, katere Je Potegnil za ušesa! Pisali smo že o grožnjah, anonimnih pismih, ustrahovalnih Poskusih celo nad nedolžnimi farovškimi kokošmi, da bi župnik umaknil tožbo.
Istočasno so pa še kar dalje hujskali in P'etali nanj blato, po znanem pravilu '‘Obrekuj krepko, nekaj bo že ostalo!« Z blati
'h
:enjem so obrekljivci hoteli prizadeti 1 naše ljudstvo in ga prikazati oblastem svetu v temni luči. To je bil njihov *lobni namen !
Čemu netite sovraštvo?
Pravni zastopnik tožitelja, odvetnik Pa-blzzo, je v več kot enournem govoru ori-kakšen namenje vodil Manzana pri djegovi obrekovalni gonji. V prvi vrsti so Pjegovi izpadi plod pokvarjene politične jdlselnosti. Govori o nekakšnem izdajstvu ePtlenarskega župnika. Ko je bil s tova-klican na sodnijo na odgovor in na bUčevanje, se je nič manj kot petkrat pripetilo, da ga je napadla neka bolezen in
mA, o
se je razprava dve leti odlagala. Vse b'dfie, katere je predlagal sodniku in ki aJ bi potrdile »izdajstvo«, so samo nekaj cljale in niso nič bistvenega izpovedale btoti g. Kračini. Edini Manzanov dokaz bil ta, da župnik govori in pridiga ver-*°m v slovenščini. Raba materinščine cerkvi se je ponekod v Slovenski Be-edji celo pod fašisti ohranila. Pod demo-"»Canskim režimom pa naj bi bil to greh b veleizdaja!
^"Takšna miselnost«, je vzkliknil Paniz-to Pokazal s prstom na obtožence, »je človeštvo prava nesreča! Vsakdo lah-govori katerikoli jezik, toda če nekdo
govori slovenski, je za te ljudi kar pro-tiitalijan. Za časa albanske in grške vojne ste pisali, da ni bilo v nadiškem bataljonu nobenega dezerterja. Zdaj so kar naenkrat vsi protiitalijani?!«
Nato je živo prikazal, kako so fašisti hodili po hišah pobirat slovenske katekizme in molitvenike. »Ali se hočete vrniti nazaj k tistemu sistemu? Kakšni interesi vas ženejo, da ustvarjate med ljudstvom ob meji napetost?« je zaključil odvetnik ter zahteval obsodbo obrekovalcev in za žaljenca tri milijone odškodnine.
Zdaj se je dvignil državni pravdnik Biancardi, ki je našemu ljudstvu vrnil zaupanje v justico. V kratkem govoru je spoznal vse tri obtožence za krive in je predlagal za Manzaniia osem mesecev zapora, za De Simoneja šest in za Provinija pet mesecev; vsak pa še na globe od 50 do 67 tisoč lir ter na povračilo sodnih stroškov iri odškodnino napadenemu g. župniku.
Vse je kar obstrmelo.
Jalova obramba
Po kratkem odmoru so nastopili zagovorniki. Prvi je bil dr. Borghi. Ker ni imel otipljivih dokazov, katerih sploh ni, se je spustil v nacionalistično modrovanje. Dejal je, da se napadeni župnik pri dušnem pastirstvu ne naslanja na »sentimenti nazionali«; kakor, da je cerkev politična shodnica in ne svetišče. Potem je sprožil še drugo brihtno, da narečja beneških Slovencev spioh niso slovenska. Kaj ima to opraviti z obrekovanjem duhovnika? Nato pa je še dostavil, da je župnik hotel prebivalstvo »raznaroditi« in da morajo vsi obtoženi biti oproščeni.
Po tej čudni logiki, ki je najmanj prepričala sodni dvor, se je dvignil goriški odvetnik Pedroni, ki je v jedkem govoru dokazoval samo to, da slovenska manjšina v Benečiji kratkomalo ne obstoja in da mora zatorej urednik »Arene di Pola« biti oproščen. Mladi gospod odvetnik zar govarja tiste, ki se razburjajo, ker Slovenci v Benečiji uporabljajo materni jezik v cerkvi, potem pa samega sebe bije po zobeh in trdi, da Slovencev sploh ni. Zelo prepričevalna logika!
Ostal je še tretji zagovornik Centazzo, ki je kar jasno povedal, da očitnih dokazov za protidržavno delovanje tožitelja sicer ni. Krive pa da so razne priče, ki niso iz strahu hotele potrditi pred sodnijo, kar so povedale Manzanu, ko je zbiral gradivo za članek. Kljub pomanjkanju dokazov pa da je treba obtožence oprostiti, ker so delali — po naše povedano obrekovali — iz moralnih nagibov. Potemtakem lahko komu iz »moralnih nagibov« tudi čast kradeš in ga psuješ. Lepa morala !
Obsodba
Odvetnik ni s svojim zagovorom nikogar prepričal. Najmanj pa še sodnike, ki so po enournem posvetovanju izrekli obsodbo.
Manzano, Provini in De Simone so obsojeni vsak na pet mesecev in deset dni
zapora ter vsak še na globo 44.445 lir, na 200.000 lir odškodnine obrekovanemu g. Kračini in na povrnitev odvetniških stroškov. Listi, ki so obrekovali morajo obsodbo priobčiti.
S tem si bodo sami sebi dali spričevalo kako pojmujejo objektivno časnikarsko poročanje! Obsojenci so seveda vložili priziv.
Pravdorek videmske sodnije je ugodno odjeknil med vsem poštenim prebivalstvom pokrajine. Marsikateri tudi naših ljudi je obrekovalcem nasedal. Zdaj pa bodo spoznali, kakšne vrste možje so tisti, katere je moral celo tribunal obsoditi in priznati, da je njih pisanje lažnivo! Veseli so tudi vsi župlja.ii, ker se je dokazalo, da je č. g. Kračina vsega spoštovanja vredna osebnost, kateremu gnusni izpadi ne morejo ukrasti časti.
Z zadovoljstvom jemlje pravdorek na znanje tudi vsa slovenska javnost, ker se je izkazalo, da tudi Slovenca ne sme kdorkoli zmerjati samo zato, ker se zaveda čigave matere sin ;e! Pravica polagoma zmaguje!
ČEDAD: HUDIČEV MOST
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllirillllllllllllllillliiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiii,!,!!!!!,,,,,	JU,n,,,,, {,, ,11 ni, 111 mimi lil Illillllll III Milil lllll Illuni IIIIIII llllll IlilU t! IIIII c
COLONNELLI
Dnevni listi so prinesli vest, da je umrl 6. januarja beneški Slovenec, polkovnik Giuseppe Cosmacini, rojen v slovenski vasi Sarženti pri špetru.
Rajki polkovnik Cosmacini je bil odlikovan za zaslgue v prvi svetovni vojni s srebrno m inasto medaljo. V svoji dolgoletni vo., .j službi je polkovnik Cosmacini opravljal večinoma zelo delikatne naloge. Deloval je v medzavezniški komisiji za določitev državne meje po prvi vojni med Italijo in novo nastajajočo jugoslovansko državo. Nekaj časa je živel po službeni dolžnosti tudi v Beogradu. Tudi med drugo svetovno vojno je polkovnik Cosmacini moral izvrševati zelo diskretno delo v vojaški informativni službi SIM in kasneje v obveščevalni organizaciji italijanskih narodnoosvobodilnih odborov. Ranjki polkovnik je bil zelo primeren za informativno in vojaš-ko-diplomatsko službo tudi zaradi svojega znanja jezikov. Znanje slovenskega materinega jezika mu je tudi prišlo prav v njegovih delikatnih službah. Kolikor nam je znano, so njegovi živeli pred prvo svetovno vojno v srcu Slovenije na Bledu, kjer so se njegovi starši pečali z lesno trgovino. Polkovnik Cosmacini ni edini višji oficir, ki ga je Beneška Slovenija dala italijanski vojski, že za časa italijanskega risorgimenta so se nekateri beneški Slovenci izkazali s svojim domoljubnim delom v vrstah patriotov risorgimenta in kasneje v edinicah redne italijanske vojske.
V zadnjih letih svojega življenja je stopil Cosmacini tudi na politično polje. Pri administrativnih volitvah dne 16. junija 1951 je bil polkovnik Cosmacini tudi nosilec skrajno desničarske nacionalistične liste »Paesi tuoi« v naših Na-diških dolinah, še celo demokrščansko glasilo, dnevnik »II Gazzettino« je kritiziralo šovinistično netolerantno tendenco gibanja »Paesi tuoi«, neprimerno za
11 n i um m mn m mn i iiiiiiin 11111 ii i n i im riiiiitiiiiiiiiiiiiiiMHiMni1» inumili mn iiuiiin illumini mininim
Profesor don Giuseppe Marchetti je imel v začetku lanskega decembra, kakor poroča beneški dnevnik »II Gazzettino« z dne 10. XII, 1957, pred številnim občinstvom v Vidmu zelo zanimivo predavanje, kako so se v 25 stoletjih formirali Furlani. V predavanju se je profesor dotaknil tudi nas Slovencev.
Prvotno so, po trditvi profesorja Mar-chettija, obstojali na ozemlju današnje Furlanije Kelti.
Rim je poslal okrog leta 181 prve številne kolone v spodnjo Furlanijo, manjše skupine so se naselile v furlanskem gričevju. šele kasneje so Latini prodrli po cesti Iulia v Kamijo.
Mnogi kraji v spodnji Furlaniji imajo latinska imena z latinskim korenom (ra-
dice) in latinsko končnico. Kraji v furlanskem gričevju pa imajo latinske kore-, ne in keltske končnice (desinenze) na -iccus in -accuš.
Pri preseljevanju narodov z vdorom barbarov so na formacijo furlanskega jezika najbolj vplivali Langobardi, ker so ločili Furlanijo od ostale Italije.
