it hal a vsak četrtek.. Cena ma Je f K na leto. (Za Nemčija 4 K. tr Ameriko in drtip-e tn>e države f Ki — 1'oaamezne številke se prodajajo -— po 10 vinariev. -—• S prilogama: .Faš kmečki tfom" in „Kasa gospodinja' Spiai 111 dopiBi ee poftiija.loi UredniStru „£>umuljubo". Liuliliana, Kopitarjeva a lica. Naročnina, reklamacije in in-aernti pa: UpravniStvn „Domoljuba". _ Ljubi jn na, Kopitarjeva ulica.— Štev. 19. V Ljubljani, dne 7. maja 1914. Leto XXVII. Slovenski Korotan. Letos je minulo 500 let, kar je bil ustoličen na gosposvetskem polju zadnji koroški vojvoda Ernst Železni. Slovenski kmet, zastopnik svojega stanu, ga je v slovenskem jeziku izpraševal in vojvoda mu je ravno tako v slovenščini odgovarjal. 500 let! Danes gosposka na Koroškem prezira slovenski jezik, gospoda ga naravnost sovraži in zatira, kjer more. Pred 500 leti je vojvoda sam v slovenščini obetal, da bo pravično vladal, danes pa sodniki in učitelji in drugi uradniki na Koroškem, ki služijo kruh med slovenskim ljudstvom, v dobršnem številu našega jezika niti ne znajo". Iz šol je pregnana slovenščina in že v ljudski šoli silijo našo deco, da se uči v nemščini šolskih predmetov; iz državnih in deželnih uradov jo tišče vun: vlada je v nemških rokah, deželni odbor ves, brez izjeme, in kdor hoče kaj veljati v deželi, mora služiti Nemcu. Samo cerkev je še odprta slovenskemu ljudstvu; tam še čuje svojo materno besedo, tam še čuti, da ni brez pravic njegov jezik. Liberalna misel je na Koroškem že od nekdaj na vrhu, žalibog tudi med kmeti. V vseh avstrijskih planinskih deželah razen Koroške vladajo možje katoliškega prepričanja. Kmečko ljudstvo v ogromni večini gre za krščanskimi strankami; tako v Tirolah in na Saleburškem, Štajerskem, Dolenje in Gorenje Avstrijskem. Koroška pa dela izjemo že od nekdaj. Koroški nemški kmet se je že izprva dal zapeljati liberalcem in, odkar voli poslance, pošilja večinoma liberalce v deželni in državni zbor, med njimi tudi često može slovenskega rodu, ki pa zatajivši svoj rod gredo za Nemci. V sedanjem držav- nem zboru sedi med nemškimi naci-onalci slovenski kmet, župan slovenske občine blizu Celovca, po imenu Lučov-nik. V njegovi hiši se govori slovensko, slovenskih staršev sin je, in je vendar pridružen tisti nemški stranki, katera z liberalizmom združuje sovraštvo proti vsemu, kar je slovanskega. Ni edini ta Lučovnik; v koroškem deželnem zboru jih je bilo vedno in jih je tudi še sedaj več takih mož — liberalnih Slovencev, ki trobijo na nemško plat. Pred 40 leti so tudi na Kranjskem rogovilili nemškutarji. Po mestih in trgih so bili uradniki nemškega duha in so pritiskali, kar so mogli za nemšku-tarske kandidate ob volitvah. Učiteljev je šlo takrat veliko ž njimi, po kmetih pa krčmarji in trgovci in tisti kmetje, kateri so se količkaj udali liberalnim mislim, ki so takrat še prav frišne silile v svet. Kmet liberalec je bil takrat nemškutar na Kranjskem, kakor je danes na Koroškem, ko ob 5001etnici usto-ličenja našega vojvoda gledamo gospo-syetsko ravan v nemških rokah in celo koroško deželo na nemškutarskih in nemškoliberalnih vajetih. Če pri nas po posamnih farah gledamo sedanje kolovodje kmečkega liberalstva, dobimo med njimi še več starih nemšku-tarjev ali vsaj njihovih sinov. Kakor bi bilo zakleto; rodbine svoj čas nemškutarskih spak v naši deželi so se danes pač otresle nemškutarstva, liberalno dlako so pa ohranile, in tam, kjer se je proti cerkvi in duhovnikom pred 40 leti zabavljalo, češ, da se vtikajo v politiko, in zato agitiralo za nemšku-tarje, agitirajo in volijo danes liberalno. Ilude boje je imel prestajati naš narod. Tlačil ga je nemški grajščinski gospod; pomoč in tolažbo mu je dajala proti njemu edino cerkev. Hrumel je Turek no naši zemlji; — edino verska misel je držala proti temu krvoločniku naše ljudstvo. Pred 140 leti je začela vlada pod cesarjem Jožefom II. nem-škutarijo vpeljati pri nas, lioteč po-nemčiti vso našo domovino in sploh celo Avstrijo; tudi takrat se je nasilju ustavljala edino cerkev in ž njo združeno ljudstvo. Ko je nemškutar, odkar so se pričeli voliti poslanci, zopet za-divjal med nami, je zopet samo versko odločno ljudstvo premagalo v ljutih bojih tega sovražnika. In ko danes liberal-stvo pohujšuje, hujska, laže in obreku-je in rabi vsa najumazanejša sredstva, da bi se vgnezdilo med naš narod in dobilo komando nad njim, je zopet edino verno, cerkvi udano ljudstvo, ki je zvesto Bogu, tudi zvesto samemu sebi in svojemu rodu. Slovenski verni koroški kmet in njegova duhovščina imata hude čase. Prav je, da gleda nanju vse slovensko ljudstvo in jima pomaga, kjer in kakor more. Ni samo naš brat po krvi, marveč tudi po srcu in mišljenju. Katoliška stranka med Slovenci je tudi edina slovenska stranka na Koroškem, ki spada z nami vsemi vred v našo Vseslovensko ljudsko stranko. Povsod zmagujejo njene misli; zmagala bo tudi na Koroškem. Prepričani smo, da bo skupna moč tudi na Koroškem strla verige, ki oklepajo v narodnem in gospodarskem oziru na-še brate in jim priborila svobodo in pravice, ki jim gredo po božjih in državnih postavah. Sovražnik — nemški liberalec in njegov hlapec nemškutar — se tega bojita. Zato sikata proti naši stranki in napadata neprenehoma naše poslance. Pomagajo jim pa pri tem grdem delu domači liberalci. Naš slovenski Korotan nima več svojega slovensko ustoličenega vojvoda, nima nobene politične moči, ne svojih šol, ne svojih uradnikov in le par poslancev v deželnem in samo eneea v državnem zboru. Ima pa v večini zvesto, verno, pošteno ljudstvo, ima za seboj celo našo stranko in ima obenem zaupanje, da mora pravica končno na dan. To zaupanje ga nc bo goljufalo. Zadružna zveza v Ljubljani. Pretekli ponedeljek je imela Zadružna zveza v Ljubljani svoj občni zbor. Občni zbor je otvoril njen predsednik, dr. J. Krek. Povdarjal je važnost in moč domačih posojilnic in denarnih zavodov. Lansko leto, ko je manjkal denar na vseh koncih in krajih, ko je posebno v Avstriji tako trpela obrt, trgovina, delavski stanovi, je našel naš kmet varno zavetje v domačih posojilnicah. Naši denarni zavodi, včlanjeni pri Zadružni zvezi, niso čutili teh slabih denarnih razmer popolnoma nič in so imeli vedno denar na razpolago proti primeroma nizkim obrestim. To je moč naše organizacije. Nato je podal poročilo o poslovanju zvezni ravnatelj g. Traven. Zveza je štela koncem 1913. 1. 682 zadrug. Na Kranjskem 337, na Štajerskem 116, na Koroškem 45, na Goriškem 7, v Trstu 6, v Istri 79, v Dalmaciji 92. Pregledalo se je poslovanje 369 denarnih zavodov. Zadružna zveza je lani ves čas po-Bojcvala proti 5%%, dočim so dajali drugi zavodi izven Zveze posojila po 6 do 8%. Denarni promet je znašal 98,022.358 kron 96 vin. Čisti dobiček lanskega leta znaša 41.525 K 84 vin. Rezervni zaklad šteje 184.969 K 84 vin. premoženja. Stanje deležev izkazuje 398.430 K. Na občnem zboru se je sprejel sklep, po katerem osnuje Zveza poseben zadružni zaklad, iz katerega se bodo podpirale zadruge, ki so prišle po raznih okolnostih v denarne stiske. AVSTRIJSKE DELEGACIJE. Preteklo sredo se je otvorilo v Budimpešti zborovanje avstrijsko-ogrskih delegatov, to je odposlancev avstrij-Bkih in ogrskih zbornic, ki sklepajo o skupnih zadevah avstrijskih in ogrskih dežel. Avstrijska in ogrska polovica imata namreč skupne izdatke samo za armado, mornarico, zunanje ministrstvo in za skupno finančno ministrstvo. Letos zahtevata avstrijska in ogrska vlada od delegatov 765 milijonov kron, katere potrebujejo skupno zunanje in finančno ministrstvo, skupna armada in mornarica. Zunanje ministrstvo. Redni izdatki za prihodnje 1. 1914-1915 so proračunjeni na 18'/a milijona H kron. Za izvanredne izdatke je namenjenih okrog 280.000 kron. Šc neplačani izdatki znašajo nad 750.000 kron. Vsi izdatki za zunanje ministrstvo znašajo blizu 19 milijonov kron. Armada. Redni navadni stroški za armado znašajo za prihodnjo leto 483'/2 milijona kron, izvanredni stroški 1M> milijona kron, za spopolnitev armade in novih oddelkov v vojski izvanreden izdatek 40 milijonov kron, za nabavo vojnega materiala, kanonov, letalnih strojev, strelnih snovi, utrditev trdnjav in meje enkratni znesek 42 milijonov K. Vsega skupaj potrebuje armada za leto 1914/15 vsoto 566 milijonov kron. Mornarica. Navadni stroški znašajo 71 milijonov kron, izvanredni stroški 51/2 milijona kron. Nove bojne ladje bodo stale 101 mil kron. Skupni izdatek za mornarico znaša 177 milijonov kron. Skupno linančno ministrstvo. Za to znašajo računi za bodoče leto rednih 5 milijonov krbn in izvanrodnih 17.000 kron. Kdo bo plačal? Vsi izdatki skupne avstro - ogrske vlade znašajo tedaj 765 milijonov, in od teh bo šlo za armado in mornarico 743 milijonov kron. Ali bo treba za pokri-tcv teh izdatkov novih davkov? Ne! V.si ti izdatki se bodo pokrili deloma z dohodki, ki jih dobi država iz colnine. Colnina sama bo pokrila 217 milijonov teh izdatkov. Drugih 550 milijonov bodo pokrili davki, in sicer: Od vsakih 100 kron bodo pokrile ogrske dežele 36'4 K, avstrijske dežele pa 63'6 kron. Ta denar se pa bo dobil iz starih davkov in ne bo treba za to nobene nove davščine. Pripomniti je tudi treba, da se ti izdatki ne bodo plačevali naenkrat v enem letu, ampak se bodo razdelili na več let. Prestolonaslednik v delegacijah. V Budimpešti zborujejo avstrijski odposlanci pošebej, ogrski odposlanci zopet posebej, včasih imajo tudi oboji skupne seje. Prvo skupno sejo je otvoril preteklo sredo naš prestolonaslednik Franc Ferdinand; cesar je namreč še vedno bolehen in ni mogel v Budimpešto. Prestolonaslednik je povedal v cesarjevem imenu, da bo vladar vedno delal na to, da se v Evropi ohrani mir in red. Zunanji minister o naši državi. Pri zborovanju avstrijskih odposlancev je govoril tudi zunanji minister grof Berchtold o stališču naše državo nasproti drugim državam. Rekel je, da smo z vsemi prijatelji in da bomo sklenili tudi s tistimi, ki niso še naši prijatelji, prijateljsko zvezo. Odposlanci so sicer poslušali pazljivo njegov govor, ampak verjel mu pa ni nobeden. Najbrže minister sam ni bil prepričan o tem, kar je povedal. Ampak državniki so vsi taki. Najbolj važne reči za- molče, tisto, kar povedo, pa že vsi vemo! KRVAV MAJ V TRSTU. V Trstu je veliko delavstva, laškega in slovenskega, socialnodemokra-škega in slovensko-narodnega. Slovenski delavci so praznovali 1. maj, ki je nekak delavski praznik, s posebno s!o-vesnostjo. Dopoldne so imeli shod v »Narodnem domu« in nato odkorakali v strnenih vrstah po tržaških ulicah. Bilo jih je blizu 5000. Ta reč jc pa Lahe zelo ujezila. Sredi mesta, blizu cerkve sv. Antona novega, so začeli na sprevod metati stole in kamenje. Slovenci so sc seveda branili in razbili pri kavarni, iz katere je kamenje letelo, mize. Po potu so Lahi vpili: Proč s Slovenci! Proč z Avstrijo! Živela Italija! Med Lahi in Slovenci jc stopala močna orož-niška straža, ki je skrbela, da si nista obe stranki v lase padli. Popoldne so se kravali nadaljevali. Po več gostilnah in kavarnah so Lahi razbili šipe in metali kamenje, na več krajih in cestah je pa došlo do krvavih spopadov med Slovenci in Lahi. Policija jc zaprla blizu 250 demonstrantov, večinoma I.ahov, več ranjencev so p;i odpel jali v bolnišnice. Najhujši boji in pretepi so bili pri sv. Jakobu, kjer jo najmočnejša slovenska naselbina. VOLITVE NA TIROLSKEM. Pretekli teden so volili Tirolci poslanec v deželni zbor v Inomostu. Krščanske stranke na nemški in laški strani so sijajno zmagale. Celo v mestih so vrgli liberalce, da jih bo v deželnem zboru komaj za eno pest. Kričačev, kar so liberalci povsod, nikjer nc marajo, pač pa potrebujejo povsod resnih, delavnih mož, ki res kaj store za ljudski blagor. RIMSKI PAPEŽ IN SRBIJA. Kakor se sliši, bosta Srbija in sveta stolica sklenili med sabo c.erkveno-državno pogodbo, po kateri bodo urejene cerkvene zadeve katoličanov in katoliške cerkve v Srbiji. Po tej pogodbi se bo katoliška cerkev v Srbiji neki takole uredila. V Belgradu se bo ustanovila katoliška nadškofija, v Skoplju pa škofija. Srbija bo plačevala potrebne izdatke za katoliško bogoslužje, zato pa bo imela primeren vpliv pri nastavljanju katoliških duhovnikov. Sv. stolica bo imela v Belgradu svojega zastopnika, Srbija pa svojega v Rimu. V srbskih katoliških cerkvah bo vpeljana kot obredni boROslužni jezik glagoliea. Tako bodo prišli morda tudi srbski katoličani do svojih pravic. ALBANSKEMU KNEZU SE SLABO GODI. Albanskemu knezu Vidu sc godi slabo. Skušal je pridobiti zase razne albanske magnate, ki imajo vpliv med ljudstvom, pa sc mu ni posrečilo. Vslcil večnih sitnosti jc postal že tako nevo-1 jen, da jo jc mislil že pobrisati nazaj, in sicer na tihem. [Političen pregled M Kraljica majnika. Bilo je spomladi viharnega in mrzlega dne v aprilu. Na koncu male vasi je stala hiša, kjer je stanoval stari, premožni kmet Matija. K njemu ni nihče rad zahajal, kdor pa je moral, je gledal, da je kmalu opravil; kajti Matija, ; vdovec brez otrok in bližnjih sorodnikov, je bil hudoben človek, ki se je rad prepiral, trdosrčen in skop. Nekateri imajo samo eno ali drugo teh lastnosti, Matija pa jih je imel vse in to v veliki meri. Neštetokrat so sosedje slišali, kako se je Matija prepiral s hlapcem in , staro deklo in ju zmerjal. Večkrat se je | pa tudi slišalo pridušeno vzdihovanje t in stokanje slabotne ženske in takrat ■ so ljudje govorili: »Uboga Neža, ko-! 