Pretirane cenitve pri prenosih. I. .Vesenjak: Nenavadni položaj bivše Avslo iii Nemčije v prehrani tekom svetovno »vojske in goljufivo izrabljanje zaupa-nja ljudstva v papimati denar, to .Ivo je je povzrofiilo tudi naravnost nev6rietno pjrecenjevanje vrednosti zemije. iVse je bilo in je deloma še v naSeinnarodnem gospodarstvu nestalno in ne-gotovo, sigurna je le zemlja, posasf.iTako so celo špekulantje in vojni do-bičkarji svoje priverižeua in prigolju-fane kapilale začeli naHgati v zeffliio kupovah so vse vprek, kar je bilo lo-biti. Na ta uacin je poleg naravnega naražftaiva c&n nepokretninaia ob paslabšanju valute še nastopilo clsto nouavadno in nemoralno naraščanje uen vsled špekulacij. Revež in trpin pa je bil prej na slabem in je sedaj še boli Ze pred svetovno voisko smo lauiko konštatirali, da je bilo veliko pov¦.praševanja po zemlji in vsled tega ceiia zemJji večja, kakor bi odgovarlaia sorazraecno Cistemu donosu, Se vetfja je razEka sedaj in tukaj postopa posebej za vse one, ki obdelujejo s svojimi rodbinami svoja posestva sami \n tb so takoimenovani želarji-kravari, "tei* pol in celo gruntarji-kmetje; nova nevarnost, da postanejo takorekoč su žnji na svojih posestvdh in to vsled — previsokih plaCil, ki nastane(jo poieg drugih vzrokov v glavnero iz ueprimei no visokih prodajnih iu nakupnih oc-n katere vzamejo potem naše davcne *>blasti kot podlago pri odmfcrjaiAJu davkov iu pristoibin tudi pri prevzemanJu posestev. Vzamimo prakticeu vzgled! Znan mi je slufiaj, da je davčna oblasf uri pjlila mladega posestnika-kmeia, ki ,\e pievzel po ooetu tposestvo, da je priznal vrodnost aa okroglo 250,000 kron. Poznam slufiaie, da so male želarijr oenili na 60-^100.000 K. Kdor le maio pozna kmetijsko obratovanje, mi bo priznal, da je takšna cenitev pretirana in pogubonosna za onega, ki posestvo prevzame. Pravrad priznam, da je pravilno, dn mnogo pla Ła tisti, ki lahko posestvo kupi in v gotovini izplafia. Pri njem naj pride v poštev kapital in ne Sisti donQs! Ali drugafina je stvar pri onih, ki nimaic fcapitalov ki so se že do svole polnoletnosti trudili in muCili. Oni ne fcu cnlejo, oni Ie prevzfimajo, a to dojstvo razBke med rakupom in prevzeman iem sedaj davčne oblasti mardik^ pre- malo vpoštevajo. Tako gre z brzimkc rakom kmetsko ljudstvo novema gospodarskemu suženjstvu nasprou. Prvi temelj temu suženjsiyu pa se polaga s previsoko odmerjmirai ppp - flosninskuni pristojbinami. Prenosnine so že zelo star davek. Ke v sredujem veku pa, do razrešitve od grajske oblasti so naši predniki morali plafievati ob gospodarjevi smrti ta davek in sicor ne v deuarju, temveO v blagu, kakor večino drugih davščin Pla6ali pa so kmetje grajščaku, k> ie bil takrat predstaviteij državno oblasti, eno kravo ali enega vola. Udtod tudi zaznamovanje: Sterbekuh, Sterbi ochs. Desetek pri kmetiiskem gospodarstvu — gruntarju in polgruntarju — j« bila torej vrednost: ena krava, od liosno vol Kaj pa sedaj?! Pravimo, da so bili».pod grajšfiaki težki iu hudi časi. Ali sedaj odraerjajo davcne ob lasti kmetskemu ljudstvu manjše davke? Poglejmo! Vsi znamo, da ima dobra krava kvefijemu 40Q—500 kg žive feže. Recimo, da ima 500, kar pa ie že :,elo veliko. Tržna cena je okroglo 6 kron, torej 500 krat 8 ~ 4000 K (Stiri tisofi kron). In pcenosninski davek ob prevzetju? Na istih iosestvih, odnosno iste velikosti posestvih, ki so plaftale \ hudih ftasih tlak"e in robote 1 kravo. j Ia6a.jo sedaj 10—15.000 K. In to se |,ravi z drugimi besedami 3—4 krave! Uospodje, ali ni to dokaz, da so prenosninske pristojbine (desetek) pre visoke? Previsoke pa so, ker oblasti ne rafturiajo z resničnim čistim knt?. felialnim dohodkom, temvec na podlagi nemoralno visokih cen ob nakupih in irodajaJi. Tako bomo imeli prav kmalu spet na deželi položaj, da se kmelovanje ne bo izplačalo. Kmeisko ljun stvo bo preve5 obremenjeno, bo lezlo v dolgove, bo se trudilo in mučilo lo za obrosti od dolgov in za previsoko davke. Ne bo pa imelo od svojega težkega dela niti toliko, da bi sp pašteno hranilo in oblačilo. Uolžnost vlade jo gludati uapre . ustvarjafi blaginjo in zadovoljnost, a ne rovščino. Sedanjo postopanje pri odmeri desetka pa kaže, da je vlada davCnim uradom naložila, da 8im najvefi ljudstvo oierejo. ,To je nespametaa in nesooijalna politika, ki t>o obrodila slabe sadove^ Davčni vijak ne sme uničevati eksistenc, on ne sme biti tuko strašen, da pije kri in suši itio/.c; IJudstvu, kajti 1.6 povzroftti beg od domače grude, pomenja hiranje in pogin malpkmetijstva, ki je za obstanek vsake države — tudi naše — brezpogojnc največje važnosri. Ni§ no pomagajo lo ga gesla o svobodi, o agrarni i*e!ormi ;iko" 'ijudsivu onemogočimo obstanek na lasliji /.emlji. Prav nobonega vsosha ne bo, ako dolofiite za potne liste v Ameriko še višje zneske, kakor ste |ih sedaj, ko* ste dolofiili 500 dinarjev a! 2000 K. L'e sroa za ljudstvo je treba, in paraelnega vp_Qgtevanjtt dejanskib gospodarskih cazmer! Te pa so danffanes za kmeteko Ijudstvo že bridke in žalostne, zato je skrajni Cas, da se to pri odroerjaniu davkov vpošteva. Za danes smo si površno ogledali le eno novo nevarnost, prihodnjič jih odkrijomo še več.