I...N, DOfflOUUBOVA PRILOGA Zfl NAŠE GOSPODARJE GOSPODINJE IN DEKLEIft Štev. 5. V Ljubljani, dne 4. maja 1911. Leto III. Prevžiikarji. Ko uradniki doslužijo svoja leta, gredo s celo pokojnino v j>okoj. Navadno dobijo toliko, da so za starost do-ibro preskrbljeni. Če kdo poprej one-more, mu prav radi milostnim potom pokojnino zvišajo, da more izhajati. — Trgovec opravlja svojo kupčijo lahko do visoke starosti. Čc noče, si more tudi namestnika plačati. Tudi tovarniškemu delavcu da tovarna večkrat na starost mali penzijon, ki se revežu prav dobro prileže. Le ubogi kmet nima za starost nobene preskrbe. Ko mu začno moči pešati in so otroci odrastli, je navadno prisiljen posestvo sinu izročiti. Sin se oženi, mlada gospodinja pride, prejšnji Jfospodar je postal ta stari ali prevžit-kar. Navadno so ti prevžitkarji veliki reveži, precej večji, kakor oni, ki prosijo od hiše do hiše, dasiravno se sramujejo prositi. Čudno to pač ni. Nekateri gospodarji so si res nekaj prihranili za stara leta in pustili sinu ic malo dolga. Teh ni veliko. Imajo pa ti srečni res še zadosti lopo življenje, ker jim domači, ki čutijo pri starih denar, strežejo, kolikor morejo. Navadno .si j)a naš gospodar ni dosti prihranil za stara leta. Kako tudi? Ko je začel gospodariti, sta bila sama z ženo. Treba je bilo posle in najemnike plačevati in obilni dolg, ki se je odebelil z dotami bratov in sester, obrestovati; starim je moral dajati kosec kruha. Vse so mu skoro vzeli. Ko bo bili otroci majhni, je tudi komaj dihal. Šele takrat, ko so začeli otroci za delo prijemati, je bilo počasi Iboljše. Dolg jc poravnal in prišel nazadnje vendar na zeleno. To je pa le tam mogoče, kjer ni gospodar pijači vdan. Če pa preveč popiva, jc pa prav gotovo, da iz dolga nikdar ne pride. Več kakor ilvc tretjini naših gospodarjev tiči v [lolgovih. Toda srečni časi otročje pokorščine in otročjega dela kmalu mi- nejo. Kakor ptiči iz gnjezda se zgubijo otroci po svetu. Moči začno pešati, treba bo čez dati. Mnogi se krčevito držijo gosjx>darst,va. »Dokler bom z mezincem gibal, ne dam. Vse bomo imeli skupaj. Po moji smrti bote vse dobili. Jaz sem gospodar. Če vam ni všeč, pa pojdite. Mene bo grunt še živel.« Prav je, da oče ne da prehitro čez in pazi, da odrastejo tudi mali otroci. Toda nespametno je predolgo odrivati izročitev, ker se otroci preveč postarajo in niso potem vselej dobri gospodarji. Navadno govorijo tako gospodarji, ki bolj ljubijo gostilne, kakor delo na polju. Boje se po pravici, da jim potem še krčmarji ne bodo več upali. Sinovi se takim očetom kmalu zgubc po svetu, le žena in tankovestna dekleta opravljajo nehvaležni posel domačih sužnjev. Večina gospodarjev pa izroči posestvo, ko vidi, da ne more več. Izročitev je zelo različna. Nekateri poštenjaki kar vse izročijo, ne da bi si kaj izgovorili. »Jaz sem sinu vse dal, sin bo pa zame skrbel.« Poznal sem takega moža stare korenine. Sin je prišel iz tujine nazaj. Oče mu je vse izročil. — »Kaj si bi izgovarjal, vse bomo imeli skupaj. Jaz sem z očetom lepo delal, sin bo pa z mano.« Komaj je postal sin gospodar, je posestvo prodal, pustil očetu kot in drugega nič. »Kako bom živel?« — »Nimate nič pisanega.« Navadno pa vedo gospodarji, da lastni otroci ne bodo imeli prav veliko usmiljenja z njimi, če ne bo zapisano črno na belem. Izgovorijo si torej precej denarja, veliko mernikov žita, zadosti mleka, zabele, mesa, drv, sadje in Bog ve katere ugodnosti še. Zraven mora prevzeti ves dolg, izplačilo materine dote s priboljškom, dote bratov in sester ter stroške ženitovanja. Skoro več jc prejel dolga, kakor je vse vredno. Mladi gospodar vse obljubi. Prepričan je, da bo že šlo. Ko je treba dati, vidi, da ne more. Ta mlada vzame precej vse vajeti gospodinjstva v roke in začne stare, ki so si tolikanj zgovorili, po strani gledati. Ona hoče po svoje, ker je gospodinja, mati po svoje, ker je izkušena. Kmalu gresta stara v svoje. Zdaj se začno težave. Mladi jim ne da in jim ne more dati, ker sam nima. Za vsako butaro drv tudi ne more sina tožiti. Začne se pomanjkanje in stradanje. Ta mlada hoče, naj bi pri mizi vsi skupaj jedli. Toda stari človek ne prenese več one težke jmščave, ki mladim j)rav dobro tekne; črni kruh se jim večkrat popolno upre, ne morejo ga Začne se medsebojno zbadanje in obrekovanje, včasih tudi pravo sovraštvo, Najbližji domači so si tuji j^ostali. Vsa je dal gospodar otroku, ki ga zdaj skoro poznati noče. Veliko so krive teh nezdravih razmer tudi mlade žene, ki so preoblastne in nočejo ničesar potrpeti. Staro mater ne more videti. Vse griž-ljeje ji šteje, pri možu jo opravlja, doma ji nagaja in govori čez njo, da ja vedno večja jeza. Življenje večine prevžitkarjev je torej silno žalostno, če si niso od pred zadosti prihranili. Denarja nima skoro nobenkrat. Sin ga mu ne da, zaslužiti ga ne more. Včasih gre kam pomagat, da si za tobak zasluži, toda kaj bo storil stari reveži Obleke