Madjàri so s svojimi napadi skoraj popolnoma uničili vse furlanske naselbine, zlasti v ravnini. Zato so se na to prazno opustošeno zemljo naselili Slovenci, ki so bili zasedli že nekaj stoletij poprej (Nadaljevanje na 2. strani)
obmejno slovensko ozemlje, ker je le poostrevalo odnose med slovenskim in italijanskim prebivalstvom.
Sedaj so za nami ostri politični boji prvih povojnih let, sedaj je že mogoče dati bolj objektivno sodbo o takratnih razmerah in ljudeh. Ranjki Cosmacini je bil pač višji italijanski oficir, ki se je kot upokojenec spustil na spolzka tla politike. Kot povsod v svetu in tudi povsod v Itaiiji, je znano, da prinesejo s seboj oficirji, ko se gredo politike, posebno vojaško pamet, posebno vojaško »formo mentis« slepe pokorščine in vdanosti naredbam svojih predpostavljenih ter priproščino v reševanju zamotanih političnih problemov. Tudi zgolj politično delo smatrajo bivši oficirji kot enostavno, enousmerjeno službo idealom v službi zgolj vojaških ciljev države. Navadna notranjepolitična situacija tega v povojni demokratični Italiji noče poznati, ker je pač politika nekaj več kot samo pritrjevanje, temveč je tudi kritika, ki gradi in utrjuje razvoj države po raznih političnih nazorih in kriterijih. Kasnejši dogodki so pokazali, da polkovnik Cosmacini ni tako dobro služil italijanski domovini na političnem polju, kot je to dobro opravil na svojem nekdanjem strokovnem vojaškem področju.
Na žalost se nam je dogodilo, da je dobila Beneška Slovenija prav po zadnji vojni inflacijo političnih colonnellov v penziji, ki so prejeli v svoje stare roke politične vajeti. Vozili so tako, kot pač vozijo oficirji po političnih klancih. Znane so države Srednje in Južne Amerike po svojih vladah colonnellov in po neprestanih vojaških pučih. Vsi italijanski veliki listi pišejo o teh koionelskih ame-riških vladah z rahlo ironijo superiornosti in z ostro kritiko. Takšno je bilo tudi približno stališče, posebno raznih italijanskih strank od skrajne levice do cen-truina glede vmešavanja raznih penzio-niranih colonnellov v politične razmere Videmske province, zlasti pa Beneške Slovenije. Resni, vplivni italijanski listi, najmočnejše italijanske stranke in celo aktivni ministri italijanske vlade so obsodili nezakonito postopanje takozva-nega trikolorističnega gibanja, ker se je o njegovih nasilstvih začelo govoriti v svetovni javnosti. Skrajno desničarske sile so po žalostni trikoloristični epizodi ustanovile v Vidmu poseben urad »Ufficio patriotti«, ki je imel svoje zaupnike -po vsej deželi. Končno smo nato dobili še tretjo nacionalistično in netolerantno organizacijo »Paesi tuoi«, ki je tudi politično javno nastopila. Po časopisnih virih iz takratne dobe naj bi se v raznih povojnih desničarskih gibanjih v Beneški Sloveniji udejstvovali več ali manj javno ali prikrito štirje colonnelli:	Isi-
doro lussa, Del Din Prospero, Giuseppe Cosmacini in Olivieri. Od vseh teh colonnellov je ostal na politični areni kot
provincialni svetnik Videmske province še polkovnik Olivieri. Politične razmere so se v Videmski provinci že precej normalizirale, še ne popolnoma pa v Beneški Sloveniji, kjer mnogi znajo povedati mnogo o še preostalih vplivih nepolitičnih, nestrankarskih krogov pri postavljanju strankarskih kandidatur ljudi, ki niso imeli s politiko nikdar opraviti. Mi pa moramo priznati, da se je vsaj lokalni krščanski demokraciji posrečilo iztrgati politično žezlo iz rok nekaterih upokojenih vojaških veteranov in sami prevzeli odločilno vodstvo.
Toda pri nas ne gre več za to, ali velike italijanske stranke marajo ali ne marajo colonnelle. Fri nas v Beneški Sloveniji se je preživela doba colonnellov, da o capitanili in tenentih sploh ne govorimo, ki bi tudi radi še kje strašili. Prejšnje generacije naših ljudi so skupaj z oficirji tičale po nekaj let v trinčeah in z njimi delile dobro in slabo. Po končanih vojnah niso ljudje odšli nikamor v tujino in je tako ostal stari duh vojaškega kameradstva. Oficirji so bili nasproti vojakom kot očetje in ta paternalizem je ostal še nadalje tudi v civilnem življenju, ko so upokojeni oficirji zajahali politične konje.
Kako pa naj sedaj daje politično pamet bivši oficir našim minerjem, našim delavcem, našim ženam, ki delajo po mestih ? Oficirja bodo ubogali kvečjemu kakšni naši stari možje, ki so bili capo-ral maggiori ali pa sergenti v vojski pri sedaj starih colonnellih in capitanih.
Mi beneški Slovenci visoko spoštujemo našo italijansko vojsko in njene oficirje v službi, toda delimo mišljenje vse Italije od komunistov preko socialdemokratov do demokristjanov, da oficirji ne spadajo v aktivno politiko. Da pri tem trpi ugled vojske, da so tam, kjer oficirji odločajo v politiki, nenormalne, nezdrave razmere, da pomenijo oficirji v politiki zaostalost in politično nezrelost sleherne dežele.
Pri nas v Videmski provinci, zlasti v Beneški Sloveniji je še nekaj ostankov militarizma v lokalni politiki, toda čedalje bolj raste in se krepi moč raznih italijanskih političnih strank. Mi beneški Slovenci smo se naveličali ukazovanja in paternalizma. Naša situacija je tako tragična, da jo bodo s težavo rešile le takšne politične stranke, ki bodo odkrito, brez predsodkov, z duhom enakopravnosti reševale naše narodne, gospodarske in socialne probleme.
Politična doba colonnellov je za nami. Skoro vsi naši ljudje odhajajo na delo v tujino v najbolj civilizirane države Evrope in jim zaradi tega ne moreš doma vladati z oficirskimi metodami. Iz cele Italije so že skoraj povsod izginile te metode, naj izginejo še iz Beneške Slovenije, ki je končno tudi del demokratične Italije,
Sped. m abb. post. II. gruppo
Stran 2 --------------------------------
BRDO
MUZAC U ČE M JETI LUČ
Čas te bi, ki u se tikeri naordej še na Muščene, najbuj zapuščeni judje našega kumuna, če ve pensamo, ki no muorejo šnje se svetiti z retroljam. Infati smo ču-li pravit, ki preče no če začeti upičuvati palje za luč parpejati še tu njih vas.
špeže za to djelo u je če kriti no part kumun, no part štat an z no partjo no majo kontribuiti judje sami.
KONČNO ŠE BARJENJI NO MAJO NJIH TURAN
Tele bot no se ne bojo okuoliške vasi več špot djelale Barjenjam zatuó, ki no njemajo turna. Po dougih ljetih an po velicih sakrificihah, še Barjenji no morejo se lošti ala par s temi druzimi vasmi, zak’ so nardili dan turan, ki o je zarjes ljep. Inauguracjon so mjeli prejšnji tje-rtan u preženciji usjeh judi, autoritadam an judi okuoliškin vasi.
Ma ve muoremo dodati še dno: bal nu Barjenji mjeli komodano pot, ki na re skuozdre njih vas, to bi tjeli use drugač zgledati. Zatuó, težje, ki no so zatuó lo-ženi, naj se interesajo še za to djelo, ki to koventa, ki to bodi nareto selakor več koj turan.
GORJANI
PROPADANJE FLIPANA
Sedan ljet nazat, kar so nardili censi-ment od judi, tu Flipanu so zledali 590 abitante. Lansko ljeto, zadnji dan decem-berja, te rižultalo, ki to jih je koj 320. Tuo to se pravi, ki tu nančej desat ljet, Fli-pan e zgubu nič manj koj 270 judi. Tele cifre no baštajo za mjeti no indejo, kaj mizerje to je tu tej vasi.
»MATAJUR«
■Štev. 2
/m/m
itiinH
I
TAJPANA
- 'A
...
PODBONESEC
Bucamo pomoč an ne proznih patriotičnih fraz
še do nedaunega je biu naš komun eden najbuj bogatih Nadiške doline na producjoni mljeka. Najvenča an najbuj znana je bla mlekarna u Tarčetu, ki je u tistih časih u dobrih mjescih, tuo je aprila - maja - junja, predelavala tud 25 do 3Q kuintalu mljeka na dan. Takrat so sevjeda redili več živine an mlječ-ni pridelki so bli tud buojš plačani. Do-nas pa ni več takuó. Tarčetska mlekarna prejema donas od kmetu le 6 do 7 kuintalu mljeka na dan, tuo je tri četrtine manj kot pred desetimi ljeti, an takuó je tud z drugimi mlekarnami našega komuna.
Zavoj tega naša ekonomija zlo nazaduje. De parkažemo buj jasno sliko, bomo navedli nekaj podatku iz štetja živine. Lanskega ljeta, decembra mjesca so naštjel u našem komunu 1.140 glau goveje živine; tuo je zlo malo, če pomislimo, de je u naših krajih velika produkcija sena. Ljeta 1901 so u našem komunu redili 2.500 glau, ljeta 1930 pa 2.400 glau goveje živine. Statistike so nam pokazale, de redijo donas par nas polovico manj živine,
Dvojčka: Beneška Slovenija - Karnija
V Karniji je letos odšlo na delo v e-migracijo okoli deset tisoč ljudi. Seveda se pozna, da je v deželi toliko ljudi manj. Ceste so prazne in redko srečaš človeka. Stopiš v trgovino, ki je tudi prazna. Kako pa naj bi ne bila prazna, ko se za deset tisoč ljudi manj oblači, jé in pije. Ko se naredi noč, je še bolj prazno in pusto. Nikjer nobenega človeka, še gostilne so prazne.