1 i ko trpi! Toda Matija bo že Bog tudi r kaznoval za njegovo trdosrčnost.« Tudi tega dne je bilo slišati iz Mati jeve hiše stokanje in zmerjanje; če pa ni bilo mogoče vsega razumeti, je bil vzrok vihar, ki je zavil zemljo v pravi snežni metež in jc divje drvil mimo streh in dimnikov. V hiši, v podstrešni sobici, je ležala na slabi, polomljeni postelji slubotna L ženska Neža, stara petdeset let. Glavo je imela obvezano, obraz upadel in shujšan, njene oči, iz katerih je sevala bolečina, so gledale proseče k Matiju, ki jc stal pri vratih. Njeno telo se je očividno stresalo vsled mrzlice in mraza pod tanko odejo; skozi slabo zama-šeno okno je zdaj pa zdaj priletela snežinka ter padla na posteljo ali pa na trohneča tla. »O Matija, kako hudo je biti v mrazu,« je stokala bolnica. »Vsaj malo daj zakuriti, samo za nekaj časa. Ti ne veš, kako huda bolezen je protin.« »Nič ti ni hudega, ne,« je zagodr-njal Matija. »Ležiš tu kakor v pernici, protina pa tudi ne preženeš, čeprav bi bilo zakurjeno. Drva so draga in včeraj je bil že sv. Jurij. Spomladi ne pustim več kuriti, saj si tako lepo tukaj med štirimi stenami in nimaš drugega dela, kakor leno ležati v postelji; drugi ljud- je morajo trdo delati in se mučiti —« »Toda, gospodar,« se vmeša dekla, ki je bila vstopila pri zadnjih besedah in je vse slišala, »dajte se no vendar omečiti. Dokler je bila Neža še mlada in zdrava, koliko je pomagala vaši pokojni gospodinji! Več je storila, kakor dvoje poslov in--« »Toda tebe nič ne briga,« je vzkipel Matija. Toda stara dekla je neustrašeno nadaljevala: »--in vaše otroke je ona vzgojevala že zato, ker so bili otroci njene sestre. Da jih je pa Bog k sebi vzel, ona gotovo nič ne more za to. Ampak to pa rečem: če ne bi bila Neža v teh dvajsetih letih, odkar je pri vas, toliko delala — drugje bi bila gotovo še pri zdravju in moči--—« »Molči,« je zakričal Matija, »ničesar mi nimaš očitati, tukaj sem jaz gospodar!« »Toda neusmiljen gospodar, gospodar brez srca, gospo ----« »Kaj?« je zarohnel zdaj trdosrčnež in se je bližal dekli, medtem ko se je bolnica na postelji s težavo vzdignila in sklepajoč roke prosila deklo, naj preneha. Toda dekla je mirno stala pred Matijem in pokazala okno, ki je bilo napol razbito in skozi katerega se je sneg vsipal v sobo: »Že celo zimo je tako in niste ga dali popraviti,« je dejala ter pogledala Matija z iskrečimi očmi; nato pa se je odprla zatvornica: »---in samo enkrat v letu, na sveti večer ste dali zakuriti, ker vas sicer preveč stane; doktorja niste še nikoli k nji poklicali, ker vas sicer preveč stane; od lekarne ali zdravil vam ni smel nihče žugniti, češ, da je predrago; najslabše, posneto mleko dobi uboga svakinja, mesne juhe ali jajca ji ne pustite dati, ker je treba za to nekaj krajcarjev; blazina, na kateri leži, je trda in mrzla, ker se vam zdi škoda zato nekaj svežega ličkanja; odeja in obleka, kar jo ima Neža na sebi, so cunje, in vendar leži v skrinjah še od pokojne gospodinje do sto vatlov platna. Ona vam je delala kakor živina in to ima zdaj v zahvalo! In kolikokrat ste jo že preklinjali, pretepali — to je vnebovpijoče —« »In če jo ubijem, to tebe nič ne briga,« je zakričal Matija kakor divji, »in če hočeš, precej .lahko pustiš službo!« »To bom tudi storila, Matija,« je odločno odvrnila dekla; »dovolj mi je tega; že tako in tako sem ostaia tukaj toliko časa zaradi uboge, zapuščene svakinje, toda dalje časa ne vzdržim. V takem kraju ne more biti blagoslova božjega, kjer je toliko greha. Nočem biti tukaj, ko bo strela udarila v hišo, nočem biti deležna greha, zato pa grem, in da veste zakaj, zato sem vam to povedala.« »Kako praviš,« je kričal, »kaj, kaj?« »Potem pa bom šla k sodniku,« je nadaljevala, »in mu bom povedala, da je bila vaša uboga svakinja predvče-rajnim zopet tako tepena, da je po roki vsa plava od udarcev, in da bi kmalu od lakote umrla. Potlej bodo tudi pri sodišču zvedeli, zakaj sem odšla — od vas sploh ne sprejmem odpovedbe, vi mi ne boste odpovedali, jaz vam sama odpovem. In če se Neže še enkrat dotaknete, grem takoj na sodnijo. Tako, da boste vedeli!« To rekši je dekla odšla. Stari Matija je bil ves zelen od jeze, vsled dekli-nih besed. Krčevito je stiskal roke v pesti in se kakor besen obrnil proti postelji. Bolnica je proseče vzdignila slabotne roke, kot bi se hotela braniti, njene širokoodprte oči so izražale strah in prošnjo. Najbrže vsled dekline grožnje pa se je Matija premislil ter je samo grdo zaklel, se obrnil in trdo zaloputnil vrata za seboj. Nekaj minut pozneje je sedel od-zdolaj v veliki družinski sobi, kjer je bilo gorko. Odrezal si je bil precejšen kos slanine in kruha in oboje udobna užival. Zraven je stal vrč s starim, izvrstnim črešnjevcem; tudi tega si je privoščil. Kajti stari Matija je bil sicer za druge skop, zase pa ne. Po smrti žene in edinega otroka, ki mu je bil še ostal, je postal še bolj trdosrčen. Neža, ki je bila ostala pri hiši samo zaradi sestre in zaradi njenega otroka ji mnogo pretrpela; po smrti otroka svoj« sestre pa bi bila rada odšla od hiše, ket jo ni nič vezalo nanjo. Toda zbolela je, in kmalu nato je je hudo začel mučiti protin. Župnik je bil mnenja, da je najboljše, če bi jo poslal Matija v bolnišnico. Toda k temu se skopi Matija nI dal pregovoriti in ker ga nihče ni mogel siliti, je uboga reva ostala v hiši in mnogo trpela od divjega, neusmiljenega gospodarja. Toda danes se je prvič zgodilo, da se ni jezil toliko nad Neža 31 ampak nad deklo, župnikom, sodnijo, nad vsem svetom, samo nad deklo ne. Prvič mu je danes padlo v glavo, da Neža še nikdar ni tako govorila z njim, kakor danes dekla, in vendar dekli ni nič hudega storil. Neža ga je samo par-krat prosila, naj vendar z njo malo boljše ravna, sicer pa je samo molila. V tem trenutku je nekdo potrkal ln vstopil je gospod župnik, pozdravil krnela in vprašal, kako se kaj počuti bolnica. Matiju, čeprav je bil brez vesti, je postalo vendar malo tesno pri srcu; toda gospodu župniku vendar ni mogel braniti, da ne hi šel gor pogledat. Ostal je zgoraj kake četrt ure. Ko je nekoliko molil in bolnico potolažil, je prišel dol. Matija je pričakoval, da mu ho zdaj začel brati levite in si jc v ta namen izmislil dokaj zvijač in laži. Toda nič toga; gospod župnik ni nič omenil od bolnice, tudi hud in jezen ni bil videti; govoril je, kakor da bi bilo vse v redu, in ko ga končno Matija vpraša pol zares pol za šalo: »Ali je Noža kaj zabavljala čez me?« mu je gospod župnik jasno in točno odgovoril: »Niti besede ni rekla čez vas.« »Ji tudi nc bi svetoval,« si je mislil Matija, vendar je moral priznati, da je svakinja to prav dobro napravila. Tu je začel župnik: »Matija«, pravi, »malo prošnjo imam do vas. Sklenil sem, da bodo odzdaj tudi v naši mali cerkvici v maju mesecu vsaj vsak teden enkrat večernice v čast Materi Božji. Za to pa jo treba mnogo cvetja in sveč. Ali boste tudi vi nekoliko prispevali? Gotovo bo to koristilo Vaši duši in telesu.'< To povabilo je prišlo Matiju ravno prav. Mislil si je: »S tem, da bom v božjo čast prispeval, bom potolažil vsaj nekoliko svojo slabo vest.« Zato je odgovoril nenavadno vneto: »Z velikim vesoljem, gospod župnik, in prav rad!« Čez osem dni je bila resnično prva majeva slovesnost v mali cerkvici, prva, kolikor so se spominjali vaščani. Vse je prišlo k tem prekrasnim večer-nicam. Cerkvica jc bila vsa kakor spremenjena. Pred oltarjem in skozi ob stenah so stale sveže breze in smrečice, oltarna slika Matere božje jc bila vsa ovila z zelenjem in cvetjem. Skozi odprta okna se je smehljalo čisto nebo, kakor oko nedolžnega otroka in kakor ono gorko in ljubko; kosovo petje se je veselo glasilo iz bližnjih dreves. Orgije zadono in iz čistih grl so oglasi prekrasna pesem: Že slavčki žvrgolijo se maj vesel budi--- Slcclile so še druge. Nato jc imel govor častiti gospod župnik. Z lepimi, prisrčnimi besedami, polnimi svetega majnikovega veselja jc razložil, kako in zakaj naj posebno v majniku, pomladnem mesecu, slavimo nebeško kraljico Ona je mati svetega veselja, najčistejša, najnedolžnejša Devica in naša pomočnica. In ko se je oglasil »Amen«, se je vse čudilo, zakaj je govor tako hitro končan; tako lep, tako prisrčen in tako kratek se jim je zdel, da bi ga hoteli poslušati še dolgo. In nato so sledile litanije Matere Božjo in še toliko lepili stvari, ki se gode ta čas v cerkvi. Tudi stari Matija je bil v cerkvi in čudno, tudi v njegovem srcu so se začele porajati resnejše, plemenitejše misli. Mislil je na Nežo, kako se ji v resnici slabo godi: »Okno bo treba popraviti, novo blazino in sveže perilo pripraviti. In kaj gorkega in tečnega bi ji dobro storilo; kako bi bila zato hvaležna, kako vesela, kako bi mi vsega dobrega želela. In ona je tako plemenita; župniku ni rekla o meni žal besede.« In nadalje mu je prišlo na misel, kar mu je pred nekaj dnevi rekla, dekla: »Kakor vi delate z Nežo, to je v nebo-vpijoč greh.« Da, prav je imela, tako si je Matija mislil sedaj. In to je trajalo leta in leta. Koliko krivic ji je napravili »To bo treba vse popraviti,« tako sklene. In vedno resnejše misli mu vstajajo v glavi, ko odgovarja pri litanijah: »Prosi za nas!« Nikoli še ni molil s takim zaupanjem, kakor danes. Končno mu pride kakor luč iz neba misel; »Kaj, če bi sc enkrat otrescl vseh grehov, ki mi žc leta in leta teže dušo, vseh grehov in krivic, ki som jih prizadejal svoji ubogi svakinji? Za pokor,) pa bi vsaj nekoliko popravil to krivico. < Ta misel jc zelo tolažilno vplivala nanj. In ko so bile večernice končane, gre domov in sicer naravnost k Neži. Malo težko jc sicer bilo, ampak počasi je pa vendar šlo. Naj mu nikar preveč nc zameri, saj se ve, da jo kmečki človek trd in neotesan in da jc bil slabo vzgojen. Saj ni mislil vedno tako; zares včasih sc je bil spozabil, in da zdaj spozna, da je bila zares jako potrpežljiva, in da vidi, koliko trpi in da nc bi nikdar tako potrpežljivo prenašal mrzlico in proii-na — kar me Bog obvari, jc pristavil — naj mu torej nikar preveč za hudo ne vzame, zdaj bo vse drugače in boljše. Tako in še dalje jc govoril in Neža se je medtem jokala od veselja in tolažbe in vedno znova ponavljala, da ni nevoljna nanj, da jc bilo vse to le volja božja in šc toliko dobrih, tolažilnih besed, kakor jih znajo in morejo le ljudj3, ki so v resnici ponižni in pobožni. In končno, ko ji jc Matija svetoval, da bi šla v zavod usmiljenih sester; on bo vse plačal, saj ji jo dolžan za njeno tolikoletno delo, dolžan toliko, da ji ne bo mogel poplačati — se je njeno obličje zasvetilo v radosti, tako da je Matiju postalo pri srcu gorko. »Matija, če to storiš, bom prosila Boga, dokler živim, naj ti povrne to dobroto. Naj ti On tisočkrat povrne!