ima toliko še od prejšnjih časov, da ravno ne zmrzne. Pri jedi ga odrivajo, ker zanj mora biti vse dobro. Večkrat jim je še na za-pečku na poti. Neprijeten duh hirajo-čega telesa smrdi otrokom, ki se iz starčka norčujejo. Stari človek je res precej siten, ker starost je nadležna. Ravno zaradi tega potrebuje ljubezni in udanosti, postrežbe in hvaležnosti. Toda ravno te le premalo najde. Kako bridko se zdaj maščuje, ker je v mladosti preveč zapravljal in ničesar na stran dejal! Kako liudo je zdaj, ko mu najpotrebnejšega primanjkuje in stari skoro brez prijatelja komaj smrti čaka. Za njim se skoro ne bo solza pretočila iz prave ljubezni, ko še domači že težko čakajo smrti, ki jih bo sitnosti rešila. Skoro Qi 6e slabše se godi starini materam, ki se i mladimi ne razumejo. Kje naj se najde pomoč za te velike reveže? »Naj varčujejo in delajo!« Zdaj ne morejo. Gospodar od dolga stiskan in od vseh težav obdan si res ne more dosti na stran dejati. Saj je dobra, če more za silo se riniti naprej. Ko bi imel v mladih letih modrost in spoznanje starosti, bi seveda drugače živel. Navadno pride pamet vselej malo prepozno. Socialno zavarovanje bo poskrbelo za uboge reveže. Tudi kmet bo na starost preskrbljen. To je v resnici velik načrt za pomoč onemoglim in siromašnim na star* leta, ki bi znal veliko pomagati tudi našim prevžitkarjem. toda mod ljudstvom je toliko opravičenih pomislekov. Naši ljudje se najbolj bojijo, kako bodo plačevali, ko šc tako komaj izhajajo. Jc to eno opravičeno vprašanje, toda nazadnje se bi tudi ta davek plačal, kakor vsak drugi. Ljudje bi godrnjali, ko bi pa na starost rente vlekli, bi vsa nevolja kmalu izginila. Tudi mladi bi sc kmalu potolažili, ko bodo spoznali, da so za starost preskrbljeni. Dobili bi gotovo vsaj še enkrat toliko, kolikor bi dali. So pa drugi pomisleki. Ko bo vse to urejeno, bo stalo to državo več sto milijonov na leto. Kje se bo denar dobil : Gotovo pri davkih. Sicer sc zemljiški davek ne bo v doglednem času več zvišal. Toda davkov bo vendar treba. seveda indirektnih, davkov na bogatine, na banke, na pijače in drugo reči. Kakor znano, so pa znajo bogatini v.-elej iz.mu za t i iz mrež. katere jim je nastavil davčni vijak in spretno odvale • L.vek na drugo ram\ Obrtni izdelki po.-tanejo dražji, plače uradnikom sc zvišajo in tako jo nazadnje vendar večina davka na revnem ljudstvu. ToJ.a tudi to bi bilo še dobro. če j \ se pripomorejo, da bosta delavec in kmet ložje izhajala, je to le pravično. Kdo Li mogel pričakovati, da bo revež celo življenje krvavel za druge in nazadnje stradal v starosti? Naj mu le plačajo vsi sloji države, kar nujno potrebuje za zadnje dni. Naš kmet pa pozna one delomržne hlapce, one potepuhe in postopače, ki vedno le mislijo, kako najmanj delati in največ dobiti, če mogoče, tudi pri-slepariti, da bodo le brez dela živeli na javne stroške. Pojdite po deželi in preglejte ljudi, pojdite po mestih in preštejte vse. koliko boste dobili ljudi, ki bodo z veseljem delali? Velika večina je povsod takih, ki se bodo gotovo izognili delu. če se bodo le mogli. Če bodo vedeli: za bolezen, za starost sem preskrbljen, torej se bom naredil bolnega, bom pa malo počil, saj bom vseeno dobil preskrbnino. Gospodar sam bo moral delati, hlapec in še veliko t«olj delavec v tovarni bo vedno bolan in bolehen. To je res uvaževanja vreden ugovor, ker znajo naše razmere po deželi še slabše postati, če ne bo bolan, se bo naredil bolnega, da le delati ne bo treba. Kako bi bilo torej mogoče rešiti to težko vprašanje. Tovarnarji naj sami skrbijo za svoje delavce, saj imajo od njih zadosti veliko dobičke. Če si še delavec nekaj odtrguje od plačo za starostno rento, ne bodo ti dosti ugovarjali. Če država da takim delavskim zavarovalnicam vsako loto nekaj milijonov kron podpor, je nam tudi popolno prav in za državo najcenejši. Kaj pa za kmeta? Mi se držimo načela, da ima naša zemlja zadosti zakla-dov, da nas redi. Če da država vsako leto mesto 9 milijonov 10 do 50 milijonov za povzdigo kmetijstva, če bo država pomagala, da bo naš kmet zare-dil dobro živino, dobro gnojil, dobro kmotoval. si nabavil potrebne stroje, ! povzdignil sadjerojo, z eno besedo, če j bo imel naš kmet vse pripomočke, da I svoje gospodarstvo povzdigne, kakor je zdaj potrebno, potoni no potrebujemo zavarovanja za starost. Skušnja nas uči. da se s povzdigo gospodarstva povzdiguje varčnost, izginja pijančevanje, doloma tudi surovost. To kar jo eden napravil s svojim trudom, to drži. na to jo ponosen. Če je kmet dobil iz svojega polja 200 K več dohodkov, je to zanj gospodarsko in nravno več vredno, kakor če dobi 1000 K zastonj. S tem se jo povzdignil na višjo stopinjo omike in imel v svojem delu preskrbljeno starost. Popolno naravno jo. da gospodar, ki sam ne bo v vodni stiski. ne bo pustil svojih starišov na starost v potrebi in pomanjkanju. Povz-diga kmečkega gospodarstva je obenem rešitev kmečkega