Ko se čez dan dobijo ljudje skupaj, govore samo o davkih (imposte). Ljudi, takih, ki nekaj zaslužijo, sicer ni, toda davčni urad pa kar naprej pošilja svoje pozive. V Karniji so imeli letos nekoliko turistične sezone in že davkarji pritiskajo na ho*elirje in gostilničarje zaradi reddi-tov, da jih obdavčijo.
Prav ista pesem velja za našo Beneško Slovenijo. Mi turistične sezone sicer nismo imeli, edino v Ravenci v Reziji je bilo precej družin iz Furlanije na počit-
nicah. Tudi pri nas so ceste prazne in po osmi uri zvečer ne dobiš nikjer nobenega človeka, niti ne za partijo skopona. Nekaj bolj žive so v nekaterih vaseh trgovine, ker prihajajo Unejci nakupovat blago. Gostilne pa že začenjajo delati, ker se po malem že vračajo domov naši delavci iz tujine.
DREKA
AVGUSTA TRUŠNJAKA NI VEC
Dne 19. januarja so zvonovi u Truš-njem žalostno oznanili, de je po dougi an hudi bol jezni za nimar zapru svoje trudne oči 57 ljetni Avgust Trušnjak. Renki je biu 30 ljet minator u Charleroi u Belgiji an je paršu damu, de bi uživu zaslužen počitek. Par težkem djelu na juškem pa si je nakopu neozdravljivo mi-natorsko boljezen silikozo, za katjero je tud umru. Zlahti dragega renkega izrekamo naše sožalje.
0 ohranitvi etničnih karakteristik Videmske province
(Nadaljevanje s 1. strani)
ozemlje Beneške Slovenije in doline Bele (Fella). Hriboviti kraji Karnije in desnega hribovitega brega Tilmenta pa niso bili toliko prizadeti po madžarskih pustošenjih ter se zato tamkaj niso naselili Slovenci. Pač pa so se Slovenci v srednjem veku naselili po opustošenih in nenaseljenih krajih okoli Stradait.e.
Nekaj usedlin nemškega izvora je pustil oglejski patriarhat, ki je bil v desetem in enajstem stoletju v nemških rokah.
Beneška oblast od leta 1420 naprej nad Furlanijo ne prinaša nobenih posebnih novosti. Francosko gosrodstvo za Napoleona je bilo prekratko, da bi pustilo kake sledove. Tudi Avstrijci so se premalo časa mudili v Furlaniji ter niso izvajali nobene kolonizacije, tako da bi za njimi ostali sledovi v prebivalstvu.
Sedanja italijanska doba je po mnenju profesorja Marchettija bolj negativna s stališča ohranitve pokrajinskih etničnih značilnosti.
Strinjamo se s prof. Marchettijem
Mi beneški Slovenci se pridružujemo visokemu mnenju učenega gospoda Marchettija. Res je, da so Furlani 1. 186(5., ko je bila Furlanija zedinjena z ostalo Italijo, marsikaj izgubili v jezikovnem pogledu. Furlanščino so povsod iztisnili iz šol, niso je marali in je ne marajo še sedaj ne po uradih. Po furlanskih mestih so se naselili zlasti iz južne Italije številni državni uradniki. Tudi v Vidmu samem se mora furlanščina umikati korak za korakom pred Italijanščino.
S profesorjem Marchettijem moramo tudi mi beneški Slovenci reči, da je zgodovinsko vzeto sedanja italijanska doba za nas negativna, kar se tiče ohranitve pokrajinskih etničnih značilnosti. Od leta 1866 so centralne in lokalne oblasti neprestano izdajale ukrepe proti ohranitvi
slovenske etnične karakteristike v videmski provinci. Prav tako kot Furlanom niso tudi nam Slovencem dovolile, da bi se učili naš materinski slovenski jezik v šolah, prav tako kot Furlanom so nam Slovencem vrgle slovenščino iz vseh uradov. Našteli bi lahko še doDo vrsto primerov, kako so furlanščino in slovenščino vserod potiskali iz javnega življenja.
Furlani in Slovenci v težki situaciji
Če Furlani in beneški Slovenci še zmeraj govore do a v svojih družinah furlanščino in slovenščino, je to samo dokaz, da je takšno uradno namerno iztrebljanje furlanske in slovenske etnične karakteristike v videmski provinci nesmiselno, ker se to ne da odpraviti ker je življenje ljudstev v svojih značilnostih preveč trdoživo in zvezano z njegovimi bistvenimi osnovami, da bi ga mogli odpraviti. Uradni ukrepi proti furlanščini in slovenščini so nečloveški, ker žalijo ljudi v njihovih n aj svetejši . občutkih, v njihovi ljubezni do materinega jezika. Takšno postopanje škodi ne samo italijanskim državljanom furlanskega in slovenskega jezika, temveč san im uradnim, in političnim krofom Vidma, ki dobivajo v Evropi nimar bolj sloves preganjalcev in zatiralcev etničnih karakteristik. To ni v evropskem duhu,
že tako in tako je usoda Furlanov in Slovencev, posebno v hribovitih krajih viden ske province, ekonomsko naravnost dramatična, tako da v trumah zapuščajo don ovino in odhajajo v tujino; k temu se pridružuje še to, da demokrščanska stranka na vladi nadaljuje z zatiranjem etničnih karakteristik čisto po fašističnem modelu in da ni prav v ničemer pokazala, da se glede tega razlikuje od fašističnih totalitarnih sistemov.
Furlani in Slovenci v videmski pokrajini ne sprašujejo v če je na področju ohranitve etničnih karakteristik razlika med krščansko demokracijo in fašizmom.
kot pred tridesetimi ljeti.
Iz zgoraj povjedanih podatkov lahko usakdo sklepa kako je z našo ekonomijo. Enkrat je ena sama vas (na primer Črni vrh) redila skoraj tarkaj krau, kot jih redi donas c.ieu komun. Ta problem bi muorali preštudirati naši poglavarji an se potruditi, de ga rešijo. Par nas je bla živinoreja nimar glauni vir entrat an zatuó, ker je donas padla, je življenje na domačih tleh težko. Stotine an stotine ljudi muora povezati culico an iti po svjete, de si tam zaslužijo kruha.
Naj se zatuó pomaga našim ljudem priti iz te težke situacije. Oblasti naj bi se u resnici zauzele za naše kraje ne samo s patriotičnimi frazami ampak z djeli. Zakaj ne bi oprostil našega kmeta dajatev? Naj bi jim dali tudi posojilo z ugodnimi pogoji, kot so to napravili za reune kraje južne Italije, de si bojo mogli kupit selekcionirano živino, popraviti Ziljeve an kupiti tud puojska orodja, kakršna zahteva današnja tehnika za obdjelavo puoja. Par nas u cjelem komunu ni niti adneva kmeta, ki bi imeu traktor, slamoreznico ali kajšen drug stroj, use se djela še kot u starih časih, če bi se državne ali provincialne oblasti malo buj interesirale za podvig naše ekonomije, bi se sigurno buojš živjelo. Ljudje se ne bi masouno izz seljevali iz svojih vasi. trudili bi se na svoji zemji, ker bi vjedeli, de jim kdo stoji ob strani. Takuó na gre use rakovo pot.
# J■lL -- ■ »
...-*1 fi 1*1 'Sl
CENTA
GIBANJE PREBIVALSTVA
U čentskem komunu je blo demografsko stanje 31. decemberja 1957 takole: Stanujočih (residenti) 11.437, od tjeh 5.471 moških an 5.966 žensk; rojenih je blo u ljetu 138, od tjeh 68 puobčev an 70 čečic; umrlo jih je 139, od tjeh 76 moških an 63 žensk; porok je blo 105; priselilo se jih je iz drugih komunov 226, od tjeh 96 moških an 130 žensk; priselilo iz estera 22, od tjeh 12 moških an 10 žensk. Usjeh priseljenih je blo itako 248. Izselilo se jih je u druge komune 304, od tjeh 143 mož an 161 žensk; izselilo u eštero 140, od tjeh 66 moških an 64 žensk. Usega skup se jih je itako izselilo 444.
Iz zgornjih podatkov se vidi, de se je numar prebivalstva u komunu Centa u ljetu 1957 zmanjšal za 1,72%.
SV. PETER SCOVENOV
ZVONIK U GORENJEM BRNASU U NAGOBARNOSTI
že smo pisal, de je zvonik u Gorenjem Brnasu u nagobamosti, de se podre. Prejšnji tjedan, kar je u naših krajih zapadlo precej snega, se je nagobamost še povečala. Duo bo odgovoren za nesrečo, ki se lahko usak čas dogodi? čas bi biu, de bi kompetentne oblasti poskarbjele, de se zgradi nou zvonik, če pa tega se ne more, naj ga poderejo, takuó ljudje usaj ne bo-
jo izpostavljeni nagobamosti. it i n n i n 11 ni i n 11 mi ii i n n nit i mm i n ti 11 m 11 ii ii ni j m ti mi [ 1111 li il; ii.t ii mi Mul i ii i ii 11 ti 11111111 ii i j 11111 ii 111111 j 11 d >,ii i j,
REZIJA
PLATIŠČE, BREZJE, PROSNID, POZABJENE VASI
Sousje no vjedó kako so škomude vasi Platišče an Brezje. Odrjezane od sveta, deleč od usakesa centra, to je rat, ki to porosi no mar snega, ki avtobus, ki o vozi trikrat po tjedne, o ne re več tu te vasi. Tu Platišče te več koj dan mjesac, ki so judje ven vesječeni an majedan fin donas u se nje pobrigu za očediti cjesto, zak’ u n ej voziti avtobus po njej. An zat tu kumune no bi tjeli pretendati, ki judje no bodita kontenti. Zljudeja kontenti, če so parmuorani živiti tu tjeh kondicjo-nah !