« In tako se jc tudi zgodilo. Matija pa je takoj naslednji teden šel v bližnje mesto in opral svoje srce in svojo dušo. In tako stori večkrat na leto. Dostikrat. tudi obišče svojo svakinjo Nežo, ki nc bo več dolgo, ki pa potrpežljivo in vdano prenaša bolečine. Enkrat ji *e dejal: »Saj sem vendar že star, pri šestdesetih; pa vendar mi jc tako lahko :n veselo pri srcu, da bi zavriskal kot fant. In veš, Neža od kedaj? Od tistih šmarnic pred tremi leti.« »In veš«, ga vpraša Neža, »koo ti je izprosil to milost? Majnikova kraljica!« »Da, Majnikova kraljica, zato ji bom do smrti hvaležen,« odgovori Matija. Rokodelski pomočniki na potu. Kako pisano je življenje rokodelskega pomočnika! Koliko sveta vidi in kaj vse doživi. Pred nekaj dnevi sc je oglasil v Ljubljani 18 tel star ključavničarski pomočnik Ludovik Vire iz mesta Lucerna v Švici. O svojem enoletnem potovanju nam je pravil sledeče: Dne 1. majnika lanskega leta je zapustil Lucern ter odšel čez Genf in Lyon v Pariz, potem pa nazaj v Avignon. Tam se je seznanil z nekim 18 letnim Čehom, ki je dezertiral od vojaške godbe v Avstriji in bil tedaj tam v bolnišnici za stre-žaja, kamor je tudi njega spravil. Služila sta skupaj tri tedne, Plače je imel Vire 70 frankov, a tudi napitnine je dobil do 6 frankov na dan. Ni pa mogel prenašati operacij, posebno še, ker so bili zdravniki, kakor pravi, zelo neusmiljeni. Odpeljala sta se z vlakom v Marseille, kjer sta bila 12 dni, a ker nista dobila dela, sta šla v Toullon, kjer je francoska vojna luka. Tu so ju osumili špijonaže in zaprli, a čez dva dni zopet izpustili. Od tam sta šla peš v letovišče Kannes, čez dva dni pa v Nizzo, od tu čez 10 dni v Monte Carlo; od tam sta odšla čez Mantovo v S. Remo, potem v Genovo, kjer sta ostala 16 dni. Nato sta se ukrcala na ladjo ter se odpeljala v Aleksandrijo, kjer sta bila 14 dni v Ru-dolfovem azilu. Ker ni bilo dela, sta odšla v Kairo. Tam sta se sešla z dvema drugima »Robinzonoma« in so jo skupaj mahnili čez puščavo v Port Said. Po puščavi, po kateri so hodili 6 dni, jim je predla slaba, ker je pošla voda in skoraj vsa živila, a so imeli tudi strah pred Beduini (arabskimi pastirji). Seveda so morali prenočevati kar na prostem ter precej trpeti pred puščavskim mrčesom. Šli so mimo dveh hiš, nekake puščavske gostilne, kjer so dobili arabskega kruha in vode proti visoki plači. Srečali so dve karavani, katere so jih obdarile z vodo in živili. Ti karavani sta bili dveh bogatašev, ki sta si »špogala« ta zanimiv, a nevaren šport. Ob straneh in spredaj sta imeli po kakih 50 oboroženih Arabcev, ki bi jo branili pred napadom Beduinov, Vsi štirje potniki bi bili lahko zapadli smrti, bodisi vsled napada Beduinov, bodisi, ako bi bil začel vleči morsum (puščavski veter) ter vse skupaj zasul, a k sreči ni bilo ne prvega ne drugega, tako da so končno vendar vsi izmučeni, žejni in lačni dospeli v Port Said. Tu so bili štiri dni, potem pa odpluli z ladjo čez Sueški kanal v Beu-ruth. Od tu so šli zopet čez manjšo puščavo v Jeruzalem, kjer so prodali odeje in drugo ropotijo, ki se rabi na teh potih, potem pa šli v azil, kjer so se prav dobro imeli 11 dni. Nato so jo krenili zopet peš v Carigrad, kjer se niso mogli načuditi razcapanim turškim vojakom. Prenočevali so v grški krčmi, in ker tu ni bilo zanje, so se podvizali v Solun, od tam v Patras in zopet od tu v Pirej, kjer jim je že tretji dan pošlo vse, živila in denar, in tako so trpeli par dni naravnost glad, Grk in Arabec ne dasta namreč nič, makari če vidita človeka gladu umirati. Do bogatincev se pa ne more, ker imajo vsi pred hišami v vežah straže, ki nikogar ne puste do gospodarjev, ako nimajo posebnih naročil. Poleg tega so pa še večinoma ti ljudje vdani nečistemu življenju in se jih je vsled tega še bolj izogibati. Boljši kakor Grki in Arabci pa so pravi Turki (včasih niso bili). Ti imajo vsaj nekaj srca. — Med potjo, to naj bo še povedano, so pri Nilu videli se solnčiti tri velike krokodile, v vodi pa samo glavo nilskega konja. Iz Pireja je Čeh brzojavil po denar in Vircu dal toliko, da se je peljal z ladjo v Atene h konzulatu, ki ga je poslal potem v Trst, odkoder je sedaj na potu proti domu. Vire zatrjuje, da ga noga ne bode več ponesla iz domače dežele, lepe Švice, pač pa bode doma kakor preje pridno delal, a te poti, ki bi bila lahko zanj usodna, je pa zelo poučna, ne pozabi nikoli več in je tudi nikomur ne svetuje, ker tudi če se v opisanih krajih dobi kako delo, ni mogoče živeti civiliziranemu človeku, ker Arabcu, kakor Zamorcu ni moč konkurirati niti z delom, niti z življenjem. Dom in svet. Seja deželnega odbora 4. maja. Dovoli se podpora za most na progi Brez-nica—Žirovnica. — Deželna banka izplačaj občini Vipava 1 milijon kron posojila. — Zgradba vodovoda za Stari trg in okolico na Notranjskem se odda tvrdki Rumpelj. — Dovoli se podpora za pogorelce v Podhosti. — Z letošnjim letom se premovanje telet dokonča. — Dovolijo se podpore: gasilnemu društvu v Zgor. Tuhinju in na Vrhniki. Umrl je v Trnovem pri Ljubljani Andrej Verbič v 80. letu svoje starosti. Izgubila se je denarnica s srednjo vsoto denarja med potjo od trnovske cerkve do konca Kladeznih ulic. Najditelj se prosi, da jo izroči v župnišču v Trnovem, Vsled kokošij umri. V Horjulu je stikal štiriletni Matija Jernek na podu po kokošjih gnezdih. Deček je padel pri tem s poda in se tako poškodoval, da je kmalu nato umrl. Nesreča. Pretekli torek, dne 28. aprila se je ponesrečil povsod po Dolenjskem znani lesni trgovec g. Javornilc star. iz Žalne. Nesreča se je zgodila takole: V torek dne 28. t. m. je šel g. Ja-vornik mlajši iskat iz soteske očeta ia kolodvor v Stražo. Napregel je novo-lcupljenega mladega konja. Nazaj grede pa se je konj pred klancem v Strmolah nečesa ustrašil, skočil nagloma v stran, pri čemer je mladi Javornik odletel z voza, oče pa jc prišel pod voz in se nekaj časa valil pod njim. Dobil je pri tem težke poškodbe, posebno na glavi, in sc onesvestil. Na klic g. Javornika mlajšega so prihiteli ljudje iz Rumanj-skega mlina in iz straških vinogradov, nosili v klobukih vodo iz Krke in umivali ponesrečenca. Konja so vjeli cestni delavci vrh Strmol. Ponesrečenca so na vozu peljali k Vintarju v Stražo, kamor je takoj prišel dr. Konvalinka iz Toplic. Ker je ponesrečeni izgubil mnogo krvi in si udri lobanjo, je njegovo življenje v nevarnosti. Preizkušnjo trtnih škropilnic in žveplalnikov priredi novomeška kmetijska podružnica v ponedeljek, 11. maja, na kmetijski šoli na Grmu. Prične se s preizkuševanjem strojev ob 8. uri zjutraj. Preizkušnja ima namen, da primerjamo delo raznih škropilnic in žveplalnikov in se prepričamo, katere bi bilo najbolje naročavati. Vsak vinogradnik ve iz lastne izkušnje, da je velik del uspeha pri škropljenju trt odvisen od dobre škropilnice. Preizkušale se bodo tudi drevesne škropilnice. Razne tvrdke so se že na vabilo podružnice odzvale in priglasile svoje stroje v preizkušnjo. Vabimo naše vinogradnike in tudi sadjarje, da se preizkušnje v velikem številu udeležijo in tako na lastne oči prepričajo o dobroti posameznih škropilnic in žveplalnikov. Uboj pri Završnici. Na Žirovnici so fantje popivali predpreteklo nedeljo v neki gostilni. Drugi dan so našli pred Šmonovo gostilno mrtvega 241etnega Jožefa Malija, ki je bil uslužben pri deželni elektrarni pri Završnici. Na glavi je im€l veliko rano. Ubijalca niso še dobili. Sestro išče. Pred kakimi 20 leti ie takratni prožni delavec v Zalogu, Anton Kolenčič, sprejel od vdove Pezdir z Brezovice, okoli leta staro dekletce Marijo, za svojo. Vse prizadevanje, najti to dekle, je brezuspešno. Župni urad D. M. Polje je sporočil, da sta se zakonska Kolenčič preselila v Udmat in tudi tam umrla. O Mariji Pezdir (Kolenčič) pa ni nič znanega. Kdor bi kaj vedel o imenovani, naj blagovoli sporočili upravn?!-štvu »Domoljuba«. Zemljevidi v harmoniki. Na Štajerskem so prijeli blizu Celja dva Laha, o katerih sumijo, da sta vohunila za laško kraljestvo. F.den, piše se Valento, je imel avstrijske karte skrite v harmoniki, drugi Jokonelli, je pa imel s seboj papagaja. Oblečena sta bila kot dva zidarja. Suša v Istri. Že od 8. aprila t. 1. ni bilo dežja v Istri. Veter in toplina sta posušila zemljo tako, da kaže razpok-line. Senokošc so radi suše rumene. Živina in ovce nimajo paše. Zemlja se ne da orati. V senci kaže toplomer do 16 stopinj R. topline. Zgodaj suša, zgodaj vročina; kaj bo še! Volkovi v Liki na Hrvaškem so postali prava nadlega; dasi je minula zima} se pojavljajo v vaseh v celih čredah. Tako so se o pravoslavni Veliki noči priklatili v Staro Selo in Doljane v občini Otočac, ter raztrgali mnogo ovac in eno kravo. Va.ščanje so se oborožili s puškami, sekirami, vilami in jih napodili nazaj v planine. Zveri beže s planin preplašene vsled razstreljevanja skalovja pri gradnji liškc železnice. Parni mlin pogorel. V Karčovini pri Mariboru je pogorel 28, aprila parni mlin Hansa Marksa. Pogorej je nanovo urejeni mlin in 12 vagonov pšenice. Škode je 100 tisoč kron. Ko je gospodar izvedel za nesrečo, je padel v nezavest, tako hudo ga je zadela ta nesreča, Umrl je preteklo nedeljo v Gorici dr. Anton Dermota, pisatelj in politični vodja goriških socialnih demokratov. Po turško. V Rogatici v Bosni je COletni kmet Dupljanin že dalj časa živel v sovraštvu s sosedom Pajičem in mu obečal maščevanje. Te dni jc prišel v Dupljaninovo hišo 91etni Pajicev sinček. Komaj je starec zagledal otroka, je zgrabil sekiro in najprvo dečku razklal glavo, nato mu jo pa odsekal. Potem je ves krvav stekel proti potoku, v katerega je nameraval skočiti, toda sosedje so ga prehiteli in izročili orožnikom. Zagrebška nadškofija. V Zagrebu je umrl 26. aprila nadškof dr. Jurij Posilovič. Star je bil ravno 80 let. Pokojnik je bil skozi več let bolehen, posebno pa zadnja leta. Zagrebška nadškofija je zelo bogata, zato je tudi pokojni nadškof imel na razpolago precejšnje vsote denarja, katere je pa obrnil v dobre namene. Za novo cerkev Srca Jezusovega v Zagrebu je dal 400.000 kron, za druge dobre namene 1,200.000 kron. Za reveže je dal 220.000 kron. Sam zase je ljubil mir in samoto. Bil je tudi sam zgled lepega cerkvenega življenja. — Novi zagrebški nadškof je postal dr. Anton Bauer. Novi nadškof je iskren prijatelj Slovencev in vnet pospe-ševatelj katoliškega gibanja na jugu. V Ljubljani je bil že večkrat, zadnjič lansko leto na katoliškem shodu, kjer je daroval pri posvetitvi Brezmadežni na Kongresnem trgu sveto mašo. Branitelj vere. Benediktinci v Pragi so za slovenski oddelek društva sv. Bonifacija začeli izdajati slovenski list »Resnica«, apologetičen mesečnik. List bo izhajal vsak mesce in se razdeljeval zastonj po cerkvah, in sicer po službi božji na cerkvenih vratih. Sme se razdeljevati tudi v katoliških društvih in družbah na mesečnih sestankih. Po hišah se ne sme raznašati, razun članom Bonifacijevega društva. V cerkvi se list da lahko vsakomur, ki ga sprejme. »Resnica« se smatra kot tiskan pouk v krščanskem nauku, ki se razdeljuje po škofovem ukazu in se zato ni bati nadlegovanja od strani oblastev. »Resnica« naj pride v vse družine. Deli se zastonj, le prosi se, da so pri razdeljevanju podeli miloščina za tiskarske in poštne stroške. Kar preostane, se bo dalo škofi jstvu. List za meseca januar in februar je že dotiskan in sc pošlje žup-nim uradom do srede maja. Naj župni uradi po zanesljivih osebah poskrbe za razdelitev lista in pozneje za miloščino. Ker ima list izključno apologetičen namen in sc bo po vsebini razlikoval od »Bogoljuba« in »Domoljuba«, mislimo, da i ima ne bo škodoval; no, saj sc jc apologetičen list, in sicer oziraje sc na naše slovenske potrebe, že davno želel. Z veseljem so list »Resnica« sprejele škofija Gorica, Trst in Maribor. Urednik mil je tržaški duhoven g. Anton Čok. Premoženje v umetni grbi, V New-Yorku je po cestah tega milijonskega mesta prosjačil več kot 20 let neki grbast berač Viljem Kaler, ki se je preživljal z ostanki jedil, ki jih je našel v smeteh. Bil je tudi brez doma ter je spal pod mostovi Gi ali na podobnih krajih, kjer je bil zavarovan pred vremenom. Ker so bile noči pred nekaj dnevi zelo mrzle, sc ga je usmilil neki policaj in ga odpeljal v stražnico, kjer mu jc v zaporih odkazal prenočišče. Slučajno pa jc položil policaj roko na beračevo ramo in v svoje veliko začudenje jc opazil, da jc njegova grba popolnoma trda. V zaporu so dognali, da Kaler nosi umetno grbo iz cinkove pločevine, ki je bila napolnjena z bankovci in hranilnimi knjižicami v vrednosti 173.000 dolarjev (865.000 kron). Ne bodo ga več pili. Vlada v Zedinje-nih državah je prepovedala vojakom vojne mornarice piti alkoholne pijače po vseh ladjah in vseh vojnih pristaniščih. Na nobeni ladji ne sme biti več niti kaplje alkohola. Vojaki so neki nejevoljni in pravijo, da tako ne bo šlo. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4b/4°/o brez kakega odbitka. IraHne ure od 8.M do [pitne. Glej fnserat! Kako delafo drugod pri volitvah. Letošnje leto, meseca februarja, so imeli na Badenskem na Nemškem v volilnem okraju Ofenburg volitve za nemški državni zbor. Šlo je za to, da katoliška stranka iztrga okraj iz rok liberalni stranki. Vse stranko so napele svoje moči do skrajnosti. Pri prvi volitvi je dobila katoliška stranka 12.259, liberalci 9616 in socialni demokratje 3032 glasov. Ker ni dobila nobena stranka nadpolovične večine glasov, jc bilo treba še enkrat na volišče k ožji volitvi med katoliškim in liberalnim kandidatom. Sedaj je pa šlo čisto zares. Izid volitve je bil odvisen od vsakega glasu. To so katoličani dobro vedeli. Zato so sc vrgli v hoj z vsemi silami. Na Ba-densko so prišli najboljši državni poslanci katoliške stranke v volilni okraj agitirat in volilce navduševat. Pomagala jim je cela četa badenskih deželnih poslancev. Katoliški kandidat profesor Wirt sam je imel v par tednih 80 shodov. Cel okraj je. bil preprežen z agitatorji in ljudskimi govorniki, tako da ni mogel noben volilec uiti. Na dan volitve, dne 14. februarja, je bilo silno slabo vreme. Dež je lil, kakor iz škafov in pota so bila taka, da je človek komaj po njih hodil. Ampak katoliških volilcev to ni motilo. Kdor vc, kaj pomenijo volitve, tega ne ustraši ne vihar, nc slaba pot. Ko se jc začela volilna bitka, so bili že vsi na svojem mestu. Katoličani so dali na razpolago čez deset avtomobilov, ki so vozili bolnike na volišče. Na voliščih so pa zasedli vsa pota in ceste, da jim niso mogli tudi ne enega volilca iztrgati. Od vseh strani so prihajali pristaši katoliške stranke v volilni okraj, odkoder so bili doma, da so pregovarjali in spremljali volilce na volišče, ki bi drugače doma ostali. Ceste so bile polne avtomobilov, voz, pešcev, hiše in brzojavni drogovi, vse je kričalo v plakatih. Prišli so na volišče katoliški volilei, ki niso že po deset let volili! Katoliška stranka mora ta okraj zopet nazaj dobiti! Ta volilna parola je spravila vse na noge in vsak se je bal, da bi morda ravno njegov glas bil kriv, da bi katoliški kandidat propadel. Volitev se je končala, volilo je 27 tisoč 373 volilcev, 96 odstotkov vseh volilcev. Katoliški kandidat je dobil 13 tisoč 137, liberalen kandidat 13.050 glasov. Katoliški kandidat je zmagal z večino 87 glasov. Pravi jo, da takih volitev na Badenskem še niso doživeli. Zakaj to pišemo? Zalo, da pokaže mo, s kakšno navdušenostjo, neustra-šenostjo in nezlomljivim prepričanjem gredo drugod vsi do zadnjega bolnika na volišče katoliški volilei! 'Zato, da pokažemo, da se ne smemo pri volitvah zbali nobenega truda, nobenega dela, ne slabe poti, ne slabega vremena, ne poslušati hinavskih in lažnjivih agitatorjev nasprotnih strank. Če vidimo enkrat, da jc stranka, ki ji pripadamo, na pravi poti, potem se jc moramo držati naravnost z železnimi rokami. 6400 metrov v zraku. Največja visočina, v katero so zleteli zračni letalci, je 6400 metrov. Tako visoko v zrak se je dvignil s svojim zračnim letalom pred nedavnim časom na Nemškem Gvido Linekogel in prekosil s tem vse visočine, v katere so sploh prišli kdaj ljudje v zrakoplovih. O svoji zanimivi vožnji v zračne visočine pripoveduje sledeče: Komaj sem se dobro vsedel v stroj in zletel kvišku, sem se imel že z vetrovi boriti. V 3 minutah in pol sem bil že tisoč metrov visoko. Zašel sem v oblake tako goste, da nisem videl ničesar ne pod sabo, ne nad sabo. Močni vetrovi so me .sukali zdaj sem zdaj tja, enkrat so me vrgli 100 metrov gor, zdaj zopet 100 metrov dol. Neprenehoma, vsako sekundo sem moral paziti na krmilo letalnega stroja in ga voditi tako, da mi niso mogli viharji blizu. Ko som prišel 5000 metrov visoko, je začelo mrzlo postajati in termometer je padel na 28 stopinj mraza pod ničlo. Tudi zrak je postal vedno redkejši; moral sem s posebno pripravo kisik udiha-vati (sestavina zraka, ki je potrebna za človeška pljuča). Ko sem prišel (»000 metrov visoko, so postale oči motne, nebo je postajalo temno-modro, v ušesih sem čutil neko bučanjc in šumenje, glava je postala vedno bolj težka, letalni stroj je deloval vedno slabše. Pogledal sem na pripravo, ki kaže visočino, bilo jc ravno 6400 metrov visočinc, ki jc ni dosegel še noben zračni lctalcc. Letal som ravno poldrugo liro. Obrnil sem stroj in sc spustil skozi morje oblakov zopet nazaj na zemljo. ® Gorenjske novice m _ __ g Bohinjska Bistrica. Važen živinorejski shod se bo vršil prihodnji ponedeljek, dne 11. t. m., ob 11. uri dopoldne v Bohinjski Bistrici. Šlo bo za to, ali se naj bohinjsko pleme ohrani čisto ali naj so nadalje križa s pinegavskim. Isti dan bo ob 8. uri premovanje goveje živine na sejmišču, po premovanju okrog 11. ure ;-c bo pa vršil na sejmišču, ob slabem vremenu v hotelu »Pri pošti« živinorejski shod. Bohinjski živinorejci, udeležilo so polnoštcvilno toga važnega shoda. Sedaj bo prilika, da poveste svoje željo glede stare bohinjske govoje pasme. Gorenjsko živinorejsko okrožje jc na ta p.hod povabilo tudi deželni odbor, deželno vlado, okrajno glavarstvo v Radovljici in c. kr. kmetijsko družbo. g Drtija. Po trinajst letih se je vrnil iz Amerike s svojo družino Anton Per iz Podbrda in prevzel Barličevo posestvo. Kot pošten fant jc odšel, še poštenejši in trdnejši sc je vrnil s precejšnjim premoženjem. Z veseljem pripoveduje, kako je vseh trinajst let bil zvest »Domoljubov« uaročnik in bralec. g Moravče. V ponedeljek se je poročila Frančiška Koprivšek iz Tržna in Štefan Grilj, organist pri Št. Jakobu ob Savi. Z nevesto smo izgubili zvesto članico Marijine družbe, odbornico ženskega odseka, večletno cerkveno pevko in najboljšo igralko. V novem stanu ji želimo obilo sreče in blagoslova, mi pa ji bomo ohranili trajen spomin. g Nevlje pri Kamniku. Jakob Plahuta, posestnik in čebelar na Brisali je imel prvi čebelni roj 30. aprila. To ni sicer nič posebnega, ker smo brali, da je imel nekdo na Kranjskem prvi roj celo že 15. aprila. Letos smo pač imeli lep april. Zanimivo pa je to, da je roj tehtal šest starih funtov. To je nekaj nenavadnega pri tako slabi paši, kakor je bila lansko leto. g Št. Vid nad Ljubljano. Dne 3. maj-nika je bil na Šmarni gori kaj vesel dan, praznik mladine. Zbralo sc jc nad ~50 Orlov in nebrojna množica ljudstva. Najprej jo bila sveta maša, nato pa mladeuiški tabor. Govorili so: dr. Jure Adlcšič, g. Leopold Turšič in Štefan Erman. g Skaručina. To nedeljo, 10. maja, bo tu pri Sv, Luciji v Skaručini velik shod. Vabimo pobožne vernike. Našo cerkev so dozdaj kazila grda, široka glavna vrata, ki so bila pripravna za skedenj, ne pa za cerkev. Zdaj je pa dobila cerkev lepe, krasne bangerje in dvojna vrata. Bangerje je lepo in Učno izdelal g. Feliks Toman, vrata pa po načrtu g. Tomana tudi dobro mizar Pešek v Šmartnem. g Šmartno v Tuhinjski dolini. Znani zagrizeni liberalni trgovec Engelman v Šmartnem je hotel uničiti župana Martina Poljanška v Zgornjem Tuhinju. To je sam okoli pripovedoval. Ovadil 'je zato Poljanška, njegovo ženo in vrlega kmeta Zo-reta, češ da so pritiskali na znanega šnop-sarja in zaupnika Engelmanovega, Alojzija Podbevška, da je po krivem pričal. Sodišče je vse tri obtožence oprostilo, pač pa se je dokazalo pred sodnijo, da je Pod-bevšek velik lažnjivec, Engelman pa hudoben človek, katerega naj se vsi ljudje ogibajo, če nočejo pasti v njegove zanjke! g Trata v Poljanski dolini. Bivši orožnik, trgovoc Paleček, ki jo svoj čas preganjal reveže po cestah, je začel pred nekaj mesoci trgovati tudi s slabimi časopisi. Ko jc prišel tratarski župnik, g. Josip Brajc k njemu in ga prosil, naj bi opustil prodajo takih listov, ga jo Paleček oblil z vodo. Nobene besede več, taka nizka surovost sc samaposebi najbolj obsoja. Paleček jo je pa pri nas odigral za vselej! Tudi tisti, ki so ž njim držali, so sedaj na jasnem, kakšna surovina tiči v njegovi koži! g Iz Tuhinjske doline. Pomlad je oživela polje in hrib. Žito in trava vse lepo uspeva; najlepši prizor pa nudijo s cvetjem okrašeni sadni vrtovi. — V Motniku smo izgubili svojega župnika. Za dobre liste, knjige in izobraževalno društvo je pokojni gospod veliko storil. Motniško faro oskrbuje sedaj špitališki g. župnik. — Špitališki občinski lov je prevzel g. Šaver z Vranskega. Lov je dober. Vrh planin pri Šavnicah pojo divji petelini, v jeseni pa pridejo v goste tudi gamsi. Pa tudi najemnik lova jc dober gospod. Za novo šolsko zastavo v Špitaliču jc daroval 50 kron. Dolenjske novice S d Iz cerkljanske fare. Na veliko vesolje vseli farunov je bil prestavljen nad učitelj Bohinec, libcralec. Na njegovo mesto je prišel g. Rostohar. Ljudje pravijo: »Ta bo za nas, ker je naša kri.