starostnega vprašanja. Napačna hrano. Po mestih in tovarniških krajih je vedno več bledoličnih in slabokrvnih ljudi, katerih se pri prvi. priložnosti prime jetika. Niti na kmteih ni več onoga zdravja in moči. kakor nekdaj. Zlasti v krajih, kjer je žganjepitje zelo razširjeno, so kar oči to kaže, kako rod hitro peša. To pešanjo ljudskega zdravja so tudi drugod opazili. Zdravniki povdarjajo. da je slabo z ljudskim zdravjem, ker matere premalo dojijo otroke in dobe ljudje v hrani premalo železnih in apnenih soli zaradi napačno hrane. Te misli je natančno dokazal dr. A. Kunert v Breslavi v posebni knjigi, po kateri priobčujemo glavne nauke. Nekdaj še slišali nismo, da bi matere same ne dojile otroke. Zdaj se ta razvada tudi po deželi vedno bolj raz-Sarja. Dosti je mater, ki zato niti sposobne niso. Vzrok je največkrat v tele sni bolehnosti. Otroci takih mater no bodo nikdar posebno trdni. Ta slabost telesa je večkrat lo žalostna posledica alkoholskih staršev. Potem vpliva zelo slabo tudi napačna hrana, v kateri manjka apnenih in železnih soli. Nekdaj so vse žito zmleli le v domačih mlinih. Le za največje praznike so imeli lopi boli kruh, drugače se je žito na črno zmlelo. Iz te moke so klo gospodinje tečni domači kruh, ki,, halo žgance in močnik, podmet in sok, Otrobov so je naredilo v teh priprostih mlinih prav malo. Ob vsakem težji-m delu so morali biti zjutraj žganci z min. kom, zeljo in kruh. Najedel se je vsak pošteno, da je prav lahko do malco shajal. V krajih, kjer ni dosti domačo-! žita, se zdaj moka kupuje od velikih mlinov, ki zrnje popolno oluščijo. ii otrobi, ki se porabijo za živino, ima > pa v sebi največ železnih in apnenih snovi, katero rabi telo. Kor jih ni vmsi hrani, poša zdravje. Premožni in |.n. gati. kakor tudi delavci po mestih skušajo to nadomestiti z večjo množit > mesa. Toda beljakovino (po teli se coni redilna vrednost) v mesu so štirikrat dražjo v isti množini, kakor v rastlin-ski hrani. Tudi v jajcih in mleku jo veliko beljakovin. Kdor si more to privoščiti, naj lo uživa obilo mleka in jajc, toda veliko dražje so to beljakovino, kakor ono v moki. Če usejoš na njivo deteljo, katero boš pokrmil živini, ali pa fižol in lečo, ti bosta fižol in leča kot hrana štirikrat toliko zalegla kal«'!' meso živino, ki si jo prokrmil z isto deteljo, čo ga zase porabiš. Sploh jo ravno fižol kakor hrana šo veliko premalo v časti. Mnogi ga ne marajo, kor jih preveč napenja. (Se gotovo premalo gibljejo.) V resnici je ravno fižol ena najbolj točnih hran. Naši ljudje fižol predajo in doma krompir in repo vživajn, Preobila mesna hrana je tudi škodljiva telesu. Najrazličnejše bolezni pridejo iz tega. Lo poglejte otroke kakšnih mesarjev ali takih ljudi, ki si lahko vse privoščijo. Navadno so prav zaliti in napihnjeni, toda brv jedra. Mnogi pa krepko hrane ne morejo prenesti. Gotovo ie pa napačno, da sc ravno najboljše v žitu. namreč otrobi, odtegnejo človeški hrani in dajo živalim, čim bolj je fina moka. slabša jo. Razen tega imajo mnoge kupljene moko v jih številkah razne primesi, zavoljo katerih je Še bolj škodljiva. — Povsod, kjer ljudje vživajo kruh iz kupljene moke, je slabo z ljudskim zdravjem. I n poglejte v nekatere kmečke vasi na (;<>-renjskem. pa boste videli, da je to re«. Koliko boljšo bi bilo. ko bi žito kupili, ga dali doma izmleti tor to porabili M kruh. Le nekaj odločnih mož je treba, ki se ne bojijo malih sitnosti, tlelo žitno zrnje, torej tudi otrobi zraven, ima večino rodilnih snovi, katere človek potrebuje, najlepšo skupaj združenih. Torej naj se vse žito porabi za človeško hrano. V revnih hišah se vživa prevcS krompirja, ki je sicer prav dobra hrana, toda ima premalo beljakovin in apna-Če je zraven krompirja obilo dobrega kruha aH žgancev, je pa to prav dobro za zdravje. V zadnjem času so vpeljali tudi po kmečkih hišah zjutraj kavo. Nekateri posli še pri hiši nočejo ostati, če nimajo kave. Ženice so seveda vse zato, da ljubi kofek ne bo treba več pred drugimi skrivati. Nazadnje se jc tudi gospodar udal. Če je zraven še pijanec, mu je, kava zjutraj seveda ljubša kakor žganei, ker ožgani želodec nc prenese več krepke brane, še hujše je s čajem. Kako strašno je, če kmečka prodajalna proda na leto 8000 kg kave ir 300 kg čaja, kakor se je to lani pri nas na Dolenjskem zgodilo. Naj le pridejo domači zabeljeni žganei zopet na mizo. Če jih tudi otroci nimajo tako radi, kakor ono rjavo čorbo, bodo vendar veliko J-olj zdravi. Tudi naše gospodinje večkrat krompir, repo in druge prikuhe napačno pripravljajo. Krompir se olupi ali ostrže in potem dene kuhat kakor druga zelenjad. Ko je kuhan, se krop od-lije. V vrenju se je krompir razkuhal Icr dal kakor meso v juho svoje najboljšo snovi, ki se s kropom tja vržejo. Veliko bolj pametno bi bilo, da bi se krompir nič ne olupil, če se je v oblicah. Če se pa v koscih razreže, jc to 1udi dobro, ako se obenem (a krompirjeva juha zavžije. Veliko