Tekaj judi dižokupanih, ki to je, kumun e ton malo stati, če e bi le teu, obrje-sti soute za cjesto očediti tej, ki to re, an posuti po njej pjesak, zak no mejta brez majedne skarbi voziti po njej z usakim mječam. A kar to nje dobré uoje, to je nje an takoviš judje no majo štantati par usjem kontribudu, ki no dajajo štadu an kumunu. A naj si dobro zapomnijo, ki judje no njeso več tekaj nazat za se uzabiti, kar to bo moment, tuo to je taboto. kar no bojo raršli uprašat njih vot za spek jeti tje na čarrsero od deputade težje, ki no nas govemajo.
SREDNJE
Nova kinodvorana
Ni dougo od tega, de so tud par nas gor postavli kino. Ljudem, ki so se zatuó potrudil, se muoramo zarjes pohvalit. Par nas njes ro miei do sada nobedne reči, de bi se malo divertii, an kino ne bo samo ankrat na tjedan divertu, ampak nam bo stuoru vidati dosti reči, ki jih ne poznamo. Škoda pa. de je dvorana skoraj preveč mala, zatuó troštamo se, de bojo oblasti poskarbjele za gradnjo tu ii u naši vasi dvorane, ki ne bi služila sarmo za kino, ampak tud za nastope kaj-šnega pevskega zbora.
(••iiiiiii m n n n i i n i iiM
Število prebivalstva pada
že večkrat je pisal naš list o slabih živ-Ijenskih pogojih rezjanskega komuna. Nerodovitna zemlja ne nudi domačemu prebivalstvu toliko, da bi se moglo preživljati na domačih tleh in zato je emigracija neizogibna. Usako leto se izseljuje večje število posameznikov in družin. In res, Rezjana najdemo skoraj v vseh državah sveta. Emigracija seveda ne prinaša blagostanja nobeni deželi, ker odhaja najboljša delovna sila, domače že itak revno gospodarstvo pa propada.
Že iz samega demografskega poročila dobimo jasno sliko položaja naše občine. Dne 1. januarja 1957 so zabeležili v naši občini 3.171 prebivalcev, med letom jih je umrlo 36, rodilo se je 43, semkaj se je preselilo in vrnilo zopet domov 36 izselilo pa se jih je 125. Tako je bilo 31. decembra prisotnih 3.089 prebivalcev, to je 82 manj, kakor v začetku leta.
Zaradi velikega števila emigrantov, ki doma in v bližnjih krajih zaradi vedno slabšega gospodarskega stanja naše dežele ne najdejo primerne zaposlitve, pada vidno tudi število rojstev. Leta 1900 se je v Reziji rodilo 114 otrok, leta 1905 jih je bilo 106, leta 1925 so jih zabeležili zopet 112 in to je bila najvišja številka, že leta 1935 je prišlo na svet samo 76 novorojenčkov, po zadnji vojni, ko so se vrnili mnogi domov pa tudi niso zabeležili dosti večjega števila otrok, prav zato, ker je mnoge, zaradi slabih ekonomskih pogo-
jev, zopet klicala tujina in odšli so od doma kar z družinami vred. Leta 1945 je bilo namreč 81 rojstev, leta 1955 62, leta 1956 58 in lansko leto so zabeležili porazno štvilo komaj 43 rojstev.
če se bo padec prebivalstva tako stopnjeval, bo naša dolina kmalu prazna.
Beda in emigracija prav gotovo ne bosta pripomogli k porastu.
KJE JE NASA FOLKLORNA SKUPINA?
Kakor je vsem znano, je obstojala v naši dolini še do pred nekaj let ena najbolj znanih folklornih skupin videmske province. Pred vojno in tudi po vojni je prisostvovala raznim folklornim manifestacijam pokrajinskega in tudi mednarodnega značaja, žela je povsod velike uspehe in bila tudi večkrat nagrajena. Na folklorni prireditvi v Spilimbergu in San Danielu je prejela celo prvo nagrado in na mednarodni v Arezzu drugo.
Tako je delovala in uspevala naša folklorna skupina pred vojno. Med vojno se je skupina razšla in potem se zopet sestavili novo. Nastopila je v Trstu, Gorici in Viamu in povsod je bila pohvaljena. In zakaj bi ne bila, saj je naša folklora zelo karakteristična zaradi posebnega slovanskega plesa, ki pa pri nas plešemo še danes ob raznih prilikah.
Preteklo je že par let, da se ne govori več o naši folklorni skupini in mnogi se sprašujejo kaj je temu vzrok. Ali se je
’
1 ^ • ;
V 1| v- V I >,Vj
OSOJANI V DOLINI REZIJE
razšla? Upajmo, da ne! Bila bi zares prava škoda, če bi se to zgodilo.
Vsak narod, pa naj si bo velik ali majhen, skrbi, da ohrani svoje tradicije, in zakaj ne bi skrbeli tudi mi. To bi brez dvoma pomagalo razvoju turizma naše doline. Seveda bi morali postaviti tudi voditelja, ki bi pod nadzorstvom občinskih oblasti vodil folkloriste in jih vzpodbujal k večji dejavnosti.
NOVA STOLPNA URA V STOLBICI Pred božičnimi prazniki so namestili na cerkvenem stolpu novo uro, ki so jo nabavili s pomočjo prostovoljnih in občinskih prispevkov. Ura se avtomatično navija in meri v premeru dva metra.
SMUČARSKE TEKME Preteklo nedeljo je organizirala lokalna sekcija alpinov smučarske tekme. Smučali so iz Ravence v Sv. Jurij in nazaj preko Loga. Daljava je bila pet kilometrov.
Klasifika »senjores« : Longhino Brune iz Ravence 21’01”; Longhino Guido i2 Ravence 22’2”.
Klasifika »junjores«; Chinese Anton i2 Osojan 24’03” in Butolo Ivan iz Stobice 25’34”.
V nedeljo 9. februarja bodo smučali na snežnih poljih Pontebe in se pomerili s smučarji iz Kanalske doline.
UMRL JE MARIO COLUSSI Pretekli teden je po kratki bolezni preminul 75 letni Mario Colossi iz Ravence-Ranjki je bil zelo poznan no vsej naš* dolini, ker je vodil gostilno »Pri lipi« in bil tudi več let predsednik komunskega dobrodelnega odbora. Sorodnikom ranj-kega Colussija izrekamo naše sožalje.
ČEDAD
NESREČA NE POČIVA Marija Krečil iz Arbeča nar Podbone-scu si je zlomila desno nogo ker je padi#* kar je nesla ko gnoja na njivo. Ozdravil® bo u 40 dneh.
Arturo Gujon iz Tamora pri Tavorjani se je zaletu blizu Hudičevega mostu u Čedadu z motorjem u n jek auto. Udai-0 se je u glavo.
Mario Tomazetič iz Prješnjega je padu u Sv. Lenartu iz biciklete, ker je preve* hitro potegnu freno. Par padcu mu je n»l' brže počila lobanja an zatuó so si zdrsU' niki pridržali prognozo.
Alojzija Kručil poročena Fula se je bli' zu vasi Lipa zapletla z motorjem u n jek0 željezno nit. Udarila se je po usem teles11 an zatuó so jo muorali pejati u Spita#-
štev. 2
Sedaj poskrbite za cepiče
Marsikater sadjar pozabi na to, da si mora sedaj, ko rastlina še popolnoma spi, nabaviti potrebne cepiče.
Če hočete računati na popoln uspeh pri cepljenju, mora biti podlaga vedno bolj sočna, bolj muževna, kot je cepič. Če je obratno, cepič ovene in us j eh cepljenja izpade.
Cepiče povežite v svežnje, navežite na iste deščico z navedbo vrste, potem pa jih vložite v pesek ali ra v mah, z: glavicami navzgor. Ko jih boste drugi mesec rabili, jih boste imeli takoj pri rokah.
»MATAJUR«
m
m
lì
£
D
I
Stran 3
Kaj bomo delali tale mesec
Kdaj boste obrezali trte
Nekateri so jih že obrezali. V tem ozi-?u bi se morali držati naslednjega pravila:
Zgodaj obrežite šibke trte, če želite, da bi bolje gnale. Z obrezovanjem pa čakajte pri posebno močnih trtah, ki rade odvržejo zarod. Je pač znano, da če obrezujete pozno, ko je trta že muževna, ko se sok že pretaka po trti, da se ta aačne solziti in s tem izgublja svojo moč, zastane nekoliko v razvoju. Zato boste obrezali močne trte šele marca meseca, ostale pa prej, a ne v ledenem Vremenu.
NA POLJU preorjite njive za spomla-hlevski gnoj za razne okopavine. Ponekod bo treba konec meseca dodati ozimnemu žitu nekaj nitrata in sicer na 1000 kvadratnih metrov 15 kilogramov. Trosite ga v treh obrokih. Pripravljajte in čistite žitno in drugo seme. Odberite tudi semenski krompir, katerega spravite v klet na poseben prostor.
NA TRAVNIKU opravite ta mesec mnogo dela. Pobirajte trnje, kamenje in mah, ravnajte krtine ter gnojite. Razvažajte gnojnico po travnikih. Očiščene travnike morate tudi obse j ati, a ne le z drobirjem od sena, marveč morate seme tudi kupiti. Vse senožeti morate prevleči
Herschlov vremenski ključ
Ce se vreme spremeni	bo vreme po	lunini spremembi
	poleti (15.IV.-16.X.)	pozi n. i (17.X.-14.IV.)
6.-10. ure	spremenljivo	dež pri zah. vetru, sneg pri vzhodnem vetru.
I 10.-12. ure	veliko dežja	mrzlo z močnim vetrom
12.-14. ure	veliko dežja	dež in sneg
14.-16. ure	spremenljivo	spremenljivo, raje lepo
16.-18. ure	spremenljivo, lepo	spremenljivo, raje lepo
18.-22. ure	lepo pri severnem in severozahodnem vetru, dež pri južnem ali južnoza-hodnem vetru.	jasno in mrzlo pri severozahodnem, dež ali sneg pri južnem ali južnozahodnem vetru.
22.-24. ure	lepo	jasno in mrzlo
00.-02. ure	lepo	jasno, hud mraz, razen če piha južni veter.