« Liberalno misijonsko delo je pa sedaj prevzela učiteljica Kristina s tem, da vsiljuje po hišah »Slov. Narod« in druge take liste. Lo naj dela! Za delo pride tudi plačilo. — Na Belo nedeljo je priredil Orel prelepo igro »Spoštuj očeta«. Uprizoritev jo bila dobra in ljudje žele, da bi se ponovila. Bomo videli! — Po novi odredbi mora imeti vsaka pasja para svojo medaljo, čeprav šc ni bila v vojski. Psi so na to medaljo prav ponosni, gospodarji pa pravijo, da so predrage. Županstvo stane vsaka samo 12 vinarjev, prodaja jih pa po 00 vinarjev. Ni šo nič krščanskega duha na našem županstvu. d Iz Dobrniča. Najhujši gadji lovilec jo bil pretečeno leto Janez Pucelj, po domače Pesnik iz Korit, ki jo pobil 98 gadov, kakor jc žo poročal »Domoljub«. Tudi letos je začol ta mož pobijati to strupeno, človolcu nevarno žival. Na Jurjcvo nedeljo popoldne jc pobil 7 gadov. Mož, star 60 let, je jako drzen; če vidi, da mu bo gad ušel, ga tudi z roke prime. Ta mož ima nolco posebno privlačno silo na gade. Te gadje zalege je pri nas še veliko, ker je motno skalovit svot. — Gorelo je v nedeljo, dne 3. t. m., v Ajdovcu pri Dobrniču; pogoreli sta dve hiši z gospodarskimi poslopji. Zažgala je neka žena, opoldne jc zakurila in pristavila kavo, ta čas jc pa šla v bližnjo gostilno žejo gasit. Ker pa je precej dolgo gasila, je ogenj všel v streho. Mož ji jc pred par dnevi poslal denar iz Amerike. Prišla so na pomoč ognjogasna društva iz Dvora in Žužemberka. Ljudje, pazite na ogenj! — Gesto od Dobrniča na Plusko marljivo delajo; do konca oktobra bo dovršena. Dela nadzoruje deželni tehnik iz Ljubljano. d Mladenišlti tabor pri Dobrem Svetu na Slinovcah se vrši v nedeljo, dno 17. maja t. 1. Ob 8. uri sveta maša. Med mašo skupno sveto obhajilo. I»o maši zborovanje. Tabora sc udeleže Orli, fantje iz Marijinih družb in sploh krščansko misleči mladeniči leskovške dekanije. „ d Ponikve. Letošnjo pomlad so v naši vasi često oglaša smrt, ki ugrablja vaščane. Pred kratkim smo zopet zakopali Antona Praznik, po domače Tončkov. Kot prckupovalec z gobami, Jožicami, raznimi rožami je bil daleč naokrog znan; bil je radodarne roke in prikupljivega značaja. Pot otrok ima, a nobenega ni bilo pri smrtni postelji, vsi so v Ameriki, kar jc večkrat potožil. Značilne so bile njegove besedo par dni pred smrtjo, ki jih jo izrekel sosedu Anionu: »Vi boste orali, sejali, kme-tovali po naših njivah, jaz bom počival v zemlji, nikdar več ne bom prijel za plug.« Storilo se mu je milo in utrnila so mu je solza. To jc naš stari rod. Mladi rod pa pušča njivo in gozdove in beži od pluga v tujino v jame in tovarne amerikansko, kjer kopiči drugim zaklade, naša zemija pa ostaja v pušči in propada. To jc velik greh našega mladega rodu, a časi so slabši kot so bili. d Rašica pri Velik Laščah. Fantje iz Rašico pišejo, da ni bil pri onem kra-valu na železnici, o katerem poroča »Domoljub« dne 16. aprila, št.. 16 leta, 1914., noben fant iz Rašice udeležen. Rašiški fantje so vsi na prostem in se ni omenjeni dan noben pripeljal z Dunaja. Dotični pridaniči so morali torej biti od drugod doma. — Opomba uredništva: Veseli nas, da skrbe fantje za dober glas svoje vasi in da tudi nase nekaj drže. il Ribnica. l'mrla je jospa Franči-Ska Prijatelj, mati profesorja g. Vlad. Pri;a*.c:Ja. V :r*u ko: v ;.;a i-:j.-uiji je bita 10 svojem blagem značaju občepri-liubliena in spoštovana. Naj v miru počiva.' — Drugi ^podinjski wčaj » i* v torek. dM 36w aprila. Oglasilo pričel « je z-.Hv; oo. katerih usre>.i prv T- se pre;ši 'J t. čo. Lepi mnogim koristih, rih kot d Iz Št. Vida pri Zatičini. Dne 30. aprila pokopali smo Franceta Balam i?. ZaJmrSia, p. d. Ihančka. Pokojni je bil stare in čislane Poževe rodovtne, vs-:sk ii p-š:en in tako marljiv, da si je s svojo pridnostjo pridobil lepo premoženje. Zastopal je vedno interese S. L. .S. in je bil zvest naročr.ik Domoljuba že nad "20 let. Pokojnik rapuiča ženo. ;'.iri sinove iu dve hčeri. Kaj ganljivo e lilo videti, k: sta tiv-. njegova sir. . v.. >:opa!a za krsto v vojaški uniformi. ol-a službujoča pri konjenici. Zadel ca ie mrtvoud na možgane teden prej. nakar ie nastopila smrt. d šmarjeta. 2o. aprila je preteklo i kar je prišel sedanji gospod župnik k nam. Sam Bog ve. koliko dobrega jo v •■•!!: času storil za faro v cerkvi in : :■ cerkve. Mož in duhovnik je ves. k a ca je! Kar spozna za potrebno in iro. to izpelje, naj velja, kar hoče. Mora se reči. da je s svojo požrtvovalnostjo in značajnostjo faro duhovno prenovil. Ko je gospod faro nastopil, je kar mrgolelo »Rodoljubov« po vaseh: šopiril se je liberalizem. Uvidel je. kako pogubonosno vpliva tisto grdo pisa- | nje na ljudstvo. Začel je neizprosen boj j proti brezverskemu časopisju. NI nehal toliko Časa, da je dobila Smar.ieta kr- ! š' .sko lice. In da Smarjeta krščanska c>r)d kljub svoji starosti in ! »*i še sedai z mladeniškim op- I njem skrbi. Že leta 1898. je ustanovil deklilko in leta 1900. fantovsko Mariji- ! i'-o " "■ Stavile so se sicer marši- ! ka' re zarreke. pa šlo je. Danes je sto tn sto ljudi gospodu hvaležnih, da jih je v mladih letih izročil v Marijino var-'" ranili poštenost in ne- , vesela Marijinih ' • 'i sv :u r>a so v največ- ; ■ " K: ;■: - i župnik nasto- ; pil župni : ;•: rr-;cej irprevidel. da je [ lama center premajhna. Hudo se mu - " ko so se ljudje .* ' ■ V okoli cerkve : "" '• -' . k:er niso slišali videli k oltarju. : . novo cerkev na-'*.•'•/'• • 1 " ~' -ia stori'i brez denarja: U-pa pa ni bilo. Začel je var-"■• 2-v- tn z; iral je. da bi spravil akupal potrebno svoto. pa kupček je pogasi rastel. Ko pa je le ta znašala ne- ! ••: " -v vs v kaj •„ Kron. se cospod ojunači ter sklene z zidavo eerkve' začeti. nič.* pravi. se nisem uoal. »o bi bilo predrzno. Da bi se dosti denarja nabralo. bi bilo treba še čakati. Nekaj ur.arno. malo bodo ljudje pomagali, m.v , lo se zadolžili, pa bo šlo. In res. šlo je. Berz posebnih nesreč, mirno se je sezidal lep zvonik in glavni del cerkve; bila bi danes dovršena cela stavba, ali vmes se je vtaknila centralna komisija na Dunaju. Ta ne pusti naprej delati, pa moramo gledati zraven novega to staro zaplankano grobljo in čakati dovoljenja. Ko bo vse izgotovljeno, bo to prava krasota, čast za faro in trajen spomin skrbnega, delavnega gospoda župnika Za mana. Podrobnejše ne bomo opisovali njegovega delovanja. Saj mu že to ne bo všeč. če izve, da ga po časopisih hvalimo, ker ne dela za hvalo ljudi, ampak za Boga! Bog naj mu podeli ljubo zdravje, da bode mogel še dolgo med nami delovati Bogu v čast. nam v veselje! Za njegove zasluge je imenoval ljubljanski knezoškof g. župnika za duhovnega svetnika. d št. Jernej. Liberalci so vedeli mnogo pripovedovati o klerikalcih, kadar je prišel davčni nadzornik poizvedovat. če so posamezni prav navedli svojo napoved o osebni dohodnini in obrtnem davku. Rekli so. da je takret vselej župan postavil dva klerikalca kot zaupnika pri teh poizvedbah in da so ti klerikalci krivi, ker je bilo treba mnogo dohodninskega in obrtnega davka plačevati posameznim interesentom, češ, saj so ti lahko poročali, kakor so hoteli, samo da so nas bolj pritisnili. Letos pa sta bila zaupnika vzeta iz liberalne stranke in kako sta ta dva zastopala interesente, bo pokazala bodočnost!? — S 1. majem je prevzela firma Globočnik-Kastelic avtomobilno vožnjo med Novim mestom in Brežicami, tako da imamo sedaj prav dobro zvezo z vlaki. — V nedeljo, t. j. 10. maja, se vrši v društveni dvorani tečaj celega krškega okrožja. Z ozirom na prihodnjo okrožno prireditev se bodo vadile proste vaje s palicami. d škocijan pri Mokronogu. Durjava je utrgal našemu organistu plačo, ki se mu je dosedaj dajala. Zdaj ga je že doletela kazen za to dobroto. Poginila mu je namreč krava. Durjava. na svetu se vse maščuje, včasih zelo hitro. — Končana sodna obravnava proti gg. kaplanoma je liberalcem nosove podaljšala. Kadar se gre proti kakemu duhovniku, so naši žandarji zelo goreči. Želeli bi, da bi vsaj približno toliko vneme pokazali. kadar se gre za Skorijanske I pretepače in ropoviležo. — Jeniču, ki je pri vratih poslušal, kako bosta kaplana obsojena, je pripravljen zapor zaradi goljufije. Se tudi vse r. aščuje! d Št. Rupert. Dobili srno svojega mešana. \ prostorih posojilnice seka meso ob sobotah popoldne ir ledeoah -V j mesar Škarja ii Mirne Ceca :e pc "kočarjev kila. — Naš občinski odbor :e imenoval za svojega častnega č?ana za naj": faro prezasluincga župnika in dofc. svetnika Jan. Merveca. O njegovem imi in najbolj priliznjenimi pokloni po nagrado. Dopisniku svetujemo, naj gre to vprašat, ali niso morda tudi oni zvezani z nemškutarji? Naprednjake, >a-mo nekatere, posebno boli pritožba, ki jo je vložila naša stranka radi šole in za nami potem tudi rudnik. Mi sami vemo. da bi bila nova šola potrebna, ako s-- ne : i zidala v Kotrodožu. Zakaj sc v : ir r.ako hu.lujejo nad tem. da bi sc z: ! •-'. •• šola v K-:-Tt*'iežu? Mt vemo. kaj r.tfi za tem. Naši zagorski učitelji bi si n!: stanovanje % podobni k-:-". . •: Toplicah, a mislimo, da ; " - -.i r j kana spodletela. Apnen-čar Iranu Tatafer se ponuja zopet za fc;.' in pravijo, da že shode pri- reja. AM ga ni izučila zadnja volitev, da^.rjidt v stojm volilnem okraju nima v*čirL-?. Četudi apelirajo na to, da se njtm gre ne za osebe, ampak za stran- ko, za gotovo rečemo, tla se bo Taufer ravno tako lahko ponašal z zmago pri bodočih deželnozborskih volitvah^ kot pri zadnjih. In to se bo zgodilo, četudi skupno nastopa Čobal s Koprivci — Tauferjem menda ne — četudi kuje so-cialnodemokraški Čobal načrte za bodočnost skupaj z liberalnimi učitelji v Sokolskem domu pri pogrnjenih mizah ob priliki veselic. Mi se pa pripravljaj-mo, da bomo šli kot en mož v boj za bodočega našega kandidata! Č > 8888§88S88g88888§§8§88g888S8g§888§888888888§88§888888888K>j 1 Notranjske novice j J8SSSS8S8SS8S888§88SS8SSS88S88888S888888888S888888888888fo) VOLILNI BOJ NA NOTRANJSKEM. n Vipavsko. Volitve so pred durmi. Izbira bo lahka. Že preje smo vedeli, da je liberalna stranka brezverska. Da je to res, potrjuje prežalosten dogodek s križem, ki se je zgodil v Postojni na dan izvolitve poslanca Lavrenčiča, o katerem je poročal zadnji »Domoljub«. Vipavski stari predniki so pozidali na Gradišču pri Vipavi lepo cerkev v čast Sv. Križu, — in ta križ tudi še mi, sedanji Vipavci, častimo —, je nam v tolažbo in rešenje; zato bomo tem rajše volili krščanskega moža dr. Lovro Pogačnik, deželnega tajnika v Ljubljani. Sramotilcem križa pa prepustimo Lavrenčiča. n Volilno gibanje na Notranjskem. Naš kandidat, deželni tajnik dr. Lovro Pogačnik, je priredil v nedeljo 3. maja volivna shoda zjutraj v Starem trgu r i Ložu, popoldne pa v K o š a n i. a vsakem shodu je bilo do 200 volilcev, med katerimi je vladalo izborno razpoloženje za sedanji volilni boj. Na prvem je poročal tudi deželni poslanec Josip G o -s t i n č a r. Liberalci so ostali doma. Sicer pa si še v javnost ne upajo in mislijo samo po skrivnih agentih in papirnatih bombah ustvarjati razpoloženje za Lavrenčiča. Pa naši volilci jih bodo poslali spat! n Liberalni kandidat Lavrenčič prireja po Notranjskem skrivaj shode. Napovedati jih nima korajže, ker se boji, da bi prišli na njegove shode ljudje, ki bi ovrgli liberalne laži in ljudem oči odprli, zato je treba delati skrivaj — po načinu zaplotnikov. Liberalci radi govorijo, kako je Lavrenčič na Notranjskem priljubljen, Če se ne bi šlo za strankarsko disciplino, Lavrenčič niti v Postojni ne dobi 10 glasov, tako malo marajo njegovi prijatelji zanj. Zelo značilno za moža je njegovo »podpiranje domačinov« {?). Za svoje tovarniško podjetje si je namreč lansko leto najel samih Italijanov. Evviva Laurencich! n Iz Planine nad Vipavo. V nedeljo, dne 3. t. m., imeli smo tudi mi Planinci čast videti Njih Blagorodje gosp. župana iz Postojne, enega najbolj neodvisnih »kmetov« na Pivki, kandidata za državni zbor itd. itd. »Hrovatinov tata« iz Vipave so ga spremljali. Do-spevši pred cerkev so se tudi na nas tam zbrane milostno ozrli ter vprašali, kje da stanujeta »Božič« in »Šuster;«, češ, da gresta tam »pokušat vino«. — Njih »kvartirmaherji«, znani Zančc iz Vipave in par drugih pa so žo nekaj dni prejo primarširali na Planino ter prosjačili za prostore, kjer bi priredili shod. Ustavili so se tudi v gostilni »Marc«, razlagali tam svoj liberalni evangelij, preklinjali klerikalce, zabavljali čez »grozne«, užitninske doklade, deželno elektrarno, zatiranje naprednega uči-teljstva i. dr. Gostilničar jih je nekaj časa molče poslušal, potem pa vprašal: »Torej kakor vas jaz razumem, ste vi poštenjaki?« — »I seveda,« pravi Žan-če. — »No, če ste poštenjaki, pobrigajte se tedaj pred vsem, da mi vaš Agro-Mcrlcur plača 36 hI vina, za katerega sem te dni prejel obvestilo, da dobim samo 70 kron.« — Ko so »kvartirmaherji« slišali ime »Magro krepur«, so jo brzih nog odkurili. O shodu potem seveda ni bilo več govora. XXX n Goče. Dne 26. aprila se je na vrtu spoštovane Jamškove hiše vršila ljubka slavnost, ko se je posestniku Ivanu Pregelj pripela častna kolajna v priznanje zaslug za več kot 40 letno službovanje kot cerkvenemu pevcu. Domači gospod je v govoru omenjal slavljenčeve zasluge, nakar mu je pripel kolajno. Nato so mu tovariši pevci zapeli »Pozdrav«, skladbo tukajšnjega rojaka g. Franc Ferjančiča. G. Habe je slavil krščanski značaj slavljenca, ki je vedno kakor naša gora Nanos stal neomajno za krščanska načela. G. pevo-vodja Rihard Ferjančič ga je pa stavil posebno pevcem v zgled kot požrtvovalnega, pridnega in točnega pevca. Nato je moški in mešani zbor »Nanosa« zapel slavljencu v čast še mnogo pesmi. — Letos je bil odlikovan tudi naš domačin g. Ivan Mercina, c. kr. vadnični učitelj v Gorici, ki je dobil od cesarja čast cesarskega svetnika. Gospod cesarski svetnik je prvi med službujočimi slovenskimi vadničnimi učitelji, ki je bil odlikovan s to visoko častjo. Tudi tega odlikovanja vrlega, vernega rojaka se domačini radujemo. Obema odlikovan-cema želimo, da bi jima podeljene časti dolgo uživala v najboljši sreči. — Častno kolajno je pred leti prejela tudi spoštovana Ivana Spetič, ki zvesto služi že nad 50 let pri g. Habetu na Gočah. — Koncem leta 1913. je poslal h krstu posestnik Ivan Vovk z Goč desetega sina, za kar je zvedel presvitli cesar, ki je potem poslal očetu dar 50 K. — Neki posestnik iz Manč je iz usmiljenja sprejel pod streho revnega starega potnika. Ostal je pri hiši nekaj mesecev. V teku časa pa se je izkazalo, da je malovrednež, Predno je šel od hiše, je šel nad nekoga s sekiro. Torej damo svet: Nikar ne sprejemajte v službo ljudi, ki jih ne poznate, o katerih ničesar ne veste. V zadnjem času se v naši dolini pojavlja preveč brezdelnih postopačev. — Pred nekaj časom bi se lahko dogodila v trgovini Kodre na Gočah velika nesreča. V hišo je prišel velik nasilnež, ki je kar zahteval pečenke in vina, kolikor bo hotel, in pa lepo stanovanje. Vdrl je kar po stopnjicah v zgornje stanovanje, nakar ga je gospodar prepodil in nato se je začela vojska med nasilnežem in gospodarjem in njegovim očetom. Slednjič so ga ven zagnali iz veže. Orožniki so bili takoj obveščeni, ki so ga v Ložah aretirali, kjer ga ' je orožnik pozdravil že kot svojega »znanca«. Ko smo zvedeli, da je prijet, smo se vsi oddahnili, ker smo zvedeli kasneje, da je pravi tiček. n Iz Idrije. Cesta po Kanomlji se bo le gradila, tako smo z veseljem slišali govoriti ljudi, ko so izvedeli, da je prišel de-j želni uradnik, ki se naj z ljudmi pogodi radi odkupa sveta za novo cesto. Govorilo se je prej, da naši goriški sosedje niso vneti za nadaljevanje te proge po njihovem svetu, dasi so prej kar goreli za to progo. Njih zmedene razmere v deželnem zboru in pomanjkanje denarja je njih srca ohladilo. Pa treba je premisliti, kako sedaj skrbi vojaščino za nove zveze ravno na Goriškem in se je radi tega nadejati več prispevka | od vojnega ministrstva. Veseli nas, da se je naš deželni odbor odločil vseeno izvršiti, kar je prej sklenil, ne oziraje se na goriške razmere. Sicer nekateri begajo ljudi, da je vse to le manever za kake volitve, ljudem se le nekaj kaže, kakor otroku igrača, da bi se jih pridobilo, a ko je stranka dosegla svoj namen, jih bo zopet pustila na cedilu do druge prilike, ko jih bo zopet potrebovala. Ni čudno, ako tako govore, saj so se učili takega postopanja od svoje stranke, a S. L. S. pa ne obljublja samo, temveč tudi stori. To je že prej pokazala in tega se bodo tudi naši ljudje prepričali pri kanomeljski cesti. So sicer begali ljudi, ne odstopiti sveta, ali ga vsaj prav visoko ceniti, a posestniki so bili pametni, le dva sta se bolj trdo držala. — Javen volilni shod so hoteli imeti naši demokrati. Razgovor bi bil posebno za praznovanje prvega maja. A c. kr. okrajno glavarstvo je shod prepovedalo. Rudarji so se mirno razšli, ko se jim je odlok prebral. Tožijo čez katoliške praznike, da jemljejo delavcem zaslužek, ko je vendar treba tudi na praznik jesti. A sami si pa prvi maj za praznik odločijo, in takrat za jed in pijačo ne manjka. — O našem predstojniku dvornem svetniku Billeku govore, da nas na jesen za stalno zapusti. Sedaj se je podal na šesttedenski dopust v Karlove vare radi duševne utrujenosti. Verjamemo, da je naporno delo voditi tako veliko podjetje in vidimo že nekaj let sem, kako naši načelniki po kakih petih letih službovanja v Idriji tožijo, kako so na duhu zbiti, da težko prevladajo tako odgovorno poslovanje in da se raje umaknejo v pokoj. Morda gospod Billek okreva in se še premisli. n Iz Reške doline. Dne 30. aprila se je ustrelil v Bistrici 18 letni Polakov sin, ki je bil v neki reški prodajalni v službi. Pravijo, da se je zagledal v neko dekle, ki ga pa ni marala. Fant si je zato pomagal na drug svet. — Nekateri gospodje se bahajo javno okrog, da so se vpisali v društvo, ki jih bo dalo po smrti sežgati v sežigalnici. Te reči klatijo okoli samo zato, kakor bi hoteli cerkvi nagajati. To bo zares velik ogenj, kadar bodo dali sežgati tiste glave, v katerih je zelo veliko slame, pameti pa zelo malo! Neki c. kr. državni uradnik se je bahal na Veliki petek v neki gostilni vpričo več mož, da se je zjutraj »šunkna« najedel ter je proglasil poste in praznike za neumnost. Ta bi se 82 da! lahko že zdaj sežgati, ne bo nobene škode za njim! — Mlekarska zadruga v Trnovem ima nadaljevanje občnega zbora dne 17. t. m. Bog ve, če bo oča mesarjev tudi tam tako oblasten in bo tudi tam tako zabavljal čez »farje«, kakor zabavlja pri izplačevanju mleka. Letos je dvajset let, kar je mlekarna ustanovljena. Vsa leta je skoro eden in isti odbor in načelništvo. Dozdaj je imel glavno komando pri mlekarni oča Mesarjev. Kar je on rekel, je moral vsak verjeti bolj kakor vsem evangelijem. Mi pa pravimo, kdor je plačan, naj tudi posluša, nc pa samo komandira. Tudi živinozdravniku hodi po glavi bolj zabavljanje čez »črne« in pa »čuke«, kakor pa mlekarna in nje mleko! Tudi temu zelo olajšamo njegovo breme. Tistih 700 K bomo pa mlekarni prihranili. Saj imamo na Kranjskem zelo veliko inlckaren, pa shajajo tudi brez živinozdravnikov. — Pri občnem zboru kmetijske podružnice v Trnovem smo sc otresli pri odboru liberalcev, pa ne morda iz politike, ampak zato, ker so igrali notri vlogo kralja Matjaža, ki drema že več tisoč let, kakor pravi povest. — Dne 10. t. m. imata shod v Trnovem poslanec Gostinčar in pa dr. Pogačnik, kandidat za državni zbor za naš okraj. n Vič. Ljudska hranilnica in posojilnica na Viču s sedežem v župni.šču je končala svoje šesto upravno leto z najlepšim uspehom. Čisti dobiček za leto 1913. znaša 1. 123 K 89 vin. Rezervni zaklad je pri komaj petletnem obstoju narastel na blizu 3000 kron. Hranilne vloge sc obrestujejo po 4'Poslovanje je v najlepšem redu. Uradne ure so vsako nedeljo in sredo od 10. do 12. ure. Priporočamo zlasti domačinom, naj svoje prihranke vlagajo v to domačo hranilnico, da tudi dobiček ostane doma in se porabi v dobrodelne namene. n Vipava. Dolgotrajna želja se bo Vi-pavccm kmalu izpolnila. V kratkem izide namreč sklep, ki bo odredil razdelitev vsega skupnega gozda. Tako je izjavil g. komisar Lukan, ki se je pretekli teden mudil v Vipavi. Da se bo gozd razdelil, je pač največja zasluga g. poslanca Perhavca. Zdaj naši liberalci ne bodo imeli več povoda vpiti nad g. poslancem, da je on razdelitev oviral. Lepa hvala g. poslancu, ki je najprej pomogel, da so se deležne pravice pravično po enakih delih med upravičence razdelile, zdaj pa je dosegel, da bo vsak udeleženec dobil svojo lastno parcelo. n Iz Vipavskega. Presvetli pride ta mesec v našo dolino birmovat. Birma se prične v Podkraju dne 7. maja, konča pa v St. Vidu dne 24. maja, — Vo 1 i 1 n i boj. Liberalci se po posameznih občinah radi pobahajo, koliko volilcev imajo že na svoji strani po posameznih občinah. Tako smo slišali slapenskega Žorža kričati, da je na Slapu samo 10 mož za dr. Pogačnika, vsi drugi za Lavrenčiča. Seveda so te številke samo v liberalnih glavah. Mi pa vemo, da bodo vrli Slapenci kakor vselej, tako tudi topot z lepo večino glasovali za dr. 1 ogacmka. lako so liberalci vpili tudi pred par leti pred občinskimi volitvami, obnašali so se, kakor da jim jc že vsa dolina pokorna, nazadnje so pa povsod ploh vlekli. Volilci, pokažite s svojo značaj-72 nostjo in zavednostjo na dan volitve, da |c libcralcem v dolini za vselej odklenka o. Ako bi liberalci imeli kaj srca za kmeta, bi njih bogati kolovodje izgubo pri liberalni vinarski zadrugi pokrili iz svojega žepa in ne bi pošiljali nedolžnim članom opominov, naj plačajo vsak skoraj 300 K. Kdor je izgubo zakrivil, tisti naj jo tudi plača. Toda zgodilo se je ravno nasprotno. Nekateri liberalni prvaki, ki so natanko vedeli za pravi položaj v vinarski zadrugi, so še pravočasno odpovedali svoje deleže, tako da jim ni treba ničesar plačati. Ti ubogi kmet, ki so li pri občnih zborih, in siccr vedno slikali vse rožnato in obljubljali bogate dividende od deležev, ti pa sedaj vse plačaj. Taka je liberalna ljubezen do kmeta. Bog nas varuj takih prijateljev. Zato liberalcev nc bomo nikdar volili. Naš kandidat jc dr. I.ovro Pogačnik, deželni tajnik v Ljubljani. n Žiri. Na Vrsniku je pogorela v ponedeljek teden Štefkova bajla, v kateri stanuje Anton Kacin z družino. Zgorela mu je tudi edina kravica, le malenkosti sc je dalo rešiti. Družina jc usmiljenja vredna ter jo priporočamo dobrim ljudem. — Novo mež-narijo smo pričeli delati. Material pridno vozijo, vsa čast faranom, ki so se radovolj-no odzvali, da pomagajo zmanjšati stroške. Pri vsaki laki reči jc seveda nekaj zabavljanja, ampak pametni in previdni ljudje ne dajo nič na take besede. — V nedeljo se jc ponavljala igra > Rokovnjači«, Pravzaprav bi igralci res zaslužili, da bi jih po imenu imenovali in pohvalili, — ampak, kdor jc bil zraven, že ve, kako jc bilo, kdor pa ni bil, naj pride drugič sam gledat. h raznih krajev Sv. misijon v Wanne-Nord (Vcstfal-sko). Naj izvedo Slovenci v domovini, da njihovi rojaki na Nemškem niso popolnoma zapuščeni. Žc od meseca decembra lanskega leta obiskuje neprenehoma slovenski frančiškan posamezne župnije, kjer delajo Slovenci po premogokopih. V Wanne-Nord je do 150 Slovencev, večinoma Štajercev. Razen misijona za Nemce in Poljake preskrbel je župnik sv. misijon tudi za Slovence. In res, prav potreben ie bil. Udeležili so se ga večinoma vsi razen nekaterih, kateri so se že oprijeli pogubnih naukov > rdečkarjev«, ali pa hočejo še naprej služiti demonu alkoholu. Potreben bi bil sveti misijon povsod, kjer je več Slovencev skupaj. Sploh krvavo potrebno bi bilo stalno duhovno pastirstvo med Slovenci na Nemškem, drugače se jih bo se več izgubilo za vero in narod. T o j e pereče vprašanje prihodnost i, n a katero je treba resno misliti, zakaj Slovencev je čimdalje vec tukaj, nevarnosti pa na vse strani ne-številno. Hochhcido na Rena. Tukaj smo imeli prošli teden sv. misijon; vodil ga .ie p. En lilij an iz Sv. Gore pri Gorici Udeležba pri pridigali in prejemanju sv. zakramentov jc bila obilna; posebno je društvo sv. Barbare se udeleževalo pridig skoro polnoštevilno in tudi pri skupnem sv. obhajilu so pokazali, (|u so še verni Slovenci. Samo od ene sira-ni smo jih več pričakovali, ali ni jih bilo. Morebiti da jih bo drugič kaj več. Pri pridigah smo imeli vsak dan pete litanije, pri katerih je pel tukajšnji pevski mešani zbor druživa svete niir. bare. Pevovodja je tukajšnji cerkov-nik; je sicer Nemec, pa jo zelo navdušen za slovensko petje. V nedeljo smo imeli tudi pri sveti maši slovensko petje; bilo je tako, kakor da bi bili doma'. Hvala patru Emilijanu za lepe nauke! Hvala tudi našemu še mlademu pevskemu odseku, ki jc tako dobro izvršil svojo vlogo. na kntorili nlii.sk nismo pripravljeni in na kater« nismo niti inslili, pridejo vedno oli jako nerodnem času, ko nas navadno motijo in zadrže pri nalem opravilu. Taki nenuprošeni gostje, ki pridejo popolnoma nepričakovano in nikakor nočejo oditi, so tod vse bolečine, ki si jih nakopljenio vsled \lage, prepili.K ali prehlujeiijo. To velja posebno zn slučaj prehlajenjn. ki lulike mlati na pisu in povzroči tiščanje, bodeoje, težko dihanje, nagnjenje h ka.šlju in druge f ojave. Ce pravočasno vpornbijnmo Fellerjev bol lajSujnči fiuid i/ rastlinskih esenc z zn. „Klzn-l'Tu d", kmalu od pra inio to zlo. O tem so se tr mnogi prepričali in tudi mnogo zdravnikov potrja odbčne uspehe Kellerjevega flu (Ja z zn. KI/n-Kluid". Oosp. lir Jos Kstinoistor, \Yil-deniiu, p. Aspacli, piše. da nudi IVIler ev fluid pri \snkodne\no nastopajočih motenjih zdravja iz borna pomoč. (iesp. lir. Kitte!, Kralj. Vinohrad}', pijo, du že skozi leta vporablja Fellerjev fluid z odličnim uspehom in sodijo tako tudi drugi zdravniki. Pri boleznih prehlajenia, vsakovrstnih bolečinah knl or tudi slabih očeh, migreni in živčnih bolečinah se poVtizoje ta tluiil kot izreden pomoček 111 naj bi ga oenieni tirnici imeli vedno pri roki, Ker slane 12 steklenic vendar samo o kron poštnine prosto. Tudi lMlerjcve odvajajoče raharharn-kroil ire z zn. „H'zti-Krogl|ice", 0 Jkntljie poštnine prosto 4 krone, nnj bi čislani brale naročali kot sredstvo zoper 'želodčne boleč ne, zaprtje i t < I naravnost pri lekarnarju 10. V. IVIler, Stubicn, Klz.atrg St. 10. ---cisi Društveni vestmk ||| Na Ježici bo v nedeljo, 10. maja, predava! o tožbah gospod Anton Avscc, sodnik na Brdu. Skupina J. S. Z. na Vrhniki priredi v nedeljo, dne 10. maja t. 1. popoldne ob 3. uri v Društvenem Domu javno poučno predavanje, h kateremu vljudno vabimo vse one moške in ženske, ki sc zanimajo za pravo izobrazbo našega ljudstva. I're-daval bo gospod profesor A. Sušnik iz Ljubljane. DcMiSka Marijina družba v Št. Vidu pri Vipavi. V nedeljo, 10. maja t. 1. priredi dekliška Marijina družba veselico. Vprizorila sc bo igra »Skrivnostna zaroka« in slika .Marijina hči P"d nebeškimi vrati«. Vipavslto okrožje Orla naproša bratske odseke, da bi prijavili svojo udeležbo za javno telovadbo dne 7. junija t. I. ob priliki pctlclnicc okrožja Orla takoj, ko vprašalne pole dobe. Slovensko katoliško izobraževalno društvo »Straža« na Dunaju VI., Webgasse 17, priredi v sezoni zadnjo društveno veselico v nedeljo, te 10. maja 1914, v VI. okraju, Gumpcndorfcrstroflc 101, »Zur sehonen Schiiferin«. Začetek ob 7. uri. — Spored: 1. Mašek: Triglav; 6 gl. mešani zbor. — 2. Narodna-Hubad: Ko b' sodov nc blo; moški zbor. — 3. Narodna-Hubad: O ja, jaz sem pa vinski brat; moški zbor. — 4. Kimovec: Lilijo sadila bom; (pevkam v album) mešani in moški zbor. — 5. Narodna-Hubad: Zagorska; mešani zbor, — 6. Narodna-Hubad: Prišla je miška; mešani zbor. — 7. Narodna-Hubad: Bratci veseli vsi; mešani zbor. — 8. Hajdrih: Jadransko morje; moški zbor. — Narodnc-Kimovec: a) Jaz pa pojdem na Gorenjsko; ženski, moški, 6 gl. mešani zbor. b) Ko tičica sem pevala; 3 gl. ženski zbor. c) Polž sc je pa ženit Sel; ženski, moški, mešani zbor. d) Gorenjska koračnica; mešani zbor. — 10. Ncdved: Nazaj v planinski raj; 4—7 gl. mešani zbor. — 11. V Ljubljano jo dajmo; Veseloigra v treh dejanjih. Spisal J. Ogrinec. Osebe: Gašpar Srebrin, posestnik; Rotija, njegova žena; Marica, njuna hči; dr. Mirko Snoj; Pavle, hlapec pri Srebrinu; Neža, dekla pri Srebrinu; notar; dve priči. — 12. Prosta zabava. — Vstopnina za nečlane 80 vin., člani z legitimacijo in vojaki polovično. Blagajna sc odpre pb 6. uri. trebno, da se kupcem živina dopošlje na najbližnjo železniško postajo, za plemeno živino pa se tudi preskrbi polovična vožnja po železnici. Kupci iri prodajalci živine naj vse ponudbe za nakup in prodajo dopošljejo na naslov »Vnovčevalnica za živino v Ljubljani« ali naj se po opravkih v Ljubljani osebno zglase v njeni pisarni na Dunajski cesti v hiši Gospodarske Zveze v I. nadstropju. ftfl Dobre knjige W EjBSBEkSsBBgBBBEBEaEggBSSBSEggSBgBSEggggSSBiiBggg^BEggL; ugodnosti. Davčne vloge in prošnje na druge finančne oblasti, ki jih rabi posestnik, obrtnik, trgovec in zasebnik skoroda vsaki dan, so istotako obsegane v knjigi v bogati izbiri. Izmed sodnih vlog, tožb in predlogov so se sprejele v knjigo le one na okrajna sodišča, ker mora stranko pri višjih sodiščih itak zastopati odvetnik. Natančno so obrazložena tudi silno stroga testamentarična določila, katera pojasnuje več obrazcev pravilne oporoke. Zadnji del knjige obsega vloge za razne avtonomne oblasti, kot so deželni odbor, občina itd., v zadevi domovinstva, bolniških stroškov, podpor itd. Na podlagi Knjige uradnih vlog« bo lahko vsak sam napravil pravilno vlogo ter bo knjiga torej pomagala in svetovala strankam, obenem pa olajšala delo v uradih, katero ravno nepravilne vloge zelo otežkočijo in zavlečejo rešitev. Pri vsaki posamezni vlogi je označeno, kako jo je kolekovati, poleg tega jc pa knjigi še pri-dejan kratek splošen seznamek o kolkovinah. Knjiga je zelo obširna, obsega nad 300 strani in ima zelo lično zunanjo opremo ter priročno žepno obliko. Enkratni izdatek za to knjigo se bo vsakemu desetero in stotero izplačal po koristih, ki jih mu bo nudila. Že z enkratno vporabo bo kupna cena pokrita. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Knjiga uradnih vlog. Obrazci političnih vojaških, finančnih (davčnih), sodnih in drugih uradnih vlog za vsakdanje potrebo. Zbral Janko Dolžan. Cena 3 K. vez. i K. — Ta knjiga je ravnokar izšla in je gotovo dobrodošla vsem slovenskim slojem, kakor malokatera druga. Obsega namreč vzorce raznih vlog na vse javne oblasti. Knjiga je izključno samo praktičnega pomena in bo vsakemu svetovala tam. kjer bi si moral sicer iskati pravne pomoči. Enkratni izdatek za to knjigo se bo vsakemu desetero in stotero izplačal, ker bo že z enkratno porabo kupna cena pokrita. — Knjiga obsega najprej politične in vojaške vloge, n. pr. prošnje za različne koncesijo (gostilniške in druge), naznanila za razne obrti, prošnje za podelitev orožnih in drugih listov itd., dalje najrazličnejše vojaške vloge za razne ugodnosti in oprostitve glede vojaškega službovanja itd. Potem finančne in davčne vloge, kakor razne napovedi in pritožbe proti odmeri davkov, naznanila praznih stanovanj, carine prosti uvoz, ustanovitev trafike in najrazličnejše drugo vloge, dalje mnogo sodno vlogo, tožbe, dolžna pisma, kupno pogodbe, testamente itd., potem prošnje na cesarja. prošnjo za odpis bolniških stroškov v bolnišnicah, razne vloge za kmetovalce, kakor podpore za izboljšanje hleva, za dobavo umetnih gnojil, prošnjo za podelitev domovinstva, učne pogodbe, prošnje za posojila, za sprejem k orožništvu itd. itd. Knjiga bo torej v vsakem oziru in najrazličnejših okoliščinah koristila in pomagala. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Zdravilna zelišča. Prirejeno po knjižiti župnika Ivana Kiinzleja. Ta praktična knjižica še ni izšla; zakasnela se je vsled dolge tiskarsko stavko. To naznanjamo vsem, ki so knjižico na naše prvo naznanilo naročili in izražajo sedaj že mnogi svojo nevoljo, ker jo dolgo no dobo. Prihodnji teden bo knjižica prav gotovo izšla. V mnogih ozirih jej moramo dati prednost pred knjižico »Naša zdravila«, ker obsega Kiinziejeva knjižica samo najzanesljivejšo pripomočke za zdravljenje z domačimi zdravili. Veljala bo samo 00 vin., po pošti 72 vin. HUTOmOBILl za šport, izlete in tovorjenje, autobuse Lamin & Klemeni, dei. ur. Mlada Boleslava, največja avstr. tovarna automobilov. - Podružnico: DUNAJ, PRAGA, BRNO, BUDIMPEŠTA. Zastopnik: G.Dlescher,Gradec,Peinlicbgasse 13. 62 Gospodarske vesti. KUPČIJA Z ŽIVINO se vrši skoro izključno le na semnjih, ker je taka navada. Le kdor si hoče zagotoviti boljšo in zanesljivo živino ali prašiče, kupi raje na domu pri že poznanih živinorejcih. Letos je zlasti veliko povpraševanje po plomenskih prascih, Na semnju se kupijo navadno le manjvredni prasci, ker jih na domu ni moč prodati. Vnovčevalnica za živino v Ljubljani ima večje število lepih osemtedenskih prascev za oddali. Opozarjamo kupce, da oddaja vse prasce, cepljene proti rudečici. Tako so odjemalci vsaj za nekaj časa brez skrbi, da od vnovčevalnice kupljenih prascev ne napade rudečica, na koji stotine prascev pogine. Nadalje dobavi vnovčevalnica lepe jezerske plemenske ovce z jagnjeti ali breje, Dobava lepih ovac je zlasti važna za one kraji; dežele, ki hočejo zopet vpeljati rejo ovac. Vnovčevalnica ima na ponudbo več slo lepih ovac za zmerno ceno. Za prodajo je priglašenih več dobrih mlekaric. Vnovčevalnica oskrbi vse po- Vzorniki prvega sv. obhajila. Zbral in uredil Anton Kržič. — Cena lepo opremljeni knjigi 1 K, vezani pa 1 K 60 vin. — Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. — Zgledi te prikupne zbirke so jako različni, iz raznih stanov in družinskih razmer, iz življenja svetniških otrok, pa tudi takih, ki so sicer vzorno živeli, dasi o njih svetosti sveta Cerkev še ni izrekla svoje sodbe. Posebno je ustreženo s tem, da so privzeti tudi zgledi iz domačih krajev ter iz najnovejših časov. Zbirka bi bila sicer šc lahko veliko obširnejša; pa zdi se nam ravno to jako primerno, da se omejuje le na najbolj jasne in različne zglede. Pri nekaterih nam je bolj znano, kako so se pripravljali na prvo sv. obhajilo; pri drugih kako so spodbudno prejeli prvikrat sv. obhajilo; pri tretjih kako so se zahvaljevali in kako so v prid obračali ta praznični dan za poznejše življenje; pri četrtih, v kolikem čislu so imeli spominke prvega svetega obhajila, ali kako je bil večkrat ta slovesni dan koristen tudi drugim ljudem itd, — Morda bi kdo ugovarjal, da so zgledi v tej knjigi preobširno zasnovani in namenjeni bolj odraslim otrokom. To je res, da niso bili pisatelju pred očmi najmlajši, vendar je knjiga tudi uporabna že za najmanjše, ako jim katehet ali pa tudi domači iz zbirke povedo to, kar jim je že umevno. Posebno je pa še v zbirki opisanih mnogo slučajev, ko so otročiči že v nežni detinski dobi goreče hrepeneli po prvem sv. obhajilu, pa jim po takratnih šegah še ni bila dana ta sreča tako zgodaj. Kako srečne se morajo torej šteti naši otročiči, ki morejo žc tako zgodaj biti deležni neizmerne sreče prvega sv. obhajila, ki so po njem zastonj koprneli nekdaj najboljši otroci — koprneli po več let! — Tudi zunanja oblika je prikupna, ker zaljša knjigo tudi več slik. — Ne bi bil pa namen še dosežen, ako bi si gospodje kate-hetje le zase poskrbeli po eno knjigo; marveč tudi mladina naj jo dobi v roko. Knjižica je vredna, da se ji odloči odlično mesto v družinski knjižnici. V to svrho se je določila cena kar moč nizka; stane namreč lično vezana le 1 K 60 vin. Dolžan, Knjiga uradnih vtog. Obrazci političnih, vojaških, davčnih, finančnih, sodnih in vseh drugih vlog za vsakdanje potrebe. Cena 3 K, eleg. vez. 4 K, po pošti 30 vin, več. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Ta knjiga, ki je ravnokar izšla, podaja, kot pove že naslov, vzorce najrazličnejših vlog na vse javne oblasti. Knjiga ne podaja dolgočasne razlage postav in zakonov, temveč samo praktične vzorce in torej ni znanstvenega, temveč izključno samo praktičnega pomena. Kot taka bo vsakemu zanesljiv svetovalec v zadevah, kjer bi si moral sicer iskati pravne pomoči. Vzorci so prirejeni v splošnem tako, da odgovarjajo potrebam, ki jih rodi vsakdanje življenje. — Z neznatnimi prav lahkimi izpremembami, ki jih izvrši brez težave lahko vsak sam, so pa porabni tudi za druge bolj redke slučaje, ki v knjigi niso navedeni pod posebnim naslovom. Politične in vojaške vloge, ki tvorijo prvi oddelek knjige, so podane v veliki izberi in obsegajo prošnje na obrtno oblast ter podobne ponavljajoče se zadeve. Posebej je treba omeniti tudi vojaške vloge, ki se ozirajo in obrazložujejo vse po novem vojaškem zakonu dovoljene vojaške Podnnrn. Jožek: »Stric, kuj piv je poda- gra?« — Stric: »To ti lnhko povem. 1'odngra je: Ce hočcS iti. nimaS nog, če hočeš delati, nimaš rok. Ce pa začno boleti, imaš deset parov nog in deset parov rok.« .... Nepotrebno delo. Zdravnik kmetu: »Ljubi moj, tu ni mogočo druzega, kakor da vam ustavim stekleno oko.« — Kmet: »Ali mi ga bodo pri prvem tepežu vun zbili!« Prehitro. A.: »No. kako je v zakonu? Kaj počne žena?« — H.: »Prehitro se stara. Ko sva se zaročila, je bila stara 23 let. pred poroko 2G in po končanem ženitovanju 29 let.« V so(Iniji. .Sodnik: »Kako se pišete?« — »Ana Mufelj.« — »Koliko ste stara?« — »Štiri-inšestdeset let.« — »Ste omožena?« — »Ne šol« Sočutje. Gospa vinskemu agentu: »Danes ne bo nič kupčije! . . . Moj mož jo med tem časom, kar vas ni bilo, umrl ---komaj štirideset let slar.« — Agent: »Prav škoda ga je..., koliko bi ga bil še lahko izpil!« Po pravici povedal: A.: »Ti si se torej z mlado milijonarko zaročil?« — llaron (zelo zadolžen): »Zaročil da — na mnogostransko za-htevnnje!« V dvomu. Sodnik: »Ali niste pri tepežu nobene rane dobili?« — Priča (Ribničan): »Ne vajin. — ano liikno imam ne glavi, pa je morda še uod praj!« Težko. Diplomat svojemu uradniku: »Kako sc je mogla izvedeti skrivnost, ki sva jo le midva vedela?« — Uradnik: »Jaz sem v spanju glasno govoril in strežaj me jo čul.« — Diplomat: »Potem vi niste za ta posel. Pravi diplomat mora tudi v spanju drugače govoriti, kakor misli!« Huda bolezen: A.: »Kakor slišim praviti, greste pri vas letos v priprosto hribsko vas na počitnice. Kako to?« — 1!.: »Ja, smo vsi razvedrila potrebni, pa tudi miru in samote. Moja žena ima bolan želodec, hčerka glavo in sin živčevje.« — A.: »In ti?« — H.: »Bolan moš-njiček.« SKRIVALNICA. Kje je Jože kot dijak? Mnenje gosp. svetnika dr. M a y c r-j a , primarija, j s c h Gospod J. Serravallo, T r s t. Hvala lopa, smo so naučili v moji bolnišnici ceniti Vašo kina vino Serravallo kot izborno okrepčilno sredstvo. I s c h 1, 6. junija 1911. D r. M a y o r. EMAJLNI LAKI H3H3 LAKI ZA PODE Življenje zagreni nadležen kašelj,'izčrpa moči in oslabi telo. In vendar je mogoče zanesljivo lajšanje in hitra odstranitev kašlja s Thymomel Scillae, lekarnarja B. Fragncrja v Pragi, ki stane 220 K steklcnica. PEBECO PASTA čisti usta i zube Velika Tub« K 1.50 mala Tuba Kl.- Nezndovoljnost obide dostikrat človeka brez vzroka, največkrat vsled zaatajnnja krvi, vsled slabe prebavo. Kellerjeve odvnjajočo rbabnrbnrn krogljice z znamko „Elza - krogljice" v takih slučajih hitro pomikajo. Naročite jili 0 škatljic r.n 4 K poštnin« prosto, pri lekarnarju K V Kellerju, Stubicn, Klza-trir 16 (Hrvatsko) Tndi Fellerjev fluid iz rastlinskih esenc z. znnniko Klra-fluid naročite 12 steklenic za 5 K poštnine prosto. Obetajo se dobri časi onim cenjenim čitateljem, ki k žrebanjem dne 14. in 15. majnika naroče izborno skujiino 5 srečk z glavnimi dobitki 715.000 K, oziroma frankov in lir na 62 mesečnih obrokov po K 5"25 ali manjšo skupino 3 srečk z glavnimi dobitki 335.000 K, oziroma frankov in lir na 62 mesečnih obrokov po K 3 25, kajti že en sam glavni dobitek jim odvzame skrb za bodočnost, dočim se jim v srečnem slučaju zamorejo pripetiti tudi še na-daljm glavni dobitki. - Pojasnila daje in naročila sprejema za »Slovensko Stražo" Valentin Urbančič, Ljubljana 2. Menpiero-ijiio mlečno milo . , ., BERGMAJTO & OO., Te Sin ob Labl Dobi ee povsod ft 60 vin- 1 iro3in"llocJie Dve lastnosti mora imeti vsako """ , , ........." blago: da jo dobro 111 poceni. Ti iM,11(,g so ie uiiiH", J^ ------ ---------c lastnosti ima Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovoncom, zato ivuiisi uuiu„j,i,...------------, ~un.> nt" vsem gospodinjam najbolj priljubila. Nobene druge nc marajo. Ker jo pa k0. linska kavna primes v korist ohinej. nim Slovencem obenem tudi pristno domačo blago — edino tc vrste sploh -zahteva vsaka zavedna slovenska po-spodinja samo ta kavni pridatek in m odstopi na noben način od toga svojega stališča. BIRMA! Botri ln botrlc®! Ako hočete kupiti dobro in po coui. si oglejte mojo največjo zalogo ali pa pišito, da Vam pošljem cenik brezplačno F. ČUD! ura r. Ljubljana 250 Prešernova ulica i. Verižice, ure, uhani ln druge zlatnine. Zanesljivo blago! Nizke cenel LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 29. aprila: 64, 82, 17, 28, 11, Brno, 29. aprila: 61, 85, 47, 35, 7, Line, 3. maja: 50, 63, 38, 59, 60. Tržne cene za 100 kg. Ljubljana. 5. maja 1914. Deželni pridelki: P&enica..... Rž ...... Ajda...... JeCmen..... Oves...... Proso Delo . , PrOSO rumeno . . Koruta stara . . Koruza nova Leča..... Grah...... Luneno seme GrnSica..... Domača detelja Fižoi RibmCan . . Fižol PrepeliCar . Fižoi Mandalon Cebuln , . . Krompir . , . /.elje sveže . . . £ei|e Kislo brezsodo Repa qorenjskn . Repa sveža . . Repa kislo brezsodu Brinje...... Kumna .... Orehi ...... Gobe suhe. • , , Suhe hruške . . . Suhe CcSplje . . . Ježice ..... Želod...... Smrekovi storži Seno ...,,, Slama ... Stelja..... Cena Živim, meso 2iva vnga: Govedu pitana . I dela težka . . Ti-ieta mala . , ........... Koliruni . . . Kuretnina In drugo: Maslo Kuhano oo K J60 — do . Maslo surovo K 170*— do . Most svinjska Lo|..... jajca ioo koma 1'ISanci . , . Golobi . . • Raca .... Gos ... * Kolonijalno blago na debelo: Riž Rangon od K 26'— do . . Kava Santos od K 200 — . . . SladkorodK84 -di l'etrolej .... Cena K u - hO — M » : '■ 1901 391J - :SH - 168 INI »3 - 6 ll — ! - 1 5 38 LBO K3 - .12 E££ tafluenco','astmo. *>rs"1' Originalni zavoj d K 4-~ v vseh lekarnah. Koliko srečnih zakonov se je že razdrlo, ako jc gospodar, ki je bil podvržen obstipaciji, zanemaril svoj položaj in tako vsled nezadovoljnosti in ner-voznosti postal nadležen svoji neraz-družljivi zakonski družici. Kozarcc pristne grenčice »Hunyadi Janos« bi večkrat zadostoval, da bi si bil hišni f gospodar ohranil zdravje in s tem vc-selost in dobro voljo. Krvni naval na možgane, ki povzroča razdraženost, je v najčeščih slučajih posledica obstipa-cije ali zaprtja. Ko se z grenčico »Hu-nyadi Janos« doseže zaželjeno odvajanje, se tudi glava olajša in izgine vsako nerazpoloženjc in slaba volja. Vzorce franko modnega blaga, kakor cefSrja batista, platna, platnenega ln bombažastega blaga razpošilja 0.3. HavličeH i brat Kupalisto Podebrad, Češko. Pišite takoj. "ItJl : Železnica : za prevažanje materij al a Lokomotiva na na motor s 24 vozovi in 3km tračnic 1 mostna tehtnica no ceno na prodaj. Vprašanja odpošilja pod ,Walzwerk 1S88' Rafael, Dunaj Graben 28. 1631 OSTANKI za nizkotno ccno! Poseben priložnostni nahupt V pretekli sezoni se je nako-ilcilo na stot.J., I. O. Klesowa v Ang-sburT Esenca za ze tržkočali pri prebavi in v želodcu. zaprl,u. pomanjkanju slasti. I rojulc- prebavo, V vsoli lekarnah po Jv 1-20 m 2 JO. Za večjo trgovino na Notranjskem se išče krepak učenec poštenih starišev, s primerno šolsko izobrazbo. Starost 14 — 15 let. Naslov se izve pri uprav-ništvn poil Stev. 1128. (Znamka za odgovor!) Nakup in prodaja zemljišč, posestev i. t. d. Dalje prodaja raznih šivalnih strojev in koles, prodaja rsakovrstne meške obleke ter za to potrebnega raznega štola. Obenem priporočam ravno tam svojo lastno de'avnico za izdelovanje oblek. V vseh teli predmetih postrežem dobro, solidno in ceno ter se uljudno priporočam slavn.občinstvu I fl|jPfj DFPfll 1 v mestih kakor po deželi. UUUllU llLDUUd, HRAIJ, U in M132 'o liodrio ireiestie stev. 24. KLOBUKE slamnike, čcpice, kravate, čevlje itd potreb&činc kupite po najnižji reni v modni trgovini 1481 IVAN PODLESNKK nasl., Ljubljana, Stori trg stev. 10. kov za gg. duhovnike. Edina za- Ppet-iji In Ior-:i orlovskih potrebščin. Poštna naročila hitro in tučno. I5ce se /a večje posestvo blizu Ljubljane &o zanesljiva, poštena in snažna oseba, ki zna dobro kuhati za družino in krmiti prašiče. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo ..Domoljuba" pod št. 1512. Sprejmeta se 1513 2 vajenca za kovaško obrt takoj ali pozneje. Iv. Demšar, kovač in izdelovalec raznovrstnih voz. Mar. Terezije cesta 6, Ljubljana. ^ Pristna, naravna na debelo po 36 v, 44 v, 48 v 60 v za liter, se dobijo 'pri R.' Marenčič, Kranj. Vzorci na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Obleče se laliko cela rodbina! Krasni ostanki blag za obleke, suknje, bluze, srajce itd. Novih lepih vzorcev 1010 5id zsvoj K13 — lepša vrsta zovoj K14— najlepša vrsta zavoj K 16-. Franko po povzetju pošilja: R. Jelinek, I. češka tkalnica v Jimramove (Morava). Zelo toplo priporoteno! Kdor poskusi kupi vnovICI Turške kose pozna že staro in mlado kot priznano najboljše, kor v vsakem oziru prekašajo vse druye izdelke. Dol ijo sc v dolgostih cm 56 01 (>7 cm 72 78 84 po K 1-90 po K 2 20 ppi S. ŠKf^ABflR v Kranjski gori. Naročila čez 10 komadov fr.inko vsako posta o ZAHTEVAJTE brezplačno različne vzorcc za ženske in moško obleko iz Ivan SavniK. Kranj, na nrnrlni • Poslopje, travniki, njive in IIa piUUClj. gozdi. Cena 13.000 K in tudi samo (>000 K, če kdo noče Vsega. — Nahaja se prav blizu železniške postaje Št. Janž. Več so iz^e pri Al.ojzl|u Knez, Tržišče na Dolenjskem. SIRUP PAGLIANO najboljše čistilo za kri. Jznajden od prol. GIROLAMO PAGLIANO leta 1838 v Klorenci. V tisočerih rodbinah *e nad 70 let v uspešni rabi Zahtevajte izrecno v vseb lekarnah pravi sirup .OIKOLAMO PA<;LIANO" z modro varstveno znamko b podpisom iz- . najditeljevim: ^ Vga nadalina puiunuila daje tvrdka: Prof. GIROLAMO PAGLIANO v FLORENCI Via Pandolfioi. (Prospekti na zahtevo zastonj in lranko.) jZmaga na celi črti! m najboljše kolo v monarhiji, si pridobiva stalno nove privržence. dooro, ceno ljudsko kolo, povsod radi kupujejo. 1159 Ceniki zastonj lil franko na Kranjskem pri: J. Jaz & sin, Ljubljana. F. Tsohlnkel, Kočevje. Osterr. Waffenfabrlks - Gesellschatt, Stejr, Pozor 1 Pozor! NajtrpežnejSe kritje sedanjosti Je in ostane preizkusen žc nad 60 let. Kdor hoče imeti dobro in trpežno streho, naj se obrne na tvrdko Urban Weber nasl., Zalilog, pošta Železniki. 1180 Zahtevajte vzorcel Modne ceffre in ripse \w atlas, batist, lanen, kanafasi, rjuhe, platno, člama-sti, žepni robci, brisače, modrotiBk, lnlote, kote-nine, blago za damo in gospode m drug- nino razpošilja 1430 hnnchi; PJtanol/ ročna tkalnica ftt. 46, v Bistrem dul IMlflV mol on, pri Novemmestu ob Met , CohKo. Vzorci zastonj. Od ostankov ro vzorci no po-pošiljajo. 1h m ostankov cefirja zi srajco in t.l /.<•. po 3 metre za 10 K nelranko, ali 30 motrov za 20 K i'anko, 40 m ceiirja, kanaiasa, dolena itd. lepo m.rti-rano 20 K, najfinejše vrste 26 K lranko po povz« mi. F.K.KAISER, puškar LJubljana, Selenburjj. ul. 6 priporoča svojo največjo zalogo pušk In ri) samokresov ter lovskih priprav. — flvto-o matične pištole ,Browning', .Steger' itd. Najboljši topič »SflLUT«. V z,iloql imam vse potr. l>Sč ne a rib|i lov v najvcCjl izhlri po na|ni2|lh cenah. Poprav.ia loC. o m ceno. Umelilnl ofjen). ajiiLj- C. kr. prodam smodnika. Cenili zasloni in noSln ne prosto. izootovlie obleke po meri, lepega domačega kroja, za moške in dečke, po stalni, nizki ceni „Pri Škofu •i (na voglu zraven škofije) fino modno blago za moške in ženske obleke, svilene rute, šerpe 1.1, d. 13525959