preveč sc uživa pri nas sladkorja. Bonboni, malisi, čokolada, piškoti, lecet in drugo sladko pecivo je bilo vedno ljubo otrokom. Toda zdaj sc res v groznih množinah uživa. Prav so imele naše matere, da to škoduje zobovju. Toda ne le to. One sladke jedi hitro nasitijo, da sladkosnedni otroci navadno ne marajo dosti drugih jedi, kar je čisto naravno. Sladkor je hidrat brez apnenih .soli. Želodec se pokvari, otroci so v nevarnosti za svoje zdravje. Koliko l>oljše bi storila mati, ko bi otroke s priprosto domačo hrano vzredila, kakor če jim daje v napačni ljubezni vedno novih sladkarij. Zobozdravniki sc pritožujejo, da ljudje zobe veliko premalo rabijo. Bor je zobe človeku ustvaril, da z njimi hrano drobi. Zdaj sc še otrokom daje vse namočeno. Pozneje hočejo vse lahko imeti. Pri malci je kava ali mleko. Mnogi pa namakajo kruh v pijačo. Zobje so za gristi. Suh kruh uživati, zobe v trdo šolo vzeti, bi bilo najboljše za otroka. Tu je tudi eden glavnih vzrokov. da imamo tako slabe zobe. Iz navedenih vzrokov se da najložje razlagati, zakaj je toliko bledoličnih, slabokrvnih in nervoznih ljudi. V teh poslednjih je večkrat res le sitnost, navadno je vendar bolezen. Iz teh vzrokov tudi dobimo pri omikanih tolikokrat bolezen slepiča, ki je skoro neznana ljudem, ki navadno uživajo črni kruh ter krepko domačo hrano. Napredovalo bo tudi kmečko gospodarstvo. Ljudje bodo imeli pri pametnem delu tudi več pripomočkov, skrbeti za potrebno hrano. Toda kmetje, varujte se one melikužnosti v hrani, katero vidite pri gospodi. Tem omikancem ni prinesla zdravja in zadovoljnosti, vas tudi ne bo osrečila. Priprosta domača brana, naši žganei, naš ješpren, naš fižol, naše mleko in včasih kaka klobasa za zabelo, to so stebri zdrave domače hrane. Razne stvari. Javni ponudbeni razpis. C. kr. ministrstvo za deželno hrambo namerja za tekočo potrebo c. kr. domobranstva in črne vojske potrebne narejene oblačilne in opravne predmete iz usnja in kožuliovine, kakor tudi usnjenega in kožušnega materijala potom javnega razpisa oddati in vabi na stavljenje pismenih ponudb. Ustanove za slepce. Pri ustanovi baron Karel Fl.dniggoVi za slepe in pri ilirski ustanovi za slepe je z začetkom šolskega leta 1911/12 podeliti tri do štiri mesta. Ustanove se uživajo v odgojil-nici za slepe v Lincu, v kateri se šolski pouk prične dne 16. septembra t. 1. Pra- vico do teh ustanov imajo na Kranjskem rojeni, ubogi, zapuščeni, slepi otroci obojega spola, posebno sirote, ki so zdravi in izobrazni, ter so najmanj 7, toda ne več kot 14 let stari. Prošnje za podelitev ustanovnega mesta je potom dotičnega okrajnega glavarstva, oziroma po mestnem magistratu ljubljanskem, do 15. maja t. 1. deželni vladi podati; prošnjam je priložiti krstni in domovinski list, izpričevalo o stavljenih kozah, ubožni list in uradno zdravnikovo ali od uradnega zdravnika potrjeno izpričevalo o zdravju in izobraz-nosti slepega prosilca. Stanje živine v okrajnem glavarstvu Rudoltovo. Najzanesljivejši dokaz v gospodarskem napredku ali nazadovanju kažejo številke. Če je živine vedno več, je to gotovi dokaz, da tudi gospodarsko napredujemo. Zadnje ljudsko štetje nam je podalo najboljše pojasnilo o resničnem stanju našega gospodarstva. Za danes priobčujemo uradne podatke ljudskega štetja za 1910 in 1900 v okrajne mglavarstvu Rudolfovo: 1900. Kraji Mirna peč . . Šmihel-Stopiče Orehovica . . Št. Peter . . . Poljanšica . . Prečna . . . Novo mesto Toplice . . . Črmošnjice . . Bela cerkev . Brusnice . . . Sodni okraj Novo mesto • « • • Ambrus . . . Ajdovec ....... Dvor......... Smuke......... Zagrac........ Žužemberk........_ Sodni okraj Žužemberk . Dobrniče........ Velika Loka...... Mirna......... Trebnje........ Sodni okraj Trebnje Pregled. Novo mesto Žužemberk . Trebnje . . Skupno v glavarstvu Novo mesto , . . Število hiš 3 680 1644 262 511 139 517 249 535 417 256 363 5573 350 184 278 173 189 943 2127 588 480 475 593 2136 5573 2127 2136 9836 število družin Skupno število oseb 3325 8847 1242 2233 661 2535 2160 2677 1829 1072 1708 28289 1705 864 1315 845 891 4946 10566 2754 2357 2042 2962 10115 28289 10566 10115 48970 Konji 6 213 307 123 154 58 123 82 111 107 124 39 1441 33 24 42 30 14 148 291 134 164 79 169 546 1441 291 546 2278 Govedo 2128 4474 613 1023 268 1269 54 1302 986 430 865 13412 1273 681 782 446 555 3018 6755 1982 1440 1135 1766 6323 13412 6755 6323 26490 Ovce 52 182 3 28 15 20 300 147 27 16 64 70 644 968 54 2 56 300 968 56 1324 1910. s* ~ .i-* Kraji Število hit lovilo družin 1 o 3 4 5 9 10 11 Mirna peč . . Orehovica . . Poljanšioa . . Prečna .... Novo mesto . . Smihel - Stopič« St. Peter . . . Toplice . . . Črmošnjice . . Bela cerkev Brusnica . . . Titi 274 121 534 282 1712 42,i 551 414 249 363 685 254 126 535 519 1692 434 545 374 •->39 Skupno što\ ilo osob •dni okraj Novo mesto Ambrus........ Ajdovca ........ Dvor......... Smuka......... Zagrac......... Žužemberk....... Sodni okraj Žužemberk . Dobrničo........ Velika Loka...... Mirna......... Trebnje ........ Sodni okraj Trebnje Pregled. Novo mesto Žužemberk . Trebnje . . >t'>41 .">7.Vi 343 181 273 184 188 910 2( >79 585 493 462 627 216"; .">641 2079 21(17 Skupno v glavarstvu Novo mesto . . . Čo pogledamo te Številke bolj natančno. se nam kažejo zanimivi podatki. Število ljudi je padlo za 1809. V okraju Žužemberk jih je 1518 manj. v P.udolfovem 313. v Trebnjem 22 več. In to kljub temu, da imajo skoro povsod tretjino več krsiov. kakor mrličev. V teh Številkah se nam kažejo žalostni nasledki izseljevanja. Iz okraja je šlo največ mla.leničev in mož v najboljših letih. Pri sianju živine se nam kaže najprej veliki napredek prošičereje Od 1,1.126 smo prišli na 25.100. Prešiči so se pomnožili za 65 odstotkov. Če pa \po-štovamo. da se ravno iz lepa glavarstva prav zelo prešiči izvažajo in da pa skoro ni tedna, da bi se ne prodalo 5 do 20 vaponov prešičev, in to navadno lo boljši plemeni, si bomo na jasnem, da je prešičereja napredovala goiovo čez 10(1 odstotkov. Zdaj Dolenjcem nese prešičereja največ. Ko bi šc boljšo porabili gnojnico in izdatnejše gnojili z umetnimi gix>jili in krmili prešiče bolj s travo in deteljo, bi se dalo število prešičev še zelo pomnožiti. Napredujemo res hitro v tej panogi gospodarstva. 1 2 9887 178 300 175 180 915 2ii7:: 54s 471 466 • 147 2132 2073 2132 3247 1294 549 2532 2393 86t »5 2176 2605 1681 1177 1657 Konji Govedo 248 130 65 141 66 349 153 152 145 108 54 1789 552 172 1144 O "7 3872 496 1079 743 422 Ovce 27976 1446 694 1198 698 758 4254 9(1-1 s 2598 244 S 2» 149 3042 1013 27976 9( >48 10137 996(1 47161 lt> 11 11528 47 19 55 43 20 18d 364 172 219 90 180 661 1611 364 (Kil 2636 1014 547 622 269 476 2479 388 10 8 38 Pre-feiči 9 2212 1099 251 1680 192 5488 1624 1541 645 844 1625 471 ltkiol 109 17 30 39 42 431 4.'!4 6(>s 1714 1418 1074 1613 .'»6 5819 11528 5434 5819 22781 471 668 36 1175 493 414 669 138 253 1601 356S lltrfi 1309 863 1593 4931 1(3601 3568 4991 2511 Ki Več kot za 100 odstotkov je še \odno mogoče napredovati. Pri govedi je padlo število od 26.490 na 22.781. ali za 3609 glav, t. j. 13 6 odstotkov. Tu so nasledki suše leta 1908 in 1909. Takrat so proti ali vse za slepo ceno. Teleta so morala skoro vse iz hleva. \ drugih krajih je padlo število živine z.a dobro tretjino. V tem okraju so so rane začele še dosti zgodaj celiti. Prav gotovo pridemo v par lotili nazaj na prejšnjo množino. Število konj jo poskočilo od 2278 na 2636 za 358, t. j. za 15(5 odstotkov. llaba konj v gospodarstvu jo vselej dokaz napredka. Ljudje so premožni ter hočejo naglo in dobro delali. Na poljih in travnikih, kakor tudi v vsem gospodarstvu opazujemo la lopi gospodarski razvoj. število ovac se jo pomnožilo za 149. t. j. za 13 odstolkov. Ta napredek pa nima splošnega vpliva. Čo cenimo vso živino, dobimo lopo vrednost narodnega premoženja. 2637 konj po 400 K 1.054.000 K, — 22.781 goved po 200 K (i.834.300 K. —• 25.100 prešičev po 100 K 21,000.000 K, — 1175 ovac po 10 K 111.750 K. Skupna vrednost živine 10,000.850 K. Tako znaša vrednost vse živine v okrajnem glavarstvu Rudolfovo 10 i .. lijonov kron. Težje je pa odgovoriti na vpra.~ i-nje, koliko imajo kmetje dohodkov • l svoje živine. Pri govedi računamo lahko tretjino vrednosti, bodisi vžitka ali ].;•>. reje. Tako bi bil dohodek od gov< . reje 2,378.100 K. Pri prešičih računamo lahko c< > vrednost. Skoro polovica prešičev pred prazniki proda ali pokolje, ta i da jo resnični dohod« k od prcšičfi> • večji kakor 2.510.000 K. Pri konjih splošno ni toliko, ker jih imajo po več let. Računajmo ta ■! -hodek na 200.000 K in pri ovc-ah i t 5000 K. dobimo, da imajo kmetje v t okraju od živinorejo 5.093.100 K na •• dohodkov, ali na družino 500 do 600 i To jo pa seveda tudi računj« no, k donut ]x»rabijo sami za-so. V resnici dohodek večji. V primeri z letom 11H se jo vrednost prešičev povzdignila 990 400 K. ki:ij za 140.000 K. ovac 1490 K. Pri govedi je pa padla 771.>00 K. Bilanca nam kaže 410.090 K -v " vrednosti prt zadnjem štetju. Ako v?' -jemo nezadolžono nt -rečo suše. k. povzročila nazadovanje govedi, ki s >' par letih skoro gotovo popravi, so a. i tudi v tem okraju, ki se je stol za zanemarjenega, veselo napredovanje. Iv--t i m 'gli najmanj za tretjino živine v rediti, ko bi j»ovsod umno kmetovali gospodarili. Prav do istega zaključk . pridemo, ako računamo vrednost izt -žene živine. Na naših postajali se r-vozi ]vo 2000 do 5000 komadov prosi'" toro.i skupno od 12.000 do 20.000 kon. -dov, govedi 6000 do 7000. Veliko pa k : po potih odpeljejo. Doma so zakolje ~ i vsakih 2000 prebivale« v ena p-: ved . t leden, torej skupno 25 do ;:0. Cone :' -vino so prav nizko računjone. N' Nem čiji so pri uvozu računali vsakega pr • šiča čez 200 K. goved 400 K. konja v i'-kron. Bos jo pa tudi. da naši kmetje dobe povprečno več kakor 590 K na družino za živino. Poznam malo kmete, ki