02.-04. ure	mrzlo, večkrat dež	sneg in vihar
04.-0.6 ure	dež	sneg in vihar
Težko je trditi, ca je ta ključ v resnici zanesljiv in da je moč po njem natanko določiti vreme, ki to ob taki in taki priložnosti. če pomislimo, da je sodobnim Vremenoslovcem težko napovedati vreme že za kak dan naprej, kljub temu, da imajo na razpolago vsemogoče pripomočke, obvestila in podatke, da ne omenjamo vseh naprav in instrumentov, bi bilo kaj drzno trditi, da je ta vremenski ključ tisti, ki zanesljivo razodene skrivnost vremena v prihodnosti.
Nekateri so trdno prepričani, da je luna tista, ki ima glavno »besedo« pri vremenu in vobče pri vseh. ali skoro pri Vseh dogajanjih na našem planetu. Zlasti kmečki človek, ki se ravna po svojih izkušnjah in tudi po izkušnjah svojih prednikov, se zvesto ravna po luni, bodisi kadar je treba sejati, saditi itd.
Dolgo let je veljal ta vremenski ključ,
katerega je sestavil angleški zvezdoslo-vec in fizik John William Herschel, ki je živel od leta 1792 do 1871.
Na podlagi tega ključa je moč nekako napovedati vreme za vse leto. Vedeti je treba le, ob kateri uri se luna spremeni in po teh urah se potem napoveduje.
Ta ključ si je prav lahko na kratko zapomniti. Vreme je toliko bolj zanesljivo lepo, kakor bliže polnoči je lunina sprememba. A bolj gotovo je slabo vreme, kolikor bliže poldnevu se spremeni luna. Nekako dve uri pred polnočjo in dve uri po njej se računa za znamenje, da bo vreme lepo. Dve uri pred poldnevom in dve uri po njem, pa je znamenje za obilne padavine. Ostale ore ko se luna spremeni, ne kažejo tako odločno vremena.
Torej, sedaj pa poskusite!
z ostro brano. Najboljša je travniška brana. če te nimate, pa vsaj z železnimi grabljami, da odstranite mah. Senožetim, kjer je mah, morate tudi pognojiti, zakaj mah raste tam, kjer je premalo hrane za travo. Tudi deteljišča morate pre-branati in pognojiti.
V SADOVNJAKU nadaljujte s strganjem in razkuževanjem debel. Drevju gnojite tako, da ne pokladate gnojil ob deblu, ampak pod kapjo. Gnojite z naslednjimi umetnimi gnojili: 0,50 kg do 3 kg superfosfata, 0,25 do 2 kg kalijeve soli ter 0,25 do 2 kg amonijevega sulfata na vsako drevo, po velikosti in starosti. v zimskem času škropite drevje s karbolinejem, dendrinom, koloidalom, ovocidom in drugimi podobnimi sredstvi.
V KLETI pazite na čistost prostora in posode. Kdor je vino že prodal, naj gleda, da se prazni sodi ne navzamejo škodljivih duhov. Sode zažveplajte tako, da na vsak hektoliter prostornine v njih zažgete 3 grame žvepla. Obroče je dobro enkrat na leto pobarvati z minijem, da ne zarjave. Kdor ima še vino v kleti, naj večkrat preskuša njegovo stanovitnost. Bela vina se čistijo, ako jim dodaste na hektoliter 15 gramov tanina ki ga prej posebej raztopite v mlačnem vinu, nato pa ga vlijete v sod.
V HLEVU že zdaj preglejte svojo zalogo krmil, posebno sena in slame, da ne pridete v zadrego, kako boste preredili živino, če ne bo zaradi slabem spomladanskega vremena o pravem času dovolj zelene hrane ali paše. Privoščite ob slabem senu živini tudi močnih krmil. Zlasti ne pozabite dodajati klajnega ar na in pa soli.
Gospodinje naj skrbe, da si vzgoje zgodnja piščeta. Tako bodo imele jarči-ce, ki bodo nesle že v jeseni. Zato morate podložiti dobri koklji ob prvi priliki primerno število jajc od najboljših jajčaric. Jajca za valitev naj ne bodo stara več kakor dvajset dni ter naj bodo od dve do triletnih kokoši.
France bevk’
5.
KAPLAN MARTIN ČKDLKMAC
Koliko časa je tako sedel? Morda le nekaj minut, morda dlje! Nepremičnost, v kateri je bil pozabil celo na tobačnico, «a je znova pomirila. Ce.nu si toliko trapi dušo? in vendar mu še zmeraj ni dalo hiiru, duh mu je neumorno grebel v no-ve globine. Iskal je novih ugovorov; takih, ki bi ne potekali zgolj iz njegove ,,a verskega čustvovanja. Ni jih bilo težko najti, čustva, ki bi jih ne znal jasno izraziti; javno izpovedati bi jih tako nikoli We smel. Vsa leta jih je nosil v sebi in J*h skrival, kakor dekle plaho in sramežljivo skriva svojo ljubezen. Kako bi že ■ imenoval? Zavest narodne posebnosti, Ponos rodu, ki je v stoletjih uobledel, a nikoli popolnoma ugasnil. Ustno izročilo, bajke in pesmi; vse, kar se kot sladka •nelodija dotika srca in duše. V svoji rniadosti je bogato črpal iz tega globokega vira. Nepozabni zimski večeri, ko je ^epel ob ognjišču, na katerem so tleli kostanjevi in hrastovi panji. Z drhtečim srbenj, z odprtimi usti je poslušal zgodbe, ki so se vse nanašale na preteklost te nzke, uboge zemlje.
Veličastna podoba burnih, na videz svobodnih dni, ko so njihovi pradedje
stali na mejah in branili beneško republiko. Pesmi, ki jih je pela mati, in so se kot nevidna roka iz davnine rahlo, božajoče dotikale duše. Zavedal se je, da je Slovenec. In da je ta uboga, ozka zemlja Slovenija. In za Matajurjem in za Kolovratom? Tam so Avstrijci in Kranjci. Ah! Tako je mislil in čutil kot deček; tako mislijo in čutijo vsi od kraja, tudi njegova mati. Nocoj ta večer je bila zadeta tudi v tisto nedopovedljivo, kar je nosila v srcu in o čemer nikoli ni govorila.
Ob tej misli, ki ga je objela kot vonj poletne noči, se je nasmehnil... Njegovi občutki niso bili več občutki petnajstletnega dečka. Dnevi, ko je začel spoznavati tujo kulturo in se mu je začela porajati zavest lastnega uboštva in manjvrednosti. To mu je zagrenilo marsikatero minuto; drobna bolečina mu je trpinčila srce. Takrat sta bili le dve drobni slovenski knjigi, ki ju je imel; neka ljudska povest in molitvenik v starem tisku. Tretja knjiga, Prešernove Poezije, mu je bila svetlo razodetje. Prebiral je pesem za pesmijo, prodiral v njihovo lepoto; kopnel mu je občutek uboštva in manjvrednosti. »Naj-
več sveta otrokom sliši Slave...« Pojem Slovenije se mu je razširil; novo bogastvo je kot skopuh zaklep al vase; saj bi ga tudi ne smel razdajati. »Predraga Italija, preljubi moj dom...« Bil je razdvojen v svojih čustvih ; vse življenje se je zaman trudil, da bi jih spravil v sklad. Tega še nikoli ni tako živo občutil kot v tem trenutku.
V zvoniku je odbilo četrto uro... Zdrznil se je, dvignil glavo in pogledal v okno. Nad grebeni Kolovrata se je že prikazovala prva zarja. Stara gora bo kmalu zagorela na zlatem ozadju. Mrzlo ga je spreletelo po životu. V mislih se je bil že stokrat do konca odločil, a je zmeraj znova omahnil; visel je kot v precepu,
»Bogu, kar je božjega,,.« Sama sončna luč, a na dnu so strašile sence. Se v mislih mu je bilo težko priznati, da se plaši posledic. Trenutki šibkosti, ko ga je bilo strah preganjanja in se mu je zasmililo ubogo, staro telo. Da, ako bi bili vsi eno kot pred leti, a niso. Kaj mu je rekel don Jeremija? »Ali bi ne vedel imenovati nobenega imena?« Preletel je v duhu vse vasi v šentlenartski, nadiški in terski colini. Da, dve, tri imena. Zal, dve, tri imena! Dovolj, da potegnejo omahljivce za seboj... Se ta teden bo morda v marsikateri cerkvi za vedno utihnila slovenska beseda. Ali bo res?
Vzdihnil je, se oslonil na steno in zami-
Sveža hrana za kokoši pozimi
Vsa perutnina rabi skoi celo leto obilo sveže krme. Ce je zima mila, brez snega, če je zadosti zelja, posebno ohrovta (vrzot) v gospodarstvu, še gre: deloma si perutnina san: a nabere, deloma ji nudi skrbna gospodinja. A kako bo naredila v hudi zimi, če je vse pod snegom in prj hiši ni zelenjadi? Potem napravite takole:
Predvsem si pripravite zabojčke z nizkimi stranicami: 4 deščice, ki so kakih 10 cm široke. Od spodaj denite redko mrežo, lahko pa tudi ozke lesene letvice. Mrežo oziroma letvice pokrijte z vrečevi-no. Vrhu te vsujte tanko plast — toliko da je vrečevina pokrita — ovsa ali ječmena, katerega ste prej držali skozi pol dneva v mlačni vodi. Zabojček nesite potem v hlev, kjer bo seme začelo kmalu kliti, čim so klice dolge kak centimeter, seme krmite perutnini, ki bo za to krmo zelo hvaležna, saj bo dobila svežo, tečno in redilno krmo.
Nekaj o hlevu v zimskem času
Hlev naj ne bo ječa niti v zimskem času. Žal pa je marsikje tako in zato živali zelo trpijo.
Prevelik strah imajo posebno mali živinorejci pred mrzlim zimskim zrakom. Zato pa mnogi zamašijo z gnojem že itak mala hlevska okenca, tako da ne more priti v hlev niti malo zdravega, svežega zraka ; pa tudi iz hleva ne more izginiti pokvarjen zrak.
Strah pred svežim zrakom ni na mestu. Hlev ne sme biti prepihen, a redno zračenje hleva koristi vsem živalim. Ce le morete, ženite ven na napajanje. Tisti mali izprehodi bodo zdravju živali zelo koristili. Medtem pa hlev dobro prezračite, skidajte in odstranite gnoj ter sveže nastiljajte.
Ne smete pa živali napajati z mrzlo vodo. Če ima voda manj kot 10° C, dolijte napajalni vodi nekaj tople, tako da bo lahno mlačna. Le take vode bo popila žival dovolj. Ne napajajte z vodo izpod ledu.
Pri menjavi nastilja raztrosite po hlevu, posebno kamor padajo ali odtekajo odpadki,, na vsako žival po eno dobro pest sadre ali mavca (gesso) ali pa železne galice (solfato di ferro). Na te snovi se bo ujel amonijak, ki je bistveni sestavni del smradu v hlevih.
m i n ■;■ n m milili i m n i m i n i h '	<
Zdravstveni kotiček
n Mi 111 IMIIIIIIilllilll.l 1111 II 1111 II 1111 1 ill.l I llllli IIIMIIUIIIIliaiKl*
Varujte se ozeblin
Ali ste poškropili breskve ?
Kdor jih ni poškropil novembra meseca, naj jih takoj sedaj in še enkrat v prvih dneh marca. Vsakokrat napravite 3% mešanico modre galice.
Poškropljeno pa mora biti celo drevo in to od vseh strani. Breskve škropite, da onemogočite kodravost in tudi smo liko. Modra galica uniči glivice, ki povzročajo navedene bolezni.
Nekatere vrste in v posebnih legah ne trpijo mnogo na smoliki, druge pa tem bolj. Zato pa morajo biti posebno skrbno poškropljena drevesa, ki trpijo na smoliki. Kodra in smolika uničita prav kmalu še tako močno drevo.
K ozeblinam se nagibajo nekateri ljudje bolj kot drugi, zlasti slabotneži, sla-obkrvneži ali tisti, ki so na okrevanju po različnih težjih boleznih. Zlasti je važna tečna in vitaminov bogata hrana, da postane telo bolj odporno. Najraje se pojavijo ozebline na rokah in noea.i, zlasti na prstih in na petah, pa tudi na nosu, ušesih in licih. Zato naj bodo tisti, ki se k ozeblinam nagibajo zelo toplo in suho obuti in obutev naj bo prostorna. Naj hodijo v mrazu v rokovicah in uhlje naj imajo pokrite. Težje je seveda zavarovati nos in lica, iato jih je treba kdaj pa kdaj na mrazu prekriti z dlanjo, če stopite na mraz, ga nekaj časa zelo občutite, potem vas pa popolnoma preneha zebsti. To je nevarno za nastanek ozeblin. Taki naj kdaj pa kdaj cepetajo z nogami, krilijo z rokami in se masirajo z roko ob roko, po nosu, uhljih ter licih, tudi ko ne čutijo več mraza, takrat celo pogostoma.
V mrazu naj ženske ne nosijo tankih, zlasti nylon nogavic, ampak naj ob takem času obujejo volnene nogavice.
Priporočljive so izmenične mrzle in tople kopeli. Pa tudi tople kopeli nog in rok utrjujejo, samo da se je treba za njimi še masirati. Zunaj na mrazu premočena obutev pa pospešuje nastanek ozeblin. Nekoliko se čuvate tudi, če si namažete kožo z neslano mastjo ali oljem.
V prvem stadiju ozebline postane koža v omejeni ali pa bolj široki ploskvi otečena, rdeča ali pa modrikasto plava, bolj bleščeča, včasih srbeča in boleča. V drugem stadiju začne koža pokati ali pa se pojavijo na ozeblinah mehurčki, ki ra-
di pokajo, rade se napravijo tudi kraste ter bolj ali manj globoke razjede. Pri odprtih ozeblinah je najbolje iti k zdravniku, da bi si sicer ne zapacali in povzro čili hujša vnetja.
V prodaji se dobijo različna mazila ki vsebujejo ihtiol ali kafro ali tanin, ki blagodejno vplivajo na ozebline.
Koristni nasveti
MADEŽE VODE V VAZAH in posodah, ki jih rabite izključno za vodo, odstranite, če vlijete vanje nekoliko kisa in vode.
PREDEN POSADITE SOBNO RASTLINO v lonček, dajte vanj malo oglja, da korenine ne bodo začele gniti.
DA PREPREČITE POTENJE NOG, dajte v čevlje z gumijastimi podplati slamnate, plutovinaste ali druge vložke. Ko čevlje sez.ujete, vzemite iz njih trdi vložke, da se posuše. C d časa do časa jih morate tudi temeljito oprati, sicer se preveč nasitijo potu in umazanije.
“lake IN PUH ODSTRANITE iz obleke, če jo drgnete z žamesto rokavico.
SE ENO LUKNJICO NA PASU napravite, če vam je prevelik, ako ga prebodete z žarečo pletilno iglo.
KVAS PREIZKUSITE, ako ga vržete v kozarec vrele vode. Ce plava na površju, je še uporaben. Njegov učinek povečate, če ga pred uporabo denete v mlačno mleko, ki mu poprej primešate nekoliko moke in sladkorja. Kvasne glivice se tako hitreje razvijajo.
žal... V duhu si je naslikal prizor v cerkvi. Stopi na prižnico in spregovori : »Čari cristiani!« (Dragi kristjani!) Verniki ostrn.e, zastane jim sapa, ne morejo verjeti; nenadoma jim mrzlo kot led seže do srca... Kaj bodo storili? Tega nihče ne more vedeti. Ne, tega nihče ne more vedeti... To ve samo Bog...
Odvil je svetilko in stopil k stojalu za knjige. »Pridige cerkvenega leta in za razne prilike« v italijanščini. V modrikasto platno vezano knjigo je vzel v roko in listal po nji. Za svoje govore nikoli ni brskal po tujih virih; glavno misel je po ves teden nosil v glavi, sama od sebe se mu je beseda nizala na besedo. Evangelij tistega tedna: »Jezus ozdravi gluhonemega.« Nasmeh mu je skrivil ustnice. Ali bo res govoril gluhonemim? Kako naj jim z beraštvom besed, ki jih znajo, pove tisto, kar se že dva tisoč let oznanja v tisoč in tisoč besedah? In on — ali bi znal? Pač! Nerodno, jecljajoče, kakor godec, ki tuje godalo vzame v roke.
Oko mu je obstalo na mastnem napisu. »La Patria«. Domovina! Bral je, preskakoval vrstice, odstavke sproti prevajal. »Kaj je narod? Posvečena družina; zemlja, na kateri smo rojeni; domača gruda, ki nam jo je Bog odmeril v svoji Previdnosti...«
Sedel je, položil knjigo na mizo in se oslonil.
»Domovina ni samo zemlja, na kateri prebivamo, je mnogo več; kri je, ki se nam pretaka po žilah in ki nam je Bog ni dal, da bi jo po nepotrebnem zapravljali... Kadar tedaj ljubimo domovino, ne ljubimo samo sončnih pobočij, zelenih gozdov, oljčnih gajev, ampak predvsem kri, ki se nam pretaka po žilah... ki prebivamo na tem izvoljenem kosu zemlje...«
»Ki prebivamo na tem izvoljenem kosu zemlje,« je ponovil in bral dalje.
»Duhovnik mora biti luč sveta in sol zemlje... Njegova volja mora biti podvržena škofovi in je dolžan ubogati...«
Obšla ga je neizmerna izmučenost, glava mu je legla na levico, ki je bila iztegnjena po mizi. Mučil se je, da bi jo zopet dvignil, a mu je obležala... »Luč sveta in sol zemlje... Njegova volja mora biti podvržena škofovi...« Zaspal je...
«
Prebudilo ga je sonce, ki je posijalo v izbo. Bilo mu je, kakor da je napol prespal vse hud? misli in žgoče skrbi ; le telo mu je bilo omotično, težko, kakor da se mu strup pretaka po žilah. Potreboval je moči. Dolgo se je umival in potapljal obraz v mrzlo vodo. To ga je osvežilo.
Ko je s knjigami v roki stopil iz ka-planije, je za trenutek postal in se ozrl po soncu. Vseokrog samo zelenje in zlato. Občutek nedelje, spleten iz sončnih žarkov in petja zvonov, kakršnega je poznal
' — ————......
KIIEfiPA
Sraka in kokos
In kar naprej sneži, samo sneži. Danes dopoldne, ko smo šli iz šole, se je zaradi snega pripetilo nekaj grdega. Trop fantov, ki so komaj prišli iz šolskega poslopja, je začel metati kete, trde in težke kakor kamen. Veliko ljudi je hodilo po pločniku. Nekdo je zaklical : »Nehajte s tem, nagajivci!«
Prav takrat pa se je zaslišal oster krik z druge strani ceste in videti je bilo starčka, ki je izgubil klobuk, lovil ravnotežje in si pokrival obraz z rokami, zraven njega pa je stal fant in vpil: »Pomagajte, pomagajte !« Takoj so se z vseh strani nabrali ljudje. Kepa snega je starčka zadela v oko. Fantje so se v trenutku razbežali. Stal sem pred knjigarno, kjer je moj oče nekaj kupoval, in sem videl več svojih sošolcev, kako so pritekli in se pomešali med. ljudi, ki so stali v moji bližini in se delali, kakor da ogledujejo izložbe.
Medtem se je okrog starčka zbrala množica ljudi in prikazal se je stražnik in vsi so tekali sem in tja, grozili in spraševali: »Kdo je vrgel? Si bil ti? Povejte, kdo je bil?« In pogledovali so fantom na roke, če so mokre od snega. Janez je stal zraven mene; opazil sem, da se je ves tresel in da je bil v obraz bled kakor mrlič. »Kdo je bil? Kdo je to naredil?« so še zmeraj vpili ljudje.