sti dobili na leto 2000 do 3000 K iz hleva in svinjaka Bos je pa liti, da drugih dohodkov nimajo in morajo tudi za gnojila in krmila \oliko dati. Po po-ti umnega gcvspodarstva moremo :0 pra\ znatno napredovati. Prizivl. Naši ljudje imajo vodno več opraviti z gosposko. Marsikdo jo klica.ii k sodniji ali glavarstvu, ko šo sam nc v o zakaj. Včasih mu jo naklonjenost orož-li i kov, včasih zloba in nagajivost prijateljev. največkrat pa lastna krivda naklonila nojažoljpno zabavo. Gosposko so naši ljudje silno boj«\ Vsakomu so zdi, da ic dotični ur&dnik žc samo ob sebi njegov sovražnik. Kakšen zvitovič ali lažovič se veliko ložje izmaže, poštenjak pa navadno v smoli ostane in se hudobneži proti njemu dogovorijo in krivo pričajo. Marsikdaj uradnik kmeta ni razumel, ki sc nc zna zagovarjati in svojih misli pravilno povedati. Obsodi ga, kazen mora plačati ali pa še sedeti. Ko je žc enkrat zamujeno, leta okoli, zatrjuje nedolžnost, toda prepozno je. — Kadar si pri ok rajnem glavarstvu ali pri sodniji obsojen v kako kazen, zahtevaj vselej pismene razsodbe. Pri ustni obravnavi kmet šc večkrat ne razume, zakaj se gre, pri pismeni razsodbi mora vsak urad sam vzroke navesti, zakaj se jo kazen določila. Ce nc zahtevaš pismene razsodbe, so moreš pritožiti le toliko časa, kakor jo rok od razsodbo, pri pismeni pa sc začno dnevi šolo takrat šteti, ko si ti prejel pismeni odlok. Pri ustni obravnavi ni treba uradniku paziti posebno na razloge, čc skoro ve, da revež no bo zahteval pismene razsodbe in se no bo naprej pritožil. Tu zna vplivati strankarstvo, obraz, mržnja in drugo. Pri pismeni razsodbi mora vsak vzroke natančno premisliti. Ko bi se vodno pritožili proti vsaki krivici in tudi vsaki sitnosti, bi ljudje po uradih veliko manj sitnosti trpoii, ker višji in nižji sc bojijo vodnih pritožb. Ko si prejel pismeno razsodbo, posvetuj sc s skušenim možem, ki pozna postave. Kako pametno bi bilo, ko bi imeli v vsaki občini kazenski, obrtni in civilno pravdni zakon. V obsodbi se citira paragraf, po katerem je bil obsojen. Paragraf se pogleda v postavo in sc precej ve, če je kriv ali no. Ce sam tega ne moreš, pojdi k dobremu in vestnemu odvetniku. Priziv se mora seveda vložiti pravočasno pri istem uradu, ki io izrekel obsodbo. Navadno je v obsodbi povedano, koliko časa jc za pritožbo. Navesti moraš čisto mirno razloge proti krivdoreku. Če samo rečeš: »Jaz se pritožim«, bo druga, višja oblast ravno tako sodila, kakor prva. Dokazati jc treba, v čem se ti godi krivica. Tržni pregled. Če hočemo s svojimi izdelki res doseči lepe uspehe, moramo poiskati kraje in dežele, kjer se porabi naše blago in nc slepo zaupati prekupccm, ki iščejo svojega dobička. Ves dobiček, ki sc prime raznih rok, bi lahko sami obdržali. Kam bomo torej prodajali svoje izdelke? — O žitu še nc govorimo ne, ker tega se komaj za domačo potrebo pridela. Najboljše bi bilo, ko bi mestni trgovci in gorenjske zadruge žito, ki na Dolenjskem preostaja, kar naravnost pokupili. Veliko in važno je pa vprašanje, kam naj prodamo svojo živino. Gotovo tistemu, ki jo najboljše plača. Naš dunajski trg je za nas skoro brez pomena, ker jc obdan od bolj rodovitnih krajev, kakor so naši. Pač pa potrebujejo zelo veliko živine naši soseeft. Na Laško so vlani vpeljali 169.984 glav. Pitano volo so plačevali na Laškem od septembra do decembra po 117 do 122 lir == 116 K. Te ceno niso pri nas nikdar imeli. Vemo tudi, da pridejo laški trgovci po celem Kranjskem. Posebno radi kupujejo krave in mlado živino. V gornji Italiji so v zadnjem času zelo povzdignili ži-| vinorejo. Micka in sira imajo šo sami i čez potrebo. Veliko množino še k nam ; izvažajo. Tudi prešičev imajo zadosti. | Dobro bi pa bilo bolj natančno pogledati si laški trg. Nemčija jo leta 1911. kupila na tu-i jem 149.104 konj za 126,853.000 kron, 227.870 govedi za 97,137.000 K, 102.403 prešičev za 22,067.000 K, 8,337.708 gosi za 34,918.000 K, 120.620 meterskih stolov perutnino za 18,238.000 K. V Nemčijo naši prešiči ne gredo | več, ker jih dobijo veliko cenejše iz I Ruske, katera je vpeljala leta 1910 ; 101.057 glav, mi le 417. Švica porabi j jako veliko naše živino in šo posebno ; naših prešičev. Poizvedcti bi bilo treba j za odjemalce, da bi dobiček prekupcev ostal samim kmetom. -- Ravno na Tirolsko in v Švico gre največ naše živine. Goveja živina je pri nas precej padla. Pozimi so kupili kmetje vole zelo drago. Ko bi jih stehtali, bi veljal 1 kg žive teže 1 K do 1 K 20 vin. Pri tej kupčiji bodo gotovo izgubili. Zakaj dosti čez 1 K mesarja ne bomo mogli plačati. Revež ie res kakor po navadi pokmeto-val in je začel z ostalo prstnino suhe voliče pitati. Nazadnje bo vendar vesel, če bo svoj denar nazaj dobil. Na Dunaju so plačevali 24. aprila debelo ogrsko vole od 80—140, nemško do 118 kron, navadne 80—92, krave 80—100. Trg sc jc zopet nekoliko izboljšal. Po ostali Evropi ni cena prav nič padla. To je za našo kmete