Takrat sem slišal, kako je Janez tiho rekel Francetu: »Pojdi in priznaj, da si bil ti; grdo in brezčutno bi bilo od tebe, če bi zgrabili nedolžnega.«
»Ampak, saj nisem napravil nalašč!« je odgovoril France in se tresel kakor šiba na vodi.
»To je vseeno, stori svojo dolžnost,« je ponovil Janez.
»Saj bi, ko pa se ne upam !«
»Bodi pogumen, šel bom s teboj.«
Stražnik in ljudje so vpili vedno huje: »Kdo je bil? Naočnike so mu zbili v oko! Oslepili so ga! Razbojniki!«
Zdelo se mi je; da bo Francetu postalo slabo. »Pojdi, greva « mu je odločno rekel Janez, »branil te bom.« In zgrabil ga je za roko, ga potegnil naprej, pri tem pa ga podpiral kakor bolnika.
Ljudje so ga opazili in so takoj razumeli in nekateri so mu pritekli nasproti z dvignjenimi pestmi. Ampak Janez je posegel vmes in zakričal:	»Kaj, deset
vas gre na enega fanta?«
Takrat so se umaknili in stražnik je prijel Franceta za roko in ga peljal skozi množico, ki se je umikala s pota, v prodajalno testenin, kamor so odpeljali ranjenega starčka. Ko sem ga zagledal, sem takoj spoznal starega uradnika, ki živi s svojim nečakom v četrtem nadstropju naše hiše. Posadili so ga na stol in oči je imel zavezane z robcem.
»Nise n naredil nalašč,« je ihte rekel
že iz miadostt. Pomudil se je ob njem, kakor da bi se hotel ogreti v njegovi dobrotni toploti. V zvoniku je zaškrtnilo in udarilo uro, tedaj se je zdrznil in odšel proti cerkvi.
Cerkovnik ga je naglo oblačil; že bi bil moral stopiti pred oltar. Čedermacu se ni mudilo. Dvakrat se je zmotil v molitvi, začel je od kraja. Maševal je počasi, trudil se je, da bi bil zbran, a so ga vedno huje motile misli. Napeto je poslušal, kaj se godi za njegovim hrbtom. Strežnika sta odgovarjala ropotajoče, brez misli; bilo je prvič, da je to opazil. Orgle so bučale pod obokom, ujele melodijo pesmi in jo vlačile s seboj. »Pred Tabo na kolenih.« Obrnil se je, gledal v kamnitni tlak, vendar mu je plavala pred očmi strnjena skupina obrazov od obhajilne mize prav do cerkvenih vrat. Pogled mu je splezal po oltarju, čez pozlačena vratca tabernaklja, na bela angela, ki sta s sklenjenimi rokami klečala ob straneh. Sveti Boštjan, čigar golo, okrvavljeno telo je s puščicami prebodeno viselo privezano na okleščeno drevo. Sveti Rok je kazal višnjev-kasto rano nad kolenom, ob nogah mu je čepel pes in ga gledal z vdanim pogledom. Vse sohe sive, kakor da se jim je že zdavnaj odluščila barva in kažejo golo siromaštvo. Sredi oltarja sveti Jurij na konju, ki s sulico zabada zmaja v žre-
France, samo še na pol živ od strahu, »nisem naredil nalašč!« Dvoje ali troje ljudi ga je s silo pahnilo v prodajalno in vpilo : »Poklekni in prosi odpuščanja!« in so ga sunili na tla.
Dve močni roki pa sta ga spet postavili na noge in odločen glas je rekel:	»Ne
tako!« Bil je naš ravnatelj, ki je vse vi-oel. »Ker je imel pogum, da je priznal,« je dodal, »nima nihče pravice, da bi ga poniževal,« Vsi so utihnili. »Prosi odpuščanja,« je rekel ravnatelj Francetu
France je planil v jok in objel starčkova kolena, ta pa je z roko tipaje iskal njegovo glavo in ga pobožal po laseh. Takrat so rekli ljudje: »Pojdi fant, pojdi domov!«
Edmondo De Amicis
Sinoči je umrl stari pastir Jernej...
Ko so ga drugi dan pokopali, je njegov zvesti pes Volkun s šapami razbrskal prst, kakor bi hotel odkriti jamo; potem se je vlegel in položil glavo na grob. Pogrebce je Volkunova vdanost do svojega gospodarja ganila do solz.
»Z domačimi bo odšel!« je rekel eden od spremljevalcev.
Nečak Marko je bil s sestrama že pred vrati pokopališča. Pes se ni ganil. Marko ga je klical, a Volkun še glave ni dvignil. Marko je šel nazaj h grobu in prijel psa za ovratnik, da bi ga odpeljal. Ko ne bi hitro odskočil, bi ga bil Volkun ugriznil.
Tedaj je šla nazaj Manica, najmlajša.
»Ne hodi k njemu! Te bo!«
»Nič me ne bo.«
»Od žalosti je stekel !« so se zgrozili.
Manica je sedla k Volkunu in ga božala:
»Volkun! — Volkun! — Volkun!«
Pes je dvignil glavo in zacvilil, kakor bi zajokal. Pogrebci so segli v žepe po robce in si brisali solze.
»No, le razjokaj se! Saj vsi jokamo.«
»Uuu! Uuu ! Uuu!, Av, av, av.«
»Volkun! Pojdi z nami domov! Kaj me nimaš več rad?«
»Av — uuu! Av, av!«
»Ce od žalosti pogineš, kdo me bo varoval? Kaj, če me volk? Volkun, pojdiva!« Pa ga je preprosila. Pes je vstal in krotek odšel z otrokom. Janez Jalen
Kaj bo rekla mama ?
Dečki in deklice, glava pri glavi. Tiho sedijo v klopeh. Danes so prvič v šoli. Tonček sedi v prvi klopi, glavo si je podprl z roko in gleda skozi okno. Nič ne
lo in se s celim obrazom ozira po cerkvi. Gospodu Martinu se je zdelo, da gleda vse to prvič; kakor da so mu novi občutki spremenili tudi pogled na stvari in na življenje.
Med očenašem, ki ga je molil po evangeliju, mu je glas trepetal; molil je goreče, še nikoli tako, iz dna duše. Nato se je z rokama oprl na prižnico in pogledal po vernikih. Vsi pogledi so bili uprti vanj. Poslalo mu je v hipu jasno, da je novica dosegla tudi Vrsnik. Saj niso mogli verjeti. Oči so se jim žgoče zabadale v kaplanov bledi, neprespani obraz. Ali je resnica?
Ti pogledi so ga čudno zmedli. Ce bi se bil tudi do kraja odločil, bi bil zdaj omahnil v svojem sklepu. Razlogi, ki so bili iz bojazni in jih je podprl z razumom, so se mu v hipu zrušili. Obvladovali so ga zgolj občutki, obzir na vernike, ki so čakali s pridržano sapo.
Pogled mu je nehote ušel za vrata. Tam je oslonjen na steber stal kovač Vane, klobuk je držal na trebuhu; čokata posta-va, širok obraz z velikimi, visečimi brki in rdečkastimi, nemarno počesanimi lasmi. Napeto ga je meril s sivimi očmi, kakor da nestrpno pričakuje prve besede. Zbal se ga je; pogled mu je splaval po siromaštvu cerkve. Stene skoraj gole, krasil jih je križev pot s slovenskimi napisi.
Jutri pr^a/ zarana
Jutri prav zarana pride stara mama.
In ob sedmi uri bo odprla duri.
Osem bo odbila, v peč bo zakurila.
Ko bo že deveta,
pricaplja še teta.
Bo deset minila, kavo bo nalila.
Ko enajst bo šteta, kava bo zavreta.
Ko pa poldne udari, kavo ženki stari bosta posrebali.
Fr. Bevk
sliši učiteljevih besed.
Potem pogleda deklico, ki sedi poleg njega, in seže po torbici. Stopi k vratom in jih odpre.
»Kam greš, Tonček?« ga vpraša učitelj.
»Iti moram, ure dolgo sem že tu. Kaj bo rekla mama?«
»Le pridi nazaj !« ga pokliče učitelj. »Mama ne bo nič huda, ve, da si v šoli, in veseli se, da si že tako velik. Vsak dan boš prihajal. Učil se boš pisati in brati in šele, ko bo šolski zvonec zapel, boš skupaj s svojimi sošolci odhitel domov. In mami boš povedal vse, kar boš novega videl in slišal.«
Ela Peroci
Trgovec je na svojem potovanju izgubil zašito mošnjo a denarjem. Dal je to oklicati in je obljubil tistemu, ki bi jo našel, 10 tolarjev. Potem ko je pustil to razglasiti, pride k njemu seljak z mošnjo v roki in pravi: »Glej, trgovec bržčas bo to tisti denar, ki si ga izgubil.« Ves iz sebe od veselja popade trgovec mošnjo, jo razpara in začne šteti tolarje. Ali takoj se njegovo veselje spremeni v žalost, ko pomisli, da mora dati 10 tolarjev tistemu, ki je denar našel. Pa začne misliti, kako bi napravil, da bi mu ne bilo treba dati. Ko prešteje denar, reče seljaku: »Ti, prijatelj, si torej že vzel svojih deset tolarjev, ker je bilo v mošnji osemdeset tolarjev, sedaj pa jih je samo sedemdeset. Prav si storil! Hvala ti !«
Revež se prestraši, ko to sliši, in bolj ga zaboli nezaslužena obdolžitev kakor izguba obljubljenih deset tolarjev. Zato
»Kdaj izgine ta sramota?« Besede, ki se jim je bil pred leti nasmehnil, a zdaj so nenadoma dobile grozoten pomen. Skozi stranska okna je sijalo sonce in se v širokih pramenih razlivalo preko ladje; v njih so trepetali oblaki srebrnega prahu.
Morda je bilo le nekaj trenutkov, morda kratka minuta, ko se je motil s temi pogledi. Izgubil je bil čut za čas, ni se mu zdelo dolgo. Morda bi bil še dlje tako stal, kakor okamenel, brez besede, da ga ni zdramilo nestrpno pokašljevanje. Moral je začeti. Z občutkom, kakor da se je vrgel v prepad, so mu besede same po sebi prišle z jezika.
»Cari cristiani!«
Bilo je izgovorjeno. Za trenutek mu je vzelo glas, kakor da se je neizmerno zavzel sam nad seboj. Nazaj ni mogel. In bi v tem trenutku tudi ne hotel. »Nazadnje«, je pomislil, »je kar prav tako.« Kakor da je bilo zanj zdaj važno samo eno:	»Kaj
porečejo verniki?« Kaj porečejo?
»La nostra Patria, benché originariamente vorrebbe dire la casa del padre, e spesso indichi soltanto la terra natale, pure oggidì è adoperata a significare il consorzio civile di un popolo e la sua stabile dimora...«. (Naša domovina, dasi naj bi ta izraz prvotno pomenil očetovo hišo in označuje pogosto samo rojstno deželo, se vendarle dandanes uporablja za ime-
Sraka in kokoš sta bili stari sovražnici.
Ce je gospodinja zjutraj natrosila kokoši zrnja, je sraka že čakala na bližnji veji. Komaj je gospodinja odšla, se je brž spustila na dvorišče. Prizibala se je do zrnja in se gosposko nazajtrkova-la, naj jo je kokoš še tako odganjala
In tako sta se nekega dne srečali na polju. Kokoš se je obnašala, ko da je ne vidi. To je seveda srako ujezilo. Kako bi je tudi ne, saj si se je zdela veliko ime-nitnejša od kokoši. Začela se je z njo prerekati :
Sraka kokoši: »Kaj pa se tako nosiš in se napihuješ?«
Kokoš: »Kradem že ne kot ti!«
Sraka: »Jaz bi tudi lahko bila kokoš, če bi le hotela, pa nočem. Sem že raje sraka.«
Kokoš: »Reci raje, da ne moreš biti kokoš !«
Sraka: »Hm, da ne morem?«
Kokoš: »Ne, ne moreš! Pa znesi tako veliko jajce, kot ga znesem jaz. No, kar znesi ga, kar znesi ga!«
Sraka: »Ti prevzetnica! . Takega jajca da ne bi znesla? Sto, če hočeš, sto! Kar pridi jutri ob istem času na polje, pa ga bom znesla pred tvojimi očmi.«
Razšli sta se.
Sraka je odletela h kumiku in se skrila v njegovi bližini. Potrpežljivo je čakala in si rekla:
»Mislim, da ni težko znesti veliko jajce. Prav gotovo ni težko. Tista neumna kokoš še ne ve, kdo sem jaz! Nak! Ce sem ji pokradla že toliko žita, ji bom izmaknila še to skrivnost...«
In res. Prišla je kokoš. Videla jo je,
se začne zaklinjati in rotiti, da se ni niti dotaknil denarja, ampak je vse tako prinesel, kakor je našel. Zviti trgovec pa ostane trdovratno pri svojem. Tako se naposled spreta in se odpravita h ka-diju (sodniku), da razsodi. Oba priseže-ta: trgovec, da je bilo v mošnji osemdeset tolarjev in jih je zdaj le sedemdeset, seljak pa, da se denarja niti dotaknil ni, ampak ga je tako prinesel, kakor ga je našel. Modri kadi je hitro spoznal, kaj je res in kaj ni, in je razsodil:
»Oba imata prav: ti, trgovec, si izgubil osemdeset tolarjev; ti, seljak pa si jih našel samo sedemdeset. Ni torej to denar tega trgovca, ampak nekoga drugega. Nesi tedaj, seljak, ta denar domov in hrani ga, dokler ne pride tisti, ki je izgubil samo sedemdeset tolarjev. Ti, trgovec, pa čakaj, dokler se ne oglasi tisti, ki je našel osemdeset tolarjev.«
Ljudska
novanje civilne združbe kakšnega naroda in njega stalnega prebivališča...
Besede so mu bile jecljajoče, negotove, kakor stopinje otroka, ki je pravkar shodil. In vendar je to komaj opazil, ni se poslušal, ostro je opazoval le obraze ljudi. Nič več tiste lačne napetosti kot prej, a razen presenečenja za hip nobeno drugo čustvo ni našlo prostora v njihovih dušah. Ozirali so se drug po drugem in se na dolgo spogledovali. Čedermac je rahlo zatisnil veke, kakor da se boji tega, kar še pride. Kaj? Tega ni vedel. Ni več videl posameznih obrazov, glave cele soseske so se strnile, kakor množica na pobledeli podobi.
»Or la patria cosi intesa,« je nadaljeval s trdnim glasom, »per noi cattolici è un aureo anello che congiunge la famiglia all’umanità. Derivando la patria dalla famiglia... (Torej je tako pojmovana domovina za nas katoličane zlat prstan, ki veže družino s človeštvom. Ker izvira domovina iz družine...).
Besede so se mu zmedle, zopet je široko odprl oči. Medtem se je bila na obrazih poslušalcev izvršila sprememba. Moški so še zmeraj strmeli vanj, a ženske so bolščale predse; obojim je cela lestvica občutkov igrala na obrazih. Opazil je vse odtenke čustev, kar jih le more izraziti človeška duša, od prepadenosti do globoke
kako je počasi sedla v gnezdo. Na vse strani se je ozirala, ko da sluti v bližini skritega opazovalca. Potem se je le umi-j rila. Sraka se je že naveličala čakanja,, ko je kokoš le začela naznanjati:
»Koko, kokodajc, daje, daje ! Gospodinja, na jajc!
In že je zagledala sraka v gnezdu veliko, belo jajce.
»že vem, že vem!« se je razveselila sraka in odletela.
Ob zmenjenem času sta se kokoš im sraka spet srečali. Sraka je visoko vihala rep. Polna napuha je sedla v pripravljeno gnezdo. Tiho si je govorila: »Z'aj ji bom pokazala, tej kuštravi čopki da ni nobena umetnost znesti veliko jajce. Nobena umetnost! Le malo kokodakanja je treba, ca pa zneseš. Za vedno ti bom zavezala jezik !«
Res je začela kokodakati, kakor je prejšnji dan slišala od kokoši. S svojim kokodakanjem pa je tako prestrašila druge kokoši, da so kot neumne drle v kurnik. Prepričane so bile, da zahrbtna lisica davi njihovo sestro. Sraka pa je še kar kokodakala in kokodakala, kotr bi piskala na pokvarjeno trobento.
Končno je jajce padlo v gnezdo. Sraki' so zažarele oči.
Ko pa je v gnezdu zagledala le drobno sračje jajce, je osramočena odletela ir» se ni več prikazala iz gozda.
Leopold Suhadolčan
Vrtnar in krastača
Mlad vrtnar je zapazil v vrtu krastačo. Stopil je po kol, da jo ubije. Krastača, ki je pazno sledila njegovi nakani, mi» je pred udarcem rekla:
»Zakaj me hočeš ubiti?«
»Zato, ker si grda in nagnusna.«
»Kot krastača sem lepa, kot si tudi ti kot človek lep. Pač vsak po svoje. Si li pomislil, sem ti koristna ali škodljiva? Predno me ubiješ, me pošteno presodi!«
Pogodila sta se, da bosta očistila vsak polovico solatne gredice: Komur bo solata bolje uspevala, bo zmagal.
Vrtnar je marljivo pobiral mrčes, a vseeno so krastačine gredice uspevalo bolje.
To je vrtnar krastači tudi priznal. Dejal ji je: »Ne vem, kako to, a kar je res, je res: tvoja solata bolje uspeva.«
Krastača mu je odgovorila : »Popolnoma naravno. Ti uničuješ mrčes, ker ti dela škodo, jaz ga uničujem, da se preživim in sem zato v boju za življenje bolje pripravljena na to. Ti delaš vse za dobiček, jaz za življenjski obstoj.
Vladko Kogoj
Odgovorni urednik: Tedoldl Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
užaljenosti in upora. Zdelo se mu je, da bo kateri izmed njih zdaj pa zdaj dvignil glas, ki se bo divje, grozeče razlegnil pod obokom.
»Cos’è dunque la patria? Non è altra cosa che la famiglia ingrandita, è il territorio dove siamo nati, il suolo che Iddio ci ha preparato nella grandezza secolare dei suoi disegni, nel mistero della sua provvidenza...«. (Kaj je torej domovina? , Nič drugega kakor povečana družina, ■ozemlje, kjer smo se rodili, gruda, ki nam jo je Bog pripravil v večni veličini svojih načrtov, v skrivnostni svoji previdnosti...).
Ni pazil na besede, ki jih je govoril, gluho so mu odmevale v ušesih. Strastno, vedno strastneje ga je zanimalo le, kako jih sprejemajo verniki. Ali jih razumejo? Sprva so ga napeto poslušali, toda napetost je popuščala od trenutka do trenutka, od stavka do stavka, kakor da so se zavedli jalovosti svojega prizadevanja. Pogled mu je znova ušel proti vratom. Kovač Rakar ga je gledal s posmehom; zdelo se mu je, da mu neizgovorjene besede bere na ustnicah. »Ali ga slišite? Za svojo bisago bi se prodal tudi hudiču.« Kakor da mu je to na glas zakričal, mu je čudno stopilo v srce, ga užalilo in zbegalo. Govor se mu je za trenutek pretrgal, le s težavo ga je zopet navezal.
(Nadaljevanje sledi)
innimmi i inn n1 iii i iiii 11 um 11 tunini im i m t umili im i u i n innnni n min mu in i n numini11 umilili
Zvesti Volkun
aiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiM'i-^'1'iirniiiiii'ini»»»»»»»»»»»«»»»«! i i i i i i i i i • m 1111 n mn run 1111 Hlinili mn n i umi
Pravična sodba