veselo znamenje, da se bodo kmalu tudi pri nas cene izboljšale. Prešiči so zopet dražji. Na Dunaju so plačevali 25. aprila najlepše debele po 148 -151, srednje po 141—146, lahke po 130—138. Cena je še vedno ugodna. V naših krajih primanjkuje v vaseh, kjer so imeli vlani rdečico, zelo mladih prešičkov. V drugih krajih, kjer se je vsled ugodnih cen zelo razširila prešičoreja, nc vedo kam z njimi. V kamniškem okraju prodajajo prav lepe po 14 K 1 komad. Kako pametno bi bilo, ko bi imeli centralno pisarno, kamor bi vsak sporočil, koliko ima pujskov na prodaj. Da bi kupec vedel, kaj kupi, se bi morala navesti tudi teža. Sporočil bi, ko bi imeli mladiči pet tednov, tako-lc: 8 pujskov, 5 tednov starih, povprečno 10 kg težkih, prodam ob 7. tednu 2 K 1 kg. Masla in mleka šc vedno primanjkuje. Cene so zelo visoke. Maja bodo šle, kakor vsako leto, nazaj. Zvedelo se je tudi. da dobijo danske mlekarne na stotisoče kilogramov ruskega masla prav po nizki ceni, katero pripravijo v raznih modelih za pravo dansko maslo in ga pošljejo po dragi ceni v inozemstvo. Lepo mlekarno so imeli tudi v Čilcagu, v velikem mestu za amerikan-sko živinsko in žitno kupčijo. V mlekarni jc nastal ogenj. Tlak je bil tako prepojen z raznimi olji, da niso mogli pogasiti. Začelo je pokati, nekaj ognje-gaseov jo bilo ožganih, sod za sodom so jo razletel, kotli so pokali, vse je bilo v plamenu. V kleteh in zgoraj so imeli povsod loj, razna olja, kemikalije in druge priprave za' izdelavo masla, le prave smetane in pravega masla ni bilo nikjer. Mlekarna je bila prizidana mesnici, da so ložje loj spravili v mlekarno. Imenovala so jc: »Mlekarna za najboljšo sladko maslo«. Vsa negnusna olja in stari loj se je tam izpreminjal v najboljše maslo. Žitne cene so precej poskočile. Izkazalo sc je, da so jeseni ogrski judjo nalašč vpili, koliko se je žita pridelalo, da so cene padle in so pokupili blago po nizkih cenah. Zdaj sc vidi, da blaga ni. Setvam je veliko škodoval drugod trdi mraz meseca marca. Zdaj primanjkuje dežja po celi srednji Evropi. Prodajali so 20. aprila v Nc\v-Yorku pšenico po M 14-6 (M = K 1-19), turšico po M 9-50. V Odesi pšenico po M 13-40, rž po M 9 70, v Budimpešti pšenico po M 2250, Pariz M 21-25. Na Dunaju je bila pšenica 26. aprila od K 26—27*50, turŠica od K 14-20—14 70, ječmen od K 2-18 -2-20, oves od K 20-20—20 80. Zdaj se bodo skoro gotovo cene dobro držale. Veselo znamenje za nas je napredovanje parobrodnih društev Lloyd in Avstro-Amerikana, ki sta osnovani v našem Primorju za morsko vožnjo. Skoro vsak mesec sc množi promet. Parobrodi vozijo iz Trsta in Reke skoro po celem svetu. Mi smo tako blizu morja.. Ko bi le imeli ljudi, ki bi natančno poizvedeli, kje potrebujejo naše izdelke, bi nam razvoj morske trgovine lahko veliko koristil. Imeti bi morali pač nekaj več zadružnega duha in za^ upanja v dobro stvar, da bi sc kaj trajnega naredilo. Prav krepko se razvija tudi ribištvo v našem Primorju. Lani so nalovili 48,526.181 morskih rib, ki so tehtale 13,092.012 kg in bile vredne 9,741.174 K; leta 1909. le 32,197.201 ribo, ki so tehtala 12,962.375 kg v vrednosti 9,141.960 K. Kamgarnom sc bo cena kmalu podražila. Cementni kartel bo menda le do konca leta držal. Tovarne, katerim so zelo pristrigli množino, katero smejo izdelati, se pritožujejo, da so na škodi. Mogočni kartel se namreč boji, da bi bilo preveč blaga, ko bi vsak delal kolikor bi hotel. Določijo torej čisto natančno, koliko sme tovarna blaga izdelati in kam ga sme prodati. Kmetje gotovo ne bodo jokali, če se vsi karteli razdrobijo. Najboljše bi bilo te pijavke za vedno odstraniti iz ljudskega telesa. Ml; V* Ko\ .iSke^t pomočnik;! ..........Mil V i Cifi \ \ .... .. j..'\r . 5.» .... li.V ,W<-! i nvi K. \n." i tV4t-*«t. r.^i... At \ 1.1 . \ f Posest\ i na prodaj. \ . . O* Ni>orit..< I* V...( vlom !' I ni , . i. al j v i, .N . i i '1 . . i tir. .i.mir . " .t op , , h' . ■. i > . . .. 1 ■ I.'..,-... U Min !1 v i v <1' n I 1 ll . . i i lili 5 ^VlO.M IKvUtfc i W vn.VVv lm-,'|.fi \ >.. ^. li M. v'."' ltri|0A ■ ..j.'.- ii ■ ... * i.' pi ..■ i. i . .i.1. ', v 1,„...|.» v li.i. i. i . \ .... v. .. . - Rv|i s -lin V'uhli»im vl» ..1 .\ i' f3) »■sgBiPTi^i£=sren ras ts .... -.V. ..:. . J. J, :\.><1. -:., v ■■ ),>, .... k. « •• s> .. ... .k. i .'S'iy y.... i. i.f. • . 1' iv( V.-..-.MJ. \ .i.-.liTMi V.... .. : it\ if . . . ..lMk',,, >(\< J. -J. >.1. .'.' V', o.k. ..i .'. . . .k j. 'k . >. . i. .v.". , > j v -t^' 'r .'.1* J. .1'. .i:. .i. kl.kj. l'l! '. ■ ;, k . . '. ik . . • . 0 (W K K . ..u,, .m..r.j.; . ... k :•.:»).• * » Mnt. j. i. . '. ;.,v «1.- k ... K. 1'.". .. . ••». . .. ."• * i.vi ,'.inf i r>.-. .'v'.-"j. lAhk." .'-.!.'..' xiTllV ,■ j.i .>n p.-v^fivilitNJi ir i U u diiiit k i/iutti, mm ' C ur. ar d Line Sli ni mlllMt 15 iulf t*sl» flinn. iiii ' i. ."Vmittib i. :. ši.. ;- |i'l "S S •'! . Ii ..Hip-n/iii . itsltniilti liuilhnlis Mline: t ii "fl" Um« ixiimik -m." tu, '. ' II..'K f- '.. "<■ . !<> AliuiroUinit i .v 'i. "i..n. . ;-)ini Ii k tiV m itlrnki nni it.-*;' l.i li|l".*l* T>0 ksda: bodete kupovale Maso n tepe obleke, rute. kalur mdi drnso blago t^Us-itc s-t rAflcfovp kadar pridete * UtvhliAne t fraBtni trprviiii R. MIKLHUC StritarjeFf (S.Mtatskf) cficr 5 tivm nai.ldf s-r.lr i f likr .: hr: hlap; rt.akf \ rs-tt.. it upf£.i>c cene M prSjRriiP in : *urf.t:>vf orhrr pnstrr.rbr I Gserravafio ! železnato J:••:■' ••• fzfeorn! Dkus, l rt;.t Dtliiui ram fat "iiDi zDTnši.ii spu-n i. ki tiil LLl ;. .i i: n'0"n ihilp' i: TRST - Str i.: t . CLIMAXiro Ricir id k U. vi tM rni TL mfimr« M "X v.' vrv 1,. -r Utiiaoiisilfrnr-, i. u Lepoportj . ' i RT : t l. ; i n : "r iiniiu Kri! Si, Itr-f k.' >;> c*hrs.ni)0 • rna.-ibj ' " t: n T",- r>rsn- t.:. ; rxti. t:at.^: sluaft kt\'f. pur.i . str.at.v--" "t- ' s. . M f V • •.reifhkn : 6:- '■■<■- viiiiiifci kr itd - ——•—' :f n. ' ni ... i i siattn čiti . >;ih :i:h'k.i: i.c zev.-) \ "ttd ;v; f P. pošt liiitniars ! ::.".\'inrv v ^ ..'.'> ti '-."s.:-.: n&T p'. loč! k .•>.-.:;.« it. .i." . Ii = M p»k2r®e m afri s^a ssisisHtaSrf.-Hrsc bls^s £.£ -.s feffpi BL2WCžmjii a i -—:——i f ,,Pr\ Sorenjki" f i jimiii. '•niiiinff-ov n. I I teliti it rrjihiiiilj riujii. ibs r 5v JT r, rt1 Li rjjmmtk -t!*"; - nii^jim;. Tuj^nt:—.i: x >r/. os"ro ic-a.nc strojne., zidne in /are/ane strelne »•.•■i: --nc^pmv. - :iJJ«»m. 1(1» OPEKE J. Knez u Ljubljani. 5»prcj;siM m±. LJ r'JLi.pr'O^Jii'0 Lžifc.iaipiitn —.iliiifr llMiti Oiur irv in^pliifjif. nnin irrrrn mriif. .:ni*nln tnv.«^, fcn-.vjp -i Anvfir li klRHit'*'- »n'hi . uojij, . trt'h nr|nrpvi Itntnh Jaz Ana Csillag! s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi lo-relejskiml lasmi, ki sem jih dobila po 14 mesečni rabi pomade, ki sem jo iznašla sama. To je edino sredstvo proti Izpadanju las, za njih rast in negovanje, za ojačitev lasišča, pri moških krepko pospešuje rast brade in že po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in polnost in jih varuje pred prezgodnim osi-venjem do najvišje starosti. Lonček stane. 2 K, 4 K, 6 in 10 K. Po pošti se pošilja vsak dan po svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornicc. ANA CSILLAG Dunaj 1., Kohlmarkt 11/65 kamor je nastavljati vsa naročila. Bruselj 1910 - GRANDP RIX - Buenos Aires 1910 Henrik LflNZ Mannheim Patcntovani LOKOMOBILI □a nasičen par in vročo paro z ventilu, krmilom „Sistein LENTZ" in močjo do 1000 P. S. e. Pisarna za prodajanje v Avstriji: Emil Honlgmann, Dunaj IX.. Lobllchgasse 4. F.P.Vldic&Komp.,Ljubljana tonama zarezanih strešnikov ponudi v vsaki poljubni množini patent, dvojno zarezani strešnik-zakrivat s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola". Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se iSCeio. 782 m Mi litina razstava, Pinai 1910: Držam Častna dlpfoma IHaUM cfflo^lel. |H£ Naročajte sobotnega „Slovenca"! w ^ W 495 Sa^iH^lH^l ženske JlltlliO C(2Sililf oblačilno blago in moške obleke, blagovolite ozirati na priporočljivo trgovino se Lfubllana. Stritarjeva - Llngarleva ulica Popolna oprema za neveste. — Velika zaloga vsakovrstnega belega perilnega blaga v bombažu in platnu v poljubni Sirokostl. - Različne preproge, lino-lejl, zastori, garniture i. t. d., i. t. d. — Cene nizke. Strogo solidna postrežba. registrovana zadruga z omejenim poroštvom sprejemi hranilne vloge vsak delavnik od H 3/ O/ br« odbitka, tako, da dobi vlagatelj od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestu|e - P" * /4 /O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 » na leto. Rentni davek plačuje društvo samo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadoli-nice in menjice. Dr. Fr. Dolšak L r., Prelat A. Kalan 1. r, Kanonik I. SuSnlk L r, zdravnik v Ljubljani, podpredsednik, predsednik. podpredsednik. ajractjc 2E 5C 3C TP n, .jr PK t s ■m. ..M., M ..J. ..M.. J. ..M- TC TP IttT U^gr Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenjel istJU Lenarm promet do 31. decembra 1910 čez 87 milijonov kron. Lastna glavnica K 608.996 84 Stanje »log dne 31, decembra 1910 tez 21 milijonov kron. LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo 6 LJubljana, Miklošičeva cesta št. 6. pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..Onion" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po ==: m brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. Dr. Ivan SuiterSič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v št. Vidu 11. L. Fran PovSe, vodja, graščak, državni in deželni poslanec. Anton Kobl, deželni poslanec, posestnik in trgovec, Breg p. B. Karol Kausdiegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, podpredsednik, trg. in obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovlc,hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Gregor Slibar, župnik na Rudniku. Za nalaganje po pošti so postno-hran. položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo.