Štajerski
Ptuj, četrtek, 3. aprila 2003
letnik LVI . št. 13 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
SV. ANDRAŽ	LJUTOMER	REPORTAŽA
Kje je župnikov denar? Za šolo še 100 milijonov Slovenka iz Bagdada Stran 3	Stran 13	Stran 8
APACE
Imamo dobro vojsko Stran 10
ŠPORT
Fiat Prstec v prvi ligi Stran 33
Gledališče sodeluje z Dramo
Ljubljančani na Ptuj, Ptujčani v Ljubljano
Peti april bo v novejšo zgodovino profesionalnega ptujskega gledališča zapisan kot prelomni datum. Prvič prihaja do izmenjave med največjim slovenskim gledališčem Dramo SNG Ljubljana in ptujskim gledališčem.
Na ptujskem odru se bo Drama predstavila s prizori iz običajnega življenja v Daleč stran z Natašo Barbaro Gračner, Mileno Zupančič in Markom Man-dičem pod režisersko taktirko Mete Hočevar, v Drami pa ptujsko gledališče z ameriško komedijo o tesnobnosti Jamr, ki je hkrati tudi prva slovenska up-
rizoritev. Delo je režiral Matjaž Latin, igrajo Kristijan Ostanek, Maša Židanik Bjelobrk, Boris Mi-halj, Alenka Cilenšek in Nenad Tokalič - Nešo.
"Izmenjava in hkrati sodelovanje z največjim slovenskim gledališčem je dokaj prestižna stvar. Upam, da je začetek hkrati napoved za uspešno sodelovanje tudi v bodoče," je pred sobotnim gostovanjem Drame na Ptuju in ptujskih gledališčnikov v Ljubljani povedal direktor ptujskega gledališča Rene Maurin.
MG
Foto: M. Ozmec
Ze ob koncu letošnje zime je potrebno misliti na novo. Pa še ostanke čiščenja obenem pospravimo, saj v naravi še zmeraj ne smemo kuriti.
Ptuj . Aprila Dobrote slovenskih kmetij
Vedno višja kakovost
Predstavniki organizatorjev 14. razstave Dobrote slovenskih kmetij Kmetijsko - gozdarske zbornice Slovenije, Mestne ob~ine Ptuj in Kmetijsko-gozdarske zbornice Ptuj so na tiskovni konferenci prvega aprila predstavili program {tiridnevnega dogajanja na leto{nji in ob leto{nji razstavi.
Razstava bo na ogled od 4. do 7. aprila v prostorih mi-noritske cerkve na Ptuju. Od pokrajin se bo letos posebej predstavilo Pomurje, vse pokrajine bodo predstavile tudi tradicionalne velikonočne jedi. Razstavo bo jutri ob 10. uri odprl predsednik državnega zbora RS Borut Pahor.
Tudi na letošnji tiskovni konferenci smo slišali že znane podatke o tem, kam naj bi šla v bodoče razstava. Od začetkov ima namreč ambicijo, da postane največja srednjeevropska razstava s tradicionalnimi domačimi jedmi. Premična kul-
turna dediščina je tudi ena od primerjalnih razvojnih prednosti tega okolja. O kakovosti izdelkov naših kmetij pa tako in tako ne kaže dvomiti. Vsako leto se s priznanji ovenča dve tretjini izdelkov, pa tudi tistim, ki niso ocenjeni, do prvega priznanja ne manjka veliko. Letos
so slovenske kmetije v ocenjevanje prijavile več kot 970 izdelkov. Prvič letos so ocenili domače marmelade in sadna vina ter embalažo. Posebej s kvaliteto izstopajo marmelade.
V bogatem štiridnevnem dogajanju na razstavnem prostoru in ob njem bodo obiskovalci
našli marsikaj zanimivega. Lahko bodo tudi kupili dobrote slovenskih kmetij, ki jih sicer zunaj razstave ne morejo oziroma redkokje. Najpogosteje v okviru dopolnilnih dejavnosti na turističnih kmetijah. Prodajna mesta v okviru velikih centrov šele nastajajo. Na Ptuju, ki ima razstavo pred nosom, tega še niso znali oziroma zmogli organizirati.
MG
Foto: MG
Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora 14. razstave Dobrote slovenskih kmetij: "Pričakujemo dober obisk z vseh koncev Slovenije".
RADIO)]ITEDNIK
y Radio Tednik Ptuj predstavlja:
m
i-Ý-í
v Franciji je bila predstava uprizorjena že preko 1000 krat!!!
Prodaja kart: Ptuj:
Radio-Tednik, Menjalnica Luna
Gorišnica:
Mercator, Alineja
Ormož:
Blagovna hiša Mercator
butelj
zavettrji
Režija: Branko Đurić-Đuro
igrajo: Bojan Emeršič, Alojz Svete, Dario Varga, Aienio Kozoic, Tom Ban Kostumografija: Aian Hranitelj Scenografija: Greta Godnič
Glavni junak komedije Butelj za večeijo je Peter Jereb, ki s svojimi prijatelji vsako sredo priredi večerjo za butlje. Gre za igro in pravila so zelo enostavna: vsak s seboj na večerjo pripelje svojega butlja. Tisti, ki pripelje največjega butlja, zmaga. Vendar to sredo Peter zaradi bolečin v križu ne more na večerjo pa čeprav je našel idealnega butlja, »Butlja svetovnega formata!« - Francija Potrebuješa, računovodje na Finančnem ministrstvu, ki ima strast do sestavljanja modelov iz vžigalic. Peter mora večerjo odpovedati a Potrebuješ je že pri njem. Peter sicer ve, da je Potrebuješ butelj, a se mu niti ne sanja, daje tudi veliki mojster katastrof... Večer, ki sledi je verjetno najhujši večer v Petrovem življenju.
11.4.2003 v Gorišnici
^iaim^z TEDNIK
Glasovalni kupon na strani 33
9770040197060
Doma
Višje preživnine
Ljubljana - Preživnine in nadomestila preživnin bodo v primerjavi s 1. aprilom lani od včeraj naprej višje za 8,6 odstotka. Povprečna višina preživnine je do 31. marca znašala 19.700 tolarjev. Višina preživnine je sicer odvisna od dohodkov zavezanca za plačilo preživnine in je lahko določena npr. na podlagi dogovora ali s sodno odločbo. Nadomestila preživnin, kijih izplačujeJamstveni in preživninski sklad, pa od današnjega dne znašajo od 13.557 do 17.623 tolarjev.
Nov režim prehajanja meje
Ljubljana - Za približno četrt milijona Slovencev, ki živijo v obmejnem območju s Hrvaško se je z včerajšnjim dnem spremenil režim prehajanja meje, ki ga bo Slovenija ohranila tudi po uvedbi schengenskih pravil po pričakovanem vstopu v Evropsko unijo leta 2004. S 1. aprilom je namreč v veljavo tudi uradno stopil spremenjen režim prehajanja meje v skladu z maloobmejnim sporazumom med Slovenijo in Hrvaško (SOPS), na podlagi katerega obmejno prebivalstvo državno mejo na maloobmejnih in drugih posebnih prehodih lahko prestopa samo z ustreznimi listinami. Od kakih 250.000 slovenskih upravičencev si je sicer ustrezne maloobmejne prepustnice priskrbelo le nekaj več kot 10.000 ljudi.
ZZZS z 13-milijardnim primanjkljajem
Ljubljana - Člani skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so na zadnji marčevski dan na seji sprejeli dopolnjeni finančni načrt zavoda za leto 2003, ki v letošnjem letu predvideva skoraj 13-milijardni primanjkljaj. Po prvem predlogu finančnega načrta iz lanskega oktobra naj bi imel zavod v letošnjem letu za 11,7 milijarde tolarjev primanjkljaja. Zaradi kasnejših sprememb je kazalo, da se ta lahko skoraj podvoji, kar je vodilo v iskanje možnih rešitev. Tako so člani skupščine danes dobili na mizo dokument, ki na nekaterih področjih predvideva tudi zniževanje stroškov.
Vozni{ka sposobnost starej{ih
Ljubljana - Prvi jutranji program Radia Slovenija je pripravil posebno akcijo z naslovom Za volanom s prvim jutranjim programom, ki bo trajala do 15. aprila, med akcijo pa bodo pri 50 voznikih, starejših od 50 let, preverili, če bi danes še opravili vozniški izpit. Akcija bo ob pomoči avtošol in izpitnih centrov potekala v sedmih krajih po Sloveniji, izpeljali pa jo bodo ob sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in ob strokovni pomoči policije, je na novinarski konferenci povedala urednica prvega jutranjega programa Alenka Dakič.
Po svetu
število žrtev v Iraku se povečuje
Bagdad - Bolnišnični viri v Bagdadu so sporočili, da je bilo v ponedeljkovih bombardiranjih v Bagdadu ubitih šest iraških civilistov, več deset pa jih je bilo ranjenih, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Kot je povedal direktor ene od bolnišnic v iraški prestolnici, so žrtve pripeljali iz vzhodnega predmestja Bagdada Al-Amin. Nek novinar AFP pa je s kraja dogodka sporočil, da je bilo v napadih na omenjeni del mesta uničenih tudi šest stanovanjskih hiš. Iraške sile pa naj bi v zadnjih 36 urah ubile 43 ameriških in britanskih vojakov, je dejal iraški minister za informiranje Mohamed Said Al Sahaf. Po njegovih podatkih so v tem času iraške sile uničile štiri helikopterje apache, dve brezpilotni letali predator, 13 tankov, osem transportnih vozil in šest oklepnih vozil.
Zaplet okrog financiranja širitve EU?
Bruselj - Na srečanju v grški prestolnici, Atenah, so predstavniki Evropskega parlamenta, komisije ter grškega predsedstva Evropske unije v torek poskušali razrešiti zaplet glede financiranja prihodnjega kroga širitve povezave z desetimi novimi državami, tudi Slovenijo. Tega je pred skoraj dvema mesecema sprožil parlament, ker je ocenil, da zapisi finančnih pogojev članstva v predlogu pristopne pogodbe posegajo v njegove pristojnosti, to je pristojnosti, ki jih ima pri odločanju o proračunskih zadevah.
Nielson: Pomoči Iraku
London - Zaradi ohranjanja nevtralnosti Evropska unija človekoljubne pomoči Iraku ne bo usklajevala z vojaškimi operacijami ZDA, je evropski komisar za razvoj in človekoljubno pomoč Poul Nielson v pogovoru za britanski časnik Financial Times pojasnil svoj odločni "ne" ponudbi ZDA o usklajevanju unijine humanitarne pomoči z ameriškimi operacijami. Komisar, ki upravlja s proračunom, težkim šest miljard evrov letno, si želi, da bi glavno vlogo pri oskrbi s človekoljubno pomočjo v Iraku odigrali Združeni narodi, saj je po njegovih besedah za EU pomembno, da je zagotovljena neodvisnost in nevtralnost prejemnika pomo-
Evropska unija in mi
či.
(sta)
O socialni politiki
Socialna politika Evropske unije se uvršča med teme, ki jih v medijih vselej zameglijo politična in gospodarska vprašanja. Zakaj in kje iskati razloge?
Morda v trditvah, da naj bi Slovenija že danes na socialnem področju presegla ugodnosti in pravice marsikatere države Evropske unije, ali zgolj v dejstvu, da družba, ne le slovenska, pač pa tudi evropska, v 21. stoletju preprosto pozablja na vrednote in dosežke zadnjih dveh stoletij. In mednje lahko uvrstimo tudi "stabilno" socialno politiko, ki jo danes ohranjajo predvsem še skandinavske države.
Temeljni pogoj za delovanje Slovenije kot socialne države je, kot menijo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, usklajen gospodarski in socialni razvoj. Strategijo socialnega razvoja usmerja socialna politika kot sklop ciljev, ukrepov in drugih instrumentov, ki jih država razvija in uporablja z namenom, da bi posamezniki in skupine prebivalstva lahko zadovoljevali svoje osebne in skupne interese ter delovali kot polnopravni in enakopravni člani družbe in države."Ob vključevanju Slovenije v EU je treba okrepiti socialni dialog -dialog med sindikati in delodajalci," je prepričan predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, sicer največje sindikalne organizacije v državi, Dušan Semolic. "Če hočemo uspešno vstopiti v EU, moramo okrepiti sodelovanje tukaj v Sloveniji, tu se bodo zgodile ključne stvari, ne v Bruslju, je še po referendumu o vstopu Slovenije v EU za STA povedal Dušan Semolič.
Spremembe na področju varstva matere in otrok
Med vedno aktualna social-
na vprašanja se uvrščajo vprašanja varstva mater in otrok. Na resornem ministrstvu to področje obravnava sektor za družino, ki preko svojih območnih enot skrbi za oblikovanje in izvajanje tistega dela družinske politike, ki se nanaša na razmerja med zakonci, zunajzakonskimi partnerji, starši in otroki, na politiko države do otrok, posvojitve, rejništvo in skrbništvo, na zavarovanje za starševsko varstvo in pravice, ki iz tega izhajajo, ter družinske prejemke.
Slovenija naj bi na področju starševskega varstva in družinskih prejemkov presegala ugodnosti in pravice nekaterih držav Evropske unije, je poudarjeno v publikacijah o EU, zato ob vstopu ni pričakovati sprememb, še manj pa zmanjševanja teh. Pravno osnovo predstavlja Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki je stopil v veljavo s 1. januarjem letos. Zakon med drugim določa, da porodniški dopust traja 105 koledarskih dni in je izvirna pravica matere. Glede porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka ni razlike v trajanju oziroma dolžini dopusta za matere samohranilke in ostale upravičence. Dopust za nego in varstvo otroka je izvirna pravica tako matere kot očeta in ga lahko nastopita neposredno po poteku porodniškega dopusta in traja 260 koledarskih dni, v nekaterih primerih pa se lahko ta tudi podaljša (rojstvo dvojčkov, več živorojenih otrok, rojstvo nedonošenčka, posebno varstvo in nega ...). Novosti, ki jih je uvedel že omenjeni zakon, sta očetovski dopust (v skupnem trajanju 90
dni - 15 dni s polnim nadomestilom, za 75 dni pa očetom prispevke plačuje država) in posvojiteljski dopust v trajanju 150 dni za otroka, starega od 1 do 4 leta, oziroma 120 dni za otroka od 4 do 10 let.
Starševsko nadomestilo se po novem obračunava enotno za vse vrste nadomestil, razen za porodniško nadomestilo, pri katerem višina navzgor ni omejena. Višina nadomestila je 100-odstotna povprečna osnova v zadnjih dvanajstih mesecih, če sta bila mati ali oče v zadnjem letu za celotno obdobje zavarovana, vendar najmanj 55 odstotkov minimalne plače v Sloveniji in največ 2,5-kratnik povprečne mesečne plače v Sloveniji v času odmere.
Če neposredno pred nastopom starševskega dopusta nista bila zavarovan/a za starševsko varstvo, v zadnjih treh letih pa sta bila zavarovan/a najmanj dvanajst mesecev, imata pravico do starševskega nadomestila, ne pa tudi pravice do starševskega dopusta.
Zakon prinaša tudi pravico do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, in sicer do tretjega leta starosti otroka, ter pravico do plačila prispevkov zaradi krajšega delovnega časa za otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka, ki pa časovno ni omejena.
Zaradi vključitve v Evropsko unijo se višina otroških dodatkov ne bo spremenila, saj je to povsem prepuščeno državam članicam, kajti nobena evropska direktiva ne zahteva spremembe oziroma povečanja otroških dodatkov in prepu-
šča ureditev otroških dodatkov državam članicam.
Kaj bo ob priključitvi EU
Slovenija se v zadnjih mesecih pred vstopom v Evropsko unijo vse intenzivneje pripravlja na ta dogodek. Vendar pa posebnega programa za ublažitev socialne problematike, ki utegne nastati ob priključitvi k EU, Vlada Republike Slovenije trenutno ne pripravlja, kajti Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ne glede na vstop v EU, pripravlja in tudi izvaja vrsto programov za razreševanje socialne problematike. Na številnih področjih, ki se nanašajo na socialno politiko, je Slovenija ne le primerljiva, ampak tudi bolje urejena od marsikatere države članice EU, dodajo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve RS.
Med perečimi problemi je in bo verjetno tudi v prihodnje ostajala brezposelnost. V Sloveniji je po anketi o delovni sili, ki temelji na mednarodno usklajenih opredelitvah Mednarodne organizacije za delo ILO in Eurostata, stopnja brezposelnosti v letu 2002 povprečno znašala 6,4 odstotka. Kot so v skrajšani objavi prejšnji teden sporočili iz državnega statističnega urada, je bilo lani v Sloveniji od skupaj nekaj manj kot dveh milijonov prebivalcev aktivnih 971.000 prebivalcev, od tega delovno aktivnih 910.000, brezposelnih pa 62.000. Med moškimi je bila stopnja brezposelnosti v povprečju 5,9-odstotna, med ženskami pa 6,8-odstotna.
Anemari Kekec
Ptuj • Gospodarstveniki v Bruslju
V	EU mala in srednja podjetja
V	dveh skupinah, 20. in 21. marca, so predstavniki vodstev območnih obrtnih zbornic Slovenije obiskali Bruselj. Dr. Boris Cizelj, direktor Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja v Bruslju, jih je seznanil z delom tega združenja, zatem pa so podrobneje spoznali delovanje EU.
Foto: Črtomir Goznik
Janez Rižnar, sekretar Območne obrtne zbornice Ptuj, je skupaj z drugimi funkcionar i obrtnih zbornic Slovenije ob skal Bruselj
Postopki za registracijo podjetij v Sloveniji so postali krajši in cenejši, izhaja iz poročila o izvajanju Evropske listine za mala podjetja v Sloveniji - čas za ustanovitev podjetja se je s treh mesecev skrajšal na mesec in pol. Kljub napredku pa še vedno zaostajamo za najboljšo prakso v nekaterih evropskih državah. V nastajanju je sistem Vse na enem mestu, ki naj bi tudi Sloveniji prinesel eno samo mesto, kjer bo bodoči podjetnik lahko uredil vse formalnosti za ustanovitev podjetja in pridobil tudi vsa potrebna dovoljenja za opravljanje po-
djetniške dejavnosti. Slovenija ima za cilj, da postane ena najprivlačnejših dežel za naložbe, zato je pričakovati padec še katere od administrativnih ovir.
Kar 99,8 odstotka vseh podjetij v EU je malih in srednjih, v deželah, ki se pridružujejo, pa ta šele nastajajo; temu primerna naj bi bila podpora, poudarjajo v Evropskem združenju obrti in malih ter srednjih podjetij (UEAPME). V uspešnosti podpore in razvoju instrumentov za razvoj malih in srednjih podjetij so tudi ključni elementi širitve procesa.
V Bruslju so predstavniki slovenske obrti tudi izvedeli, da bi bilo zaželeno, da so njihovi predstavniki v skupni evropski prestolnici mladi in dinamični ljudje, ki se bodo za te interese znali postaviti. Zanimiva izkušnja iz Bruslja je tudi ta, da predpisi za delo v obrti prihajajo od spodaj navzgor. V Sloveniji takšne prakse še nismo vajeni, tudi zato še vedno sprejemamo nekatere neživljenjske predpise. Vstop v EU bo tudi za področje obrti zahteval še veliko prilagajanja in preskokov v miselnosti in ravnanju.
MG
Sv. Andraž • Nesoglasja med cerkvenim svetom in župniko^M Ta teden
Kje je denar od prodaje obveznic?
Lani pred lokalnimi volitvami so se v Vitomarcih - v fari Sv. Andraža pojavile govorice, da je župnik Jože Kolmanko prodal obveznice odškodninskega sklada brez vednosti cerkvenega sveta in gospodarskega odbora ter cerkvenih ključarjev. Večina je bila prepričanih, da gre za govorice, ki se pojavljajo v času predvolilne kampanje. Novico smo poskušali preveriti, vendar so vsi, ki bi lahko o tem kaj povedali, molčali. Februarja letos so se ponovno pojavile govorice, spet smo jih preverjali, vendar brez uspeha.
V drugi polovici februarja pa je v nase uredništvo prišlo pismo, naslovljeno {e na Policijsko postajo Ptuj in Škofijski urad v Mariboru. Anonimni "faran" je v pismu opisal potek dveh sej cerkvenega sveta, kjer so ugotovili, da naj bi farni župnik Jože Kolmanko brez vednosti cerkvenih ključarjev Janeza Hanželja in Janeza Druzoviča ter brez odobritve cerkvenega sveta prodal obveznice odškodninskega sklada, ki jih je župnija Sv. Andraža prejela za nacionalizirano premoženje, v višini dobrih 8 milijonov, denar pa naložil na svojo hranilno knjižico. Člani cerkvenega sveta so ugotovili, da manjkajo 4 milijone tolarjev, za katere župnik ni hotel povedati, za kaj jih je porabil, ampak je prosil župnijski svet, da mu 2 milijona odpiše, ostalo pa bo vrnil. Člani župnijskega sveta so zahtevali, da mora župnik Kolmanko vrniti celotni dolg.
Informacijo smo preverjali tudi na škofiji, kjer nam opisanega niso zanikali niti potrdili, in povedali, da morajo zadevo še preveriti. Izvedeli pa smo tudi, da župniki lahko prodajajo obveznice odškodninskega sklada s soglasjem škofije in cerkvenih ključarjev, ki sta soodgovorna za gospodarjenje s premoženjem župnije. Škof dr. Franc Kramber-ger pa nam je povedal, da se je sestal s člani župnijskega sveta in tudi z župnikom ter da je res, da je župnik Jože Kolman-ko prodal obveznice, denar pa naložil na hranilno knjižico, ki se glasi na njegovo ime in ne na ime župnije, ter dodal, da je bila to prej praksa. Škof Kramberger je zatrdil, da se stvari urejujejo in da bodo v kratkem urejene.
Pri Sv. Andražu pa nihče ni želel dati izjave in govoric ovre-
Župnik pri Sv. Andražu Jože Kolmanko

Milan Tancos
Foto: Zmago Šalamun
či ali potrditi. Župnik Jože Kol-manko nam je povedal, da ne bo dal nobene izjave in da nima smisla, da se o tem javno govori in piše, ker je to cerkvena zadeva. Dejal je še, da mu je tudi škof Kramberger svetoval, naj ne da nobene izjave.
Govorili smo tudi z dekanom Tarzicijem Kolenkom, ki je povedal, da naj o tem ne pišemo, ker gre za cerkveno zadevo. Iz obeh pogovorov pa je bilo slutiti, da bo župnik Kolmanko z začetkom poletja župnijo Sv. Andraža zapustil; oba sogovornika sta bila zelo skrivnostna.
Bodo pri sv. Andražu brez župnika?
Vsa gospodinjstva v občini Sv. Andraž pa so prejela pismo Milana Tancoša iz Slavšine, v katerem brani župnika Kolmanka in se ne strinja s ključarjema, gospodarskim odborom in cerkvenim svetom in jim očita, da tri leta niso vedeli, kaj je njihova naloga, in da v teh letih niso nič delali. Milan Tancoš pravi, da je pismo napisal na željo faranov, in povedal, je bil 21. marca pri mariborskem škofu dr. Francu Krambergerju. Škof mu je razložil, da mora župnik Kolmanko manjkajoči denar vrniti na župnijski račun, povedal pa mu je še, da če župnik odide iz župnije pri Sv. Andražu, ne bodo imeli duhovnika tri leta, kar pa je po Tancošovem mnenju nedopustno. Milan Tancoš tudi meni, da bo za dve leti ob izteku mandata župnijskega sveta tudi tega potrebno zamenjati, saj niso nič delali, zato so kazensko soodgovorni za dejanje, ki ga očitajo župniku Kolmanku.
V javnost pa je prišlo tudi poročilo o finančnem poslovanju župnije Sv. Andraž v Slovenskih goricah v obdobju 2001 do 2002. Iz njega je razvidno, da je prihodek od prodaje obveznic in obresti znašal 8.632.633 tolarjev, prodane pa so bile 30. januarja in 5. aprila lani. V poročilu pa najdemo še veliko zanimivih podatkov, ki kažejo, kako posluje cerkev.
Ko sem se sestal s člani gospodarskega odbora in cerkvenima ključarjema, so ti povedali, da so bile obveznice v višini 8,6 milijona tolarjev prodane mimo cerkvenega sveta in mimo cerkvenih ključarjev, zato je to prekršek, ki ga je naredil župnik
Jožef Kolmanko. Dobra polovica denarja je naložena na hranilni knjižici, ki se glasi na ime župnika Jožeta Kolmanka. Ostalega denarja ni in se ne ve, za kaj je bil porabljen in kje je. Člani župnijskega sveta so prepričani, da obveznic ni bilo treba prodati, saj je bilo za pokritje investicij dovolj zbranega denarja od faranov. Od župnika Kolmanka so zahtevali, da pove, kje je ostali denar, vendar tega ni hotel storiti; obljubil je, da bo denar vrnil, vendar tudi tega še ni storil.
Cerkvena ključarja in člani gospodarskega odbora so škofa Krambergerja nazadnje obiskali v petek, 28. marca. Škof Kram-berger je delegaciji povedal, da je župnik dobil določene pogoje, ki jih mora izpolniti, absolutno pa mora župniji vrniti denar. Škof je tudi obljubil, da če bo župnik Kolmanko odšel, bodo dobili na župnijo drugega duhovnika.
Ključarja in člani gospodarskega odbora ter cerkvenega sveta zavračajo očitke Milana Tancoša, ker so bili pripravljeni delati, vendar jih je župnik Kol-manko vedno odvrnil in ponavljal, da ne potrebuje članov cerkvenega sveta, članov gospodarskega odbora in cerkvenih ključarjev. Za prodajo obveznic pa so izvedeli iz govoric v kraju. Dodajajo tudi, da jih moti kritiziranje Milana Tancoša, ki ga nikoli niso videli pri nobeni akciji, ni sodeloval ne materialno in ne fizično. Ne vedo, s kakšno pravico govori v imenu faranov, njegovih izjav pa ne želi-
Sprenevedanja in laži
Vojna v Iraku, ki jo nekateri označujejo za začetek spopada civilizacij, očitno ne poteka tako, kot so snovali načrtovalci. Odpor branilcev svoje zemlje je nepričakovano trdoživ, tako da so se morali "osvoboditelji iraškega ljudstva" ustaviti in zajeti sapo. Očitno pa poka tudi po drugih sivih iraške fronte.
Pri nas je precej prahu dvignila novica, da bo Slovenija od ZDA prejela denarno nagrado za sodelovanje -neformalni pristop k protiiraški koaliciji. Kljub trditvam našega političnega vrha, da gre le za napako ameriške diplomacije, se je izkazalo, da ni tako. In upravičeno je završalo, da gre za sprenevedanja, laži in dvoličnost naših politikov ter da je obljubljen ameriški denar krvav.
V svetu je dvome v upravičenost napada povečala tudi izjava vodje inšpektorjev Združenih narodov, da v Iraku ni bilo nikjer, kamor so jih poslali Američani, nobenih sledov o orožju za množično uničevanje. V nizu nesmiselnih potez, ki so očitna posledica političnega pritiska, pa je v svetu odjeknila tudi novica, da je ena ameriških televizij odpustila svojega novinarja, dopisnika iz Bagdada, ker si je v intervjuju za iraško televizijo drznil izraziti svoje mnenje, da mora ameriška vojska zaradi nepričakovanega odpora Iračanov spremeniti svoje načrte.
Kakorkoli že, človeštvu je očitno dovolj nenehnega in enostranskega medijskega razkazovanja bombnih napadov, eksplozij, dima, spopadov, krvi in predvsem mrtvih. Kljub prepričevanju sveta o upravičenosti posega je svetovna človeška veriga proti vojni vse močnejša in glasnejša, tako da so medijsko vojno Američani morda že izgubili.
In če je bilo ob začetku vojne aktualno vprašanje, kdo ima prav, je zadnje dni bolj aktualno, kdo nima prav. Sicer pa, vse vojne so krivične in iraška ni pri tem nikakršna izjema!
Martin Ozmec
jo komentirati.
Koliko zapovedi je kršil župnik
Tudi na policijski postaji v Ptuju smo preverili, kaj so storili z anonimnim pismom, ki so ga prejeli. Pomočnik komandirja Janko Fištravec nam je povedal, da so anonimno prijavo prejeli, da zbirajo obvestila in preverjajo nekatera dejstva in okoliščine. V roku 30 dni bodo na državno tožilstvo poslali poročilo ali ovadbo, kaj več pa zaenkrat ne more povedati.
Dejstvo je, da je šlo za prekršek, ki ga je storil župnik Kol-manko, saj je prodal obveznice brez vednosti odgovornih, denar pa naložil na svojo hranilno knjižico; za kaj je bil porabljen, ne vemo, o tem lahko samo ugibamo. Zgodbe, ki krožijo pri Sv. Andražu, za kaj je bil denar porabljen, so samo govorice, bolj
ali manj verjetne, vendar nedokazljive. Vsekakor pa je župnik Kolmanko prekršil eno od desetih božjih zapovedi (nekateri govorijo, da celo več), kar je lahko tudi vzrok za velike finančne potrebe. Verjetno pa Kolmanko v cerkvi ne bo izobesil finančnega poročila o poslovanju župnije, tako kot so viseli seznami tistih, ki niso darovali za cerkev.
Najbolj zaskrbljujoče pa je to, da primer ni osamljen in da v Slovenskih goricah obstajajo tudi duhovniki, ki so tako dobri in gospodarni, da morajo lokalne skupnosti skrbeti za to, da se posamezni cerkveni objekti ne bi porušili. Tudi ta primer bi lahko bil izhodišče za tradicionalno pridigo nadškofa Rodeta na Brezjah, prav bi bilo, da bi spregovoril tudi o takšnih neuspešnih dresurah, ki pri duhovnikih postavljajo materialne dobrine pred boga.
Zmago Šalamun
Cerkev sv. Andraža v Vitomarcih
Foto: Zmago Šalamun
4 Štajerski
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
četrtek • 3. aprila 2003
Kidričevo • Dvajset let obrti Marjana Hvalca
Jubilej z novim salonom
Marjan Hvalec je obrtno dejavnost pričel pred dvajsetimi leti po vrnitvi iz Nemčije. Takrat sta z bratom Francem odprla servis Opel na Lovrenški cesti v Kidričevem. Do leta 1985 jima je pomagal tudi oče. Danes imata brata vsak svojo obratovalnico.
V Avtohiši Hvalec in Oplo-vem servisu v Kidričevem je danes zaposlenih 14 delavcev. V družinski obratovalnici delajo tudi žena in sinova, tako da se za prihodnost obrtne dejavnosti pri Hvalčevih ni bati. V letošnjem jubilejnem letu, v katerem praznujejo 20-letnico obrti, bodo odprli novi salon, sprejemno pisarno, modernizirali bodo tudi testno progo in uredili bife. Za naložbo bodo porabili 80 milijonov tolarjev. Odprli bodo tudi nekaj novih delovnih mest.
S kadri nimajo težav, večina delavcev je pri njih zaposlena že deset, petnajst in več let. Velik poudarek dajejo izobraževanju, ker želijo ostati v v vrhu s svojimi storitvami. Eden od zaposlenih si je že pridobil naziv mojstra obrti, drugi se mu bodo kmalu pridružili. Hvalčev servis je tudi stalna učna delavnica za nove kadre, brez va-
jencev niso nikoli, vsako leto vzamejo v uk nove. Doslej so jih usposobili že okrog 30.
"V naši dejavnosti ni bilo nikoli lahko, nenehno smo postavljeni pred nove, večje zahteve tako v stroki kot v administrativnem in davčnem pogledu. Tudi vstop v EU jih postavlja. S tem, ko bomo zadostili zahtevam in pridobili nove prostore salona, skladne z Oplovimi standardi, bomo lahko postali tudi direktni uvozniki teh avtomobilov. To bo za naše kupce dobrodošla stvar, saj jih bodo lahko kupovali ugodneje. Tudi sedaj lahko rečemo, da se Oplovi avtomobili dobro prodajajo. Novih prodamo letno v povprečju med 150 in 200, v najboljšem letu letu doslej pa smo jih prodali tudi že 250. Dobro gredo v promet tudi rabljena vozila.
Velik problem v naši dejavnosti je delo na črno, ljudje še
Foto: MG
Marjan Hvalec: "Lahko ni bilo nikoli. Vsako obdobje v obrti zahteva svoje, največkrat celega človeka."
vedno zmotno mislijo, da če smo pooblaščeni serviser, da so naše storitve dražje kot v običajnem servisu. Pa ni tako. Če bi bila država odločnejša v
odnosu do šušmarstva, bi tudi mi lahko več zaposlovali. Pa tudi z okoljskega vidika bi bil vzpostavljen večji nadzor. Za nas veljajo visoki standardi
na tem področju, imeti moramo zbiralnike za odpadna olja, akumulatorje in drugi odpadni material. "Šušmarji" vsega tega ne potrebujejo," je stanje v dejavnosti dodatno opisal Marjan Hvalec.
Ob uspešnem delu v družinski obratovalnici je Marjan Hvalec tudi dejaven v organih Območne obrtne zbornice Ptuj, kjer opravlja več funkcij, in občine Kidričevo. Že vrsto let je tudi predsednik Sklada za dopolnilno izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih na Ptujskem, v slovenskem merilu pa je podpredsednik koordinacije skladov za dopolnilno izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih.
"Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih na Ptujskem dobro dela. Letno za različne oblike izobraževanja v obrti namenja okrog 25 milijonov tolarjev. Veseli smo vsake potrebe po dodatnem izobraževanju, ki prihaja iz obrtnih obratovalnic. Večino izobraževanja izvajamo v sodelovanju s sekcijami pri Območni obrtni zbrnici Ptuj. Nikoli ne moremo reči, da je znanja dovolj, če želimo dobro delati in iti v korak z razvojem, se moramo nenehno dodatno izpopolnjevati. V to nas sili tudi konkurenca."
MG
Slovenska Bistrica • V tovarni olja
Največ na domačem trgu
Minuli teden so v slovenjebistriški Tovarni olja Gea, d.d., ki bo prihodnje leto praznovala 100-letnico predelave rastlinskih olj, predstavili uspehe lanskoletnega poslovanja.
Direktor družbe Leopold Turnšek je s poslovnimi rezultati zadovoljen. Njihova vizija pa je postati priznana evropska proizvajalka rastlinskih maščob z globalizacijo prodaje in nabave. Celotna strategija bo temeljila na zahtevah visoke kakovosti, pripravi zdrave hrane ter ekološko neoporečni proizvodnji.
V Tovarni olja Gea, d.d., so v letu 2002 ustvarili s prodajo 4,4 milijarde tolarjev prihodkov, kar je za 11 odstotkov več kot v letu poprej. Na slovenskem trgu je bilo doseženih 82 odstotkov prodaje ter 18 odstotkov na tujih trgih, največ na
območju nekdanje Jugoslavije, uspešno prodajo pa je družba dosegla tudi na zahtevnih trgih Evropske unije in Kanade. Doseženih je bilo 66 milijonov tolarjev čistega dobička. Donos kapitala se je povečal za 2,8 odstotka, dodana vrednost na zaposlenega pa je bila višja za 51 odstotkov. Uprava predlaga delitev bilančnega dobička za dividende v vrednosti 36 tolarjev bruto za delnico.
Ob koncu leta 2002 je bilo v Gei, d.d., 112 zaposlenih, ti pa so imeli v letu 2002 121 inovativnih predlogov. V povprečju se je vsak zaposleni izobraževal 22 ur letno, strošek izobra-
ževanja na zaposlenega pa je znašal nekaj nad 41 tisoč SIT.
V	zadnji polovici leta so v tovarni Gea spremenili grafično podobo družbe, v letošnjem letu pa načrtujejo posodobitev podobe proizvodov blagovne znamke Gea.
V	zadnjem obdobju je GEA uresničila zelo pomembne projekte na področju prestrukturiranja, saj so bila izvedena vlaganja v posodobitev tehnološke opreme. V letu 2002 je bil za investicije namenjen 101 milijon tolarjev, posebej pa kaže poudariti posodobitev energetskega sistema. V letu 2002 je bil dopolnjen sistem kakovosti
HACCP (analiza tveganja kritičnih kontrolnih točk).
V letu 2002 so pri GEI, d.d., pričeli uvajati sistema ISO 14001, certifikat je družba prejela 24. februarja letos. Njegova uvedba pomeni zmanjšanje onesnaženja okolja, zmanjšanje količine odpadkov, rabe energije in s tem znižanje operativnih stroškov.
Na področju okoljevarstve-nega delovanja je Tovarna olja GEA v letu 2002 sodelovala v mednarodnem projektu Avstrije, Slovenije in Madžarske Eko-profit ter ga uspešno zaključila tako, da v letošnjem letu načrtuje pridobitev tega certifika-
ta. V letošnjem letu bo Tovarna olja GEA prilagodila integrirani sistem vodenja zahtevam standarda ISO 9001:2000.
V nadaljevanju je tekla beseda še o skupni firmi v Vogošču v Bosni, polnilno linijo so v teh dneh že zagnali, pa tudi o tem, kako kaže s povezavo z Oljarico Kranj, kjer pa trenutno še ni nobenih novih informacij. Pogovor je nanesel tudi na zagotavljanje surovinske osnove, pa tudi o zaščiti geografskega porekla bučnega olja. V ta namen je bilo ustanovljeno GIZ Golica, da bi zaščitili štajersko—prekmursko bučno olje. Zna pa se zgoditi, da se bodo v Bruslju, kjer naj bi zaščitili slovensko bučno olje, srečali s štajerskim avstrijskim bučnim oljem. Kot je poudaril Leopold Turnšek, je bilo bučno olje najprej slovensko, saj so Avstrijci tehnologijo predelave odnesli v Gradec iz bližnjega Frama.
Vida Topolovec
Tečaji Banke Slovenije
Tečaji veljajo od 1. aprila 2003 od
00.00 ure dalje.			
	Nakupni	Srednji	Prodajni
EUR	231.4591	232.1556	232.8521
AUD	127.9275	128.3124	128.6973
CAD	144.7524	145.1880	145.6236
HRK	30.2008	30.2917	30.3826
CZK	7.2547	7.2765	7.2983
DKK	31.1671	31.2609	31.3547
HUF	0.9395	0.9423	0.9451
JPY	1.7901	1.7955	1.8009
NOK	29.2509	29.3389	29.4269
SKK	5.6111	5.6280	5.6449
SEK	24.9948	25.0700	25.1452
CHF	156.8257	157.2976	157.7695
GBP	335.4967	336.5062	337.5157
USD	212.3478	212.9868	213.6258
PLN	52.4887	52.6466	52.8045
Gornja Radgona
Predstavili sejem Megra
Med 8. in 12. aprilom bo na sejmišču v Gornji Radgoni 16. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov Megra.
Na 19.500 kvadratnih metrih razstavnih površin se bo 280 slovenskih in 140 tujih raz-stavljalcev predstavilo s ponudbo osnovnih gradbenih materialov, stavbnim pohištvom, izolacijskimi in sanacijskimi materiali ter materiali za zaključna dela. Poudarek bodo po besedah direktorja Pomurskega sejma Janeza Erjavca dali predvsem kakovost.
Sejem je priložnost za tiste,
ki se z gradbeništvom ukvarjajo strokovno, pa tudi za potencialne investitorje in projektante, da se seznanijo z novostmi . Zato so pripravili bogat program strokovnih posvetov, predstavitev in poslovnih srečanj. Tudi nacionalni programi, kot je izgradnja avtocest, so projekti, ki spodbujajo številne proizvajalce gradbenih materialov in tehnologij, da ponujajo novosti.
Kljub temu da Megra ostaja specializirana sejemska prireditev, pa želijo sejem čimbolj približati splošni publiki.
Zanimivost bo predstavitev vseh slovenskih gradbenih šol; kot je povedal projektni vodja Zlatko Mir, se bodo predstavile gradbene šole od poklicnih do univerzitetnih programov, cilj pa je, da bi se oboji začeli bolj sistematično povezovati."
Natalija Škrlec
Na borzi
Podražitev delnic
Na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev smo konćno doćakali pozitivno spremembo. Većina pomembnejših delnic se je podražila. V prid temu govori tudi pozitivna sprememba vseh pomembnejših borznih indeksov. Slovenski borzni indeks SBI20 je pridobil približno 50 točk in se trenutno giblje okrog3.250. Tudi indeks pooblaščenih investicijskih skladov je pridobil na vrednosti. Trenutno se giblje okrog2.700 točk.
Kljub vsem tem pozitivnim spremembam pa vseeno ne moremo reči, da je bilo trgovanje tako, kot smo navajeni. Prometa je še vedno malo, predvsem pa je malo ponudbe delnic, zaradi česar vsak večji nakup zahteva kar precejšen dvig tečaja.
Največ trgovanja je bilo z delnicami Krke, s katero je bilo ustvarjeno okrog 331 milijard tolarjev prometa, sledila ji je delnica Mercatorja s 187 milijardami, Petrola s 116 milijardami in Gorenja, s katero je bilo ustvarjeno skoraj 100 milijard tolarjev prometa.
Največ je pridobila delnica časopisnega podjetja Delo. Tečaj se ji je povečal za 2,25 odstotka. Sledila ji je delnica Merkurja, pri kateri se je tečaj povečal za 2,2 odstotka, za 1,74% se je povečal tečaj tudi Delu prodaji in Intereu-ropi. Terme Čatež, Istrabenz in Terme 3000 so dosegle okrog 1,4-odstotno pozitivno spremembo tečaja. Mlinotestova delnica je bila konec prejšnjega tedna na prvem mestu glede padca tečaja - enotni tečaj se ji je zmanjšal za 3,6 odstotka, Žitu za 2,4 odstotka, Emoni obali Koper za 2,3 odstotka in Gradbenemu podjetju Grosuplje za slaba dva odstotka.
Med obveznicami so bile v ospredju republiške in še nekatere druge. Največ prometa je bilo ustvarjenega z obveznico RS38, sledi ji obveznica Slovenskega odškodninskega sklada SOS2E. Tretje mesto je zasedla obveznica R.S. 39. izdaje, takoj za njo pa je obveznica Nove Ljubljanske banke 7. izdaje. Obveznica Republike Slovenije 48. izdaje je dosegla 1,5% porast tečaja, 21. izdaje 1,12% rast, 27. izdaje 0,92% rast.
Kranjska družba Iskrate-ling bo v aprilu odprla svoje novo predstavništvo v Beloru-siji.
Skupščina Merkurja je prejšnji ponedeljek potrdila predlog uprave o spremembi statuta družbe, s čimer je odobrila povečanje osnovnega kapitala.
Kranjska Sava je za 3,4 milijarde tolarjev kupila 87-odstotni delež podjetja G&P Hoteli Bled.
Odločitev o prevzemu Pivovarne Union s strani Pivovarne Laško je Urad za varstvo konkurence zaradi novih predlogov preložil vsaj do konca aprila.
Jaka Binter Ilirika BPH, d.d.
jaka.binter@ilirika.si
Ptuj • S tiskovne konference poslanke
Bitka za drugo mesto
Poslanka državnega zbora Lidija Majnik je 31. marca v poslanski pisarni v prostorih Mestne hiše na Ptuju sklicala tiskovno konferenco, ki se je je udeležil tudi župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan.
Poudarek je bil na aktivnostih okrog regionalizma in ob sprejemanju zakona o kmetijskih zemljiščih. Kot je povedal ptujski župan, se nam nikamor ne mudi pri oblikovanju regij oziroma pokrajin. Vztrajati je potrebno pri tem, da se regionalizma lotimo kot projekta, odločno pa to okolje zavrača	ustanavljanje
upravno-administrativnih pokrajin, kjer se bo dogajala samo politika.
Zdajšnja "tiha" in hitra členitev na osem upravno - administrativnih pokrajin že iz ekonomskega vidika ni življenjska in v nobenem primeru ne zagotavlja skladnejšega regionalnega razvoja, ki smo ga začrtali z zakonom, in uresničevanje katerega je že zelo daleč. Pri bodočem regionaliz-
mu je potrebno izhajati iz mestnih občin, je še dodal.
Poslanka Lidija Majnik je ob tem poudarila, da je pri gradnji drugostopenjske lokalne samouprave potrebno izhajati iz ustave in ustavnih sprememb, nekateri bi jo glede na najnovejša dogajanja radi uzakonili brez ustavnih sprememb. Podrobneje pa je predstavila svojo aktivnost pri sprejemanju zakona o kmetijskih zemljiščih kot avtorica amandmaja, s katerim je želela zavarovati zaposlene v slovenskih kmetijskih podjetjih, ki na petih odstotkih zemljišč, ki jih imajo v zakupu, ustvarijo tretjino prehranske varnosti v Sloveniji, in za sprejem vrstnega reda predkupnih upravičencev, da ta podjetja po preteku zakupnih pogodb ne bi ostala brez pravice sklenitve
novega zakupa. Poslanka se zavzema predvsem za red na tem področju, saj razvoja enega segmenta dejavnosti ni mogoče zagotavljati na račun drugega. Prvim podjetjem zakupne pogodbe potečejo že v letu 2004, kar pomeni, da bi morala v tem letu prenehati poslovati. Likvidacija kmetijskih zemljišč pa je glavni cilj zasebnega kmetijstva in Slovenske ljudske stranke. Pri tem pa Lidija Majnik še posebej poudarja, da ne nasprotuje kmetijski strategiji iz leta 1993, ki v ospredje postavlja družinsko kmetijo. V tem času pa se slovenska kmetija v povprečju ni povečala za več kot desetino, ni pa tudi pravih podatkov o tem, koliko zemlje imajo kmetije in koliko je obdelujejo.
Če bi obveljal zakonski pre-
Slovenska Bistrica • Seja občinskega sveta
O plačah in nagradah
Ponedeljkova seja slovenjebistriškega občinskega sveta z nekaj zanimivimi vsebinskimi točkami dnevnega reda se je začela živahno.
Po ugovoru na zapisnik prejšnje seje in dnevni red četrte seje, kjer je Dušan Detiček (ZL) predlagal umik 14. točke dnevnega reda, predvsem zaradi imenovanja nadzornega odbora občine Slovenska Bistrica (to so svetniki zavrnili), so prisluhnili Francu Frasu, komandirju policijske postaje Slovenska Bistrica, o varnosti na območju občine Slovenska Bistrica v letu 2002. Razpravljalci so se dotaknili vseh področjih, o katerih govori poročilo, ob tem jih je zanimalo, kako je z zapuščenimi vozili, pobegi z mesta prometnih nesreč, vandalizmom, mladinskim kriminalom in drugim.
Tudi poročilo o delu komunalne inšpekcije občine Slovenska Bistrica so svetniki sprejeli pohvalno. Razprava je tekla tudi okoli sklepa o potrditvi or-dinacijskega časa v ambulantah Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica in v zasebnih ambulantah koncesionarjev. Zaradi zagotavljanja 24-urne dostopnosti pacientov in glede na to, da jih je veliko vezanih na javna prevozna sredstva, ki so naravnana na zgodnejšo uro, so predlagali začetek ordinacijskega časa zdravnikov ob pol osmih. Upoštevajoč zakonski predpis o delovnem času po 16. uri, pa predlagajo, da imajo zobne ambulante in ginekološki ambulanti v občini dvakrat tedensko ordinacijski čas popoldne. Prav tako imajo enkrat tedensko v popoldanskih urah ordinacijski čas tudi splošne
in otroške ambulante. Ostali delež popoldanskih ur opravijo zdravniki v ambulanti nujne medicinske pomoči. Ob koncu se je v razpravo vključil še dr. Janko Predan in dejal, da se v Sloveniji vse preveč pogovarjamo o delovnem času zdravnikov, nihče pa ne govori o odnosu zdravnikov do zdravstvenega osebja in pacientov.
V nadaljevanju seje občinskega sveta je bilo pet točk dnevnega reda deležnih manj zanimanja svetnikov, bolj živahno pa je postalo pri obravnavi pravilnika o plačah funkcionarjev in nagrad članov delovnih teles občinskega sveta, kar morajo vedno uskladiti z novim mandatom občinskega sveta in župana. Tako bodo svetniki v tem mandatu za udeležbo na redni seji sveta prejeli neto 16.045 tolarjev, za izredno sejo 12.034 tolarjev, za vodenje seje občinskega sveta še dodatnih osem tisoč tolarjev, za vodenje sej delovnega telesa 12.034 tolarjev in za udeležbo na seji tega delovnega telesa osem tisoč tolarjev.
Zanimivo je bilo pri štirinajsti točki dnevnega reda, še posebej ob imenovanju nadzornega odbora občine Slovenska Bistrica. Dokazovanje o "naših" in "vaših" članih, zakaj tako in zakaj sta dva člana komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja zapustila sejo komisije, bi se lahko vleklo v nedogled, če župan ne bi prekinil jalovega dokazovanja in predlagal glasovanje. Za
predlagano sestavo NO občine Slovenska Bistrica je potem glasovalo 26 svetnikov.
Živahna razprava je bila tudi okoli imenovanja sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin občine Slovenska Bistrica, kjer so štirje med sedmimi kandidati iz posameznih krajevnih skupnosti. Po natančnem preverjanju njihovega političnega prepričanja so ugotovili, da so iz pozicijskih strank.
Imenovali so še predstavnika lokalne skupnosti v svet CSD in v svet Zavoda za šport Slovenska Bistrica ter imenovali še komisijo upravnega odbora Sklada štipendij za nadarjene in uspešne študente v občini Slovenska Bistrica.
Sejo sveta pa so sklenili z vprašanji in pobudami svetnikov.
Vida Topolovec
Kidričevo
dlog Ministrstva za kmetijstvo, bi imel predkupno pravico najprej solastnik, zatem bližnji kmet, nato mejaš, druge kmetije, državni sklad, na koncu pa kmetijsko podjetje. Omenjeni vrstni red bi veljal tudi pri najemanju kmetijske zemlje. Lidija Majnik je z amandmajem hotela doseči, da bi imel zakupnik kmetijskega zemljišča predkupno pravico takoj za solastnikom, ne glede na to, ali je zakupnik zasebni kmet ali kmetijsko podjetje. Zaradi padca zakona o kmetijskih zemljiščih jo sedaj dolžijo tudi krivde pri pravni praznini, ker naj bi v vmesnem času zemljo kupili tujci, vendar pravi, da se ne čuti krivo, ker so vzroki za padec zakona o kmetijskih zemljiščih drugje, poleg tega pa je "promet s kmetijskimi zemljišči
Foto: Črtomir Goznik
Lidija Majnik: "Hotela sem samo spremeniti vrstni red tistih, ki imajo predkupno pravico do kmetijskega zemljišča v primeru prodaje ali najema ..."
preveč pomemben, da bi lahko bil izključno domena ene same politične stranke". V Sloveniji je v tem trenutku glede kmetijskih zemljišč in gozdov veliko nejasnosti. Tako namreč parlamentarni odbor za kmetijstvo, katerega članica je tudi Lidija Majnik, ne more izvedeti, koliko tisoč ha kmetijske zemlje in gozdov ima država v svojem skladu, koliko kmetijske zemlje je bilo vrnjene v denacionalizacijskih procesih, koliko je je že zaraslo. Po nekaterih podatkih imamo od nek-
danjih 770 tisoč obdelanih ha zdaj le še 550 tisoč ha in podobno.
Zdaj je v postopku obravnave drugi zakon, ki so ga dan po padcu prvega v obravnavno vložili trije poslanci SLS, o njem pa naj bi razpravljali na izredni seji državnega zbora. Kaže, da bo glede zakona o kmetijskih zemljiščih še zelo vroče v parlamentu, med političnimi strankami, močno je namreč načeta koalicija, in tudi na trgu kmetijskih zemljišč.
MG
Križevci • 4. seja občinskega sveta
Predsednik nadzornega odbora napadel župana
Osrednja točka 4. redne seje občinskega sveta občine Križevci pri Ljutomeru je bila obravnava zaključnega računa za leto 2002 in poročila nadzornega odbora.
Skupni prihodki proračuna občine Križevci so bili dobrih 359, odhodki pa 381 milijonov tolarjev. Primanjkljaj za preteklo leto je znašal nekaj več kot 21 milijonov. Svetniki so zaključni račun sprejeli, čeprav poročilo nadzornega odbora o poslovanju občine ni bilo podrobneje predstavljeno, saj je predsednik odbora Pavel Šerc na sejo prišel šele, ko so svetniki o tej točki že glasovali.
Ob drugem branju proračuna za leto 2003 so se dotaknili predvsem financiranj športnih in kulturnih društev. Danilo Horn je občinski upravi očital, da denar namenja Športni zvezi Ljutomer, od katere nima
Nova energija ZLSD
V petek, 28. marca, je v prostorih stranke Združene liste socialnih demokratov - OO Kidričevo potekal občni zbor tamkajšnje ZLSD. Na njem so izvolili novo vodstvo.
Novi predsednik je postal Darjan Lampič, podpredsednica Mateja Medved, tajnik pa ostaja Jani Jančec. Skupaj z mlado ekipo, ki je na občnem zboru izvolila predsedstvo stranke in tričlanski nadzorni odbor, bodo v prvi vrsti prevetrili program in usmeritve stranke ter ga kmalu predstavili širši javnosti.
Za spremembo v vodstvu stranke so se odločili zaradi slabih rezultatov na lokalnih volitvah, na katerih so izgubili oba svetnika. Novi predsednik si je za glavni cilj mandata zastavil okrepiti mrežo stranke v Kidričevem.
Mirjana Nenad
nobene koristi, domača društva pa ostajajo brez sredstev in so lansko leto morala shajati s sredstvi iz predlanskega leta. Župan je na to odgovoril, da se morajo društva najprej prijaviti na razpis, pripraviti pa tudi poročila o delovanju. Sicer pa so svetniki podprli še amandma Združene liste socialnih demokratov, po katerem bodo milijon vzeli iz postavke kanalizacije ter ga namenili za subvencije v kmetijstvu, potrdili pa so tudi prerazporeditev sredstev za kulturne prireditve Kulturnemu društvu Križevci ter na koncu takšen proračun tudi sprejeli. Tako prihodki občine letos znašajo 283, odhodki 463 milijonov, proračunski primanjkljaj pa 80 milijonov tolarjev.
In ko je izgledalo, da je seje že konec, se je ozračje šele prav ogrelo. Predsednik nadzornega odbora Pavel Šerc se je namreč svetnikom pridružil prepozno, da bi lahko podrobneje predstavil poročilo nadzornega odbora, menda zato, ker se je zmotil pri uri. Svoje stališče pa je vendarle želel pojasniti, zato je župan Feliks Mavrič predlagal, naj svetniki glasujejo o tem, ali mu dajo besedo ali ne. Temu so se svetniki uprli, saj so menili, da župan s tem prenaša odgovornosti na njih in da naj sam odloči, ali Šercu da besedo ali ne.
Župan je odgovoril, da meni, da je zdaj, ko je zaključni račun že sprejet, pojasnjevanje tako ali tako brez pomena, ob čemer mu je Šerc očital, da se boji nadzora in nepravilnosti, ki bi jih razkril v predstavitvi — in teh naj bi bilo veliko. Županu je očital nenamensko porabo sredstev in dodal, da bi občina lahko veliko privarčevala. Ob tem je izpostavil povišanje tarife za obremenjevanje voda za 66 odstotkov, kar naj bi po njegovih besedah župan storil mimo finančnega odbora, prav tako pa je županu očital, da občina članom delovnih teles ne povrne potnih stroškov, četudi se ti na sejo odbora pripeljejo iz Maribora, kjer študirajo. Župan je na to odgovoril, da ni mogoče potnih stroškov izplačevati ljudem, ki so prijavljeni v občini Križevci, Pavlu Šercu pa očital, da je v štirih letih, ko je bil svetnik, navijal za znižanje stroškov delovnih teles, zdaj, ko je sam njihov član, pa želi višje sejnine. Dodal je še, da si skozi svetniški mandat nikoli ni upal prevzeti funkcije, za katero bi kasneje moral nositi tudi odgovornost. Po še nekaj podobnih očitkih z obeh strani se je predsednik nadzornega odbora odločil, da - glede na vse slišano - poročila odbora ni mogoče predstaviti.
Natalija Škrlec
Ptuj • S 5. seje sveta mestne občine
Regijska deponija - zlati rudnik?
Ptujski mestni svetniki so v okviru pete seje, ki je bila 28. marca, razpravljali o dvanajstih točkah dnevnega reda z nekaterimi podtočkami.
Niso pa razpravljali o prodaji nepremičnin v Biogradu na morju, ker naj bi pri pripravi gradiva ugotovili, da se stanje v zemljiški knjigi, posestnem listu in stanje v naravi ne ujemajo. Sklepanje o tem so začasno odložili. Za prodajo nepremičnin v Biogradu na morju so tudi župani drugih občin na Ptujskem. Kupnino od prodaje naj bi neuradno namenili za ureditev prostorov nujne medicinske pomoči na Ptuju, za katere denar zbirajo že dolgo in ga nikakor ne morejo zbrati. Dnevni red pete seje mestnega sveta pa so razširili s točko o sprejemu mnenja k imenovanju magistre Kristine Dokl za direktorico Doma upokojencev.
Komandir policijske postaje Ptuj Darko Najvirt je svetnike seznanil z informacijo o varnosti na območju Mestne občine v lanskem letu. Natančnih podatkov o tem, ali je mladinska kriminaliteta v porastu ali ne, nimajo, na vprašanje, ali se mladoletniki pri izvrševanju kaznivih dejanj združujejo v kriminalne združbe, pa je odgovoril negativno. Več pa je bilo lani kršitev javnega reda in miru. Zaskrbljujoči so tudi
podatki o številu samomorov, ki so se v letu 2002 povečali kar za sto odstotkov.
_	■ ■ v v
Za sejmisče najmanj 160 milijonov
Na peti seji so ptujski mestni svetniki izglasovali tudi povečanje cen v vrtcu od prvega aprila za 6,5 odstotka. Sprejeli so sklep o prodaji nepremičnin v industrijski coni na območju sejmišča, te bodo bodočega investitorja stale 160 milijonov tolarjev, v proračunu za letos je bila prvotno cena določena na 120 milijonov tolarjev. Po prvi konkretni ponudbi za investicijo v ta prostor, ki je ptujska sramota že desetletja, se sedaj javljajo novi potencialni investitorji, ki prav tako želijo denar investirati v ta prostor. To bo od prodajalca zahtevalo natančno opredelitev pogojev prodaje, ki bodo izključili morebitne manipulacije s strani "omejevalcev" konkurence v mestni občini Ptuj.
Z nekaj mukami so izvolili odbor za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo, v katerem
je dobil mesto še zadnji svetnik, Mirko Kekec iz SDS, ki so ga v dosedanjih kadrovanjih občinskih odborov in komisij izpustili. Odbor vodi Robert Križanič. S takim izidom glasovanja, za petega člana odbora sta bila namreč v igri dva kandidata, ob Kekcu še Janez Rožmarin iz Nove Slovenije, v tej stranki niso zadovoljni, ker jim je bilo na eni prešnjih sej to mesto javno obljubljeno.
Ptujski mestni svetniki so imeli že po tradiciji tudi na peti seji mestnega sveta veliko vprašanj in pobud. Ker je skoraj v celoti šlo za kompleksna vprašanja, ki jih ni mogoče reševati parcialno, kot na primer sanacija ptujskega jezera, bodo za vsa ta vprašanja skušali, preden bodo o njih sprejemali odločitve, najprej poiskati strokovne rešitve oziroma predloge za reševanje v okviru razprav na sejah odborov skupaj s stroko. Za večino v petek postavljenih vprašanj bodo svetniki sicer prejeli pisne odgovore, včeraj pa so jih tudi spomnili na sklep, da je potrebno vsa vprašanja postaviti vnaprej in pisno.
Ker Milan Petek iz stranke SDS na seji ni dobil odgovora
Markovci • S 4. seje sveta
Po uvodnem delu so potrdili realizacijo sklepov prejšnje in korespondenčne seje, nato pa brez bistvenih pripomb soglasno sprejeli odlok o zaključnem računu občinskega proračuna za lansko leto z dobrimi 729 milijoni prihodkov in 582 milijoni odhodkov. Pri tem so z zadovoljstvom ugotovili, da so po vsej občini naredili veliko novega in lepšega.
V občini Markovci so s 729.479.633 tolarji vseh pri-
hodkov (kar je 15% več kot predlani) dosegli 96-odstotno realizacijo lanskega proračuna, medtem ko pomeni 582.986.406 tolarjev odhodkov skupaj z danimi kratkoročnimi posojili dobrih 78 odstotkov realizacije. Preostanek sredstev 146.493.237 milijonov tolarjev so namenili za pokrivanje odhodkov v letošnjem letu.
Sicer pa so za delovanje občinske uprave posodobili računalniško opremo ter nabavili
na vprašanje, ki ga je postavil na prejšnji seji, glede odvoza ostankov odpadkov iz občine Duplek na ptujsko deponijo (ima namreč dokaze, da Du-plečani najmanj od lanskega marca plačujejo prispevek za ureditev nove ptujske deponije), se je ponovno zanimal, kako je s tem odvozom. Občina Duplek naj bi odpadke vozila na Ptuj, z občino Maribor pa naj bi imela tradicionalno dobre odnose na drugih področjih, je v enem izmed in-terjujev dejal dupleški župan Janez Ribič, ki tudi sicer pogosto prihaja v Mestno občino Ptuj. Milan Petek je svetoval previdnost, predvsem zato ker na novo ptujsko deponijo naj ne bi vozili odpadkov od drugod, saj ni zastavljena kot regijski center. Ptujski župan dr. Štefan Celan je ocenil, da so lahko dupleške smeti zlata vredne, glede na prizadevanja Ptuja za regijo. Vsaka občina v Spodnjem Podravju, ki se bo želela povezati v regijo, je dobrodošla. Ptujski župan je še prepričan, da je mogoče regijo vzpostaviti v trikotniku Ptuj -Lenart - Ormož. Ker bodo morali v Mestni občini Ptuj zaradi finančne podhranjenosti nuj-
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski svetniki so tudi na peti seji vneto razpravljali
no zagotoviti nove vire, je po besedah župana regijska deponija lahko rudnik za Ptuj. Samo zaradi nepodpisane delitvene bilance je Mestna občina Ptuj v zadnjih osmih letih izgubila milijardo 400 milijonov tolarjev.
Koliko bo Slo za Bistro?
Ptujski mestni svetniki so 28. marca v okviru točke pobude in vprašanja, razpravljali tudi o investicijskem vzdrževanju in obnovi poslovnih prostorov, ki so v lasti Mestne občine Ptuj. Na zahtevo Marije Magdalenc (ZLSD), ki je ob tej priložnosti tudi povedala, da če bi svetniki že ob proračunu poznali podrobneje te postavke, bi lahko prerazporedili še kakšno proračunsko postavko v okviru le-
tošnjega proračuna, in svetnika Petra Letonje (SNS) bodo na aprilski seji mestnega sveta nekatere postavke iz investicijskega vzdrževanja in obnove poslovnih prostorov, ki so v lasti Mestne občine Ptuj, podrobneje obrazložili. Predvsem bodejo v oči nekatere velike postavke obnove prostorov, kot Slovenski trg 6 - sedež Bistre, kjer naj bi porabili 16,4 milijona tolarjev, za dela, ki pa jih ni možno predvideti, pa kar 17 milijonov tolarjev. Podrobno razčlenitev postavk vzdrževanja in obnove poslovnih prostorov bo za aprilsko sejo pripravil oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje Mestne občine Ptuj. Za te namene je v proračunu za letos namenjenih nekaj več kot 97 milijonov tolarjev.
MG
Storili veliko novega
čeprav so svetnica in svetniki občine Markovci na 4. redni seji v četrtek, 27. marca, razpravljali in sklepali kar o Štirinajstih točkah, so dnevni red izčrpali v dobrih treh urah.
alarmni sistem, za potrebe civilne zaščite vzpostavili daljinsko alarmiranje, posodobili gasilski dom v Sobetincih ter sofinancirali izdelavo projektne dokumentacije za izgradnjo doma v Novi vasi.
Poleg tega, da so zagotovili potrebna sredstva za delovanje vseh ostalih gasilskih, kulturnih in športnih društev, so financirali izdelavo energetske zasnove občine, posodobili so cestno infrastrukturo na odse-
Foto. M. Ozmec
Svetnica in svetniki občine Markovci z županom Francem Kekcem (v sredini), levo od njega pa je direktorica občinske uprave Marinka B. Kolenko
kih Zabovci - Markovci, razširili cesto v Borovcih, v Stojncih pa uredili pločnik. Dokončali so izgradnjo 1. faze obrtne cone Novi Jork, kjer so pričeli tudi z izgradnjo čistilne naprave, ter kupili zemljišča za 2. fazo. Dokončali so posodobitev KTV sistema v Novi vasi, posodobili sistem v Stojncih ter začeli s posodobitev v Bukovcih.
Financirali so tudi izdelavo projektne dokumentacije za kanalizacijo v občini, sanirali gramoznico in ribnik v Borovcih, posodobili razsvetljavo v Stojncih, sofinancirali nakup dializnega aparata za ptujsko bolnišnico, nakup bibliobusa ter nakup generatorja za Radio-Tednik. V Prvencih so kupili zemljišče za izgradnjo športnega parka, sofinancirali dograditev doma v Stojncih, v Bukovcih so pričeli gradnjo večnamenske dvorane, zagotovili sredstva za vzdrževanje in obnovo OŠ Markovci ter zagotovili izdelavo projektne dokumentacije za večnamensko dvorano v Markovcih.
V nadaljevanju seje so se seznanili s sklepom župana Franca Kekca o začasnem zadržanju izvrševanja posameznih proračunskih izdatkov, brez bistvenih pripomb pa so se strinjali tudi z valorizacijo vrednosti povračila za priključke na vodovodno omrežje. Ti so odslej višji za 5,2 odstotka.
Na novo so potrdili tudi cenik zakupnin za kmetijska zemljišča, ki velja za celotno območje občine. Soglašali so s spremembai cen storitve pomoč na domu Centra za
socialno delo v Ptuju ter s spremembo pravilnika o plačah funkcionarjev, po katerem bodo delo v odborih in komisijah ocenjevali po urah.
Soglašali so z osnutkom odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, sklenili, da bo vlogo komisije za dodelitev pomoči za razvoj v kmetijstvu in malem gospodarstvu opravljal odbor za gospodarstvo ter da bodo občinska socialna stanovanja dali v najem po objavljenem javnem razpisu. Strinjali so se s predlogom mestne občine Ptuj za
prodajo nepremičnin v Biogradu na Morju.
Ko je župan Franc Kekec predstavil projektno dokumentacijo za športno dvorano v Markovcih, so svetniki razmišljali o racionalnosti gradnje 1300 kvadratnih metrov velikega objekta, pred pobudami in vprašanji svetnikov pa so še prisluhnili Milanu Marini-ču, vodji varnostnega okoliša iz Policijske postaje v Ptuju, ki jih je seznanil z ugodno varnostjo v občini Markovci v zadnjem letu dni.
M. Ozmec
Ptuj • Festival mlade
literature Urška
Letos veliko proze
V okviru Javnega sklada RS, Območna izpostava Ptuj, je potekalo v petek, 28. marca, srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije, festival, ki ga zadnja leta poznamo tudi pod imenom Urška in ki privabi vsako leto več mladih literarnih ustvarjalcev.
Letos se jih je na medobmočno srečanje za severovzhodno Slovenijo prijavilo kar 52, med njimi največ srednješolcev in študentov. Ti so svoje prispevke poslali ze pred meseci, nato jih je komisija razdelila po regijah, najboljši pa bodo odšli na državno srečanje, ki bo v drugi polovici letošnjega leta.
Selektorja Zdenko Kodrič in David Bedrač sta z ustvarjalci najprej vodila delavnice, na katerih so udeleženci pokazali veliko mero ustvarjalne zrelosti. Tako so razmišljali o vlogi literata v sodobni družbi, kaj želijo od svojega pisanja in nenazadnje kaj od natečaja, na katerega so se prijavili. Odgovori so bili mešani, želje znane, vendar so bili izbrani le najuspešnejši, tisti, ki že zmorejo visoko raven literarnega zapisa, in sicer šest udeležencev: BorutJurišič, Simon Javornik, Lana Mihelič, Klavdij Jobstl, Alenka Ramšak in Mojca Cajnko.
Prireditev je popestrila s svojim nastopom skupina Pop-perkeg.
David Bedra~
Središče • Odprli računalniško središče
Brezplačno v svet informacij
V prostorih KS Središče ob Dravi so svečano odprli računalniško-komunikacijsko središče, ki bo omogočalo večjo dostopnost do informacij tistim krajanom, ki te možnosti nimajo doma, ne na delovnem mestu in ne v šoli.
Nova pridobitev bo krajanom omogočila spoznati uporabnost	računalniške tehnologije in razvoj sposobnosti komuniciranja. Cilj središča je zmanjšati razkorak pri uporabi računalniške tehnologije med našim podeželjem in povprečjem v Sloveniji. Razveseljivo je, da je uporaba računalnika brezplačna. Omogoča pa dostop in brskanje po internetu, pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, ponudbo in povpraševanje prostovoljnega dela, elektronsko ponudbo in prodajo blaga, elektronske
bančne storitve in pregled ponudbe Ljudske univerze Ormož.
Računalniško središče je nastalo v okviru projekta Dostopnost do informacijske tehnologije v občini Ormož. Podobne centre bodo do konca aprila odprli še v vseh ostalih koncih ormoške občine, razen v Veliki Nedelji, saj tam deluje e-šola, ki ima podobno funkcijo. Zato pa bodo v KS Podgorci dobili kar dve središči — v gasilskem domu v Cvet-kovcih in v kulturnem domu v Podgorcih. V Ivanjkovcih in na
Kogu bo središče delovalo na sedežih KS, pri Miklavžu v zadružnem, pri Sv. Tomažu pa v kulturnem domu. Središča bodo opremljena s po enim računalnikom. Razen v Ormožu, kjer bo središče delovalo v prostorih ljudske univerze in bo na voljo 5 računalnikov, tiskalnik in skener. Vrednost projekta se ocenjuje na 3,3 milijone tolarjev. Sofinancirata jih Ministrstvo za informacijsko družbo in Občina Ormož. Ministrstvo je za nabavo 10 računalnikov, miz in stolov namenilo 1,7 milijona tolarjev, občina pa je
Foto Hozyan
V KS Središče ob Dravi so nedavno odprli prvo računalniško-komunikacijsko središče. Vrvico je prerezal župan občine Ormož Vili Trofenik ob asistenci podpredsednika tamkajšnjega sveta KS Teodorja Zorka.
zagotovila 520.555 SIT ter dodatnih 330.000 SIT za informiranje. Krajevne skupnosti so zagotovile prostor, ljudska univerza pa obstoječa osnovna sredstva, dva računalnika, tiskalnik in skener.
Središča bodo odprta po 20 ur na teden v različnih terminih, največ popoldne in ob koncu tedna. Finance za funkcioniranje središč bo zagotovila občina, ki bo letno za pokrivanje stroškov telefonskih impulzov, ogrevanja, čiščenja in
elektrike namenila 1,3 milijona tolarjev. V središčih bodo povsod prisotni usposobljeni prostovoljci, gimnazijci, študentje in drugi, ki bodo skrbeli za nemoteno funkcioniranje. Usposobila in zagotovila jih bo ljudska univerza, ki na ta način želi afirmirati prostovoljno delo, ki ima v razvitem svetu veliko težo in jo bo imelo kmalu tudi pri nas, je še povedal direktor ljudske univerze Ernest Vodopivec.
viki klemenčič ivanuša
Destrnik • 100. obletnica rojstva dr. Jožeta Potrča M Sodišča predstavila delo
Z igro v jutrišnji dan
V soboto, 29. marca, je na Destrniku potekala prireditev "Otroci s plesnimi koraki v jutrišnji dan", organizirali pa so jo občina Destrnik ter otroška in mladinska folklorna skupina Destrnik v počastitev 100. obletnice rojstva dr. Jožeta Potrča.
Foto: Jasmina Bauman
Venec sta na domačijo dr. Jožeta Potrča položila dr. Lojze Arko, direktor Bolnišnice Ptuj, in župan Franc Pukšič.
Prireditev se je pričela s položitvijo venca na domačijo dr. Jožeta Potrča; to sta storila poslanec DZ in župan občine De-strnik Franc Pukšič in direktor Bolnice Ptuj dr. Lojze Arko.
Kulturna prireditev v počastitev 100. obletnice rojstva rojaka zdravnika, politika in strokovnega delavca (rodil se je 3. aprila 1903) se je pričela s pozdravom župana Pukšiča. Življenjsko pot dr. Jožeta Potrča je predstavil dr. Lojze Arko. V kulturnem programu pa so nastopili člani otroške folklorne skupine z Destrnika, mladinske destrniške folklorne skupine, Akademska folklorna skupina Študent iz Maribora, folklorna skupina iz Nemčije in Štajerski frajtonerji iz Hajdoš.
Zmago Šalamun
Ljutomer • Čistilna naprava do leta 2005
Prispelo gradbeno dovoljenje
V začetku aprila leta 2002 je bilo v ljutomerski Mestni hiši podpisano pismo o nameri za gradnjo centralne čistilne naprave.
Vse več
rešenih zadev
Na prvi pomladni dan so na tiskovni konferenci predstavniki Okrožnega sodišča Ptuj ter okrajnih sodišč Ptuj in Ormož predstavili letna poročila o svojem delu v lanskem letu.
Okrajno sodišče Ptuj je po besedah predsednika okrožnega sodnika svetnika Andreja Žmauca v lanskem letu obvladovalo pripad in gibanje zadev, tako naj bi bilo tudi v bodoče. Pred iztekom lanskega leta so pridobili tudi osmega sodnika, po sistemizaciji delovnih mest pa bi jih potrebovali deset. Število nerešenih zadev so zmanjšali za 9,1 odstotka. Zadovoljni so tudi s kvaliteto opravljenega dela, saj je odstotek razveljavljenih zadev zelo nizek.
V letu 2002 so prevladovala kazniva dejanja goljufije in kazniva dejanja prehoda čez državno mejo, je povedala podpredsednica Okrajnega sodišča sodnica Biserka Rojic in vodja kazensko-preiskovalnega oddelka. Vloženih je bilo več direktnih obtožnic. V zadnjem času imajo opravka z nekaj velikimi postopki in z večjim številom obdolžencev. Zaradi zahtevnosti procesov si sodniki delo nosijo domov, vedno težje pa izkoristijo tudi dopuste.
Kar zadeva stečajne postopke se jih je lani 14 začelo na novo, 12 pa jih je bilo končanih. Sodnica Albina Hrnec Pec-nik, vodja gospodarsko-pravdnega oddelka pa je v svojem poročilu posebej opozorila, da od leta 1999 tudi odločajo v sporih med otroci in starši, lani so izdali šest začasnih odredb.
Zemljiška knjiga, ki jo vodijo na Okrajnem sodišču na Ptuju, je z 62.993 zemljiško-knjižnimi vložki med večjimi v Sloveniji, pa je povedal predsednik Okrajnega sodišča Beno Janžekovic. Do letos so jih vnesli v računalnik že več kot 99 odstotkov. V kratkem naj bi zemljiško knjigo v celoti infor-matizirali. V lanskem letu so delali z 9 sodnikimi, eno sodniško mesto imajo še nezasedeno. Število nerešenih zadev so zmanjšali za 11,4 odstotka.
Na okrajnem sodišču v Ormožu pa so bo besedah predsednika Janka Kecka lani imeli največ zaostankov pri izvršbah in zemljiški knjigi. Letos naj bi se preselili v nove prostore, gre za prve prostore v njihovem 45-letnem delovanju, ki so jih zgradili za potrebe dela sodišča. V isti stavbi bo dobil prostore tudi sodnik za prekrške.
MG
Pismo o nameri so takrat podpisali Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer, občini Ljutomer in Križevci pri Ljutomeru, novomeška Krka, Mlekopromet Ljutomer in Lju-tomerčan iz Ljutomera. Centralna čistilna naprava v Ljutomeru bo imela 23.000 populacijskih enot, realizacija projekta pa bo finančno precej
zahtevna zaradi gradnje komunalne infrastrukture (vodovod, elektrika, telekominikacije, ... ) ter predvsem zaradi potrebne gradnje nove ceste z nivojskim križanjem z železnico, po kateri bo možen dostop do čistilne naprave.
Skorajda leto dni po tem, ko so podpisali pismo o nameri, je na občino Ljutomer prispelo
gradbeno dovoljenje za izgradnjo čistilne naprave na tem območju, delo pa bi naj pričeli že konec tega leta.
"Občina Ljutomer bo v aprilu podala vlogo za gradbeno dovoljenje za izgradnjo prepo-trebne komunalne infrastrukture. Razveselili smo se tudi zakona o urejanju prostora, ki je pričel veljati v začetku tega
leta, saj med drugim določa, da nam ne bo potrebno plačati spremembe namembnosti za zemljišča, na katerih bo stala centralna čistilna naprava, zato bo gradnja cenejša za okrog 45 milijonov tolarjev," je dejal ljutomerski župan Jožef Špin-dler.
Čistilna naprava bo tako stala nekaj več kot milijardo tolarjev.
Od tega bo občina Ljutomer prispevala okrog 300 milijonov, občina Križevci nekaj nad 190 milijonov, okrog 500 milijonov tolarjev pa bodo dodali Mlekopromet Ljutomer, novomeška Krka in Ljutomerčan iz Ljutomera. Čistilna naprava bo, če ne bo težav, zgrajena najkasneje v prvi polovici leta 2005.
Miha Šoštarič
Marketing
Propagandna vojna 1. del
Pretekli teden smo zaključili z mislijo, da marketing ni samo "prodaja" izdelkov, ampak lahko z njim prodajamo tudi vojne.
Kako pa prodajati vojne? Govorili smo že o propagandi kot celoti in o tem, kaj z njo lahko dosežemo. Pri tem lahko govorimo tudi o "predprodajni" aktivnosti. Del propagande, ki ga lahko označimo kot "po-prodajna" aktivnost, pa je propagandna vojna. Vojna, ki vzporedno s pravo vojno poteka preko medijev. Seveda propagandna vojna poteka tudi pred samo vojno, vendarpostane še bolj očitna med samo vojno.
Lep primer propagandne vojne najdemo v trenutno največji vojni, tj. agresiji ZDA in zaveznikov (kamor na žalost spada tudi Slovenija) na Irak. Med Irakom in ZDA že ves časpo-teka borba za naklonjenost različnih javnosti. Tako predsedniki in ostali "predstavniki" ljudstva predstavljajo državni pogled na dogajanje in prepričujejo, da delajo vse z najboljšimi nameni in željami ter za lepši jutri. Večina medijev jim zvesto sledi in razlaga državne "resnice". O samem vojnem dogajanju poročajo samo izbrani mediji, ki širijo "resnico" ene ali druge strani, z namenom vplivati na svoje državljane, nasprotnike in ostale. Tako npr. Iračani prikazujejo vojne ujetnike z namenom, da bi zmanjšali moralo ameriške in britanske vojske ter da bi pokazali svojemu narodu, kako uspešni so v vojnih akcijah. Američani so za razliko od Iračanov veliko poročali o hitremprodo-ru (dokler se le-ta dejansko ni zaustavil), o uspehih vodenih raket in o pomenu rušitve diktatorskega režima. Iračani vedno znova poudarjajo civilne žrtve, da bi v svetu dosegli še večji odpor proti agresiji in da bi se prikazali kot žrtev. Američani iraške civilne žrtve nasprotno prikazujejo kot "kolateralno" škodo in nujno zlo vojne.
S tematiko propagande sem nameraval že končati, vendar propagandna vojna vpliva na vse nas, zato mislim, da ji moramo posvetiti nekaj časa.
Pišite na e-naslov: zlato.ogledalo@radio-tednik.si ali
fldeljorever@yahoo.com.
Izrazite svoje komentarje in poglede ter postavite vprašanje, ki vas zanima.
Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog
Turški Vrh • Irena Ropič - Slovenka iz Bagdada
Življenje na bone
Ireno Ropič iz Haloz je leta 1984 življenjska pot odpeljala v Irak. V Mariboru se je spoznala s študentom iz Iraka. V Sloveniji se jima je rodila hčerka, prijatelj Faiz pa jo je, ko je končal študij, povabil, da gre z njim v Irak. To je tudi storila.
Z družino živi v Bagdadu in ima tri otroke (hčerko Mej in sinova Lueja in Ahmeda).
Ko je prišla v Irak, je morala prevzeti muslimansko vero, da sta se lahko poročila. V Sloveniji je bila nazadnje na obisku leta 1985. Letos, nekaj dni pred napadom na Irak, je znova prišla v rodne Haloze. Ko je obiskala OŠ Dornava in se z učenci osmih razredov pogovarjala o življenju v Iraku, smo ji tudi mi zastavili nekaj vprašanj.
Živite v Iraku, v Bagdadu. Kako bi primerjali življenje v Sloveniji in Iraku?
"Način življenja je drugačen. V Iraku se 75 odstotkov drži muslimanske vere. Ženske morajo biti pokrite, da jih ne vidi drugi moški, kajti vidi jo lahko samo mož. Te muslimanske vere se bolj držijo izven Bagdada, bolj proti jugu Iraka."
Kakšno je življenje v Iraku, saj polovico države pokriva puščava? S čim se ljudje preživljajo?
"V zadnjih letih imamo težave, kot veste, lahko Irak po ameriško-kuvajtski vojni izvaža nafto samo za hrano in tu so se
začeli problemi. Več je privatnih kot državnih podjetij."
Niste zaposleni, mož je zaposlen, živite v mestu z eno plačo in imata tri otroke. Ali je to dovolj za poplačilo vseh obveznosti?
"Pred kuvajtsko-ameriško vojsko je bila ena plača dovolj, v zadnjih letih pa ne. Posledica tega je vedno več revnih. Hrana, ki jo dobi Irak po pogodbi nafta za hrano, se deli na bone in je zelo poceni. Stane 1200 iraških dinarjev, vendar je to za preživetje družine prema-
Otroci z učiteljico arabščine. Zraven učiteljice na levi hčerka Irene Ropič
Poleg veselja do petja pa jih je tokrat gnalo tudi veselje po druženju, kajti s tem namenom je srečanje pred desetimi leti Ludvik Rudolf iz Male Nedelje s pomočjo Danijela Cajn-ka iz Sv. Tomaža tudi ustanovil. Na srečanjih se od takrat srečujejo pevci in muzikanti iz Sv. Jurija, Sv. Tomaža, Juršincev in Male Nedelje. Kraj prireditve se seli vsako leto drugam in pri Sv. Tomažu so veseli, da je prav njih doletela čast, da so pripravili jubilejno prireditev,
je povedala Štefka Miklašič, vodja ljudskih pevk, ki so skupaj s KD F. K. Meško iz Sv. Tomaža prevzele organizacijo.
Na prireditvi so se srečali stari znanci. Zapeli so Fantje od Male Nedelje, Ljudske pevke iz Sv. Jurija ob Ščavnici, Moški kvartet iz Sv. Tomaža, Ljudske pevke iz Juršincev, Sestre Nede-ljko, Frančiška Gutman, Tamburaška skupina iz Cirkulan in Ljudske pevke od Sv. Tomaža. Skozi prireditev je z odlomki iz stare nabožne pesmi, ki jo je
Obvezna šolska oblačila v iraški šoli, druga z leve Irenina hčerka
Foto: osebni ARHIV
Foto: Zmago Šalamun
Irena Ropič s sestričnama Terezijo Majcenovič (levo) in Milico Kokot (desno)
lo. Dobimo samo riž, sladkor, milo, skratka najpomembnejše stvari. Ostalo si lahko družina kupi, seveda če ima denar. Mesa ne more kupiti, lahko pa kupi zelenjavo."
Pravite, da morajo biti ženske zakrite. Kakšno je življenje žensk v Iraku?
"V zadnjih letih se življenje spreminja, nekatere ženske v Bagdadu niso več pokrite in živijo čisto normalno življenje. Še vedno pa je velik vpliv vere. V Bagdadu nas živi več Evro-pejk, ki nismo pokrite. Pokri-
Foto: osebni ARHIV
jemo se samo, ko gremo v džamijo."
Iz Iraka ste odšli nekaj dni pred začetkom napadov zavezniških sil. Kako so Iračani gledali na vojno, ki se je pripravljala?
"Vsaka hiša je pričela zbirati hrano, tako da jo ima za nekaj tednov. Vsi pa morajo ostati v svojih domovih, prepovedano se je seliti."
Ali si iraško ljudstvo res želi, da se reši Huseina, ali je to ameriška propaganda?
"Kolikor jaz poznam ljudi, si res želijo, da se rešijo tega režima, saj si želijo demokratičnosti. Mislim, da večina Iračanov misli tako."
Kakšen pa je sistem iraškega šolstva?
"Začne se z osnovno šolo, ki traja šest let, srednja tri leta, visoka šola — fakulteta pa štiri leta. Fantje in dekleta obiskujejo šolo ločeno, v gimnaziji so skupaj. V glavnem so v zasebnih šolah fantje in dekleta skupaj, v državnih pa ločeni."
Kako pa interesne dejavnosti pri otrocih, kaj delajo po šoli in kakšne vrste zabave poznajo?
"Otroci nimajo takšne zabave kot v Sloveniji. Moja hčerka se veliko uči, bere knjige itd. Otroci v Bagdadu se v glavnem igrajo na cesti, saj nimajo takšnih športnih igrišč, kot je to v Sloveniji."
Ali poznate v Iraku težave z alkoholom in mamili?
"Ne, tega ne poznamo, sicer pa Irak živi v vojni, če bi bil mir, bi se mogoče tudi to pojavljalo, zaenkrat pa tega ni. Menim, da tega pod muslimanskim režimom ni."
Pravite, da je veliko stvari pogojenih z muslimansko vero. Kako pa v Iraku živijo kristjani?
"V Iraku živi 3 milijone kristjanov od 22 milijonov prebivalcev. Imajo svojo cerkev in svojo vero, vendar muslimani obvladujejo veliko več. Težava se pojavi, če bi se kristjan hotel poročiti z muslimanko, ker tega muslimanska vera ne dovoljuje. Musliman se lahko poroči z ženskami drugih ver, za žensko pa je to prepovedano. Moški lahko ima tudi štiri žene, če je sposoben skrbeti za njih. Za vse pa mora skrbeti enako. Katoliška cerkev ne priznava ločitve, muslimani pa se lahko ločujejo. Na jugu Iraka se dekleta poročajo zelo mlada, že s 13 leti."
Kako pa v Iraku delujejo bolnišnice in kakšno je iraško zdravstvo?
"V zadnjih šestih letih je v iraškem zdravstvu zelo slabo, pa ne zaradi Iraka, ampak zaradi Amerike, ki ne dovoli izvoza nafte in uvoza zdravil in drugih nujno potrebnih stvari. Lahko rečem, da se v Iraku živi zelo slabo in težko življenje. Zaradi teh omejitev umirajo tudi otroci. Zdravljenje je povezano tudi z denarjem, kdor je bo-
gat, si lahko privošči zdravljenje, ostali pa zelo težko."
Vi ste sedaj v Sloveniji, mož in otroci v Iraku. Ali z njimi komunicirate, kaj se dogaja v Bagdadu.
"Res je, zelo mi je hudo, moji otroci in mož so v Bagdadu, najraje bi bila z njimi. Govorila sem z njimi pred nekaj dnevi, zaenkrat je vse vredu, kaj pa bo, pa nihče ne ve. Živijo v strahu in si ne upajo na ulico. Iz vsega srca si želim, da bi se to čimprej končalo, da se lahko vrnem nazaj in da vidim svojo družino zdravo."
Ali je možno, da pridejo mož in otroci za čas vojne v Slovenijo?
"Ne, zdaj to ni možno, prej bi lahko. Meje so zaprte. Sedaj je tudi nemogoče dobiti potne liste."
Hčerka je stara 19 let, rojena v Sloveniji. Ali ona lahko pride v Slovenijo sama?
"Ne, nobena ženska ne more sama potovati iz države brez dovoljenja moškega. Lahko je to mož, oče, brat. Jaz otrok ne morem pripeljati sem, pa tudi meni je moral mož podpisati, da sem lahko zapustila državo."
Irena sedaj živi pri sorodnikih v Sloveniji, ne more se vrniti v Bagdad. Vsi, ki ji želite pomagati, lahko pokličete njene sorodnike v Turški Vrh na telefon: 02/761-03-87 (Milica Kokot).
Zmago Šalamun
Sv. Tomaž • 10. srečanje gomilskih sosedov
Lep glas je božji dar
Na 10. srečanju gomilskih sosedov oziroma pevcev iz štirih sosednjih občin in far se je minulo nedeljo zbralo veliko pevcev in ljubiteljev petja.
našla v zaprašeni pesmarici in jo tako iztrgala pozabi, vodila Zdenka Viher, ki je poskrbela tudi za dekoracijo dvorane. Ob koncu prireditve so vsi nastopajoči skupaj zapeli pesem Pozdrav sosedom, ki jo je napisal Ludvik Rudolf, uglasbil pa Danijel Cajnko. Zbrane je pozdravil tudi predsednik KS Sv. Tomaž Mirko Cvetko, ki je sodelujočim podelil priznanja za sodelovanje, pobudnikoma pa ob 10-letnici še zahvalo.
viki klemenčič ivanuša
Ob koncu srečanja so vsi nastopajoči zapeli pesem, ki jo je Ludvik Rudolf napisal posebej v ta namen, uglasbil pa jo je Danijel Cajnko
Ptuj • Klub bolnikov po možganski kapi
S pomočjo kluba nad težave
V prostorih apartmajske hiše ptujskih Term so 28. februarja ustanovili deveti klub Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo (možgansko kapjo) Slovenije.
Foto: MG
Predsednik Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije Peter Kunc v pogovoru s predsednikom novoustanovljenega ptujskega kluba Milanom Cuckom
Možganska kap je zelo pogosta, vsako leto jo utrpi več kot 4000 ljudi, zaradi nje je prizadetih tudi veliko ljudi s Ptujskega in iz širšega okolja, ki se bodo po novem lahko včlanili v klub ter se tako predstavili širši javnosti. Letos naj bi ustanovili še tri klube, s čimer bodo teritorialno pokrili vso Slovenijo.
Kap, zlasti pa njene posledice, postavi bolnika, njegove svojce, prijatelje, sodelavce in druge pred številna in marsikdaj težavna vprašanja. Na nekatera je mogoče odgovoriti
Ptuj • Občni zbor društva slepih in slabovidnih
Letos 23 socialnih programov
člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, v šestnajstih občinah na Ptujskem in Ormožu jih je 186, so se 21. marca sestali na tretji redni seji občnega zbora. Društvo deluje že od leta 1947.
Zbora so se udeležili tudi predstavniki medobčinskih društev iz Celja, Murske Sobote, Maribora in Nove Gorice ter predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Brane But. Izredno pozitivno so ocenili delo v lanskem letu, v katerem so izvajali 19 posebnih socialnih programov v korist svojih članov. Ustvarili so tudi milijon in pol tolarjev presežkov, čeprav občine na Ptujskem slabo podpirajo njihovo delo, od petnajstih jih kar osem ne prispeva ničesar. Lani so njihovo dejavnost finančno podprli v občinah Kidričevo, Videm pri Ptuju, Markovci, Mestni občini Ptuj, Podlehnik, Gorišnica, Hajdina in Ormož.
V evropskem letu invalidov bodo skušali doseči, da bi občine za dejavnost posebnih soci-
alnih programov, ki jih izvajajo v korist slepih in slabovidnih, pa le namenile več. V letu 2003 bodo izvajali 23 posebnih socialnih programov, načrtujejo pa tudi širitev bivalnih enot. Na občnem zboru so člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj potrdili tudi spremembe in dopolnitve pravil, ki so nujne za pridobitev statusa invalidske organizacije po zakonu o invalidskih organizacijah, ki je bil sprejet lansko leto. S tem statusom bodo invalidske organizacije, med njimi tudi medobčinska društva slepih in slabovidnih, končno pridobile status, ki jim pripada in jih tudi ločuje od ostalih društvenih organizacij.
Letošnji finančni program Medobčinskega društva je ovrednoten na 22 milijonov in
pol tolarjev, v okviru programa "osebna asistenca in nega slepih in slabovidnih oseb" načrtujejo nakup osebnega avtomobila. Omenjenga programa namreč ne morejo kvalitetno izvajati brez prevoznega sredstva, saj so posamezni člani društva od sedeža društva oddaljeni tudi do 50 km. V okviru evropskega leta invalidov bodo organizirali razstavo tehničnih pripomočkov za slepe in slabovidne osebe ter dan odprtih vrat na sedežu Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, kjer bodo javnosti skušali kar največ povedati o sebi in svojih potrebah.
Na občnem zboru so posebej pohvalili delo predsednika Antona Žeraka in tajnice Brigitě Primožič.
MG
takoj, pri drugih pa prinesejo pravi dogovor šele čas in nove življenjske izkušnje. Eno od možnih poti sedaj ponuja tudi ptujski klub Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije, ki ima sedež v Termah Ptuj. Za predsednika so izvolili Milana Čučka, podpredsednica je dipl. medicinska sestra Jelka Voda, strokovni koordinator bo Stanko To-minc, dr. med., specialist, splošna koordinacija pa bo v rokah Janka Mlakarja.
Člani ptujskega kluba bolnikov po možganski kapi se bodo
srečevali vsak četrti četrtek ob 16. uri v prostorih apartmajske hiše ptujskih Term. Ena prvih nalog ptujskega kluba bo organizacija vseslovenskega srečanja bolnikov po možganski kapi sredi junija na Ptuju.
Milan Čuček je po izvolitvi povedal, da jih čaka veliko dela, prvi preizkus bo že junijsko srečanje. Predvsem pa si želijo, da bi se v klub vključilo čimveč ljudi, ki so preboleli možgansko kap ali katero drugo bolezen možganskega ožilja, njihovi bližnji in strokovni sodelavci, ki se vključujejo v različnih obdobjih diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije bolnikov. Čeprav se življenje po bolezni močno sprememni, je lahko še vedno lepo in polno, zato pa je tu društvo oziroma klub, ki člane povezuje, je še dodal Milan Čuček, ki okreva po operaciji možganskega tumorja.
MG
Ljutomer • Zveza dru{tev Sever
Sprejeli specialno enoto
Zveza policijskih veteranskih društev Sever je v ljutomerskem Domu kulture pripravila redno skupščino, na njej predstavila poročili o delu in finančnem poslovanju ter si začrtala delo v prihodnje.
V	letu 2002 so izpeljali števi-le akcije, izboljšali sodelovanja s sorodnimi organizacijami, zlasti Zvezo veteranov vojne za Slovenijo ter Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije, oblikovali posebno delovno skupino za reševanje problematike statusa vojnega invalida ter statusa vojnega veterana, izdali pa so tudi knjigo Sever z opisom dogodkov v času "mitinga resnice". Zveza policijskih veteranskih društev Sever je lani ustanovila tudi komisijo za izdelavo celostne podobe združenja in oblikovanje veteranske uniforme.
V	minulem letu je zveza razpolagala s 14,6 milijona tolarjev, od tega so 13,3 milijona tolarjev dobili iz proračuna na podlagi pogodbe o sofinanciranju, razliko pa je predstavljal prenos sredstev iz leta 2001 in prispev-
ki donatorjev.
Tudi v letu 2003 čaka zvezo Sever obilo dela. Med drugim bodo dogradili organiziranost, nadaljevali projekt Policija med vojno ter aktivnosti za uveljavljanje statusa vojnega veterana, pomoči veteranom, otrokom padlih policistov in ranjenim policistom. Oblikovali in izdelali bodo priznanja in odlikovanja, pripravili pa tudi številna športna tekmovanja veteranov. Finančni načrt za leto 2003 zajema 11,9 milijona tolarjev.
Na tokratni skupščini, ki so se je udeležili številni predstavniki policije, slovenske vojske in Združenja vojnih veteranov Slovenije, so s podpisom pogodbe in pristopne izjave v članstvo zveze sprejeli novo policijsko veteransko društvo - specialno enoto.
Miha Šoštarič
Ptuj • Z 29. ob~nega zbora Dru{tva diabetikov
Večji pomen mladim
Diabetiki s Ptujskega in Ormoškega so se 29. marca sestali na 29. občnem zboru, pregledali delo v lanskem letu, izvolili novo vodstvo in sprejeli program dela za letos.
Od županov občin na Ptujskem in v Ormožu, vabilo so prejeli vsi, se je občnega zbora udeležil le ptujski dr. Štefan Čelan, ki je poudaril pomen njihovega delovanja za izboljšanje zdravstvenega in siceršnjega stanja ter medsebojno druženje, ki vnaša mednje pozitivni duh. Ptujsko društvo diabetikov, ki deluje v korist diabetikov 16 občin že od leta 1974, je po številu članov sicer tretje v Sloveniji, še vedno pa niso zadovoljni, ker je v društveno delovanje vključena le četrtina bolnikov. Bolezen pa
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan dr. Štefan Celan čestita dosedanji in novi predsednici Društva diabetikov Ptuj Mariji Velikonja
je še vedno v porastu. Več želijo narediti tudi pri vključevanju mladih diabetikov v društvene vrste. V ta namen bodo septembra organizirali s pomočjo obeh dispanzerjev srečanje mladih diabetikov. Na ravni države pa naj bi se le-ti organizirali v klub.
Na 29. občnem zboru, ki je bil tudi volilni, so za novo predsednico Društva diabetikov Ptuj izvolili dosedanjo predsednico Marijo Velikonja, podpredsednik je dr. Jože Besvir, tajnica pa Zalika Vučak. Dolgoletnemu članu izvršnega odbora Adiju Brezniku, aktiven je bil več kot petnajst let, pa so se s priznanjem zahvalili za dolgoletno delo.
Lani so imeli diabetiki s Ptujskega in Ormoškega za delovanje na voljo nekaj čez en milijon petsto tisoč tolarjev, letos računajo na več, predvsem pa na to, da bi jim za delovanje namenili več v posameznih občinah. Trenutno jim sreds-
tva namenjajo le v osmih od šestnajstih občin. Lani so jim skupaj namenile 400 tisoč tolarjev.
V kulturnem programu so nastopile Ljudske pevke iz Juršincev. Izredno zanimivi zdravstveni predavanji pa sta pripravili Marta Simonič, dr. med., spec. internistka, in višja medicinska sestra Suzana Klamfer. Zdravnica je govorila o debelosti kot bolezni, ki danes ogroža že 50 odstotkov odraslih in 25 odstotkov otrok med 10. in 17. letom starosti in ki je tudi eden izmed vzrokov za sladkorno bolezen. Poudarila je, da že zmerno znižanje telesne teže prinese precejšen izkupiček za posameznika. To lahko zmanjšamo s prilagojeno prehrano, redno telesno vadbo, vsaj pol ure na dan, spremembo življenjskega sloga. Medicinska sestra pa je predstavila pomen samokontrole pri sladkornih bolnikih.
MG
Ta teden
Destrnik • Novo vodstvo Mladega foruma
V	petek, 28. marca, so v gasilskem domu na De-strniku ělani Mladega foruma ZLSD na konferenci izvolili novo vodstvo. Predsednik je 20-letni študent gradbene fakultete v Mariboru Primož Zorec, izvolili pa so tudi nov kolegij predsednika. Mladi so si v tem letu zadali visoke cilje, predvsem pa bodo sodelovali v izoblikovanju mladinske politike v občini Destrnik, pri čemer upajo na uspešno sodelovanje z občino. (MN)
Lenart • Plesne meglice 2003
V	četrtek, 27. marca, je JSKD Lenart Lenart v Domu kulture skupaj z ZKD občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana organiziral območno revijo plesnih skupin iz občin Lenart in Sv. Ana. Strokovno jo je spremljala Mojca Kasjak. Nastopilo je 12 plesnih skupin. (ZŠ)
Ptuj • Drugo leto delovanja Kluba Soroptimist
Sredi marca se je na občnem zboru sestal ptujski klub Soroptimist. V njem deluje 25 članic. V prvem letu in pol so izvedle nekaj aktivnosti, ki so skladne z načeli Soroptimist International. Pri svojem delu skušajo uveljaviti nove metode dela, da bi se mladi klub čim bolj uveljavil na področju socialne politike, položaja žensk, izobraževanja in zdravstva. Aktivnosti načrtujejo in izvajajo po mesecih, izbirajo pa aktualne teme. V prvem obdobju je bila predsednica kluba Me-lani Centrih, na občnem zboru je njegovo vodenje prevzela Tjaša MrgoleJukič. (MG)
Ptuj • Delavnica o vzgoji otrok
V	organizaciji Društva za izboljšanje kvalitete življenja Timotej Ptuj bo v ponedeljek, 7. aprila, ob 19. uri delavnica na temo Vzgoja otrok, vsakdanji izziv. Potekala bo v dvorani [port-nega zavoda Ptuj. (MG)
Lenart • Mladi in kmetijstvo
Društvo podeželske mladine je v soboto, 29. marca, v lovskem domu v Lenartu organiziralo kviz Mladi in kmetijstvo. Sodelovalo je šest ekip iz slovenjegoriš-kih krajev. S 25 točkami je zmagala ekipa Lenarta pred ekipo Cerkvenjaka, ki je dosegla 23 točk, in ekipo Benedikta 21 točk. Cetr-ta je bila ekipa Jurovskega Dola z 20 točkami, Sv. Ana je dosegla 15 točk in Voli-čina 13 točk. Prvi dve ekipi sta se uvrstili na regijski kviz , ki bo 11. aprila na Ptuju. (ZŠ)
Apače • Preverjanje generacije Januar 2003
Imamo usposobljene vojake
Usposabljanje vojakov - nabornikov v učnih bataljonih Slovenske vojske je razdeljeno v tri faze. V prvi vojake seznanjajo s splošnimi vojaškimi znanji, v drugi fazi to nadgrajujejo z usposabljanjem za namenske naloge, v tretji fazi pa znanje praktično uporabijo.
Na vojaškem vadišču v Apačah smo v sredo, 26. marca, sodelovali pri preverjanju usposobljenosti vojakov 172. u~nega bataljona pehote, generacije januar 2003, ki so po kon~ani drugi fazi usposabljanja dokazovali svoje znanje v rokovanju s pehotnim orožjem v taktičnih postopkih ter v nudenju prve pomoči na bojišču.
Kot je povedal poveljnik 172. učnega bataljona, podpolkovnik Franc Koracin, je bila enota ustanovljena maja 2001, nastala pa je iz prvega bataljona 72. brigade. Njen sedež je v vojašnici na Ptuju, del enote pa je v vojašnici generala Maistra v Mariboru. Enota je v Slovenski vojski cenjena, saj je prejela že več odlikovanj in pohval. Med njimi posebej izstopajo red Slovenske vojske, srebrni znak Slovenske vojske ter bronasti znak Civilne zaščite Slovenije, ki so ga prejeli za pomoč in sodelovanje pri odpravljanju posledic poplav in plazu.
Ni naključje, da so si v 172. učnem bataljonu pehote za svoj znak izbrali petelina, saj ta predstavlja bojevito žival, ki ne dovoli pristopa tujcem na svoje dvorišče. Zato znak s ponosom nosijo na svojih uniformah vsi pripadniki stalne sestave enote in si odgovorno prizadevajo, da vse vojaške obveznike usposobijo v prave vojake. Ker se zavedajo, da tega ne morejo početi brez močnega, trdnega in predvsem enotnega vojaškega kolektiva, je njihovo geslo: Zmaga je vedno tam, kjer je sloga!
Namestnik poveljnika 172. učnega bataljona pehote je major Ivan Kos, pomočnik poveljnika za učne zadeve stotnik Andrej Kuhar, trem učnim enotam pa poveljujejo stotniki Mitja Cander, Ale-
V generaciji januar 2003 so že 14 dni po prihodu, 26. januarja, pripravili srečanje s starši, svečano zaprisego so imeli 31. januarja, med usposabljanjem so izvedli krvodajalsko akcijo, od 10. do 14. februarja so taborili v Brinju in Novi vasi, po preverjanju v prvi fazi so opravili že bojna streljanja, sodelovali pri saniranju športnega objekta v Planici, sodelovali s Centrom vojaških šol v Počeku, od 24. do 27. marca so imeli bataljonsko taborjenje v Apačah, kjer so opravili tudi preverjanje po drugi fazi, pred premestitvijo v tretjo fazo usposabljanja pa bodo imeli ta petek, 4. aprila, še zaključno slovesnost.

Med vojaško znanje sodi tudi nudenje prve pomoči ranjencu
ksander Janžekovič in Tomaž Ahej.
Med služenjem vojaškega roka vojaki - naborniki v prvi fazi usposabljanja pridobijo osnovno vojaško znanje za preživetje na bojišču. Del teh vojakov po 1. fazi prerazporedijo v učni center logistike, kjer se usposabljajo za logistične dolžnosti, kot recimo kuhar, bolničar, voznik ipd., nekaj jih prerazporedijo v center vojaških šol, ostale pa v gardni bataljon.
V	drugi fazi vojake usposabljajo za namenske naloge in specialna vojaška znanja, s čimer si pridobijo svojo vojaško evidenčno dolžnost - VED strelec. Po končani drugi fazi znanje preverijo in tako so storili tudi z generacijo januar 2003 v Apačah. In ko vojaki potrdijo svojo usposobljenost, jih večina svoje znanje uporablja v enotah za podporo delovanja v Slovenski vojski v tretji fazi usposabljanja, do konca služenja vojaškega roka.
V	preverjanju usposobljenosti generacije 2003 smo skupaj s poveljnikom 72. brigade SV, podpolkovnikom Vladimirjem Maherjem, kid-ričevskim	županom Zvonimirjem Holcem ter pomočnikom komandirja PM Ptuj Marjanom Ferkom zlahka ugotovili, da imamo dobre vojake. Po predstavitvi bataljonskega tabora smo si ogledali preverjanje usposobljenosti vojakov v razstavljanju in sestavljanju pehotnega orožja, v raznih bojnih dejstvih ter v nudenju prve pomoči.
Po odličnem vojaškem kosilu, še vedno ga ni čez dober pasulj, pa so popoldne nadaljevali s športnimi tekmovanji med vojaki in krajani Apač, s
katerimi sicer dobro sodelujejo.
M. Ozmec
PLESKATE. GRADITE
Z METALKO PTUJ
• keramične ploščice in ostanki od 30 do 50 % POPUST
• barvni laki in premazi od 10 do 15 % POPUST
• stavbno pohištvo JELOVICA 6 % POPUST
•termo izolacije URSA 8 % POPUST
•	strešna okna VELUX 8 % POPUST
•	kovinska vrata 8 % POPUST
•	sistemi KNAUF 8 % POPUST
•	fasade STIROPOR 8 % POPUST
Ponudba velja od 4. do 30. aprila 2003, oziroma do odprodaje zalog. Popusti izključujejo vse ostale popuste!
Foto: M. Ozmec
Metalka Trgovina d. d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00
MCTMKA' TRGOVINA
RADI0))1TEDNIK
Foto: M. Ozmec
Poveljnik 172. UPB, podpolkovnik Franc Koračin (levo), med pregledom bataljonskega tabora v Apačah
tvoje Ime in Priimek
komercialist - prodajalec
Predstavi se v obliki življenjepisa, zaupaj nam svoje cilje in svojo vlogo pošlji do 10. aprila 2003 s pripisom "prodajalec" na naslov Radio Tednik Ptuj d.o.o. Raičeva ul. 6, 2250 Ptuj
Foto: M. Ozmec
V razstavljanju in sestavljanju pehotnega orožja merijo tudi čas
v
Štajerski
TEDNIK
RADIOFTUJ
Jwl 89.8 98,2 I043
AVTOSOLA PREDNOST
d.o.o., Bresnica 5a, 2273 Podgorci
Tečaj cestnoprometnih predpisov
7. aprila ob 15.30 v Domu društev v Ormožu 14. aprila ob 16.00 na Ptuju (ZŠAM), Nova c.1 14. aprila ob 17.00 v Moškanjcih (OTTO).
Informacije: 740-82-74, 040 221-640
Foto: M. Ozmec
Kuharski mojstri iz Slovenske Bistrice so dokazali, da ga še vedno ni čez dober pasulj
RADIO)))TEDNIK
Ormož • 100 let Jožeta Spindlerja
Se na mnoga leta!
V Centru za starejše občane Ormož so minule dni proslavili leto delovanja, hkrati pa tudi izjemen življenjski jubilej njihovega stanovalca Jožeta Spindlerja, ki je praznoval svoj 100. rojstni dan.
Ob jubileju je zasluženo pozornost gospodu Jožetu namenilo vodstvo doma, obiskala in obdarila pa sta ga tudi župan občine Ormož Vili Trofenik in predsednica KS Ivanjkovci Slavica Rajh.
Jože [pindler se je rodil 18. marca daljnjega leta 1903 v Si-tarovcih pri Mali Nedelji na veliki kmetiji, kjer je otroštvo delil še z bratom in sedmimi sestricami. Otroštvo je bilo zanj
kmalu mimo. Potem ko so brata vpoklicali v prvo svetovno vojno, je moral na kmetiji poprijeti za vsa težaška opravila. Pomagal je očetu pri živini in na polju, zato danes pravi, da ga ni dela, ki ga ne bi znal opravljati.
Tako kot se v življenju pogosto zgodi, je zanimivo naključje spremenilo tok njegovega nadaljnjega življenja. Kavarnar Polenec iz Ljubljane je bil vnet
oboževalec konjev. V Ljutomeru si je kupil dirkalne konje, v Ljubljani pa ni imel nikogar, ki bi znal za njih skrbeti. To je nekako izvedel [pindler in tako čez noč postal Ljubljančan. Skrbel je za konje in z gospodarjem sta s kočijo prevozila vso Gorenjsko, ob nedeljah hodila redno na lov, nekoč pa se je celo pripetilo, da je vozil dirko okrog Blejskega jezera.
Hardek • Ravnatelj glasbene šole - ovčar
Suzi povrgla četvorčke
Pred kratkim se je na Hardeku zgodil vesel dogodek, ki je pošteno presenetil vse udeležene. Na kmetiji Slavka Petka je štiriletna ovca Suzi povrgla kar štiri mladiče.
Običajna velikost gnezda jezersko-solčavske pasme ovac je okrog 1,4 mladiča, ker pa se
po Suzijinih žilah pretaka tudi nekaj krvi pasme romanovski, ki se ponaša s povprečjem 2,5
Suzi je skotila že petič, tokrat kar štiri mladiče. Bela mladička sta ovna, manjši dve, črni, pa sta ovci.
Zg. Verjane • 95 let Julijane Anžel
Jože Spindler je po številnih praznovanjih in obiskih sicer nekoliko utrujen, vendar dobro razpoložen in zelo zgovoren
Vojsko je služil v kraljevi gardi v Beogradu, nato pa se izučil za kuharja in postal kuhar v hotelu Union. Rad se spominja dni v tej službi, kjer so pripravljali po 300 kosil dnevno, in čeprav sem se pošteno po-
trudila, da bi mi zaupal kakšno kuharsko skrivnost, mi to ni nikakor uspelo. Kuharski recepti so bili nekoč namreč skrbno varovana poslovna tajnost in kuharji si jih niti med sabo niso zaupali. Leta 1936 je Jože
[pindler kuhal celo športnikom na olimpijadi v Berlinu. Med drugo svetovno vojno je bil mobiliziran in je seveda kaj hitro postal kuhar v štabu. Izkušnje si je nabiral in jih posredoval mladim tudi v ljubljanskem Slonu, Daj damu, mariborski Slaviji, na Poštarskem domu in v bolnišnici Pohorski dvor, od koder je leta 1967 odšel v pokoj.
Leta 1948 se je poročil s [te-fanijo Vučina iz Senčaka. Rodili so se jima trije otroci: Milan, Alojz in Jože. Z ženo in sinom Alojzom, ki je prevzel kmetijo, je do leta 1997 živel v Lahon-cih. Nato je šest let preživel v domu v Muretincih, sedaj pa je že od oktobra oskrbovanec ormoškega doma za starejše. Zadovoljen je, da je bližje domačim, saj je tudi ponosni dedek šestih vnukov.
viki klemenčič ivanuša
mladičev na kotitev, je dogodek že bolj verjeten, vendar je presenetil tudi izkušene rejce. Suzi je skotila že petič in doslej je že dvakrat povrgla po tri mladiče, kar pomeni, da že krepko presega povprečje. Težava pa je v tem, da ima le dva seska, zato morajo za mladičke dobro skrbeti z mlekom na cu-celj.
Lastnik Slavko Petek, sicer ravnatelj Glasbene šole Ormož, v prostem času pa kmet, je na svoji mali farmi, kot jo ljubkovalno imenuje, imel že od nekdaj nekoliko nenavadne živali. Nekaj je tudi povsem običajnih - krava, nekaj prašičev, kokoši, gosi, race, številne mačke
Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da je pri Petkovih tudi druga koza dobila četvorčke. Srečno naključje je mogoče pripisati tudi dobri negi gospodarja Slavka.
Slavko Petek se o ovčereji uči iz knjig in revij, pomaga mu tudi mentor Bernard Fotivec iz Okoslavcev, največ pa je vredna sama praksa in večletne izkušnje
in pes, a za te skrbi babica [tef-ka. Slavko od otroštva v sebi nosi ljubezen do živali in presrečen je, da si je pred leti lahko uresničil željo in si omislil ovce. Za naše kraje precej neobičajne živali, ki jim je v lanskem letu družbo delal tudi noj.
Drobnica je jezersko - solčavske pasme, oplemenitena z rusko sorto romanovski, ki izvira iz doline Volge in je znana
po visoki plodnosti, zato je takšna ovca primerna za prirejo mesa in gospodarsko križanje. Takšne ovce nimajo enotnega videza, ampak so lahko različnih barvnih kombinacij. Ovca je nezahtevna in zanimiva žival, pravi Petek, vsaka ima svoj značaj in se drugače obnaša. Ovce striže dvakrat na leto, kakšne posebne materialne koristi pa od volne ni. Zimo preživijo v hlevu, kjer jih hrani s krmo in
pesnimi rezanci, na voljo pa imajo tudi lizalni kamen. Poleti pa se sprehajajo po kmetiji in krasno počistijo teren, stare sadovnjake, bršljan. Krmo za zimo priskrbi Petek kar sam, saj ima v ta namen dva travnika in vse potrebne stroje. Kmetovanje ga zelo veseli. Tudi glede čiščenja ovce niso zahtevne, saj se dobro počutijo na globokem nastilju, kjer se redno dodaja slama, zmeče pa le dvakrat letno s pomočjo traktorja.
Poleg več ovc pa ima Petek tudi ovna Ruka, ki je kriv, da bo vsak čas povrglo še nekaj ovac. Glede na to, kako so okrogle, pa lastnika morda čaka še kakšno presenečenje!
viki klemenčič ivanuša
Težki in lepi trenutki življenja
Dočakati starost, kot jo je dočakala Julijana Anžel iz Zgornjih Verjan pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, ki je te dni v krogu najbližjih praznovala 95 let življenja, ni dano vsakemu.
Rodila se je v družini malega kmeta, v hiši, kjer živi vse svoje življenje, saj doma ni nikoli zapustila ali pa le za kak
dan, ko se je podala na romarsko pot. V svojem dolgem življenju nikoli ni bila v bolnišnici.
Foto: Ludvik Kramberger
95 letna Julijana Anžel iz Zgornjih Verjan pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah
V življenju je doživela veliko slabega, pa tudi dobrega. Najtežje ji je bilo, ko sta morala oče in njen brat Janez v prvi svetovni vojni na fronto. Tudi druga svetovna vojna ji ni prizanesla. Le dan po tem, ko je pokopala mater - 1941. leta -je moral v nemško vojsko mož; domov se je srečno vrnil šele leta 1945.
Po poroki z Janezom An-želom leta 1937 je prevzela posest po starših in se vse življenje predajala delu na zemlji, medtem ko se je mož posvetil zidarstvu. Družina - rodili so se ji trije sinovi, ki so jo obdarili s 6 vnuki in 10 pravnuki - ji je bila v veliko veselje. Ni pozabila omeniti največje sreče -nove maše, ki jo je leta 1968, v
cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih Goricah, daroval njen sin Jožef. Vesela je, da je sin, sedaj frančiškan pater Lavrencij, župnik v njeni fari. Kljub letom se skoraj vsako nedeljo udeleži sv. maše, kamor jo ponavadi odpelje vnukinja Irena, ki si je ob njenem domu postavila dom in si ustvarila družino.
Po njenem je dosegla tako visoko starost, ker je veliko delala, uživala preprosto hrano in živela mirno družinsko življenje.
Ob praznovanju 95-letnice je imela veliko obiskov. Obiskali so jo tudi člani Krajevnega odbora Rdečega križa in Društva upokojencev Sv. Trojica v Slovenskih goricah.
Ludvik Kramberger
Podgorci • Vino
Praznik vina 2003
V petek, 11., in soboto, 12. aprila, bo v Podgorcih potekalo že 27. ocenjevanje vina.
Čeprav je v zadnjih letih na našem območju nastalo kar nekaj ocenjevanj, imata medalja in priznanje s podgorskega ocenjevanja vendarle posebno težo in žlahten lesk, saj gre za številne vzorce, ki jih ocenjuje strokovna, letos 10-članska žirija, je povedala predsednica Društva vinogradnikov Jeruzalem Lidija Ruška. Vinogradniki so eni izmed treh organizatorjev. Največjo težo organizacije nosi Turistično društvo Podgorci, seveda pa ne gre nič manjša pozornost prispevku Aktiva kmečkih žena Podgorci, ki vsako leto pripravi razstavo. Otvoritev letošnje razstave, ki bo imela poseben poudarek na kolinah, so najavili za soboto, 26. aprila, ta konec tedna pa se bodo zvrstile tudi pokušnje in predstavitev ocenjenega vina ter podelitev priznanj.
Organizatorji želijo vinogradnike opozoriti na zbiranje vzorcev vina za ocenjevanje, ki bo potekalo v torek, 8. aprila, v Podgorcih, med 16.00 in 20.00 uro ter na utečenih zbirnih mestih: v Ormožu, Ivanjkovcih, Cezanjevcih, Ljutomeru, na Razkrižju in v Središču ter na Kogu in Ptuju med 16.00 in 18.00 uro. Vzorec predstavlja 5 steklenic vina s čitljivo napisanimi podatki. Za vina posebnih kakovosti mora biti navedena tudi številka odločbe pooblaščene institucije, organizatorji pa tudi prosijo, da zaradi spremenjenega načina ocenjevanja vinogradniki k vzorcem priložijo analizni izvid o stopnji nepovretega sladkorja in kislini. Meritev z refraktome-trom ne bodo upoštevali. Ocenjevalo se bo po Buxbaumovi metodi, ki omogoča primerljivost dobljenih ocen z drugimi ocenjevanji. Ocenjevali bodo vina z vinorodnih področij Slovenije in sosednjih držav, razvrščena pa bodo v kategorije po predlogu novega Pravilnika o kakovosti grozdja in vina.
vki
Foto: vki
Foto: vki
Prašičereja • Uničevanje domače prašičereje
Madžarske prašiče hranijo s kostno moko
Gospodarsko interesno združenje prašičereje Slovenije je na javnost naslovilo opozorilo o izredno slabem stanju v slovenski prašičereji.
Razmere na slovenskem trgu s prašiči in prašičjim mesom so se ponovno močno poslabšale. Zaznamuje jih izraziti padec odkupnih cen, vzrok pa je uvoz prašičjega mesa z Madžarske, ki s pomočjo posebnih izvoznih vzpodbud omogoča, da prašičje meso po dumpinških cenah prodira na slovenski trg, kjer domačim rejcem prašičev onemogoča enakopravni konkurenčni boj, dramatično slabi njihovo razvojno moč in jih gospodarsko uničuje. Temu sta se uspešno uprli Češka in Slovaška, ki sta na uvoz prašičev z Madžarska uvedli 80-odstotno carino.
Slovenski rejci prašičev, združeni v Gospodarsko interesno združenje Prašičereja Sloveni-
je so zaradi nastalega položaja zelo zaskrbljeni. Opozarjajo na dejstvo, da so se v obdobjih, ko Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ni uspelo pravočasno izenačiti pogojev gospodarjenja, v Sloveniji že nakopičile zaloge cenenega svinjskega mesa z Madžarske in iz Poljske in je tako že začelo prihajati do zastoja pri redni prodaji prašičev. Za izhod iz nastale situacije prašičerejci že več tednov predlagajo dodatne dajatve za uvoz živih prašičev in mesa.
V zadnjih letih se slovenski rejci prašičev pospešeno prilagajajo poslovanju v okolju odprtega evropskega trga, hitijo s tehnološkim prilagajanjem domačih rej in s strukturnimi
spremembami, da bi se čim bolje pripravili na tekmovanje z ostalimi evropskimi rejci. Tem procesom aktivno sledijo tako s svojo organiziranostjo in produktivnostjo kot tudi s krepitvijo tehnoloških in kadrovskih potencialov. Od ustvarjalcev pogojev gospodarjenja v Republiki Sloveniji pričakujejo pravočasno in smotrno uravnoteženje ekonomskih ukrepov, ki vplivajo na njihove pogoje gospodarjenja in nenazadnje na socialno varnost v prehodnem obdobju. Za spremembe potrebujejo čas in stabilne razmere, ki pa jih neprestano ponavljanje kriz ne zagotavlja. Od vlade pričakujejo ureditev gospodarskega okolja na podoben način, kot to zagotavljajo
Sedem (ne)pomembnih dni
(Ne)srečni Američani
Seveda bi bilo veliko sprenevedanje, če bi trdili, da pravkaršnji vojaški spopad v Iraku ne povzroča hudih pretresov znotraj ZDA in še posebej v odnosih sveta do njih. Američani so trenutno še v zanosu "zgodovinske misije", nabiti z občutkom, ki so jim ga mesece in mesec intenzivno (in dokaj enostransko) vsiljevali domači politiki in mediji, da morajo opraviti še eno sveto dolžnost pri ohranjanju demokracije in urejanju sveta. Enotnost, ki jih združuje v tem prepričanju, je tako visoka in tako množična, da se lahko primerja samo še s strnje-nostjo, ki jo sicer demonstrirajo in na različne načine konstruirajo samo še v totalitarističnih režimih.
Pravzaprav je ta ameriški pojav svojevrsten fenomen, ki bi seveda zaslužil podrobnejšo politično in nasploh sociološko analizo življenja in formiranja javnega mnenja v Združenih državah Amerike. Vsekakor gre za posebno vrsto pripadnosti in nekakšnega brezpogojnega zaupanja politiki, predvsem predsedniku države, ko gre za najusodnejše odločitve in za potrjevanje nekakšne izjemne, vodilne vloge ZDA v svetu.
Po drugi strani pa je tudi res, da se ta enotnost, še zlasti ob vojnah, ki ne prinašajo samo velikih dosežkov, ampak tudi krste z mrtvimi, dokaj hitro skrha in obrne v drugačno smer - v apatičnost ali v nasprotovanje.
Šok in razočaranje
Američani so tokrat doživljali pravi šok ob spoznanju, da velik del sveta in zlasti zavezniške Evrope tokrat ni (povsem) z njimi. Ogromni večini se zdijo povsem nerazumljive, nerazumne in celo sovražne poteze Francije, Nemčije ... Presenečeni niso bili zgolj navadni državljani, zgrožena je tudi politična, uradna Amerika. Zaradi tega je ameriška diplomacija (skupaj s svojo propagando) tako ihtavo ustvarjala nove koalicije, zato je ameriški obrambni sekretar tako nediplomatsko kri-
tiziral Francijo in Nemčijo in ustvaril dve Evropi, staro in novo - staro, ki naj bi bila ujetnik in žrtev zgrešene politike zavračanja ZDA, in novo, ki naj bi simbolizirala vsestransko povezanost in vsestransko soglasje z ZDA. V bistvu je najhuje to, da v sedanjih odnosih med ZDA in ostalim (demokratičnim in zavezniškim) svetom ni čutiti želje in pripravljenosti, da bi se o posameznih dilemah, odprtih vprašanjih in razlikah pogovarjali. Namesto resničnega dialoga poslušamo monolog, različne očitke in poučevanja, ki so marsikdaj na ravni pravljičarstva.
Nekateri sicer poskušajo sedanje (napete) odnose med ZDA in nekaterimi prijateljskimi državami prikazati kot nekaj povsem normalnega v odnosih med dobrimi prijatelji, očitno pa v ZDA niso pripravljeni razumeti in sprejeti takšne razlage. V ZDA ta čas kljub vsem drugačnim demokratičnim principom zelo pazijo, da bi bilo tudi doma čim manj "različnosti" v pogledih na Irak in vse, kar je z njim povezano. Pravzaprav že ni več nikakršna skrivnost, da se skrbno uravnava (in kontrolira) pisanje medijev. Negativne reakcije na ameriško politiko se domači javnosti posredujejo dozirano, marsikdaj tudi tenden-čno, češ, poglejte, mi se žrtvujemo, oni pa nas ne razumejo in nas celo kritizirajo in napadajo ... V takšnih razmerah seveda ni čudno, da poskušajo nekateri Američani dokazovati svojo "do-moljubnost" in gorečnost za "sveto stvar" tudi tako, da ponekod bojkotirajo francosko vino, drugod nemške avtomobile.
Sproščanje strasti
Očitno se z vsako vojno in vsakim zaostrovanjem mednarodnih razmer po nekakšnem pravilu sproščajo tudi najrazličnejše negativne strasti. Tako se marsikje po svetu širijo najrazličnejše oblike antiamerikanizma, ki preprosto niso sposobne ločevati med vsem tistim, kar je vAmeriki izjem-
nega in vrednega posnemanja, in tistim, kar zasluži kritično presojo, ugovor in tudi zavrnitev. Splošno protiamerištvo ali pa splošno nekritično malikovanje ZDA sta dve skrajnosti, ki poskušata svet reducirati na črno-belo podobo. Skupaj z obsedenostjo Američanov, da je treba svet (in njegovo kvaliteto) opazovati in presojati zgolj skozi ameriška očala - vse to predstavlja poskus nekakšnega nasilnega preurejanja sveta. V dokaz nasprotovanja ameriški politiki ta čas marsikje po svetu odklanjajo pitje coca-cole in ne jedo ameriških hamburgerjev.
Seveda je to nesmisel, kot je nespametno dokazovati, da je nekakšna škodljiva "amerikanizacija" vse, kar svet (seveda ne le na področju kulinarike) sprejema in prevzema od ZDA. Po drugi strani pa bi se morali predvsem Američani sami zamisliti nad podatkom, da je zaradi njihove vojne v Iraku v večini evropskih držav zelo padla naklonjenost, ki so jo pred tem državljani izkazovali Združenim državam Amerike. Nekateri pa-
druge evropske države, ki pa so bolj razvite in imajo ugodnejše pogoje za kmetovanje.
Ekonomsko izčrpavanje slovenskih rejcev prašičev v neenakopravni tekmi z obilno zaščitenimi madžarskimi onemogoča izpeljavo razvojnih programov, ki so v polnem teku in prav to slovenske rejce gotovo najbolj uničuje. Odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki z objavo posebnih dajatev zamuja en teden (in s tem uvoznike spodbuja k pospešenemu uvozu), pomeni premajhno in prepozno zaščito slovenskih rejcev pred vdorom prašičjega mesa z Madžarske, kjer hranjenje prašičev z mesno kostno moko še ni prepovedano. Vlada RS je
dec te naklonjenosti kratkomalo proglašajo za antiamerikanizem, vendar je ta ocena preveč poenostavljena. Prej bi rekel, da ljudje s tem ne izražajo kakšnega svojega posebnega sovraštva do Amerike, ampak prej izjemno skrb za Ameriko in razočaranje nad njo.
Pred nekaj dnevi je Financial Times objavil rezultate širše evropske ankete, ki kaže, da je pred tremi leti imelo več kot 80 odstotkov Nemcev pozitivno mnenje o ZDA, zdaj pa je njihov odstotek padel na 25. Pred tremi leti se je v Veliki Britaniji nad Ameriko navduševalo 70 odstotkov ljudi, zdaj pa se je število takšnih zmanjšalo na 48 odstotkov. V Franciji je leta 2000 o Ameriki naklonjeno razmišljalo 60 odstotkov ljudi, zdaj pa pri tem mnenju ostaja le še 30 odstotkov vprašanih ...
Morda aktualne razmere še najbolje ocenjujejo in predstavljajo tisti, ki pravijo, da bodo ZDA zagotovo dobile vojno v Iraku, vendar pa bodo hkrati izgubile mir in naklonjenost po svetu. Bojijo se namreč, da bo po tej vojni povsod po svetu še več poskusov različnih "maščevalnih" napadov na ameriške ljudi in ameriško premoženje. Glede naklonjenosti pa po pričujoči anketi in še nekaterih drugih znamenjih sodeč sploh ne kaže izgubljati besed ...
Jak Koprive
namreč na četrtkovi seji sprejela uredbo, s katero je zaščitila s posebno dajatvijo za uvoz živih prašičev (20 tolarjev na kilogram), ki pa je prenizka in komaj pokriva olajšave, ki jih priznavamo drugim podpisnicam sporazumu CEFTa.
Z uvedbo prelevmana na konfekcijsko sveže in zamrznjeno meso se ne strinjajo v GIZ - meso in izdelki, kar je nekritično stališče, saj je njihov delež v izvozu zanemarljiv, nizke cene prašičev pa doslej še nikoli niso vplivale na znižanje maloprodajnih cen, ki bi edine lahko dvignile porabo svinjine.
Pred mesecem dni je uvozna cena živih prašičev uvoženih iz Madžarske znašala 270
tolarjev za kilogram, v sedanjem obdobju pa znaša manj kot 200 tolarjev. Znano je, da Madžarska vlada subvencionira izvoz v višini 65 forintov oziroma 61,30 tolarja na kilogram, zato so madžarski rejci mnogo manj prizadeti od slovenskih. Takšna uvozna cena je potisnila slovensko odkupno ceno pod 220 tolarjev za kilogram, kar pa že pomeni alarm. Slovenski rejci od resornega ministrstva pričakujejo, da se bo ažurneje odzivalo na takšne vdore na slovenski trg ter se hkrati sprašujejo, komu najbolj koristijo tovrstne zamude in s tem stalna kriza slovenske prašičereje.
JB
Skupščina Kluba tajnic
Za uveljavitev poklica tajnice
Na sedmi skupščini Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice, ki je bila 21. marca, so ~lanice in tajnik (ptujski klub je eden izmed redkih z moškim), pregledale uresničevanje programa dela in finančnega poslovanja v lanskem letu.
Izvedle so več seminarjev in predavanj, med njimi, kaj mora vedeti dobra tajnica o davkih in finančni dokumentaciji svojega podjetja, o javnem nastopu ter ravnanju z dokumentarnim in arhivskim gradivom. Velik poudarek pa so v tem obdobju ob izbobraževanju dale tudi družabnemu in kulturnemu življenju. Uveljavljanju poklica tajnice in poslovne sekretarke dajejo prednost tudi v letu 2003, prizadevale si bodo, da bi se čim več članic vkjučilo v šesto stopnjo izobraževanja. Na tem področju so še posebej aktivne ormoške tajnice, ki si prizadevajo, da bi šolo za poslovne sekretarke organizirali tudi v Ormožu. V ta namen so se že povezale s ptujskim podjetjem Ivanuša Contactum.
Ptujski Klub tajnic in poslovnih sekretark bo v okviru letošnjega programa dela izvajal tudi druge aktivnosti, povezane z uveljavljanjem poklica tajnice. Sredstva za svoje delovanje bo skušal pridobiti od donatorjev, nekaj pa tudi s članarino, ki v letošnjem letu znaša pet tisoč tolarjev.
Skupščine so se udeležile tudi predstavnice klubov iz Celja, Dolenjske in Bele krajine, Ljubljane, Ormoža ter Krasa in Notranjske.
Za lepe trenutke na skupščini so poskrbeli člani skupine Stari prijatelji s Kicarja, ki so zapeli in zaigrali na domače instrumente.
MG
Prejeli smo
"(Ne)potrebna vojna"
Spoštovani!
GospodJak Koprivc je v svojem članku "(Ne)potrebna vojna" slovensko nacionalno televizijo obtožil, da zaradi vojne v Iraku ni spreminjala svoje programske sheme. Kot očitek navaja, da je v ponedeljek, 24. 3., zvečer naci-onalka v Odmevih porabila prvi del oddaje za analizo rezultatov obeh referendumov, ki so se dan prej zgodili v naši državi.
Gospod Koprivc je očitno spregledal nekaj pomembnih dejstev. Vojna se je začela v noči z 19. na 20. marec. Takrat je Televizija Slovenija v zgodnjih jutranjih urah s prenosom govora ameriškega predsednika Busha, v katerem je ta napovedal napad na Irak, prekinila redni program in se vključila v poročanje nekaj svetovnih televizijskih postaj (BBC News, CNN, Sky news, iraška državna
televizija itd.). Dogajanje je neposredno prenašala in prevajala ter že tudi komentirala od 3.17 do sedme ure zjutraj. Ob 7.00 je redakcija informativnega programa pripravila prva poročila, v katerih so nastopili vojaški analitik, komentatorja Jurij Gustinčič in Uroš Lipušček, sodelovali pa so tudi dopisniki TVS iz vsega sveta in Ksenija Horvat iz Jordanije. Takšna okrepljena poročila je TVS pripravljala cel dan; poročila so bila na sporedu vsaki dve uri. V četrtek ob 20.00, torej v najbolj gledanem terminu, je TVS pripravila dveurno izredno oddajo, v kateri so sodelovali številni gostje — analitiki, vklapljali smo se v svetovne prestolnice, objavili analize, komentarje, pojasnila.
Tudi naslednjo noč je TVS zjutraj, ko so se napadi okrepili, prekinila program in znova nekaj ur neposredno prenašala dogajanja. Okrepljena redna in izredna poročila je TVS objavljala do nedelje. V soboto zvečer je ob 19.00 name-
sto Utripa pripravila 20-minutno analizo dogajanja. Dogajanju v Iraku so bili v celoti posvečeni tudi ponedeljkovi Svetovni izzivi, pol ure pred "spornimi" Odmevi, kar je gospod Koprivc žal spregledal. Dogajanje v Iraku je na prvem mestu vseh naših poročil, v vsaki pomembnejši informativni oddaji gostimo tudi strokovnjake, ki analizirajo potek vojne in politične razmere v svetu. Objavili smo tudi dokumentarec "Sprehod po Iraku", ki ga je pred vojno posnela Ksenija Horvat in kije še dodatno osvetlil razsežnosti iraške krize.
Res je, da smo se izrednim poročilom po nekaj dneh odrekli, ker so podatki o gledanosti pokazali, da gledalcem zadostujejo redna poročila. Res je tudi, da je -po našem mnenju - v ponedeljek, pet dni po začetku vojne in pol ure po Svetovnih izzivih, posvečenih analizi vojne v Iraku, in dan po referendumih, ki bodo začrtali prihodnost naše države, v vrh Od-
mevov sodila analiza rezultatov nedeljskega referenduma.
Dogajanje v Iraku seveda spremljamo po svojih najboljših močeh. Ce je gospod Koprivc številne oddaje, ki smo jih v "izrednih razmerah" pripravili na nacionalki, zamudil, nam je seveda žal. Ni pa korektno, da na temelju svojega (očitno nerednega) spremljanja naših programov izniči delo in trud ekipe, ki se je trudila, da bi slovenske gledalce čim bolje informirala in je za svoja prizadevanja dobila tudi veliko pohval in vzpodbud. Tudi z izrednimi oddajami, ki jih je g. Koprivc očitno zamudil in ki pet dni po začetku vojne preprosto niso več potrebne. Vse informacije, analize, komentarje, odmeve namreč objavljamo v naših številnih dnevnih rednih oddajah. Redni gledalci prvega programa TVS to dobro vedo.
Tatjana Ljubič,
Služba za promocijo in odnose z javnostmi RTV SLO
Ljutomer • Obnova OŠ Ivana Cankarja se draži
Potrebnih se 100 milijonov
Breg nad mestnim središčem v Ljutomeru je že dalj časa gradbišče, saj poteka adaptacija ter novogradnja dotrajanega, 110 let starega dela OS Ivana Cankarja v Ljutomeru.
Prvotno so strokovnjaki predvideli, da bodo dela stala 805 milijonov tolarjev, zaradi nepredvidenih del pa bo potrebno odšteti še dodatnih 100 milijonov tolarjev. "Ko so gradbinci pričeli delati, so ugotovili, da bo potrebno stare zidove, ki ostanejo, podbetonirati, kar je celotno investicijo občutno podražilo. Dela sva si ogledala skupaj z državnim sekretarjem na ministrstvu za šolstvo in šport Hermanom Tomažičem ter se prepričala, da je pod-betoniranje starega dela zgradbe nujno, dogovorjeno pa je
tudi, da si bomo dodatne stroške delili v sorazmernem delu," je povedal župan občine Ljutomer Jožef [pindler. Ministrstvo za šolstvo in občina Ljutomer bosta tako morala zagotoviti dodatna sredstva, čeprav so se pojavila nova, nepredvidena dela, pa bo gradnja končana do začetka novega šolskega leta. Po besedah župana [pindlerja bo tako starejši del zgradbe dobil povsem novo podobo, na delu šole, ki je bil zgrajen v začetku 70. let, pa bodo zamenjali le okna.
Na območju občine Ljuto-
mer bodo v bližnji prihodnosti pričeli graditi še novi osnovni šoli v Stročji vasi in Cezanjevcih; investiciji bo s 50-odstotnim deležem sofinanciralo ministrstvo za šolstvo. V prioriteti je O[ v Stročji vasi, kjer naj bi novo šolsko zgradbo pričeli graditi letos jeseni oz. v začetku prihodnjega leta. Občina Ljutomer je za to šolo že zagotovila zemljišče, prav tako se pripravljajo lokacijsko in gradbeno dokumentacijo.
Nekoliko več težav je z gradnjo O[ v Cezanjevcih, kjer še vedno ni dogovora o ozemlju,
Miklavž • Mednarodni projekt
Pomladni dan v Evropi
Učenci 7. in 8. razreda OS Miklavž pri Ormožu so se na prvi pomladni dan pridružili številnim otrokom v Sloveniji in po vsej Evropi, ki so se združili v mednarodnem projektu Pomladni dan v Evropi.
Pedagoginja Tjaša Grobel-nik, ki je dan pripravila, je povedala, da so že navezali stike z dvema šolama iz Nemčije in Anglije, s katerima bodo poslej izmenjevali pošto.
Učenci so delali v več delavnicah, ki so jih vodili učitelji in zunanji sodelavci, ki so jih pritegnili k sodelovanju. Sodelo-
vali so Dunja Petak z zavoda za zaposlovanje, Boža Antolič in Maja Vaupotič Botolin z Rdečega Križa ter Danilo Voršič, vodja policijskega okoliša Miklavž. Debatirali so o različnih temah — izobraževanje, zaposlovanje, varnost v Evropi, verstva, pomoč ljudem in zdravje. Ob tem so se jim porodila ra-
Da vse ni bilo prehudo resno in dolgoěasno, so uěenci pustili domišljiji prosto pot. Idealna šola (s stališča učenca) izgleda takole: nahaja se na otoku, majhne razrede v naravi poučujejo mladi slabovidni učitelji, ki tudi slabo slišijo, in kar je najvarneje - ocen ni! Najljubši predmeti: telovadba, računalništvo, prleščina, gasilske vaje, tehnika in seksologija. Kaj je še lepšega?
zlična vprašanja, ki so jih na okrogli mizi želeli zastaviti tudi županu občine Ormož Viliju Trofeniku, ki je sprva sicer obljubil, da se bo okrogle mize udeležil, kasneje pa je bil zadržan. Zato so na vprašanja odgovarjali gostje, pomagal pa je tudi ravnatelj Vlado Hebar.
vki
OŠ Ivana Cankarja v Ljutomeru
Foto: Miha Soštarič
kjer naj bi nova stavba stala. "Cezanjevčani se morajo sami odločiti, kje bo stala nova šola, predvideni pa sta dve lokaciji. Kdaj bomo pričeli gradnjo, je težko povedati, saj bo veliko odvisno od finančnih zmožnosti občine," je dejal ljutomerski župan.
Ministrstvo ima sredstva za
šoli v Stročji vasi in Cezanjevcih zagotovljena, veliko težje bo denar priskrbela občina Ljutomer. V predlogu proračuna občine Ljutomer za leto 2003, ki naj bi ga sprejeli v aprilu, je sicer nekaj sredstev za projekta obeh šol, vendar bo potrebno prej zagotoviti denar za obveznosti iz prejšnjih let, za nepred-
videno podražitev adaptacije in novogradnje OŠ Ivana Cankarja, za vodomet, obnovo mestnega središča, centralno čistilno napravo, potrebno pa bo asfaltirati in obnoviti številne ceste po celotni občini. Ali bo potem sploh ostal še kakšen tolar za novi šolski zgradbi?
Miha éostari~
Učenci so si ponudili "cigarete" z lepimi željami in nasveti za zdravo življenje
Razkrižje • Za cisto Šcavnico
Pet pred dvanajsto
Ob svetovnem dnevu voda so v OŠ Razkrižje pripravili ekološki shod Mladi za čisto Sčavnico, imenovan Pet pred dvanajsto.
Ormož • Proslavili materinski dan
Materam ob prazniku
V teh lepih pomladnih dneh so na vseh koncih ormoške občine potekale najrazličnejše proslave v dar materam ob njihovem prazniku.
V Ormožu so za nabito polno dvorano mam, babic in očetov pripravili proslavo minulo nedeljo, 24. marca, organizator
pa je bila Koalicija Slovenija. V proslavi z naslovom Zdrava družina je temelj Evrope so nastopili otroci iz vrtca, glasbe-
ne šole, osnovne šole, otroški zbor, violinski orkester in skavti.
vki


m'€
Proslavo so začeli najmlajši — skupina Oblački z vzgojiteljico Jožico in pomočnico Mihaelo iz ormoškega vrtca.
Ob razkriškem mostu čez reko Ščavnico so se zbrali ob 11. uri in 55 minut, kar je imelo po besedah ravnatelja šole Adolfa Pergerja, še poseben simboličen pomen: "Pomeni, da imamo še malo časa in da
je zadnji trenutek, da ujamemo ekološki vlak za čisto dolino Ščavnice, ki bo vsem, ki tukaj živimo, pripeljal tisto, kar so naši dedje in očetje nekoč že imeli — čisto Ščavnico, ki bo polna življenja, kot je bila
nekoč."
Župan občine Razkrižje je predstavil kronologijo razkri-ških ekoloških shodov, ki so se zvrstili vsako leto, vsaj po eden. Učenci so za shod pripravili spise in dopise, jih nale-
pili na transparente in jih tam tudi javno prebrali. Sporočila niso bile grožnje ali obsojanja, pač pa mirne prošnje in želje, namenjene tistim, ki danes odločajo tudi o usodi prihodnjih generacij: "Naš namen ni, da opisujemo stanje Ščavnice in izpostavljamo, da je najbolj onesnažena reka v Sloveniji. To vsi vemo. Namen je, da s skupnimi močmi začnemo z odpravo tega problema. Mi ne želimo nikogar obtoževati, želimo le rešiti problem Ščavni-ce."
Svoje prošnje so učenci na-
slovili na občino Ljutomer, Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor, varuha človekovih pravic in medije.
Shod mladih na Razkrižju je bil predvsem apel pristojnim, da se v Ljutomeru čimprej začne izgradnja čistilne naprave, - z upanjem, da bo svoj delež za njeno izgradnjo primaknila tudi država in s tem vsem, ki živijo ob onesnaženi Ščavnici omogočila lepše in bolj zdravo življenje.
Natalija Škrlec
Markovci
Za matere
Mladi občine Markovci so konec marca pripravili proslavo ob materinskem prazniku. Nastopili so učenci in učenke OŠ Markovci, dijaki in študentje, pod vodstvom Jerneje Bom-bek Gobec pa je zapel mar-kovski otroški pevski zbor. Program je pripravila študentka slavistike Alenka Petrovič. (MZ)
Foto: VKi
Ptuj • Revija odraslih zborov
Pevska kadrovska presenečenja
21. in 22. marca je potekala v dvorani gimnazije Ptuj revija 19 pevskih zborov iz Ptuja in okolice. Organizator - Obmo~na izpostava JSKD Ptuj - je svojo nalogo dobro opravil, saj sta bila oba koncerta dobro obiskana.
V kvalitativnem smislu ni bilo večjih presenečenj, v kadrovskem pa kar nekaj. Prepevalo je deset me{anih zborov, osem moških in en ženski, kar ustreza tudi razmerjem v slovenskem prostoru. Letos je bil opazen dotok novih, mlajših zborovodij in zborovodk, kar je prvi hip videti spodbudno. Tako smo v obeh večerih poslušali mešane zbore iz: Cirkovc, Cirkulan, Gorišnice, Juršincev, Majšperka - cerkveni, Marko-vcev, Ptuja (Svoboda, sv. Vi-ktorina in Akademski pevski zbor) ter Vidma, moške zbore iz Grajene, Hajdoš, Kidričevega, Majšperka, Markovec, Ptuja (Komorni, Komunala) in Rogo-znice ter ženski zbor iz Žetal. Med temi zbori je kot debitant sodeloval zbor sv. Miklavža iz Majšperka z zborovodjo Jože-tom Jagrom. Dva od mešanih zborov se otepata s pomanjkanjem moških pevcev (Juršinci, APZ Ptuj).
Med nastopajočimi smo poslušali štiri zbore, ki jih je vodil starosta zborovodij Jože Derni-kovič; ob tej priložnosti mu je organizator čestital ob njegovi 70-letnici.
S svojimi zbori so se predstavili naslednji že uveljavljeni
Izza zavese
Gorlšnlškl mešani pevski zbor že tri mesece vodi Ernest Kokot
zborovodje: Jože Barin Turica, Franc Lačen, Ladislav Pulko, Marija Stoger, Nata Špašič, Danijel Tement, Stanko Vedlin in Srečko Zavec, ob njih pa še mlajši ali manj izkušeni: Robi Feguš, Peter Gojkošek, Danilo Jeza, Ernest Kokot, Branko Purg in Valentina Vidovič. Ugotavljam, da je bil opazen napredek le pri tistih zborovodjih, ki študirajo glasbo na visokih šolah, velike zadrege pa so ime-
Za kulturo dopust
In res ni nič več, kot je bilo. Nekdaj je veljajo, da se udeležba v kulturnih dejavnostih šteje v delovni čas. Zdaj že dolgo ni več tako. Ljubiteljska kultura je resnično postala kultura prostega časa in bog ne daj, da bi delodajalca obremenjevali s kakšno prošnjo, da vas kdaj pa kdaj spusti kakšno uro prej iz službe, ker vas čaka nastop. Zdaj gredo ure dopusta, če vam seveda delodajalec pusti izrabiti dopust po urah, v nasprotnem primeru vam gre cel dan dopusta.
Tako je zdaj to, pa naj vaša skupina dosega uspehe na lokalnem ali mednarodnem odru, v rok službe takšne dejavnosti ne gredo in pika. In gredo dnevi dopusta. Kdo pa pravi, da vam je treba prepevati v zboru ali plesati v folklorni skupini. Če imate izmensko delo in prijazne sodelavce, se kdaj pa kdaj še da kaj zamenjati, v nasprotnem primeru vam ostanejo le dopust, vikendi in prazniki. Da so vaje ob večernih urah, pa je bilo prej in je zdaj.
In če se trkamo po prsih, da je kultura in le kultura tista, ki nas opredeljuje in nas bo opredeljevala kot narod, da se ne izgubimo v svetu globalizacije, je kar težko doumeti, da se ta dogaja le v prostem času. Pa ne, da bi zdaj zahtevali od delodajalcev za vsako ceno, da spregledajo kakšno uro tistim, ki se ukvarjajo s kulturo. Ne. Le nekoliko več razumevanja in fleksibilnosti za tiste, ki počno poleg službe še kaj: prepevajo v zboru, igrajo v tamburaškem ali pihalnem orkestru, igrajo v gledaliških skupini, plešejo v folklorni skupini in še kaj. Ne pa da prosiš, ali lahko namesto v dveh delaš le v eni izmeni, pa dobiš razpored za delo še v tretji izmeni, da o tistih očitajočih pogledih, ko prosiš za dopust ali kakšno uro, ker gre skupina na gostovanje, ne govorimo.
In tako se vprašaš, kaj je "narobe" s temi ljudmi, da še vedno igrajo, plešejo, pojejo ... Zaslužijo s tem ne, slava se ne lepi nanje, tudi medijske pozornosti ni na pretek... Kaj torej? Vse je ena velika ljubezen, ki jo, če je niste sposobni dajati in prejemati, poskušajte vsaj razumeti. Ljubiteljski kulturniki vam bodo neizmerno hvaležni.
Nataša Petrovič
li tisti, ki se zborovodskih veščin (še) niso učili. Skladno s tem so izzveneli tudi njihovi nestopi.
Razpis za revijo je predvidel, da zbori vključijo v spored po eno slovensko ljudsko pesem. Dva zbora se tega napotka nista držala. Komorni zbor Ptuj pa je predstavil spored, kot ga je pripravil za nameravano sodelovanje na Naši pesmi v Mariboru konec marca. Sporede so zborovodje črpali večinoma iz opusov slovenskih čital-ničarjev. Le nekateri smelejši in strokovno podkovani so poslušalcem ponudili kvalitetne, redkeje izvajane skladbe, med katerimi izpostavim: Bustovo Ave Maria, Fegušev Oče naš, Gallusovo Archipoeta, Moč-nikovo Glorio, Monteverdijev Cantate Domino, Palestrinov Pueri Hebraeorum, Schutzovo Als Gott die Welt geliebt, Brahmsovo In stiller Nacht, Ku-mrovo Nasmihaš se luni in Pavčičevo Nocoj je en lep večer.
Foto: Langerholc
Med zbori smo poslušali tudi nekaj številčnejših zborov - z več kot 25 pevk in pevcev, ki so izstopali po razviti dinamiki in polnosti zvoka: Komorni moški zbor Ptuj, Moški in Cerkveni MePZ Markovci, MePZ iz Gorišnice in MePZ sv. Viktorina Ptuj.
Namen vsakoletnega pregleda "pevske forme" zborov je tudi strokovno spremljanje revije. To nalogo je letos vodja izpostave JSKD Slovenska Bistrica Darja Belič zaupala Mitji Reichenbergu. Predlagal bo nekaj najboljših zborov za medob-močno revijo območij Lenart, Ormož, Ptuj in Sl. Bistrica.
Ta zapis zaključujem z lastnim mnenjem o zborih, ki so po vseh kriterijih dosegli kvaliteto za medobmočno raven. To so: Mešani cerkveni zbor sv. Marko Markovci (Danijel Te-ment), Komorni moški zbor Ptuj (Franc Lačen) in Mešani pevski zbor sv. Viktorina Ptuj (Peter Gojkošek).
Mitja Gobec
K?


Foto: Langerholc
Voščilo Jožetu Dernikoviču, starosti zborovodij na Ptujskem, za 70-letnico
Tednikova knjigarnica
Knjige:
svet v čarobnem omrežju
Bila sem še majhna, ne vem, koliko let mi je pravzaprav bilo.
A bila sem dovolj velika, da sem stala pred pisalno mizo svojega očeta in nanjo položila roke, na katere sem naslonila brado. Tik pred mojimi očmi je stal kipec iz medenine: zelo suh vitez s kopjem v rokah, ki je sedel na še bolj suhem konju, za njim pa majhen osel, kije nosil zelo obilnega majhnega moža, ki je vihtel svoj klobuk, kot bi z njim pozdravljal.
Na moje vprašanje je oče odgovoril in mi ju predstavil:
-	Don Kihot in Sančo Pansa.
Hotela sem vedeti, kdo sta bila in kje sta živela. Izvedela sem, da sta bila Španca in da že stoletja živita v čarobnem bivališču — knjigi. Nato je moj oče prekinil svoje delo, vzel s police velikansko knjigo in mi začel kazati slike obeh ter pripovedovati njune zgodbe. Na eni izmed ilustracij je bil Don Kihot obdan s stotinami knjig.
-	Kdo pa živi v teh knjigah? sem hotela vedeti.
Iz njegovega odgovora sem razbrala, da gre za najrazličnejše knjige, v katerih živi neskončno število oseb. Od tega trenutka naprej sem s pomočjo staršev spoznavala nekatere od njih, kot na primer Robinzona Crusoa na njegovem otoku, Gulliverja v deželi Liliput in Robina Hooda v njegovem gozdu. Nato sem ugotovila, da princeske in vile, velikani in duhovi, kralji in čarovnice, trije pujski in sedem palčkov, grdi raček in hudobni volk, vsi moji stari znanci iz zgodb, ki so mi jih pripovedovali, tudi živijo v knjigah.
Ko sem se naučila brati, sem tudi sama zaživela v knjigah. V pravljicah in zgodbah sem se srečala z junaki z vsega sveta, s knjigami sem prepotovala ves svet od Kitajske do Irske, od Rusije do Grčije. Popolnoma sem se vživela v knjige Monteira Lobata, kot bi sama zares bila na kmetiji rumene žolne, kjer so se zgodbe dogajale. V knjigah sem živela. V svobodnih deželah brez meja. Čisto enostavno je bilo priti na Misisipi k Tomu in Hucku, jezditi po Franciji z dArtagnanom, se izgubiti na bagdadski tržnici z Aladinom, leteti v deželo Nije s Petrom Panom, preleteti Švedsko na gosaku skupaj z Nilsom, se spustiti po zajčji luknji z Alico, biti požrt od morskega psa skupaj z Ostržkom, zasledovati Moby Dicka s kapitanom Ahabom, križaritipo sedmih morjih s Krvavim kapitanom, iskati zaklade skupaj z Dolgim Johnom Silverjem, potovati okrog sveta s Phileasom Foggom, ostati več let na Kitajskem z Marcom Polom, živeti v Afriki s Tarzanom, v gorah s Heidi ali v hišici v preriji z družino Ingalls, biti izpostavljen izkoriščanju na londonskih ulicah skupaj z Oliverjem Twistom in na pariških s Cisette, preživeti požar s Jane Eyre, obiskovati šolo skupaj s Henrikom in Garronejem, slediti svetemu možu v Indiji s Kim, sanjati, da bom pisateljica skupaj z Jo March in da na pobočjih Bahie skupaj s Pedrom Balo pripadam tolpi Kapitana Sable... In potem sem brala vedno več knjig za odrasle.
Čisto preprosto, brez zemljepisnih meja in brez starostnih omejitev sem prehajala iz enih knjig v druge. Zdelo se je, da je vse povezano v čvrsto, čarobno omrežje.
Počasi sem iz tako veliko in tako različnih svetov ustvarila svoj lastni svet. In v knjigah, ki jih pišem, delim z ljudmi vse to, kar živi v meni.
Ravnokar ste prebrali mednarodno poslanico, ki je obšla svet ob prazniku knjig za otroke, ki ga je leta 1967 razglasila na pobudo nemške pisateljice Jelle Lepman Mednarodna zveza za mladinsko književnost — IBBY. Od takrat, na dan rojstva velikega pravljičarja Hansa Christiana Andersena (2.4.1805), pripravljajo priznani avtorji za mlade bralce poslanico, ki naj tudi odrasli svet spomni, kako pomembno je branje in odraščanje s knjigami. Letošnjo je napisala Ana Maria Machado — brazilska pisateljica in dobitnica Andersenove nagrade 2000.
Knjige in knjižni junaki, ki jih našteva avtorica, so dosegljivi tudi v Knjižnici Ivana Potrča, žal pa slovenski knjižni trg ne premore niti enega knjižnega prevoda Ane Marie Ma-chado.
Liljana Klemen~i~
H C ANDERSEN
Povabilo na pravljico z jogo
Danes, 3. april, je prvi četrtek v mesecu — dan za pravljice v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča, kamor vas vabimo ob 1 "7. uri. Otroci naj imajo lahna športna oblačila in copatke. Vstopnine ni.
Cirkovce • Z novo dvorano nova ponudba
Ta teden abonma
V dramski sekciji prosvetnega društva Cirkovce, ki je po skoraj dveh desetletjih mirovanja lani ponovno pričela aktivno delovati, imajo že 90 članov, med njimi kar 30 mladih. Letos so pripravili za občinstvo presenečenje - prvi gledališki abonma.
Kot je povedal predsednik dramske sekcije PD Cirkovce Tomaž Veler, so med krajani Cirkovc in okoliških vasi izvedli anketo in večina se je izrekla, da bi spet želeli imeti svoj abonma. Tega so bili zelo veseli, zato so se z veliko vnemo lotili resnega dela. Ker imajo
odlične pogoje - novo večnamensko dvorano z velikim odrom, v pododrju pa svoje prostore - so tukaj že prvi rezultati, saj bo ta teden prva predstava v okviru gledališkega abonmaja.
Ker pričenjajo letošnjo sezono šele v spomladanskem
Foto: M. Ozmec
Člani dramske sekcije PD Cirkovce v uspešnici Jožefovi domačega avtorja Davorina Uriha, ki bo doživela že tretji del
delu, bodo predstave razporejene na daljše obdobje od marca do novembra. V tej sezoni se bodo predstavili s tremi predstavami, ki so jih pripravili člani domače sekcije, ter z gostujočo predstavo Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora.
Prva abonmajska predstava bo na sporedu ta petek, 4. aprila, ob 19. uri, ko se bodo člani podmladka dramske sekcije PD Cirkovce predstavili z Zvezdico zaspanko Frana Milcinskega v režiji Saše Mihe-lak. Druga predstava bo na sporedu predvidoma 3. maja, ko bodo predstavili ljudsko spevoigro Janka Gregorca Vasovalci. V režiji domače režiserke Mare Urih bodo peli Anica Jur-šič, Mojca Kmetec, Janko Čelo-figa, Tomaž Veler, Davorin Urih in Barbara Topolovec.
Tretjo predstavo bodo pripravili 31. maja, ko se bo predstavilo Slovensko narodno gledališče iz Maribora s ko-
medijo Toneta Partljiča Čaj za dve. Igrali bodo: Barbara Jakopič Kraljevič, Sonja Blaž, Vlado Novak, Mojca Simonič, Ivica Knez, Anica Sivec, Franci Gabrovšek, Zvone Funda, Irena Mihelič, Irena Varga ter Iztok Bevk.
Četrta predstava pa bo na sporedu 6. junija, ko bodo člani domače dramske sekcije PD Cirkovce pripravili veseloigro Davorina Uriha Jožefovi -3. del v režiji Liljane Brglez, v kateri bodo tudi tokrat prestavili del ljudskih običajev od binkoštnega jutra do nekega večera ...
Cena za vse štiri predstave letošnjega abonmaja je samo 3.500 tolarjev. Cena vsake posamezne predstave je sicer 1.200 tolarjev, Čaj za dve pa bo veljal 1.500 tolarjev. Abonmajska vstopnica velja za vse štiri predstave ob vseh terminih in je prenosljiva.
-OM
Ormož • Območna revija lutkovnih skupin
Vse štiri skupine gredo naprej
čeprav je lutkarstvo v ormoški občini zelo dobro razvito, je izjemen uspeh, da so se na medobmočno revijo uvrstile prav vse štiri lutkovne skupine, ki so nastopile na letošnjem Ostržkovem dnevu, ki ga je organizirala območna izpostava JS KD Ormož.
Strokovni spremljevalec revije Tine Varl je srečanje označil kot najboljše v severovzhodni Sloveniji tako glede na izbor programa, pestrost predstavljenih lutk kot tudi na kvaliteto izvedbe. Zaigrale so štiri skupine, vodja OI JSKD Tomaž Bol-car pa je povedal, da delujeta v Veliki Nedelji in Ivanjkovcih še dve mladi lutkovni skupini, ki se srečanja letos še nista udeležili, njuno udeležbo pa pričakujejo naslednje leto.
Najmlajši udeleženci revije so bili člani mlajše lutkovne skupine OŠ Ormož pod mentorstvom Ljube Fišer. Naučili so se igrico Polžek v šoli, ki jo je za lutke priredila men-
torica. Nastopili so z ročnimi lutkami, z glasbo pa jih je spremljala Maša Magdič. Središko skupino lutkarjev že 15 let vodi mentorica Sonja Kosi. Njihova skupina šteje kar 14 članov, ki obiskujejo prve štiri razrede. Otroci so sodelovali pri izdelavi ročnih in ploskih lutk, izdelane so po njihovem osnutku. Odigrali so igrico Trdoglavček, ki je precej smešna, tako da so se na vajah pošteno zabavali. Mentorica je povedala, da otroci zelo radi pomagajo pri lutkah, ob nastopu pa jih je na instrumentih spremljala skupina sošolcev. Lutkovni krožek OŠ Tomaž pri Ormožu že tretje leto obiskuje ista skupina
deklet, ki so tako postale že zelo spretne lutkarice. Obiskujejo 7. razred, kar je tudi nekoliko nenavadno, saj se z lutkarstvom običajno ukvarjajo mlajši. Vodi jih Zvonka Lalič, ki se je letos odločila za predstavo Muca in tri mucke. Igrali so z marionetami in pri njihovi izdelavi so imeli širšo podporo, ekipo, ki jim je pomagala. Za glasbeno opremo je poskrbela Alenka Čurin Janžeko-vič, na Orffovih instrumentih pa sta igrali Karmen Klemenčič in Anja Majcen. Kot zadnja je nastopila lutkovna skupina OŠ Ormož, ki se že tri leta ukvarja s senčnim gledališčem. Letos so presenetili s tehnično zelo
zahtevnim pristopom: pomagali so si z grafoskopom, ki je projiciral luč na platno, in akvarijem z vodo, v katerem je ena izmed sodelujočih s pipeto ustvarjala valove. Senčne lutke so tokrat pokazale svojo barvo — naredili so jih iz žice in folije ter jih pobarvali z barvami za steklo. Mentorica Mateja Meško je povedala, da so intenzivno vadili od januarja in da so se na vajah prijetno zabavali. Somentorica predstave Morski ježek je bila Nada Novak, pri izdelavi lutk, lučeh in glasbi pa je pomagala ekipa sodelavcev.
viki klemenčič ivanuša
Najmlajši nastopajoči lutkarji so se predstavili z igrico Polžek v šoli, mentorica mlajše lutkovne skupine OŠ Ormož je Ljuba Fišer
Foto: vki
Lutkovni krožek OŠ Ormož se je letos ukvarjal z zelo zanimivimi lutkami - predstavili so senčno gledališče
Pa brez zamere
S filtrom, prosim
Vojna nas je očitno že tako zastrupila ter nam prepojila misli in ćute, da se ćlovek, pa će se še tako trudi, enostavno ne more povsem odvrniti od nje. Ne glede na to, koliko energije vloži v to, da bi našel kaj, kar vsaj posredno ni povezano s tem novim križarskim pohodom, na koncu vseeno konča pri njem. Ko misliš, da lahko svoje misli deto-ksificiraš in dekontaminiraš vse te vojne svinjarije, na koncu vedno znova ugotoviš, da pravzaprav ni stvari, ki je vsaj malo ne bi mogel povezati in navezati na iraški pogrom. Potrebno se je torej vprašati, zakaj smo tako, kako bi se reklo, tako programirani oziroma, kako to, da smo se znašli v situaciji, ko se z iraško eskapado zbujamo, zajtrkujemo, gremo v službo, šolo ali kaj podobnega, nato z njo tudi obedujemo, spremlja nas pri popoldanskem poćitku ter nas zvećer pospremi v posteljo. Skratka, možnosti, da boste preživeli vsaj en dan, brez da bi se na tak ali drugaćen naćin srećali z Bushem, Huseinom in vsemi ostalimi akterji te kolobocije, so enake ničli. Kako je mogoče, da imamo možgane dobesedno onesnažene s to morijo?
Odgovorov na to vprašanje je seveda već in med seboj so povezani. A vseeno skušajmo kakšen večji razlog izolirati ter ga malce osvetliti. Prvi in nekako najbolj logičen odgovor, ki se nam ponuja na zastavljeno vprašanje, se da najti v glo-balnosti sveta. To seveda ni tista globalnost, ki nam jo skušajo podtakniti svetovni akterji, to so razne korporacije ter vladajoče elite, pa tudi ne tista globalnost, ki jo zagovarjajo in malce utopično (to je vendarle treba priznati) skušajo uresničiti razna civilno-družbene skupine, ampak preprosto dejstvo, da nam je svet dandanes bliže kot kadarkoli prej v celotni zgodovini. Tako rekoč na dlani. To dejstvo grepripisa-ti v prvi vrsti novejšim tehnologijam, ki so v zadnjih par desetletjih doživele neznanski skok. Tako rekoč kvantni skok. In ko govorimo o novejših tehnologijah, imamo v mislih predvsem tisti njihov del, ki dejansko služi ter je v veliki meri tudi povzročitelj tega, da nam je ves svet danes tako rekoč v žepu. Kot kakšna denarnica. To pa je v prvi vrsti informacijska tehnologija in znotraj te predvsem sredstva javnega obveščanja (radio, teve), internet ter (tudi temu se lahko reče tehnologija) časopisje. In če gremo še za stopnjo ožje, znotraj teh, kot še vedno najbolj razširjena ter potemtakem tudi najpomembnejša, televizija. Televizijski medij je zato tudi najbolj eksemplaričen medij, ki v veliki meri združuje temeljne lastnosti ostalih medijev, ko gre za to, na kakšen način nam je v sedanjosti svet prezentiran ter stlačen v zadnji žep.
Kar nas pripelje do prvega delnega odgovora na to, zakaj smo primorani skoraj vsako minuto preživeti v neki prisilni poroki s to nesmiselno vojno. Odgovor: Ker smo na vsakem koraku bombardirani z njo. Na srečo zgolj s podatki in ne, kot nesrečni Iračani, z bombami, a vseeno so že ti podatki, s katerimi nas nonstop zasipavajo, popolnoma dovolj, da nas zastrupijo (ne sicer tako kot bojni plini, a o določeni stopnji zastrupitve (uma) je mogoče govoriti). Velika večina oddaj, namenjenih političnim, ekonomskim, družbenim temam vseh vrst je v tem času posvečena iraški vojni. Polovico vseh dnevno-informativnih oddaj sestavljajo prispevki o vojni ter reportaže z bojišča, da o teve postajah tipa CNN, ki pravzaprav česa drugega kot vojne niti ne prikazujejo, sploh ne govorimo. Ne vem sicer in ne morem si zamisliti, kdo bi lahko vsak trenutek časa, ko ni v službi, porabil za buljenje CNN-a ter naslajanje nad prikazovanjem katastrofe, a vseeno stavim, da jih ni malo. A tudi vsi tisti, ki smo bolj ali manj normalni konzumenti produktov teveja in ki se nam ta vojna milo rečeno gnusi že v osnovi, kot že rečeno, ne moremo ubežati temu desantu podatkov o vojni v našo glavo. Naša družba preprosto funkcionira na ta način in člani te družbe smo skozi socializacijo tudi mi. Tako se po eni strani pač ne moremo obvarovati vseh teh podatkov, ki se nam skladiščijo v glavi, po drugi strani pa nas že zaradi vrženosti v ta svet ter globalne zavesti zanima, kaj se dogaja okoli nas. In, kot smo rekli že zgoraj, ta okolica ni samo naša ulica, naš kraj ali država, ampak ves svet.
A vendar, največja nevarnost, ki nam preti, ni količina podatkov, s katerimi nas zasipavajo, temveč predvsem njihova točnost ali, rečeno drugače, njihova kredibilnost, za katero vemo, da je vse prej kot nevprašljiva ter samoumevna. Seveda je le-ta odvisna tudi od medija samega (CNN-u človek določene stvari verjame precej težje kot pa kateri drugi postaji), a v tej inflaciji podatkov povprečen gledalec lahko kaj hitro pozabi vključiti varnostni filter, ki se mu po domače reče kritična in avtonomna presoja oziroma kritično mišljenje, kar naj bi krasilo vsakega odraslega posameznika. Pomena omenjenega filtra nikakor ne gre podcenjevati, še posebej ne v teh časih, v katerih živimo. Zgolj od uporabe omenjenega filtra je odvisno, ali boste, ko bo vsega konec, iz te vojne izšli kot indoktrinirani pripadniki črede ali pa kot samostojna avtonomna oseba, ki bo ohranila lastno svobodno prepričanje in mišljenje, kar je enako osebni digniteti ter integriteti. Ali, z drugimi besedami, če boste ob koncu dneva še svoboden človek in ne kolesce v (vojni) mašineriji. Zato s filtrom, prosim!
Gregor Alič
Dobrava • 10 let ubranega petja
V soboto jubilejni koncert
Moški pevski zbor Dobrava že 10 let deluje v okviru tamkajšnjega kulturnega društva. Nastal je, ko so se Žnidaričevi in Šoštaričevi moški združili v oktetu, ki je 19. junija 1993 s pesmijo pozdravil rojake na 4. srečanju Dobravčanov.
želja po petju in druženju jih je gnala naprej in pod vodstvom Francija Magdica je v naslednjih letih na Dobravi zrasel moški pevski zbor. In ker dober glas dalec seže, je zbor kmalu prerasel okvire Dobrave in pridružilo se jim je vedno vec pevcev iz okolice. Število pevcev niha, vedno pa jih je med 18 in 22.
Najvec težav imajo s casom, saj je težko uskladiti številne
razlicne delovne case in proste termine za vaje. Vendar s trdno voljo vztrajajo in rezultati zagnanega dela niso izostali. Pred dvema letoma je vodstvo zbora prevzel Jože Barin Turica. Pod njegovim vodstvom so nedavno posneli zgošcenko, ki zajema program zadnjih let in vsebuje umetne in ljudske pesmi ter dela starejših avtorjev. Ob 10-letnici bodo izdali tudi zbornik, v katerem bodo v sliki in besedi predstavili svojo pre-
hojeno pot. Zelo veseli so, da se zbor nenehno pomlajuje in da v njem vlada prijetno delovno vzdušje.
Moški pevski zbor Dobrava veliko nastopa. Vsako leto pripravijo samostojni koncert, se udeležijo obmocne revije, pogosto pa jih vabijo prepevat tudi na najrazličnejše priredi t-ve. Ob svoji 10-letnici bodo v soboto, 5. aprila, v domu kulture v Ormožu pripravili pri-
Revija je bila v dveh delih. Zbori so predstavili pestre programe otroških pesmi v najrazličnejših priredbah, pri čemer nekatere priredbe, posebej bolj ali manj popularnih zabavnih melodij, niso upoštevale obsega otroških glasov, kar se je pri podajanju pesmi poznalo, saj pevci s svojim obsegom niso mogli tonov normalno zapeti, to pa vodi v slabšo intonacijo oziroma v nižanje ali kričavost.
Mnogi zbori so svoje nastope popestrili z instrumentalno spremljavo in mimiko, to pa ni vedno pomagalo pri efektni izvedbi skladbe. Instrumentalni dodatki so smiselni, če je za instrumente ta spremljava ustrezno napisana in se čuti kot potrebna, ne pa samo, da se zraven piska na piščal in kako drugače spremlja, če to ni potrebno. Vse pesmi so bile spremljane s klavirjev, tej spremljavi pa bi kazalo posvečati več po-
zornosti, saj se je dogajalo, da včasih zbori s pianistom niso bili usklajeni, nekajkrat pa je bila spremljava celo moteča. Očitno za ustrezno število vaj zbora s pianistom največkrat ni dovolj časa.
Razveseljivo je, da so fantje v otroških zborih kar številčno zastopani; mislim, da samo en zbor ni imel fantov, medtem ko jih je večina kar številčno vključila.
Revija je predstavila zelo lepe nastope otroških pevskih zborov, intonacija je bila v glavnem čista, kljub kakšnim spodrsljajem, slišali smo tudi veliko solističnih nastopov, ki so bili domala vsi lepo izvedeni, pogrešali smo nekoliko dinamičnih nians, ki naredijo posebej kitično pesem bolj zanimivo. Kjer zborovodje posvečajo več pozornosti pevski tehniki, je bilo slišati sveže, polne glasove, kjer pa temu ne posvečajo dovolj pozornosti, pa se slišijo
šibki, prestrašeni in grleni glasovi.
Tokrat smo na reviji pogrešali mnoge zbore, ki so sicer tradicionalno nastopali na reviji; za nekatere vemo, da so izostali zaradi bolezni zborovodij, od ptujskih šol pa je nastopil samo zborček iz šole dr. Ljudevita Pivka. Mladika in Olga Meglič sta do letos redno nastopala na revijah, medtem ko Ljudski vrt ne nastopa redno na revijah, za Breg pa že dolgo ne vemo, ali na šoli sploh pojo. Upajmo, da se bodo na reviji mladinskih zborov pridružili tudi ptujski zbori.
Na reviji so v prvem delu nastopili: otroški zbor OŠ dr. Ljudevita Pivka iz Ptuja pod vodstvom Marije Meklav, ki je vodila tudi zbor s Hajdine, OPZ OŠ Destrnik — Trnovska vas z Natašo Zemljič, otroški zbor vi-demske podružnice Leskovec je vodila Ida Potočnik, cirkov-škega pa Marjan Krajnc. Prvi
Foto Hozyan
Člani moškega pevskega zbora Dobrava s pevovodjo Jožetom Barinom Turico pred staro ko-vacnico na Dobravi
Markoval • Nastopilo je štirinajst zborov
Fantje se vračajo
V četrtek, 13. marca, je bila v Osnovni šoli Markovci že 44. območna revija otroških pevskih zborov, ki jo je organizirala Območna izpostava JSKD Ptuj v sodelovanju z Osnovno šolo Markovci.
reditev, ki bo obeležila njihov jubilej. V prvem delu večera bo nastopila tudi dramska skupina
del revije sta zaključila OPZ OŠ Maj šperk pod vodstvom Stanke Erjavec in zbor iz Gorišnice pod vodstvom Slavice Cvita-nic.
V drugem delu so se predstavili zbori iz Juršincev pod vodstvom Katje Sto{ic, Zavrca pod vodstvom Irene Sabler, ki je vodila tudi zbor iz Cirkulan, Liljana Kro{l pa je nastopila z združenim zborom matične šole v Kidričevem in podružnične šole v Lovrencu na dr. polju. Podlehniški zbor je vodil Jakob Feguš, markovskega pa Jerneja Bombek Gobec. Revijo je zaključil OPZ iz Dornave pod vodstvom Metke Zagor-šek.
Revijo je strokovno spremljal Franci Kovač iz Kamnice pri Mariboru. Program je povezovala Nataša Petrovič, medtem ko so se zbori sami predstavljali, nekateri na zelo izviren način.
Frana Lačen
dobravskega društva z odlomki iz različnih predstav. Glede na dolžino pevskega staža pa bodo
pevcem podelili tudi različne Gallusove značke.
vkl
Ptuj • Gimnazijci
Po znanje v tujino
V	letošnjem šolskem letu je na Gimnaziji Ptuj že četrtič potekal izpit iz aktivnega znanja nemškega jezika — Deut-sches Sprachdiplom (DSD). Tokrat se ga je udeležilo 24 dijakov pod mentorstvom profesoric nemškega jezika Dobrine Voršič - Rajšp in Slavice Bratuša ter programske učiteljice Margit Barnerssoi.
Pisni del izpita so dijaki opravljali v novembru, ustni del pa januarja. Spet smo poželi velik uspeh, saj so vsi izpit opravili. Svečana podelitev diplom bo v maju.
Priprave na izpit, ki ga dijaki opravljajo v četrtem letniku, potekajo pri dodatnih urah s programsko učiteljico aktivno že od drugega letnika dalje, saj se pri izpitu zahteva poglobljeno znanje nemškega jezika, poznavanje nemške literature in dežele. Pridobljeni certifikat DSD jim omogoča študij v nemško govorečih deželah.
V	sklopu priprav šola vsako leto organizira tabor, kjer se teden dni intenzivno pripravljajo na izpit. Letos pa prvič organizirajo tudi izmenjavo dijakov. 28. marca so odpotovale prve štiri dijakinje na opravljanje dvotedenske prakse v Nemčiji. Dve dekleti spoznavata delo in življenje na gimnaziji v Memmingenu, dve pa v rehabilitacijskem centru v Fussnu. Te prakse se bodo v tem šolskem letu udeležili še štirje dijaki.	Slmon Starček
Čast ptujskih šol so reševali pevci OŠ dr. Ljudevita Pivka.
Ptuj • Bene{ka {ola v galeriji Tenzor
Družinske podobe Verene Trausch
V petek, 14. marca, so v galeriji Tenzor na Ptuju odprli slikarsko razstavo mlade slikarke iz Nemčije Verene Fanny Trausch.
Verena zaključuje študij slikarstva na Beneški akademiji in je že tretja slikarka iz te šole, ki razstavlja v galeriji Tenzor.
Mlada slikarka se na Ptuju predstavlja z družinskimi po-
dobami. Kot je zapisal ocenjevalec dr. Riccardo Caldura slikarstvo Verene Trausch lahko razumemo kot eno od oblik družbenega portreta, ki namenoma opušča najbolj razširjene klišeje o družinskih težavah
/



Verene Fanny Trausch
Foto: Črtomir Goznik
in tovrstne podrobnosti.
Osredotoči se predvsem na stvari, ki so manj očitne, vendar toliko pomembnejše za vzdrževanje človeških odnosov. Te podobe se zdi težko predstaviti in potrebno je veliko tenkoču-tnosti in oblikovnega nadzora, da ne zaidemo v banalnost družinskih portretov, ki jih prikazujejo v množičnih revijah.
Slikarstvo Trauschove je slikarstvo bližine, ustvarjeno s lahkotnimi potezami, ki vsebujejo hitre nianse in ohranjajo transparentnost akvarela tudi z uporabo olja.
Razstava bo odprta do 5. aprila.
V kulturnem programu ob odprtju je sodeloval Komorni moški zbor Ptuj pod vodstvom Franca Lačna.
F!
Foto: Fl
Literarno kolo (13) - France Forstnerič -1
V tolmun po pesem
Včasih se zgodi. Zgodi se, da dobiš v roke knjigo, ki te osvoji - z besedami, ritmom, zgodbo. Nekaj pač, kar te usodno poveže z le-to, kar zaznamuje globoko vez med dušo knjige in dušo bralca. In knjiga se nikoli ne prebere. Pri knjigah je potreben nedovršnik. Veliko nedovršnikov! S knjigo se napajamo, hranimo, knjigo beremo in hkrati pijemo njeno neskončno vsebino.
Oprostite, malo me je zaneslo! Namen Literarnega kolesa namreč ni v esejistični ali celo literarni refleksiji, temveč - kot je bilo zapisano pri oblikovanju prvega dela - predstaviti literarne ustvarjalce Ptuja in okolice ter krajev, ki so tako ali drugače povezani z našim mestom.
Literarno kolo se vrti po zgodovini - včasih daleč nazaj, spet drugič v čas, ki je nam nekoliko bliže. In literat, ki se je tokrat zapletel v kolo, je del novejše literarne zgodovine Ptuja in širšega slovenskega prostora. Še vedno živi. Še vedno ustvarja. Še vedno je aktiven v kulturi. Njegov opus je zanimiv, saj niha med svetom odraslih in svetom otrok, med tolmuni smrti in noči ter tolmuni svetlobe in otroške nagajivosti. Zanimivo je, da so to pravzaprav skupne poteze vseh do sedaj predstavljenih avtorjev, čeprav se pri Potrču oboje nagiba k delom za odrasle, pri Meti Rainerjevi pa je seveda v ospredju otroška poezija.
Poezija - "beljak toplega telesa", "tenka brv", "njen minljivi obraz", "dno globokih tolmunov". Vse to je njegova poezija, ki se razpenja med nebom in
zemljo, med vesoljem in človekom. Globoka in čista kot "milijon svetlobnih let", silna in daljna, pa vendar tako zelo resnična. Tu in zdaj. V njegovi poeziji se meša metafizika s konkretnim. Notranje z zunanjim. Barva z barvo. Tako da se slednjič "svetla zenica zbudi ... V očesu tolmuna. Daleč za gozdom.".
Oprostite, ponovno sem zašel. Je pač tako, da me je ta poezija nadvse prevzela. Pa ni samo pesnik, piše tudi prozo. Zato velja, da se posvetimo vsakemu posebej. Najprej pa je potrebno strniti njegov obraz, njegovo ime, njegovo pot. Na kratko:
Ime: France. Priimek: Forstnerič. Datum rojstva: 29. 1. 1933. Kraj rojstva: Pobrežje pri Ptuju. Štirje podatki, ki sami po sebi za poznavanje avtorjeve literature ne pomenijo skoraj nič, pa vendar je dobro vedeti, kdo, od kod in kdaj. Da ga umestimo v čas in prostor. Slednje namreč človeka močno določa in neredko vstopa v meso in kri literature. Forstne-rič v tem oziru ni izjema. Otroštvo, družina, zemlja, pokrajina, kurent. Motivi, ki so v njegovi
Knjiga meseca
Knjiga je nadaljevanje pisate-Ijičinih že izdanih knjig Razpoke časa, Kraljestvo Velike Ka~e in Megaliti — govoreči kamni. Pisateljica v vseh naštetih delih išče in raziskuje pot do nastanka človeka oziroma celotnega človeštva, ob tem pa si zastavlja različna vprašanja. Zanimiva so njena razmišljanja o pradav-nini in človeku v njej, o evoluciji po Darwinu, o hibridnem izvoru vrste Homo, o Platonovi Atlantidi in še čem.
Oseminsedemdesetletna pisateljica ni znanstvenica, njena raziskovanja so ljubiteljska, tudi te postavke, o katerih govori, niso znanstveno dokazljive, vse so sporne, vsaka pa posega v dostojanstvo živih ali mrtvih ljudi.
Pisateljica se sprašuje, v čem je smisel iskanja, t. i. missin-glinka, veznega člena med primati in človeško vrsto. 150 let iskanja človekovega izvora ni prineslo dokaza o hominid-nem izvoru.
Pisateljica je mnenja, da je evolucija po Darwinu napaka
znanosti, saj utemeljuje človeka kot najvišje razvito žival. Iz tega je sledilo, da je človek postal gospodar narave, s katero je lahko razpolagal po svoji želji. Ni pa ostalo le pri tem. Iz človeške različnosti se je dvignila bela rasa, ki se je izrodila v nacizem.
Z razvojem genetike je nastala nova smer v iskanju človekovega izvora. Vrsta Homo naj bi nastala z genetsko manipulacijo. Neka izvenzemeljska bitja naj bi s svojo DNK spremenila opice ali Homo erce-tuse v razumska bitja. Dokaze iščejo v zapisih starih kultur, v sumerskem epu Enuma eliš, ki pa ne daje takih dokazov. Sklepanja izvirajo tudi iz upodobitev na valjastih kamnih, ki jih je najverjetneje naredila človekova roka.
Zanimiva so tudi razmišljanja o paralelnih svetovih, še vedno pa je aktualno vprašanje -smo sami na modrem planetu Zemlja?
Legende z južnoameriškega prostora pripovedujejo, da so
poeziji pogosti in za to poezijo tako zelo značilni.
V biografskem prerezu še nekaj strnitev, da se nam bo slika zgostila v dokončno podobo. France je odraščal v kmečko-delavski družini. Srednjo šolo je obiskoval v domačem Ptuju in nato še v Mariboru, študiral pa je na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Diplomiral je na FSPN, prav tako v Ljubljani. Njegovo življenje je potekalo po dveh lokih - po prvem, ki ga je zaznamovalo učiteljevanje v Halozah in Središču ob Dravi, kar je prekinil z letom 1958, in drugem, ki ga je določalo novinarsko delo. Pri Večeru. In to dolga leta. Pojavljal pa se je tudi v Delu kot dopisnik kulturne rubrike. Leta 1969 je skupaj z Rotarjem uredil zbornik Siti in lačni Slovenci, štiri leta kasneje pa je sodeloval v zborniku Skupaj. Dobil je tudi nagrado Prešernovega sklada. Ker se njegovo pesniško delo deli na dvoje, za odrasle in otroke, se bom najprej dotaknil prvega dela opusa.
Moč njegove poezije sem izpričal v nekoliko poetičnem začetku, vendar pa je potreb-
Fani Okič: časi v Času
Knjiga z nenavadnim naslovom časi v Času bo navdušila predvsem pustolovce. Avtorica Fani Okič razmišlja o človekovi poti skozi prostor in čas našega planeta.
se bogovi nekega mesta umaknili v notranjost Zemlje z obljubo, da se bodo nekoč vrnili in zahtevali nazaj svojo last. že Inki so vedeli, da obstaja podzemni svet s plavolasimi in plavookimi prebivalci. Tudi v današnjem času se je marsikdaj zgodilo, da so se ljudje srečali s takšnimi fenomeni. Nihče med nami pa si seveda ne želi biti proglašen za "moteno" osebo, zato nam takšne stvari ostajajo neznane. Le malo je ljudi, ki so o svojih srečanjih z ljudmi paralelnega sveta upali spregovoriti v javnosti.
Prav tako je še vedno aktualno vprašanje, kje se nahaja potopljena Atlantida in ali je v resnici obstajala? Platonova Atlantida oziroma Atlanti naj bi se po njeni potopitvi rešili in se pojavljajo povsod, kjer obstajajo arheološke uganke. Platono-
"Kdor ne spoštuje preteklosti, nima prihodnosti"
no pogledati tudi v notranjo anatomijo pesmi. Med posebej izstopajočimi pesniškimi zbirkami je potrebno omeniti zbirke: Zelena ječa (1961), Dolgo poletje (1968), Pijani kurent (1971), Ljubstava (1981), Drava življenja (zbrane pesmi -1993). No, vse to so samo nekatere zbirke, ki sem jih namenoma tako zapisal. Opazimo namreč dvoje - med zbirkami, ki so navedene, je vidna razvojna kontinuiteta, hkrati pa v omenjenem razvoju naletimo tudi na vrsto odmikov - motivnih, celo stilnih in nekaterih drugih. Drugo pa je velik časovni presledek (gre za presledek v smislu poetike in ne toliko zbirke v materialnem smislu, saj so vmes izšla še dela: Pesniški list (1976), Pesmi (iz zbirke Živi pesniki, 1979) in Bela murva (1976))med dvema zelo pomembnima zbirkama, in sicer Pijani kurent in Ljubstava. Zdi se, da je avtor s Pijanim kurentom zaokrožil neko obdobje, nato pa čakal, da se mu je izoblikovalo dovolj novega. To pa je bil - glede na moč zbirke Pijani kurent - zahteven in dolgotrajen proces. Zato tolikšna časovna luknja ne preseneča.
Začnimo torej pri Ljubstavi, tam, kjer je pesnik zasadil svo-
vi Dialogi Kritias in Timaios pa so dokaz, da egipčanskih spomenikov niso gradili Atlanti.
Primerjava Platona in Hero-dota pa kaže povsem drugačno sliko. Čeprav Herodot ne omenja Atlantide, je mogoče odkriti resnične tvorce arheoloških neznank. Njihova zapuščina vsebuje zadosti dokazov, ki pa jih arheološka znanost ne želi videti. Na tem mestu pa se pojavi še ena razlaga, ki pravi, da so egipčanski civilizaciji pomagali vesoljci ustvariti vse tiste stvari, ki so današnji znanosti uganka.
Pri vseh teh ugankah človekove preteklosti je pisateljica svoje delo označila kot "iskanje igle v kupu sena".
Skozi svoja razmišljanja pa prepleta sedanjo civilizacijo, ki jo je slepo zaupanje znanosti pripeljalo v pogubna stanja, namesto da bi nam preteklost pomagala ustvariti lepši oziroma boljši jutri.
V Epilogu je pisateljica ugotovila, da ji je na koncu svojega potovanja skozi čas ostalo veliko vprašanj brez odgovorov, oziroma z enim samim Sokra-tovim: "Samo to vem, da nič ne vem!"
Ob prebiranju knjige časi v Času začne človek razmišljati o sebi, o dogodkih po svetu in lastni odgovornosti do bodočnosti človeštva, kar je zlasti v teh dneh še kako aktualno.
Urška Hlupič
jo usodno jablano in za katero je Marijan Kramberger (pisec spremne besede) zapisal, da je v njej oblikoval govorico, "ki je na videz povsem vsakdanja "ljudska", obenem pa s skoraj neopaznimi zasuki in posebnostmi na skrajno intelektualski način razpira resnico naše biti."
V zbirko so zajeti motivi, kot so: motiv ceste, vasi, gozda (ta ima v Forstneričevem opusu posebni pomen), motiv očeta in matere, in seveda jabolko, ki je (ob jablani) oblikovan na poseben način. Jablana in jabolko (na jablani rojena usoda), je slutnja, ki vselej preži in hkrati omamlja. Ta motiv ima več pomenov - je usoda rojstva, življenja in nenazadnje pesnika. Biti pesnik je svojevrstna izkušnja, ki vleče za seboj vrsto emocij, pomeni pa tudi biti bolj dovzeten in tenkočuten. V Ljubstavi je navzoče prav to in prav zaradi tega postavljam to zbirko kot centralno os, okrog katere se nato sučejo in gibljejo vsa ostala dela. Je pesniški epicenter, temelj, iz katerega se opus pred in potem razrašča.
Pesniška zbirka Ljubstava (1981) pomeni konec neke ustvarjalne epohe pesnika in hkrati začetek nove, je pa tudi izpovedno in pesniško dovršena. Ob tem pa je potrebno opozoriti še na nekaj. Na notranjo zasnovo same zbirke, ki je zasnovana na poseben način. Kot diametralno nasprotje. Prvi del je tako namenjen otroštvu, občutkom topline in bližine staršev, vendar je že tudi v teh pesmih veliko praznine in boleče odtujenosti. Čas, ki je minil in po katerem pesnik hrepeni, pa ta obstaja le še kot globoko vtisnjeni spomin. Otroštvo, ki je - kakor mati v hiši - po eni strani usoda, večna, kot da je
pesnik "na verigi", po drugi strani pa vendarle prostor spominov - očeta, matere, "praznične mize", "imena hiš, ljudi, dreves, trav, ptičev."
Prvi del tako kipi od preteklega, vanj pa se vrivajo slike iz sodobnega sveta, ki jih po-doživlja kot odrasel človek, zastrupljen z izkušnjo, znanjem in vedenjem, daleč od otroške nagajivosti, naivnosti in neobremenjene logike. Marijan Kramberger je tudi temu problemu namenil vrstice v spremni besedi:" ... Nekaj podobnega pa je mogoče reči tudi za drugo polovico zbirke, ki kot nekakšno kontrapunktično nasprotje in dopolnilo prvi polovici izpostavi temo sveta brez človeka oziroma človeka brez sveta, kar pri Forstneriču pomeni: brez Ljubstave. Živi pekel in živo nebo tega kraja sta namreč v zbirki dosegljiva samo še ekspedicijam podzavesti, medtem ko je naš budni jaz po pesniku prikovan na prazno mesto sodobne civilizacije, s katerega sicer vse vidi, ne more pa ničesar doseči, kljub svojemu na videz živahnemu beganju."
Posebnost pesniške zbirke je tudi pesem, posvečena slikarju Lugariču, z naslovom Moja mati že od ranega jutra. Pretresljiva pesem, v kateri pesnik dosega neverjetne vizualne in zvočne učinke. Podoba matere, ki se žrtvuje, ki dela od zgodnjega jutra do pozne noči, hkrati pa ji skozi prste padajo grude in s tem simbolno polzi čas. Vse do občutka zatišja in konca. Do smrti, ko pesnik zapiše: "Vsakokrat, / ko z motiko razpre zemljo, / se zabliska prsten sij / iz dežele rajnkih."
David Bedrač
Kulturne revije
Mentor, Nova revija, Apokalipsa
V Sloveniji imamo kar nekaj revij, ki se ukvarjajo z vprašanji kulture in literature. Izhajajo na različnih koncih, vse pa je mogoče dobiti tudi na knjižnih policah.
Danes se bomo seznanili z revijami, ki izhajajo v Ljubljani.
MENTOR - mesečnik za vprašanja literature in mentorstva. Revijo Mentor je ustanovila Zveza kulturnih organizacij Slovenije, izdaja pa jo Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Urednica revije je Dragica Breskvar. Revija je razdeljena na poglavja: Poezija in proza, Dramatika, Prevod, Kritika in Mentorstvo. Prav slednjemu vprašanju posveča uredniški odbor veliko vlogo.
NOVA REVIJA - mesečnik za kulturo. V uredniškem odboru je veliko znanih imen: Drago Bajt, France Bučar, Andrej Inkret, Drago Jančar, Manca Košir, Boris A. Novak, Jože Snoj, glavni urednik pa je Niko Gra-fenauer. Vsebina revije je razvidna že iz naslovne strani. Revija tako vsebuje poglavja: Vidiki, Poezija, Proza, Polemika, Esej,
Cummings, Utopos kreativnosti, Kaj je bog?, Galerija, nekatere politične razprave, Podoba pisatelja, Intervju, Vizure, Aforizmi ter Forum.
APOKALIPSA - revija za preboj v živo kulturo. Izdaja jo Društvo Apokalipsa. Glavni urednik je Primož Repar, v uredniškem odboru pa sodelujejo še Jurij Hudolin, Maja Novak, Aleš Čar, Artur Štern in drugi. Na začetek revije je postavljena proza in poezija, tej pa sledi dramatika. Sledi poglavje, namenjeno haikuju, nato poglavja s tujo literaturo. Najdemo tudi razmišljanja o gospodarstvu in dogodkih pri nas ter seveda eseje o raznih kulturnih vprašanjih. Obsežnejše je tudi zadnje poglavje Kritika. Posebnost revije so duhoviti stripi in grafiti, ki jim revija posveča posebno pozornost.
Urška Hlupič
Ptuj • Manjše bivalne enote za upokojence
Selitev iz Murentincev
Ptujski dom upokojencev je eden najsodobnejših v Sloveniji, kot prvi socialni zavod v Sloveniji pa se ponaša tudi s certifikatom kakovosti. Lansko leto so ga še dodatno posodobili, pridobili več enoposteljnih in dvoposteljnih sob.
V njem biva 430 ljudi, 85 od tega pa še vedno v objektu v Muretincih, ki je bil ob gradnji
v začetku 80. let prejšnjega stoletja sicer eden najmodernejših, zdaj pa ga je že najedel zob
časa in ga bo potrebno celovito obnoviti ali pa zgraditi na novo, saj je tudi za te ljudi pot-
: Arhiv St. tednika
Enota Doma upokojencev Ptuj v Muretincih je bila zgrajena v začetku 80. let prejšnjega stoletja. V njem trenutno biva 85 starejših.
rebno zagotoviti vsaj približno tak standard, kot ga imajo na Ptuju. V njem je 40 dvoposteljnih in 20 enoposteljnih sob.
V gradu, ki je bil z dena-cionalizacijsko odločbo vrnjen bivšim lastnikom, križniškemu redu, zemljo pa so dobili vrnjeno že prej, ima dom še vedno kuhinjo in kurilnico. Oba prostora mora izprazniti v petih letih od pravnomočnosti odločbe. 10. januarja letos so dobili tudi odločbo, da ostane mu-retinški dom upokojencev v lasti Republike Slovenije, z njim pa upravlja Dom upokojencev Ptuj.
Za ljudi, ki so prihajali v Mu-retince iz kmečkega okolja, je bila in je še vedno lokacija idealna, saj ohranjajo neposreden stik z naravo. Ko so imeli še vrtove in so jih skupaj urejali, pa so bile razmere za večino še ugodnejše, saj so tudi z delom ohranjali svojo vitalnost. Za novogradnjo so se odločili
Ptuj • 70 let Jožeta Vrbnjaka
Od delavca do mojstra
Aktiv sindikalnih aktivistov Ptuj je 20. marca na družabnem srečanju posebej čestital svojemu članu Jožetu Vrbnjaku, ki je prav na ta dan stopil v 71. leto življenja.
Luč sveta je Jože zagledal 20. marca 1933 v Moravcih pri Mali Nedelji. Komaj 4 leta mu je bilo, ko mu je umrla mama. Oče je delal na Ptuju, materialno sicer skrbel zanj, vendar je Jože živel pri sorodnikih v svojem rojstnem kraju. Tam je preživel vojna leta in končal osnovno šolo.
Že kot otrok je kazal zanimanje za vsako delo. Leta 1947 je odšel v Ljubljano, se izučil in postal kvalificirani ključavničar. Nekaj časa je delal pri Saturnusu, potem pa je postal vzdrževalec in kinooperator v Ljubljanskih kinomatografih. To delo je prekinil, ker je moral na služenje vojaškega roka. Služil je v avto enoti, se izučil in postal poklicni šofer. Kako je bilo potem, naj pove kar sam.
"Po vojaščini sem se zaposlil na Ptuju v podjetju Iklip, pozneje Avtooprema, kjer sem delal do leta 1964. Delo me je nekoliko utesnejevalo, ker je bila premalo cenjena osebna pobuda in ustvarjalnost. Zato sem se odločil za zasebni sektor in za~el kot samostojni ključavničar. Dobro in kakovostno opravljeno pa se samo hvali, zato mi dela ni manjkalo. Začasno delavnico sem si uredil pri ženinih starših v Rogoznici. Že leta 1956 sem se poročil z Marijo Križaj, ki je bila sicer redno zaposlena v administrativni službi, vendar mi je bila pri moji poklicni dejavnosti vedno v veliko pomoč. Z ustvarjenimi sredstvi in z lastnim delom sem si začel graditi dom in delavnico na Potrčevi 69, kjer živim še danes.
Ključavničarska dela sem opravljal največ po pogodbah v ptujskih gradbenih podjetjih, pa tudi za razna druga, mariborska in ptujska podjetja. Prav tako sem ključavničarska dela opravljal za mnoge zasebne graditelje vse do leta 1999, ko sem se upokojil.
Pri meni se je izučilo ključavničarske obrti 16 vajencev, ki uspešno nadaljujejo delo v tem poklicu. Največ jih je prihajalo z območja Grajene in Juršincev.
Ko sem še bil zaposlen v podjetju, sem precej let po naročilu Delavske univerze Ptuj vozil predavatelje v posamezna krajevna središča, tam predvajal tudi poučne filme in podobno. Vso svojo delovno dobo sem delal tudi v sindikatih, tu in tam pa tudi v društvenih organizacijah."
Kdaj v življenju ste se počutili najsrečnejšega?
"O tem nisem razmišljal. Vedno se počutim srečnega, ko v redu in uspešno opravim naročeno delo in je naročnik z njim zadovoljen. Veselim se vsake-gega uspeha pri delu. Srečen sem tudi v družini, z ženo živiva v lepih odnosih z vsemi sosedi. Še vedno rad naredim sočloveku uslugo, če se glede tega obrne name."
Naj za konec dodam, da Jožeta osrečujeta tudi vnuk in vnukinja, da je srečen v svojem vikendu z vinogradom vrh Ki-carja, srečen v družbi prijateljev, srečen, če lahko človeku dobro in koristno svetuje. Zaradi vseh teh lastnosti ga vsi, ki ga poznajo, občudujejo in spoštujejo.
Franc Fideršek
VSAK DELAVNIK OD 5. do 9.URE: Štajerska budilka z Radom Škrjancem in dežurno novinarko! Četrtek. 3. april, od 17.00 do 18.00: Rajžamo iz kraja v kraj
(grad Vurberk, Marija Slodnjak); Sobota. 5. april, od 20. do 23.00: Sobotni bum (Janko Bezjak in David Breznik); 8. aprila, in sredo. 9. aprila, od 00.00 do 5.00: Skupni nočni program iz studia radia Ptuj;
sporočila sprejemamo na GSM 031 789 999, SMS sporočila pa na 041 818 866!
V gradu ima dom še vedno kuhinjo in kurilnico. Oboje morajo izprazniti v petih letih od pravnomočnosti odločbe.
skupaj s klubom stanovalcev, delno je k taki odločitvi vplivala tudi novogradnja parkirišča za tovornjake v bližini, je povedala direktorica mag. Kristina Dokl.
Zdaj iščejo primerne lokacije za gradnjo manjših enot, ki bodo nadomestile muretinški dom. Lokacije iščejo v posameznih občinah, na območjih, ki so dovolj gosto naseljena oziroma so tudi ekonomsko upravičena. Oskrbno pa naj bi bile vezane na centralni dom na Ptuju.
[e ne dolgo tega so menili, da bi bila najenostavnejša rešitev gradnja prizidka na ptujski lokaciji. Ker bi v tem primeru morali porušiti najvitalnejšo enoto ptujskega vrtca, kjer sta tudi osrednja kuhinja in pral-
nica, mesto pa tudi nima denarja za preselitev vrtca, so od te možnosti odstopili. Odpadle pa so tudi nekatere druge lokacije za gradnjo, kot na primer na pristavi zaradi zapletenih lastniških razmerij, prav tako pa tudi na lokaciji nasproti železniških delavnic.
Možnosti se sedaj odpirajo v povezavi z nekateri občinami, ki skrbi za starejše posvečajo vedno večjo pozornost. Nekaj možnosti za preselitev varovancev iz Muretincev pa se bo odprlo tudi z izgradnjo bivalnih enot za dementne, ki sedaj bivajo v osrednjem domu na Ptuju. Te naj bi zgradili na območju Babusekove grabe. Demenca sodi med najpogostejše motnje starejših ljudi.
MG
Zlata poroka zakoncev Pešec
Zlatoporočenca med prijatelji
Prijatelji iz Aktiva sindikalnih aktivistov Ptuj so prejšnji teden čestitali zlatoporo-čencema Simonu in Zaliki Pešec.
Simon je bil med ustanovnimi člani Aktiva pred dvajsetimi leti in je vseskozi tudi član njegovega vodstva. Njegova sopotnica Zalika pa s svojo pesmijo, družabnostjo in gostoljubnostjo redno sodeluje na družabnih srečanjih. Poročila sta se januarja 1953 v Markovcih. Tam ju je v poročni dvorani v obnovljeni zgradbi nekdanje šole slovesno razglasil za zlato-poročenca župan Franc Kekec.
Simonov rojstni kraj so Bukovci, zaselek Vopošica. Že kot mlad fant je bil partizan v Kozjanskem odredu. Po vojni se je zaposlil v TGA Kidričevo, vseskozi tudi aktivno delal v sindikatih in delavskem samo-
upravljanju. Med drugim je bil poslanec zveznega gospodarskega zbora, pozneje predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj in do upokojitve vodil podjetje Olga Meglič Ptuj. Zalika izhaja z območja Cirkulan. Po poroki je skrbela za družino, vzgajala hčerko Lidijo in sina Vilka ter delala kot varuhinja v ptujskem otroškem vrtcu. Ves čas je družina živela v Ptuju, povezana z ljudmi bivalnega okolja in rojstnega kraja. Ponosna sta na štiri vnukinje in vnuke, letos pa ju razveseljuje tudi prvi pravnuk.
Zlatoporočencema iskrene čestitke!
F. Fider{ek
Zlatoporočenca Zalika in Simon Pešec
Kidričevo • Zupan sprejel dr. Vladimirja Korošca
Razmišljamo
Nov doktor geografije
župan občine Kidričevo Zvonimir Holc je v sredo, 19. marca, pripravil sprejem za doktorja znanosti Vladimirja Korošca iz Proletarske 14 v Njivercah, ki je 21. januarja letos na Filozofski fakulteti v Ljubljani na oddelku za geografijo pri prof. dr. Mirku Paku zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Razvojni problemi podeželskih naselij Spodnjega Podravja.
župan Zvonimir Holc je dr. Vladimirju Korošcu ob uspešnem zagovoru doktorske disertacije iskreno čestital ter izrazil veselje, da je za dr. Metko Pi-slak iz Apač to že drugi doktor znanosti z območja občine Kidričevo. Povedal je, da je za to izvedel na okrogli mizi o po-
membnosti in vlogi ustanove dr. Atona Trstenjaka, ki je bila v Razkrižju, kjer je izvedel tudi, da je bil dr. Vladimir Korošec štipendist fundacije dr. Antona Trstenjaka. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo njegova doktorska raziskava pripomogla k razvoju občin Spodnjega
Foto: M. Ozmec
Župan Zvonimir Holc je dr. Vladimirju Korošcu (desno) izročil spominski knjižni darili
Podravja, in ga povabil h konkretnemu sodelovanju pri delu občine Kidričevo in njenih organov.
Tudi dr. Vladimir Korošec je ob zahvali za izkazano pozornost izrazil prepričanje, da bo s svojo disertacijo pripomogel k delu in razvoju v občini Kidričevo, raziskavo pa je tudi v kratkem predstavil. Povedal je, da je se je v njej lotil strokovne analize vseh 283 naselij z območja nekdanje ptujske in ormoške občine in jih po razvojnih ter demografskih značilnostih razvrstil v 12 tipov. Razčlenil jih je tudi z vseh ključnih vidikov: demografskega in gospodarskega razvoja ter z vidika funkcijskih sprememb v prostoru. Tako je iz tipologije posameznih naselij mogoče razbrati dejansko stanje, nakazane pa so tudi možnosti za pričakovani razvoj na posameznem področju.
Doktorsko disertacijo je us-
pešno zagovarjal 21. januarja letos na Filozofski fakulteti v Ljubljani na oddelku za geografijo pri prof. dr. Mirku Paku, ki je znan kot nosilec raziskave izpred petih let z naslovom Spodnje Podravje s Prlekijo. Vsekakor pa je naloga nadvse aktualna, aplikativna in zelo primerna za splošno uporabo.
Tega področja se je Dr. Vladimir Korošec znanstveno lotil že leta 1989, ko je opravil magisterij, sicer pa je že nekaj let dejaven na raziskovalnem področju, saj sodeluje z raznimi inštituti.
Dr. Vladimir Korošec je trdno prepričan, da bo na raziskovalnem področju lahko deloval še naprej, saj ga to izredno veseli, hkrati pa je to zanj lepa priložnost, saj je vse njegovo delo uporabno, ker lahko teorijo aplicira na čisto praktičnih primerih.
M. Ozmec
Študent (ka) naj bo ... • Nuša Urbancic
■	■ v ■ ■■	■	■
Potovanja širijo obzorja
Njena strast so potovanja. Pred dvema letoma je tri tedne preživela v Turčiji, v vasici Urla, kjer je v zameno za tamkajšnje bivanje pomagala pri gradnji enega izmed njihovih parkov. Pred kratkim se je vrnila iz Egipta, v katerega je potovala v okviru svoje fakultete.
Dvajsetletna Nuša Urbančič iz Ptuja je študentka mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Njena ljubezen so tuji jeziki. Ko je opravljala maturo na ptujski gimnaziji, je bila edina, ki se je odločila za izbirni predmet iz francoskega jezika. Le-tega in angleški jezik govori tekoče, v osnovni šoli se je učila tudi nemščino, sedaj pa se poskuša naučiti še španščino.
Kako je sploh prišlo do tvojega potovanja v Egipt?
"Dobra stvar na naši fakulteti je ta, da nekateri profesor-
ji občasno organizirajo razne ekskurzije. V Egipt smo šli s profesorjem Balažicem, ki nam predava zgodovino političnih idej. V okviru tega predmeta smo si izbrali temo z naslovom Islam proti krščanstvu, ki je zdaj precej aktualna. Zato je profesor skupaj z eno izmed turističnih agencij organiziral potovanje v Egipt. Tam smo bili od 2. do 12. marca. Vse skupaj je bilo zelo negotovo zaradi iraške krize. Še en teden prej nismo vedeli, ali bo naše potovanje sploh uspelo, veliko se jih je zaradi tega odjavilo. Namen potovanja je bil tudi
Foto: Polona Ambrožič
Nuša s sošolko na kameli (Nuša je prva)
obisk znane kairske univerze. Ogledali naj bi si univerzo, islamski Kairo, faraonske ostanke, znamenitosti starega Egipta in podobno. Vendar je ogled univerze odpadel, ker so bili ravno takrat nemiri in protesti proti vojni v Iraku. To srečanje naj bi organiziralo slovensko veleposlaništvo, ker pa nam niso mogli zagotoviti varnosti, je odpadlo. Šli pa smo na veleposlaništvo, kjer so nam predstavili Egipt in svoje delo."
Kakšen se ti je zdel Egipt?
"Precej zanimiva država. Mislim, da nas ima večina o njem predvsem faraonsko predstavo, da ga sestavljajo le piramide in templji. V bistvu pa so Egipt predvsem ljudje. Vsi so zelo verni, ateistov sploh ni. Veliko je muslimanov in koptov, ki so ena najstarejših ločin krščanstva. Egipt in življenje v njem je zelo povezano z Nilom. Država ima okrog 70 milijonov ljudi in večina jih živi ob Nilu. Zelo zanimivo je, da ti vsi hočejo nekaj prodati. Vidiš velika nasprotja. Recimo, na šestpasovni cesti vidiš med množico avtomobilov osla, ki vleče leseni voz."
Kje vse si v Egiptu bila?
"V Kairu, Assuanu, Luksorju in Hurgadi. Šli pa smo tudi do
temlja Abu Simbel, Ramzeso-vega templja, ki je skrajna južna točka Egipta. Tega in pa templje okrog njega je Unesco prestavil, saj bi jih sicer potopilo Asuansko jezero. Razreza-li so jih na kose in ponovno sestavili v štirih letih. To je bil eden njihovih največjih projektov, od 22 templjev so jih rešili 17, pet pa jih je bilo izgubljenih. Zraven Ramzesove-ga templja je tempelj njegove najljubše žene, kraljice Nefer-tari, katerega jim je tudi uspelo rešiti."
Ali v prihodnosti na~rtu-je{ kak{no novo potovanje?
"Pravkar je na naši fakulteti potekala izmenjava s poljskimi študenti, ki so bili nekaj dni pri nas, mi pa gremo čez tri tedne k njim v Krakov. Organizirana bodo razna predavanja, ogledi mesta, zabava zvečer in podobno."
Kaj te žene v vse te tuje dežele?
"Potovanja ti zelo razširijo obzorja. Na njih spoznavaš stvari, ki se jim nenehno čudiš, potem se začneš spraševati tudi o svojem življenju in o stvareh, ki se ti zdijo samoumevne, pa v bistvu sploh niso. Predvsem pa je zelo zanimivo."
Polona Ambrožič
Striptiz šov
Obstajata dve vrsti striptiza — za moške in ženske. Kateri izmed njiju je bolj popularen, nima smisla razpravljati, saj moški lahko v raznih nočnih lokalih že stoletja občudujejo pritajeno zvijanje teles, slačenje v ritmu, divje bitje srca in dvig tam nekje spodaj Za ženske pa je striptiz pravzaprav nekaj posebnega — le redkokdaj pride v mesto, pa še takrat prireditelji ne vedo, če bo obisk ženske populacije donosen oziroma dobičkonosen.
Ko sem razmišljala, o čem pisati v tokratni številki, sem na poti domov zagledala plakat, ki je vabil na moški striptiz — prirejal ga je lokal v okolici Ptuja, znan po nočnem življenju, in zmeraj dobro obiskan. Zavrtela sem film nazaj in se spomnila ogleda mojega prvega in tudi zadnjega striptiza. Bilo je še takrat, ko sem študirala v Ljubljani. Brucka v velikem mestu z novimi obzorji, ki so se mi takrat odpirala. Zabave polno, nQa vsakem koraku je je bilo dovolj, preveč, če bi hotela obiskati prav vsak lokal, vsako žurko, kjer se je kaj zanimivega dogajalo. Nekega lepega spomladanskega dne, takoj po predavanjih, sva se s kolegico zapeljale do Name, do centra mesta, kjer sva si rekle, da si bova privoščile kavico na takrat že precej prijetnem spomladanskem sončku. Po poti do stare Ljubljane so nama korak zaustavili veliki modri plakati — še danes se jih zelo dobro spominjam — vabili so na nepozabni šov — moški striptiz s svetovno znanimi formati moških primerkov. Spogledali sva se in vse besede so bile odveč! Seveda greva! Radovednost je bila brezmejna.
In prišel je dan D. Gneča za ponoret. Cel trop žensk - vri-skajočih, cvilečih, ponorelih - se je drenjal pod odrom in z nestrpnostjo pričakoval že prej videno na plakatih, v živo. Pa veste, ni bilo prav nič posebnega. Prišli so, svoje odplesali, niti slekli se niso do konca. Glasba je bila dobra, njihova telesa skoraj popolna, pa vendar niso zadovoljili. Če razumete, kaj mislim. No, vsaj mene ne. Mogoče so bila moja pričakovanja prevelika, mogoče sem pričakovala preveč ali pa je bila le želja prvič videti striptiz tako močna, da je bilo potem razočaranje še toliko večje.
Predstava je bila po besedah organizatorjev namenjena čaščenju žensk, bila je kot darilo za to, da smo ženske. Vsaj tako jo je bilo razumeti. Kot da nam je tako malo potrebno, da smo zadovoljne in zadovoljene. Videti punce in ženske v prvih vrstah, to evforijo, ki je preplavila pododrje, je bilo noro. Vprašaš se, če je res tako malo potrebno, da smo ženske srečne. Da nas dregnejo že napol slečena moška telesa, ki se zvijajo po odru? In ko hkrati z njihovimi oblačili od-vržemo še svoje. Oder je bil namreč prepoln tangic in modrčkov, ki so jih ženske v svoji vznesenosti zmetale na oder. Pa so z njimi odletele tudi vse njihove skrbi, so se sprostile resnično ali zgolj navidezno? V množici se je zmeraj lažje skriti, postati tujec. V družbi znanih in domačih, pa je to dostikrat veliko težje. Morda so ravno zaradi tega tovrstne predstave tako dobro obiskane. Ker lahko dodobra pokažemo svoja čustva, ker smo tukaj zares me? Takšne kot smo v resnici?
Izživetje notranjih frustracij, pozaba in kar je še tega planejo na dan s svetlobno hitrostjo. Pokaže se že dolgo zatajevano in pritajevano. Tu ni erotike, niti prave strasti. Moški so na odru zato, da zaslužijo, da se zabavajo. Dejansko osrečijo pa nikoli. Ena predstava, en šov ni dovolj, ne prinese sreče, ne prinese dolgoročnega zadovoljstva. Kratkotrajni občutek, ki te ponese v oblake strasti, je kasneje zgolj še en motiv več, ki pokaže, kako nesrečni smo v resnici. Ko pogledamo vase in ugotovimo, da v naših spalnicah vlada mrtvilo.
Podoba golega ženskega telesa je zmeraj vznemirjala moške glave. Ženske so stoletja plesale in zabavale moške, ki so družno stali pod odrom, se naslajali nad lepo negovanimi telesi, ki so se zapeljivo premikala po odru in vrtela okrog drogov. Težko so dihali, si odpenjali ovratnike in še kaj. Ter tam pustili cele vsote denarcev. Tudi danes ni nič kaj drugače. Moški so bili skozi zgodovino lovci in to jim je ostalo. Zato je tudi monogamija v današnjih časih velik problem. Miselni preskok je tako velik, da doseže vse, kar si zaželi glava. Srce je tukaj drugotnega pomena. Ostane doma, za zaprtimi vrati.
Pravzaprav obstaja med striptizom za moške in stiptizom za ženske velika razlika. Moški ga potrebujejo, ženske ne. To uči zgodovina, ki je moškim zmeraj ponujala golo žensko telo v zanikrnih klubih in hkrati to opravičevala z njihovo naravnostjo, podoba golega moškega telesa pa je bila ženski zmeraj nedosegljiva. Bila je kot tabu, nekaj prepovedanega in gnusnega. Čeprav se tudi ženskam ponuja vse več tovrstnih predstav, bodo moški še zmeraj poglavitni obiskovalci in zaradi njih tovrstno potrošništvo ne bo propadlo. Je že pač tako, da smo "navajeni', da je objekt poželenja ženska. Če pa že želite razburkati svojo domišljijo, pa si le oglejte kakšen striptiz šov za ženske. Če boste doživele katarzo, boste ene redkih, zagotovo pa ne boste odšle zadovoljene. Morda samo zadovoljne, da ste za spremembo prebile monotonost vsakdanjika.
Bronja Habjanič

Kaufland
smer Maribor
Koprivnička
Varaždin, Koprivnička 17
■r
■k.
Kaufland
s £
smer
Čakovec
Zagreb
Odpiralni Čas: pon-sob 7.°°-21.
00
Koprivnička 17
/ Sloboda
f
ned
7.°°-13.
00

„ .il
p ■o

inftova
Trg bana Jelačiéa

Gradski r Varaždil
■o
Opomba:
Rdeče označene cene so v SIT brez DDV, preračunane po srednjem tečaju HNB-a. Črno označene cene so v KN in vsebujejo DDV. Piačilo je možno samo v KN. Če je račun skupaj z DDV višji od 500 KN, lahko zahtevate povračilo davka "Tax free", ki vam ga povrnejo na izplačilnih enotah Global Refund - (GRC)
DA BODO VELIKONOČNI PRAZNIKI ŠE LEPŠI...
PPK Valpovo
Slovenska klobasica
klobasa za kuhanje, vakumsko pakirana ca. 1000 g
1 kg ^ ■ M An
Velikonočna košarica
s čokoladnimi figuricami
Ponudba velja od 05.04.2003 do prodaje zalog
prednost je v sistemu
Hiše so kot ljudje. Samo nečesa ne morejo - zamenjati svojih oblačil, kot to narekujejo vremenske spremembe. Zato je tu Baumit, ki s svojimi fasadnimi sistemi skozi vse leto skrbi za vaše dobro počutje in odlično izolacijo.
■	toplotno izolacijski ometi in malte
■	strojni ometi in malte
■	sanacijski fasadni sistemi
■	zaključni plemeniti ometi in malte
■	gradbena lepila
■	toplotno izolacijski fasadni sistemi
gciuimi^Dœig
hB Baumit
Baumit Gradbeni materiai! d.o.o., Zagrebška ulica 1,1000 Ljubijana, tei.: 01/236-37-55, www.baumit.si
LL	CCC bbC CCb CCCCCCCCCCC
C	C C CC C CC C CC C	C C C C C C C t€ C
(.CC ttcc	C	CCtCCC C
b b C b C C CCC CC C	C
CCCC	CCCCCCCCC
CCC ccccccccccc C	C C	C C	CC
CCCCCCCC	C
C C CC	C C CC C
CC C	C	C
CC C CCC C C CC C C CC C CC C CC C CC	C CC C
CCC	C	C
C CC C C	CC C
C CC C CC	C
C	C
C C C C C C CC C	C C
C C	C C
CC C CC C CC C C CC C
C	C C CC	C
CCC	C C
C CC C CC CC C CC C C C C C
C	C C	C CC C	C
C CC C	CC
CC C CC C CC CC C C C CC C C CCC	C CCC	CCCC
C C	C C
CCCCCCCCCCCCCCC
CC CC ^c
C CC C C C C CC C C C C C CC	CC CC	CCC
C CC C	C C
C C CC C CC C C C CC C C
^ccccc ^cc ^c
C CC C C C
C C C CC CCC
C CC C CC CC C CC C C C C C
C	C C	C CC C	C
C CC C	CC
CC C CC C CC CC C C C CC C C CCC	C CCC	CCCC
C C	C C
CCCCC CCCCC	CCCCCCCCCCCCCC	CCCC CC
ti	" C^'" c" CÍ	' "'i ďícc«^" '
C C CC C C C C C CC C C C CCCC CC	CCCC
C C	C C CC C
C	CC C C C C	C CC C C C
C	C	C C CC C CC CC CC
CC C	C	C
CCCCCCCC	CCCCC CCCC	CCC CCCC CC
c' 'c c'c CC ct "c-^i'c'Žcc' i I" c' «^t '
CCCCC C CC C	C CC
C C	CCC
L CC C C C CC
t C
CCCCC C CC C C C	C
CC CC C CC C
C C CC C CCC	C
C C C C C C C
C C CC	C C C CC
C	C	CC C CC C
i (ptaiod dtlste.kllimnltrebapoznatltepisaveiV Lotertji Skjveniievelikđelsređstev.ajranllisptjreianieni i Í6W na îreto, namenjamo Fundaciji la flitancJranje inualidskih In hitmanltamili oiganiJEdJ tar Fundaciji ^R^X3TERUA I za flnandianje ipartnlli o^niz£C[J. Tvi^e sodelovanje v naiih fgrati neltainu zagotovo pr[nese srefn.	'SLOVENUE
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost piačiia na obroite, gotovinsiti popust _in popust za upoi<ojence_
PREROKOVANJE ONIK^
Í44-73
DENAR
186,55 SIT/min

€LMOM1^o
gradbena mehanizacija in elelctromontaža
izvnjnMO:
-	IZKOPC (boger, mini bager, JCB)
-	PRCBOJC CCSTIŠČ
-	POinGRNJC INFRASTRUKTURNIH VODOV (kanalizacijo, vodovod, plinovod)
-	RUŠCNJC OBJCKTOV
-	UTRJCVRNJC TCRCNR, RCZRNJC RSFRLTR
ŽNIDARIČCVO NRBRCŽJC 12, SSSO PTUJ, TCL: 02 / 748 18 90 FRKS: 02 / 787 74 58, GSM: 041 648 255,031 648 255
SENČILA MARIBOR
Ružica Levar, Inž, gr, s.p. Suhodoičanova ui. 10 2204 MiKLAVŽ
Tel.: 02 629 23 78
•	MARKIZE (TENDE)
•	ALUŽALUZIJE
•	ROLOJI SOLTIS
Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize
VETERINARSKA BOLNICA PTUJ d.o.o. Ormoška cesta 28,2250 Ptuj, telefon: 02/749 36 50
VETERINARSKA BOLNICA PTUJ d.o.o. objavlja razpored cepljenja psov proti STEKLINI In zdravljenje proti trakuljavosti, za leto 2003, na območju sledečih občin: Ptuj, Desternik, JuršIncI, Dornava, Zavrč, Markoval In Hajdina.
PONEDEUEK 07.04.2003
Ob 8.00 Uli priosemenjevainicivjanežovcih
Ob 9.00 uri priKrušičuvJiršovcih56
Ob 10.30 uri priMariničuvDestemiitu
Ob 12.00 uri pri osemenjevalni postaji nasproti iiiše Piacar 67 A
Ob 13.00 uri pri Fnegi Suzana, Mestni vrh 18, PRI ALTOVIH
TOREK08.04.2003
Ob 8.00 uri	pri gostilni Tobias v Pacinju
Ob 9.00 uri	pri gasilskem domu v Spodnjem Velovlaku
OblO.OOuri	prikapelivZg. Velovlaku
Ob 10.30 uri	pri Zeleniku v Levanjcih 11
Ob 11.00 uri	pri avtobusni postaji v Desencih
Ob 11.30 uri	priKrajnčevitivKIcarju
Ob 8.00 uri Ob 9.30 uri Ob 10.30 uri Ob 12.00 uri Ob 13.00 uri
pri Žmaucu v Zagorciti priBAZIvSenčaku priZadmgivJurSIncIti pri Križanu v Gaberniku priMatjašIčuvGrlIncih
ČETRTEK10.04.2003
Ob 7.30 uri	pri pn/i avtobusni postaji v Hlaponcih
Ob 8.00 uri	pri ribniku v Bratislavcih
Ob 9.00 uri	priosemenjevalnicinaPolenšaku
Ob 11.00 uri	pri zbiralnici v Lasigovciti
Ob 12.00 uri	pri zadrugi v Dornavi
Ob 14.00 uri	pri gasilskem domu v Mezgovcih
PETEK 11 ■04.200?
Ob 8.00uri priTOKPerutninavSp.Hajdini Ob 9.30 uri priosemenjevainicivSkorbi Ob 11.00 uri pri gasilskem domu v Hajdošati
PONEDEUEK 14.04.2003
Ob S.OOun pri gasilskem domu v Spuiilji
Ob 9.30 uri prlKoroščevemmllnuvZabovolh
Ob 10.30 uri pri gostilni Rožmarin v iVIarkovcih
Ob 12.00 uri pri gasilskem domu v Novi vasi pri Markovcih
TOREK 15.04.2003
Ob e.OOuri pri strojni lopi v Slovenja vasi Ob 10.00 uri pri gasilskem domu v Gerečji vasi 0b11.30uri priSitarjuvZg.HajdIni Ob 13.00 uri prilUlalekuvDražencIti
SREDA 16.04.2003
Ob 8.00 uri priosemenjevalnIcIvKrfievInipriPtuju Ob 9.00 uri pri kmetijski trgovini v Grajeni Ob 10.30 uri pri osemenjevalniol v Krievini pri Vutbetgu 0b11.30uri priBeriingerjuvVurbergu
ČETRTEK 17.04.2003
Ob 8.00 uri pri gasilskem domu v Borovcih Ob 9.00 uri pri domu krajanov v Pnřencih Ob 10.00 uri pri gasilskem domu v Sobetincih Ob 11.30 uri pri kmetijski trgovini v Bukovcih Ob 13.00 uri pri starem gasilskem domu v Stojncih
PETEK 18.04.2003
Ob 8.00 uri pri uradu KSvZavrCu Ob 9.30 uri pri trgovini v Drenovcu Ob 11.00 uri pri Veseliču vTutžkem vrhu
TOREK 22.04.2003
Ob S.OOuri prigostilninaZadružnemtrgunaPtuju Ob 9.30uri nadvoriěčuKmetijskeSolenaTumišču Ob 11.00 uri pri zadružnem domu v Rogoznici Ob 12.30 uri pri osemenjevalnici v Podvincih
SOBOTA 26.04.2003
Cepljenje se izvaja v ambulanti VETERINARSKE BOLNICE PTUJ
Ob 7.30 uri ulice mestne četrti JEZERO Ob 9.00 uri ulice mestne četrti UUDSKI VRT Ob 11.00 uri ulice mestne četrti CENTER Ob 12.00 uri ulice mestne četrti PANORAHÍA
Cepljenje je obvezno za vse pse starejše od štirih mesecev. Pri cepljenju motajo biti psi na vn/ici in nositi nagobčnik. Lastniki so dolžni zagotoviti varno in natančno cepljenje, s seboj motajo obvezno prinesti knjižico o cepljenju psa, ki sojo dobili ob cepljenju.
Predpisano pristojbino za registracijo, cepljenje, higiensko službo in stroške dehelmintizacije v znesku 6.800,00 SIT po psu, plača lastnik ob cepljenju živali.
Vse lastnike psov, kateri se ne morejo udeležiti cepljenja ob zgoraj navedenih terminih, obveščamo, da lahko pripeljejo svoje pse na cepljenje v Ambulanto za male živali VETERINARSKE BOLNICE PTUJ d.o.o., v času akcije cepljenja vsak delavnik med 8 .00 in 19.00 uro, v soboto pa med 8.00 In 12.00 uro. Informacije o cepljenju lahko dobite tudi na spletnih straneh www.veterlnarskabolnlea-ptuj.si
Na cepljenje se v izogib čakanju lahko naročite na tel 027493657
Ptuj • V Središču za samostojno učenje
Za učenje ni nikoli prepozno
Središče za samostojno učenje je rezultat sodelovanja Animacije, d.o.o., in Andrago-škega centra Slovenije. Že peto leto je na voljo uporaba brezplačnih računalniških programov, s pomočjo katerih obiskovalci dopolnjujejo ali nadgrajujejo svoja znanja.
Brigita A. in Karla D. sta redni obiskovalki Animacije. Obe sta aktivni iskalki zaposlitve. Iz-ku{nje, ki jih imata z iskanjem le-te, niso bile vselej prijetne. Spoznali sta, da obvladanje dodatnih znanj {e pove~a zaposlitvene možnosti. Zato sta se odločili, da v Središču za samostojno učenje na Aškerčevi 1 na Ptuju, razširita svoja znanja. Za Središče sta izvedeli preko reklamnega plakata oz. v job klubu, ki je ravno tako del programa Animacije. Brigita se je odločila, da obnovi
in utrdi svoje znanje nemškega jezika in se podrobneje spozna z osnovami računalništva. Karla svoj čas v Središču posveča začetnemu tečaju nemškega jezika in učenju hitrostnega desetprstnega tipkanja. Zelo je bila vesela, ko ji je uspelo z na novo pridobljenim znanjem tipkanja napisati svoje prvo elektronsko sporočilo. Tudi z načinom učenja sta zadovoljni, saj lahko sami določata, koliko in kdaj se bosta učili.
Središče za samostojno učenje pa ni namenjeno le iskal-
cem zaposlitve, temveč vsem, ki bi se radi kaj novega naučili. Na voljo so zgoščenke, s pomočjo katerih se lahko začetniki spoznate z Wordom in Excelom, s hitrostnim desetprstnim tipkanjem, osnovami in nadaljevalnimi stopnjami različnih tujih jezikov. Ponujajo vam učenje tujih jezikov tudi preko avdio- in videokaset, kot tudi spoznavanje priročnikov o pristopih k učenju in izobraževanju odraslih. V Središču boste vsak torek in petek lahko pregledali preglednice pro-
stih delovnih mest, na voljo so tudi dnevni časopisi. Neprekinjen in brezplačen dostop do interneta omogoča, da se o iskanih informacijah še podrobneje seznanite. V bralnem kotičku pa bodo obiskovalci našli tako leposlovno kot strokovno literaturo.
Novost v ponudbi Središča je računalniški program Kam in kako. To je program za poklicno usmerjanje, ki na podlagi odgovorov izpiše poklice, ki se najbolje skladajo z vašimi predstavami in željami o po-
Foto: Mojca Maily
Središče za samostojno učenje obišče vse več znanja željnih
gojih na delovnem mestu. Zanimiv je tako za dijake in študente kot tudi za vse, ki so se odločili svoj poklic spremeniti.
V Središču za samostojno učenje so vedno na voljo tudi mentorji, ki pri vseh težavah pri učenju z veseljem priskočijo na pomoč. Popazijo tudi na otroke, tako da tudi za starše ni nobenih ovir. Središče je od-
prto vsak dan od 8. do 16. ure, ob ponedeljkih in četrtkih do 18. ure. Po vnaprejšnjem dogovoru je mogoč obisk tudi ob sobotah dopoldne.
Središče za samostojno učenje obišče vse več znanja željnih obiskovalcev, saj se zavedajo, da je znanje naša največja dobrina.
Mojca Maily
Ptuj •Strokovno izpopolnjevanje iz facilitacije
Sodobno vodenje skupine
Od 11. do 16. marca sem se - s še s petimi Slovenci - udeležil strokovnega izpopolnjevanja na Nizozemskem kot eden od članov društva za kvaliteto življenja Ozara.
Srečanja so se udeležili predstavniki izkušnikov (ljudi z lastno izkušnjo duševne bolezni ali motnje), svojcev in profesionalcev. Prisotni so bili predstavniki večine držav Evropske unije; od novih članic EU smo bili na Nizozemskem le Slovaki in Slovenci.
Izpopolnjevanje je potekalo v angleškem jeziku. Kraj srečanja je bil kongresni center "Stik kontinentov", v katerem prirejajo raznovrstna izobraževanja
za udeležence z vseh svetovnih celin. V kongresni center so preuredili nekdanji ženski samostan, ki leži med Amsterdamom in Utrechtom (starim nizozemskim univerzitetnim mestom).
Bivanje v Stiku kontinentov je bilo zelo delovno; dopoldne in popoldne smo obiskovali predavanja in vaje. Vsi, ki smo uspe{no izpopolnili svoje znanje, smo dobili certifikat (diplomo), da smo usposobljeni za facilitator) a. Do-
mov smo, razen diplom, prinesli obilo literature; s pomočjo le-te se bomo izpopolnjevali tudi doma.
Izpopolnjevanje je pripravila evropska organizacija EUFAMI, ki ima sedež v Belgiji. Eno od načel te organizacije je: čimveč je treba govoriti in pisati o duševnih boleznih in motnjah; to je eden od načinov preprečevanja nastanka le-teh in hkrati ena od komponent odpravljanja stigmatizacije (ožigosanja),
ki so ji izpostavljeni izkušniki (ljudje z izkušnjo duševne bolezni ali motnje) in njihovi svoj-
ci.
Facilitator
Facilitacija ali sodobno delo s skupino je način dela z ljudmi. Sama latinska beseda "fa-cilitacija" pomeni olajševanje. Facilitacija omogoča pripraviti ljudi, da izvršijo postavljeno nalogo ali izpeljejo akcijo. Fa-
cilitator (človek, ki izvaja facili-tacijo) ne opravlja nalog ali/in akcij sam, ampak uporablja določene spretnosti v procesu, da bi omogočil posamezniku ali skupini, da doseže izbrani cilj ali se izpopolni v določenih spretnostih. Facilitacija je razvojno izobraževalna metoda, ki opogumlja ljudi, da v okviru skupine izražajo svoje ideje, svoja mnenja in da začnejo misliti kritično, da bi prek tega izoblikovali svoje potrebe in našli učinkovite načine, kako zadovoljiti te potrebe.
Facilitator ni vodja skupine v klasičnem pomenu. Znati mora, kako naj dela s skupino, in vedeti, kako se skupina razvija v svojem vedenju. Pripravljati, načrtovati in oblikovati mora sestanke skupine, naučiti se mora poslušati vse člane
skupine. Poznati mora načine dela s skupino in s posamezniki. Znati mora tudi, kako ravnati v primeru težav in konfliktov v skupini. Preverjati in ocenjevati mora stanje v skupini in ravnati tudi z ljudmi, ki so drugačni. Znati mora izbrati za delo pomembne teme in poznati najuspešnejše metode za delo s skupino; pri tem lahko uporablja tako imenovane "igre". Neprenehoma se mora izpopolnjevati in sodelovati z drugimi faci-lizatorji. Vsaka od komponent, ki smo jih na{teli, vsebuje {e mnogo podkomponent.
Za uspešno sodobno delo z ljudmi je potrebno več kot le zdrava pamet. Poleg znanja in izku{enj je potreben tudi posluh za ljudi in s tem povezana intuicija.
Dr. Adolf Žižek
Ptuj • 110. obletnica Muzejskega društva
Jubilej tudi v knjižnici - 4
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Po Skrabarjevi smrti je njegova žena Marija Skrabar njegovo zasebno knjižnico podarila Muzejskemu društvu pod pogojem, da ostane skupaj v eni sobi in da se vodi kot poseben inventar. Zato so izpraznili sobo Ferkove knjižnice. Skrabarjev knjižni fond, ki je štel več kot 1.000 knjig, je uredil tajnik društva Anton Smodič z inven-tarno knjigo in listkovnim katalogom. Po ureditvi Skrabarjeve knjižnice so v društvu pripravili slavnostno otvoritev, ki je bila 15. oktobra 1938. Knjižnico so uradno poimenovali Bi-bliotheka Skrabariana.
V tem letu je društvena knjižnica pridobila stare urbarje, večinoma iz ptujskega okraja, kupljenih je bilo mnogo listin in knjig usnjarskega ceha. Dodatno so pridobili še štiri nove prostore. Pozneje je gospa Marija Skrabar predala knjižnici še dragoceni molitvenik.
Med večje donacije štejemo zasebno knjižnico Davorina
Žunkoviča. Bil je aktiven član in podpredsednik Muzejskega društva. Napisal je vrsto zgodovinskih del o avtohtonosti Slovanov na naših tleh. Kot znanstvenik in slavist je imel zelo dragoceno knjižnico. Po njegovi smrti, leta 1940, so svojci ponudili tajniku društva Antonu Smodiču, da lahko iz Žunkovičevega fonda knjig zase izbere vsa pomembna zgodovinska dela. Na Smodičevo prošnjo, in da se ne bi znanstvena dela in celotna knjižnica razdrobila, je uspel sporazumno z dediči pridobiti knjižnico za Muzejsko društvo. Fond je štel nad 360 knjig.
V obdobju okupacije je v muzeju služboval Anton Smo-dič. Poleg Rudolfa Brataniča ima prav on največje zasluge, da so se ob nacističnem divjanju nad slovenskimi knjigami te, ki so bile skrite v muzeju, tudi ohranile. V muzej so takoj ob začetku okupacije skrili 5.000 knjig kapucinske knjižnice, gi-
mnazijsko profesorsko, medtem ko je bila dijaška knjižnica uničena. Shranjenih je bilo še 20 manjših knjižnic raznih župnijskih uradov in celo nekaj zasebnih. Po vojni so ostale vse muzejske zbirke in knjižnično gradivo nepoškodovano. Knjige, ki so bile skrite v muzeju, so lastnikom vrnili.
Bogatemu knjižnemu fondu se je leta 1964 pridružilo okrog 500 knjig grofa Herbersteina.
V letu 1948 si je Ministrstvo za prosveto prizadevalo ustanoviti Študijsko knjižnico na Ptuju. Za osnovni fond naj bi služile knjige Muzejskega društva, in sicer splošne, medtem ko naj bi strogo znanstvene ostale v muzeju. Bodočo študijsko knjižnico bi financirala Okrajni ljudski odbor in Mestna ljudska oblast na Ptuju. 24. 7. 1948 je Okrajni ljudski odbor izdal odlok o ustanovitvi Študijske knjižnice na Ptuju. Po tem odloku so nastali problemi med muzejem in knjižnico.
Ta je imela prvotno obljubljene prostore v Narodnem domu, kjer je imela od leta 1882 sedež Narodna čitalnica. Del Ferko-ve knjižnice je bil tja tudi pre-nešen. Kakšen je bil razlog, da knjižnica tam ni ostala, še danes ni raziskano. Knjige so, potem ko so bile dodobra pomešane z drugimi fondi, vrnili v muzejske prostore v dominikanski samostan.
Problem je bil tudi knjižni fond. Prvotno je bilo dogovorjeno, da priročna znanstvena knjižnica ostane v muzeju, vendar je bila z odločbo skupaj z ostalimi strokovnimi knjigami dodeljena Študijski knjižnici, čeprav ne v celoti, saj so nekatere strokovne revije razdelili. Knjižnica je domovala v muzejskih oziroma arhivskih prostorih do leta 1969, tega leta se je preselila v prostore minoritskega samostana.
Tudi minoritski samostan je sčasoma postal premajhen, delavci in vodstvo pa so si pri-



Posvetilo Davorinu @unkoviču, enemu izmed donatorjev
zadevali, da bi se vsi oddelki s sedeži na različnih lokacijah združili. V ta namen se je začel adaptirati mali grad (prve zamisli so bile že 1978.). Adaptacija je potekala več kot deset let. Ob 100-letnici Muzejskega društva so bili uradno odprti prostori za Mladinski oddelek, ta se je preselil leto pozneje. V letu 1996 se je Mladinskemu oddelku pridružila Potujoča knjižnica, v letu 2000 pa Študijski in Ljudski oddelek.
Za knjižnico so vsa leta vzor-
no in strokovno skrbeli bibliotekarji. Prvi, ki je knjižnico uredil, je bil Josef Felsner, za njim pa se je ureditve še temeljiteje lotil Hans Pirchegger. Knjige in zvezke je razdelil v 19 skupin, katalog pa je danes ohranjen v naši knjižnici in nosi naslov: Auszug aus dem Hauptkatalog der Bibliothek enthalt die Prof. Ferk'sche Bib-liothek (poleg tega, da obstajata dva kataloga iz Gomilice).
Nadaljevanje prihodnjič Božena Kmetec Friedl
Turna smuka nad Okrešijem
V objemu snega
Sreda: Ujamem še zadnji dan in se prijavim na Klubu ptujskih študentov. Trije dnevi v objemu snega in okoliških dvatisočakov. Prostrana snežišča, kjer si sam izbiraš pot, ki je pred tabo ni načel še noben, kjer ni potrebno paziti na ostale smučarje in borderje. Odhitim domov, da še zadnje stvari zložim v nahrbtnik in se spočijem za naslednji dan.
četrtek, 6.00: Mučno vstajanje ob uri, ko študentje najintenzivneje sanjamo. čeprav včeraj nisem mogel zaspati in sem si ogledal še par filmov, se nekako skobacam iz postelje ter pripravim na odhod.
Zaspanost daje pečat vožnji in povzroči, da se kar hitro znajdemo na slepi točki, kjer le pešci nadaljujejo pot. Počakamo drugi avto, medtem pa že pripravljamo robo, ki jo bomo te dni potrebovali. čimveč opreme pa tudi
^ Last Minute Center*
ILIRIKA TURtZEM, Miklošičeva 2, Ptuj 02/771 05 88, Teletekst SLO i-str. 286
POREČ
r 26.4-- T5.900 sit
Hotel Plavi ••• 3 dni, polpenzion
iaimiif-264.-od4.7oo.rt
Vile Rubin" 3 dni, nočitev
hVMtilWiVA 25.,28.4.-32.900 sit App. HetGrootsiag "* 6 dni, nočitev, avtobus
Hotel Potamaki "V"" 8 dni, zajtrk, ladja
Esaa 30.4.-39-900=
Hotel " 5 dni, zajtrk, avtobus
tekiiii 12.4.-«7.9^
Apartma " 7 dni, nočitev, Ssc
MARIBOR, Vetrinjska 30 - 02/228 88 88 www.lastminutecenter.5i
UMAG, Sončkov klub
bogata vsebina z veliko športa, najem po osebi
1.573 D/N	5.990
POMURJE, Sončkov klub
vikend paketi v aprilu In za 1. maj, otrok do 7 let brezplačno
vikend/2 D/POL 11.990 DOBRNA, Sončkov klub
vikend paketi v aprilu in za 1. maj, otrok do 7 let brezplačno
vikend« D/POL 14.990
POREČ, Sončkov klub
NIŽJE CENE-otroci-70%! bogata vsebina, 3* hotel
29.475 D/POL 19.990 CVETENJE MANDARIN
Sončkov klub, avtobusni prevoz, 5 Izletov, odlično vodenje
30.475 D/POL 39.900 RAFTING NA TARI
Sončkov klub v Črni gori, avtobusni prevoz, veliko Izletov
30.475 D/POL 49.990 KRF, Sončkov klub
ladja+avtobus, vključeni 4 izleti, 3* Sirene, odlično vodenje
27.478 D/NZ 54.990
SONČEK
FTUJ, 02/749 32 82	i
MARIBOR, 02/22 080 22	I
EUROPARK, 02/33 00 915	j
ŒUE, 03/425 46 40	|
M. SOBOTA, 02/521 41 92	"
UUBUANA, 01/234 21 55	i
aiYPARK, 01/520 6766	i
•
TUl potovalni center
živeža skušamo spraviti na sanke, ki jih po sankališcu vlečemo do spodnje postaje tovorne žičnice, od koder oskrbnika koče opremo potegneta do našega začasnega prebivališča. Prostoročni dvig, 400 m višje do Frischa-ufovega doma na Okrešlju (1396m nadmorske višine), je precej lažji. Malo me skrbi, saj sem v zadnje pol leta vsakodnevno zanemarjal fizične aktivnosti (verjetno bi o tem moral razmišljati že prej). Po kosilu se malo spočijemo in v miru pripravimo na prvo turo, ki bo kratka, saj do večera ni več daleč. Izberemo bližnji "špic", turo pa izkoristimo za spoznavanje razmer, lastnih sposobnosti in še marsičesa drugega. Usta mi raztegne v nasmeh, ko ugotovimo, da je podlaga pršič, ki je za bordanje in smučanje najprimernejši sneg. Po dvournem gaženju, ko sneg seže do pasu ali višje, prispemo na vrh.
Dolžina prvega zavoja
Za hiter spust sva primerno opremljena le Primož (na smučeh) in jaz (na bordu). Ostali se v dolino spusti-
Bordanje po pršiču
Fotografije: Primož Trop
Pogled na Okrešelj
HALOZE
"Vabimo Vas v vas, kjer se bo za Vas ustavil čas"
PROGRAM SI>OMLADANSKiH l>RIREDITEV "HALONGA"
16.4.2003 Ocenjevanje vin, 10.00 uri, Minoritski samostan Ptuj 26.4.2003 Predstavitev Turistične vasi HALONGA, okrogla miza
(9.30, Dvorana v Občini Videm, 12-17.00 ure ogled vasi, 18.00 družabni večer, VRČEK v Sovičah) 28.4.2003 Turistična borza ponudbe (Internet WWW.HALO.SI) 29/30.4.03 Postavljanje majskega drevesa (Soviče in Cirkulane) 1.5.2003 Prvo majska budnica (Cirkulane, Leskovec, Soviče-Dravci) 2.5.2003 Družinski pohod po poti HALONGA(start 8.00-Dravci,
15.00 družabno srečanje , LESKA, Zg. Leskovec) 3.5.2003 Dan Drobnice, Dravci (9.00 uri otvoritev, razstava,
striženje ovc, kulinarika, družabno srečanje, ) 10.5.2003 Podelitev odličij z razglasitvijo prvakov in šampiona ocenjenih
vin, VINO Ptuj, Minoritski samostan Ptuj 24.5.2003 Praznovanje lO.obletnice KTD Klopotec Soviče Dravci 31.5.2003 Državni pokal v četveroboju z gorskimi kolesi, ZakI pri Podlehniku
IVlaj 2003 Praznovanje 40.letnice Športnega društva Leskovec 7.6.2003 Otvoritev novih špotnih-rekreacijskih igrišč v RTC Dravci 13.7.2003 Vinski turnir SAUVIGNON, 9.00 uri. Grad BORL 27.7.2003 Podelitev znaka kakovosti HALONGA, 9.00, Cirkulane Vabi vas konzorcij TVH, GIZ RPT HEI, Cirkulane
Dne 26.04.03 in 3.5.2003 vozi Turistični avtobus na progi Ptuj-Turistična Vas Haionga (odhod izAutobusne postaje v l^uju ob 8.00, vračanje iz vasi ob 23.00)
Okrepčilo po naporni smuki
jo peš. Strašljivo in hkrati zanimivo je stati na vrhu, gledati po bregu navzdol in vedeti, da so se po tak{ni strmini spuš~ali smuka~i na nedavnem svetovnem prvenstvu. Pred mano se spusti Primož, njegovo smučanje pa je opazno kot spuščajoči se beli oblak z vzkliki: "Fina roba!". Kljub strahu (beri nelagodju) adrenalin povzroči, da naredim prvi ovinek, pa nato drugi, pa tretji, četrti, in naenkrat sva v dolini. Fina roba naju žene, da bi šla še enkrat gor, pa se bo nažalost ravnokar stemnilo. Zvečer nobeden ne čuti potrebe po sproščanju energije, zato se dokaj zgodaj vsi odpravimo spat.
Petek: Bujenje ob 6.00, zajtrk ob 7.00, odhod ob 8.00. Bujenje še ob predvidenem času, ostalo pa malo manj. Brane in Beli alias Švarc alias, kakor sam hočeš, pravih imen pa še zdaj ne vem, (oba oskrbnika koče) pač ne vstajata pred vsemi, gresta pa zadnja spat. Slavko se odloči, da gre v dolino, kjer bosta z Nikolajem plezala slapove. Ostali se odpravimo na celodnevno turo proti Mrzlemu dolu.
Hrastovec
Na poti nam je - kljub 12° C - ob močnem soncu precej vroče in gazimo kar v puloverjih in pulijih.
V noči na četrtek je zapadlo precej novega snega, zato gazimo pot za nas in druge zanamce. Ogledujemo si bližnje vrhove, kjer se od vzhoda proti zahodu razprostirajo Planjava, Brana, Turška gora in Rinke, preko Savinjskega sedla pa se proti severu nadaljujeta Mrzli vrh in mogočna Mrzla gora, ki predstavlja izziv tudi izkušenim gornikom. Odpira se več možnosti, odločimo pa se za smer proti Mrzlemu vrhu, s katerega je po predvidevanjih možna turna smuka. Po poldnevu zagrizemo v strmino, katere naklon se iz koraka v korak povečuje. Pot nam lajšajo dereze in cepini, ki so v teh razmerah nujen pripomoček. Menjavamo se na čelu kolone, da nam je vsem lažje, včasih se ustavimo, si spočijemo in kakšno rečemo. Malce nas pot spominja na haloške strmine, kjer si v vinogradih nekateri "putarji" pomagajo z derezami.
Nadaljevanje prihodnjič
Uro{ Gramc
S kolesom od Pekinga do Maribora
Zveza kulturnih društev občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana je organizirala v petek, 28. marca, v viteški dvorani gradu Hrastovec večer s svetovnima popotnikoma dr. Draganom Potočnikom in Milkom Rojsom z naslovom S kolesom od Pekinga do Maribora. Popotnika sta poslušalcem ob diapozitivih pričarala vtise s poti, s seboj pa sta prinesla tudi nekatere predmete. Večer je z indijsko klasično glasbo obogatil Borut Žerdoner.
Zmago [alamun
Foto: Zmagoslav Šalamun
Milko Rojs (levo) in dr. Dragan Potočnik
Predmeti, ki sta jih popotnika prinesla seboj
Foto: Zmagosiav Saiamun
»Ti, kaj predstavlja ta slika? Sončni vzhod ali zahod?«
"Siguren sem, da sončni zahod!"
"Po čem pa to sklepaš?'
"Poznam slikarja, kije narisal to sliko. Nikoli ne vstane tako zgodaj, da bi lahko
videl sončni vzhod!'
***
Janezek leži bolan doma. Obišče ga sošolec in Janezek mu potoži, kako zanič grenka zdravila in kapljice mora jemati trikrat dnevno, ter nadaljuje:
'Najraje vidim, da mi jih da babica, saj jih več kot polovico zlije poleg žlice!'
***
"Kaj pa počneš na naši hruški?' vpraša lastnik sadovnjaka dečka, ki je splezal na drevo.
"Hruška je odpadla, pa sem jo hotel obesiti nazaj na drevo ... '
***
Egon je pri rabutanju hrušk presenetil sosedovega Mihca.
"Če bi bil jaz tvoj oče, bi te zdajle pošteno premikastil!" se jezi na Mihca.
'Ne, ne bi me!' mu je odvrnil Mihec. 'Če bi bili moj oče, bi zdajle pomivali posodo!'
***
V kupeju vlaka fantič neprestano smrka. Že vsega naveličana starka ga vpraša:
"Fant, ali nimaš robca?'
"Imam, ampak mamica mi je rekla, da ga ne smem
nikomur posoditi.'
***
Možakar se zvečer pozno vrača domov in v svojem sadovnjaku zagleda dečka, ki obira njegove hruške.
"Takoj se spravi z drevesa ali pa te bom zatožil očetu!" mu zapreti.
Deček pogleda k vrhu drevesa in zavpije:
"Očka, pridi dol, tale stric
ti mora nekaj povedati!'
***
[pelca je varovala malega bratca v parku. Ko je bratec nenadoma začel močno jokati, ga je prijela za roke in ga odpeljala proti domu. Za njima je hodil starejši možakar, ki mu je šel jok otroka močno na živce, zato se je zadrl:
"Utihni, če ne, te bom požrl!'
K njemu seje obrnila [pel-ca in rekla: 'Mislim, da vam
ne bo všeč, ker jepokakan."
***
Mali Uroš se pojavi v banki pred blagajničarko in jo prosi:
"Ali mi lahko tale bankovec zamenjate za druge bankovce?'
"Seveda! Kaj pa bi rad zamenjal?'
'Stotolarski bankovec bi rad zamenjal za deset tisoč-tolarskih."
***
'Če boste vsi tako glasno govorili med mojim predavanjem, še sama sebe ne bom več razumela!' je rekla profesorica.
'Saj ne bo nobene škode!' se je oglasil Jože. 'Saj vas tudi mi nič ne razumemo!'
Mladi dopisniki
Ptujski gimnazijci na smučanju v Grčiji
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Ponedeljek, 17. februar 2003
O, ne! Ura je bila 7. 30 in poklicali so nas iz recepcije. Bujenje! Po zajtrku smo se odpravili na sprehod po mestecu. O~itno danes ne bomo smu~ali. V kombinezonih smo od{li po blatnih ulicah. Po dveh urah smo že krepko tarnali. Premražene in lačne, so nas obvestili, da je kosilo šele čez eno uro. Udobno smo se namestili v prijetni restavraciji. Po slastnem kosilu nas je čakala še pot do hotela. Na poti smo naleteli na ogromno število preprog, razprostrtih ob pokopališču. Čudili smo se in
skobacali v avtobus. Naša vodička je bila prikupno mlado dekle, ki nam je nazorno in zanimivo predstavila zgodovinsko ozadje Delfov, razne legende in zanimivosti. Ko je prišlo neko dekle po nasvet, kakšnega spola bo njen otrok, se je odgovor glasil: boy not girl. Vprašanje, kako je Apolon to mislil. BOY, not girl ali: Boy not, GIRL. Po ogledu celotnega kompleksa smo si ogledali še del muzeja. Prevzel nas je predvsem delfski voznik in veliki kipi mladeničev -kurosi. Nato smo se odpeljali v bližnje mestece in si v trgovinah nakupili spominke. Sledilo je kosilo. Proti večeru smo se ponovno zbrali skupaj z Grki in Italijani ter si ogledali znamenite olimpijske igre in se pomerili v kvizu. Nato
Prava zima: neverjetnih 6 m snega
sklepali, da gre verjetno za kak običaj. Nekaj dni kasneje smo izvedeli, da gre le za prodajalca preprog, ki si ob glavni cesti delajo reklamo. Proti večeru smo se odpravili v bližnjo osnovno šolo, kjer smo se seznanili z Grki, veliko mlajšimi Italijani, Turki pa so prihod odpovedali. Utrujeni od hoje smo se odpravili v sobe, kjer smo počakali na večerjo. Že prvi dan smo opazili, da v Grčiji pijejo veliko vode, saj sta nas pred obrokom na mizi vedno čakala dva vrča vode. Po večerji smo se vrnili v svoje sobe. Nekateri so vztrajali v bedenju, drugi pa kar hitro podlegli mamljivi postelji.
Torek, 18. februar 2003
Uf! Bujenje šele ob pol devetih je delovalo na nas osvežujoče. Danes pa na ogled v Delfe, slavno grško preročišče! Po zajtrku smo se
Ustvarjaički
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RA-
smo se vrnili v hotel, se najedli in se odpravili v sobe. Nekateri so odkrili tudi bazen.
Sreda, 18. februar 2003
Tudi to jutro nas je zbudil telefonski klic. A ne iz recepcije. Klical nas je Nemec, ki je zgrešil številko, Anglež, ki je prepričan, da je v naši sobi George, nek obupa-nec, ki je klical na pomoč, to vse je bilo seveda naše maslo, zato je kasneje sledila prepoved uporabe telefona. Sobe so bile dobro opremljene. Imele so TV, telefon, radio, budilko, kopalnico in balkon s prelepim razgledom pa tudi zanimiv način zaklepanja vrat, s katerim si se kar hitro znašel pred vrati s ključem v sobi. Po zajtrku smo se z avtobusom odpeljali na nekoliko višje območje z ogromno količino snega in se peš odpravili na dolg sprehod. Proti koncu
ICEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali tri ustvarjal-čke, ki bodo prejeli tele nagrade:
poti smo si vse bolj želeli počitka na sedežih v avtobusu. Nato smo si v bližini ogledali še samostan in cerkev. Po kosilu smo se ponovno odpravili v osnovno šolo. Tam nam je g. Rokavec obudil spomin na staro Grčijo, ga. Vertič Kumer pa nas poskušala pripraviti do tega, da bi si zapomnili nekaj vsakdanjih izrazov iz grškega besednjaka. Obiskal nas je tudi tamkajšnji minister in nas povprašal po počutju in občutkih v Grčiji. Po večerji smo se skupaj z Grki odpravili v zelo dobro opremljen klub imenovan Flox, kar pomeni plamen oz. ogenj. Zabavali smo se tako dijaki kot profesorji.
Četrtek, 19. februar 2003
Po bujenju so nas profesorji razveselili s čudovito novico. Smučat se gremo!!! Končno so Grki odprli smučišče. Zakriti s šali, kapami in rokavicami smo se z avtobusom odpravili na smučišče, kjer nas je količina snega kar malo prestrašila. Ob spluženi cesti se je dvigal 4 metre visok snežni rob. Tam so nas pričakali športni učitelji in nas glede na smučarsko predznanje in sposobnosti razdelili v skupine. Tako smo najprej v megli, kasneje v soncu, uživali v smučanju in bordanju. Sledilo je kosilo, še malo smučanja in bor-danja, nato pa vrnitev do avtobusa in pot nazaj do hotela. Zadovoljni in veseli smo šli na kosilo. Proti večeru smo še se zadnjič odpravili v osnovno šolo. Drug drugemu smo predstavili svojo državo in šolo. Na koncu smo skupaj zaplesali tradicionalni grški ples sir-taki in se poslovili.
Petek, 21. februar 2003
Že zgodaj zjutraj smo se odpravili na avtobus. Našega bivanja v Grčiji je bilo konec. Z mešanimi občutki smo se odpeljali proti letališču v Atenah. Res, da nismo videli Aten (2. skupina), in res, da smo se smučali le zadnji dan, pa je kljub temu bilo zelo lepo. Iz letala smo opazovali Atene v zgodnjem jutru in si mislili: Adijo, Grčija! Veliko časa smo ponovno prebili na letališču v Zuerichu, kjer smo se ponovno srečali s prijazno Japonko iz Tokia. Že na poti v Grčijo smo poskusili grenko švicarsko čokolado z 99% kakava in v trgovini opazili tudi uro, vredno 6 milijonov SIT. Sledil je polet do brniškega letališča in vožnja do Ptuja, kjer so nas pred gimnazijo pričakali starši, željni novic iz Grčije.
Vesna Foršnerič
1. nagrada: izposoja treh risank v Videoteki Stolp, 2. nagrada: izposoja dveh risank v Videoteki Stolp, 3. nagrada: izposoja ene risanke v Videoteki Stolp.
Veselo na delo - re{itve nam po{-ljite do torka, 8. aprila 2003, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanci ustvarjalckov v 12 številki Tednika so:
1.	nagrado - izposojo treh risank prejme: Miha Kolarič, K jezeru 11, PTUJ,
2.	nagrado - izposojo dveh risank prejme: Žan Pihler, Podvinci 23/a, PTUJ,
3.	nagrado - izposojo ene risanke prejme: Blaž Hazemali, Kaju-hova 1, PTUJ.
Uredništvo Tednika ~estita vsem nagrajencem, potrdila o nagradi pa bodo prejeli po pošti.
Pokrovitelj rubrike a VIDEOTEKA
Bo zidar prišel do opeke?
Zanimivosti
Butlerju vrnili predmete princese Diane
London (STA/dpa) - Paulu Burrellu (44), nekdanjemu butlerju princese Diane, je britanska policija vrnila nekaj predmetov, ki so pripadali njegovi pokojni delodajalki. Po pisanju britanskega časnika Sunday Times gre za približno 30 kosov oblačil, predvsem klobukov, kostimov in čevljev, vrnili pa so mu tudi pisalno mizo, ki jo je princu Charlesu in njegovi soprogi leta 1981 kot poročno darilo podarilo škotsko mesto Aberdeen. Gre za kompromisni dogovor med Burrellovimi odvetniki in policijo, vrnjena oblačila pa naj bi bila po zatrjevanju Burrella Dianina darila njegovi soprogi Marii. Burrell je bil sicer obtožen, da je po princesini smrti iz Kensingtonske palače ukradel več kot 300predmetov, katerih skupna vrednost naj bi znašala kar osem milijonov evrov, sojenje proti njemu pa se je začelo oktobra lani v Londonu. Za presenetljiv preobrat v sodnem postopku je poskrbela sama britanska kraljica Elizabeta II., ki je sporočila, da ji je Burrell kmalu po Dianini smrti zaupal, da je vzel v varstvo nekaj njenih stvari. Tako so 1. novembra britanski tožilci tožbo opustili in sojenje se je zaključilo.
Robbie Williams: Nisem napisal proti-vojne pesmi
London (STA) - Britanski pevec Robbie Williams je zanikal navedbe medijev, da je njegova pesem z naslovom Happy Easter (War is coming) - Veselo veliko noč (Prihaja vojna), ki bo izšla na njegovi novi mali plošči Come Undone, naperjena proti vojni v Iraku, poroča BBC. "Rad bi poudaril, da pesem ni v ničemer povezana z mojim stališčem do vojne v Iraku," je povedal Williams in dodal, da bi, če bi hotel dejansko posneti protivojno pesem, napisal mnogo ostrejše besedilo. Nisem za vojno, vendar popolnoma podpiram zavezniške enote v Iraku ter se zavzemam za demokracijo v tej državi, je svoje stališče do vojaškega posega v Iraku obrazložil Williams. Naslov "sporne" pesmi je sicer zelo podoben pesmi nekdanjega člana legendarne britanske skupine The Beatles, Johna Lennona, z naslovom Happy Christmas (War is over) - Vesel božič (Vojne je konec), s katero je Lennon leta 1972pokazal svoje nasprotovanje vojni v Vietnamu.
Ne bodo predvajali žaljivih pesmi
London (STA/Tanjug) - V času vojaškega posredovanja v Iraku britanske radijske postaje in glasbene televizijske hiše ne bodo predvajale pesmi in videospotov, ki bodo označeni kot žaljivi. Gre za nekakšno "politiko občutljivosti', za katero se je Velika Britanija odločila tudi med prvo zalivsko vojno leta 1991. Pravila glede glasbe, ki jo bo dovoljeno predvajati, sicer niso strogo določena, saj naj bi izbor zrcalil razpoloženje Britancev, ki se s časom seveda spreminja. Vendar pa BBC poroča, da se bodo glasbeni televizijski programi MTV, VH1 in Music Factory le držali tudi strožjih pravil in bodo pozornost posvečali tudi vsebini videospotov, ne le naslovom in besedilom pesmi.
Na Norveškem brezplačne poroke
Oslo (STA/Hina) - Da bi pare spodbudil k sklepanju porok, bo norveški duhovnik Jarle Veland 24. maja organiziral t. i. dan brezplačnih porok. Ob tej priložnosti bodo priredili tudi loterijo, na kateri bo glavni dobitek brezplačno poročno potovanje. 'Cerkev že več let zagovarja sklepanje zakonskih zvez, vendar glede tega ni storila nič konkretnega. Menim, da je moja zamisel dober način za promocijo svetega zakona,' je dejal duhovnik Veland, ki je lani v svoji cerkvi opravil le dve poroki. Pari, ki se bodo 24. maja poročili v njegovi cerkvici, ne bodo imeli stroškov niti s cvetjem niti s slovesno večerjo, na tomboli pa bodo lahko zadeli tudi bogata darila, ki jih bodo v ta namen prispevali sponzorji.
Za skrivni posnetek seksa zahteva 150.000 funtov odškodnine
London (STA/Hina) - Neki Britanec zahteva odškodnino od britanske vlade, ki jo obtožuje, da so tajne službe naskrivaj posnele njegov spolni odnos z neko žensko. Kot je sporočilo londonsko sodišče, Carl Bokuma toži ministrstvo za notranje zadeve zaradi kršitve človekovih pravic in zahteva odškodnino v višini 150.000funtov. Trdi, da so v njegovem domu južno od Londona tajna policija in vohuni MI5 postavili kamere v njegovo televizijo in posnele njegovo ljubljenje z nosečo žensko. To je, trdi Bokum, škodilo njegovi samozavesti, zdravju in karieri. Bokum je sicer enkrat že neuspešno tožil britansko notranje ministrstvo in londonsko policijo zaradi šikaniranja.
Brez palca, nato še brez enega prsta
Newcastle (STA/Fena) - Neki angleški strojni delavec je v nesreči na delovnem mestu ostal brez palca, nato pa še brez enega prsta, ko je prikazal, kako se je to zgodilo. Keith Sanderson dela v tovarni hišnih aparatov nedaleč od Newcastlea na severovzhodu Anglije in si je pri preizkušanju enega od njih, ki je sicer podoben giljotini, nesrečno odrezal velik del palca. Potem je nerodni Keith, ki je skušal ponazoriti šefom, kako je do nesreče prišlo, ostal še brez prsta na drugi roki.
Nove tehnologije
Hekerje za zapahe
Svetovni splet je pravi raj za duhoviteže in nepridiprave vseh vrst. Sicer se njihovi "podvigi" v medijih pogosto pretirano poudarjajo, a vseeno ostajajo stalna grožnja delovanju spleta in informacijskih sistemov. Popolne obrambe pred njimi ni.
Podjetja in posamezniki lahko skušajo obvarovati svoje sisteme in podatke. To je pripo-ro~ljivo, vendar ni enostavno in poceni. Dobri poznavalci informacijske tehnologije lahko
kar sami poskrbijo za varnost, malce težje pa je običajnim uporabnikom, ki nimajo zadostnih znanj. Tem ostane le dvoje — nasvet in pomoč izkušenih ter upanje na vzpostavi-
Priporocamo
Ponudba mobilnikov na trgu je ogromna in skoraj nepregledna. Ce k temu prištejemo še različne akcije operaterjev ter vse večje število funkcij sodobnih mobilnikov, je zmeda popolna.
Odločili smo se olajšati izbiro in skrčiti izbor na nekaj modelov, ki za svoj denar nudijo veliko.
Predplačniška telefonija
Sagem myX-3
Francoski proizvajalec je prenovil svojo ponudbo. Osnovni model myX-3 je povsem sodoben mobilnik, ki ima tudi velik osemvrsti~ni, modro osvetljeni zaslon. Navdušuje tudi z večglasnimi zvonjenji in možnostjo predvajanja melodij v MIDI formatu. Podprt je GPRS prenos podatkov, a je uporaben le v spregi z WAP brkljalnikom. Vgrajena je litij-ionska baterija. Aparat je dobra izbira za mlajše po letih in srcu, zadovoljijo pa tudi vgrajene igre.
Mobitel (MobiPonirek) —19.900 SIT
Siemens C45
C45 je še vedno sodoben mobilnik, namenjen tistim, ki ga uporabljajo predvsem za telefoniranje. Na sodobne funkcije, ki sli{ijo na imena Bluetooth, GPRS, java in MMS lahko pozabite. Če vas to ne moti, je C45 dobra izbira, zanimiva je tudi možnost menjave ohišja. Prednost Siemensa je, da vztraja pri razmeroma visokih standardih izdelave; C45 pri tem ni izjema.
Simobil —19.900 SIT Poslovni izbor
Sony Ericsson T300
Serija T ima več članov, model 300 je nekje na sredini. Aparat je bogato opremljen s funkcijami in je nekakšna kopija modela T68i. Manjka le Bluetooth, kar pa ni tragično, saj ostaja infrardeči vmesnik. Zaslon je barven, aparatu je priložen tudi digitalni fotoaparat. Dovolj poslovnih funkcij, odjemalec elektronske pošte in polifonična zvonjenja. Dovolj izrazita zabavna plat T300 bo zadovoljila racionalne poslovne uporabnike, ki jim blišč ni na prvem mestu, a se včasih radi pozabavajo.
Mobitel—28.000 SIT
Simobil — 20.000 — 30.000 SIT
tev pravnih norm in striktnega preganjanja hekerjev. Varovanje informacijskih sistemov in podatkov je lahko precej drago. Večja kot je stopnja želene varnosti, višji so stroški. Ti nekaj časa naraščajo linearno z višanjem stopnje varnosti, sčasoma pa začnejo rasti ek-sponencialno, nesorazmerno s povečanjem varnosti. Žal je pri uporabi spleta vedno potrebno računati na tveganje. Ranljivi niso le sistemi in podatki, nad katerimi imamo nadzor. Do težav lahko pride tudi v infrastrukturi svetovnega spleta, pri ponudniki dostopa, ipd. Nedavni spletni mrk je razkril odvisnost mnogih. Odvisnost 21. stoletja, katere droga so delujoče podatkovne povezave, splet in vse, kar je povezano z njim. V primeru resnih hekerskih napadov je delovanje spleta ogroženo in običajno precej moteno. Posledice so nezadovoljstvo uporabnikov ter škoda, merljiva v denarju in zaupanju. Ker smo vse bolj odvisni od spleta se postavlja
vprašanje varnosti. Kako narediti red v cybersvetu brez državnih meja?
Pravni ukrepi
Informacijska avtocesta ne pozna državnih meja. Kar je kaznivo v Sloveniji morda ni v Bangladešu ali Dominikanski republiki. Tisti, ki splet uporabljajo v zle namene to dobro vedo in se izmikajo roki pravice. Ker je splet precej liberalna pogruntavščina, ki ne prebav-lja državnega nadzora, je edina rešitev v zagotavljanju pravnega reda v čim večjem številu držav in pritisku na tiste, ki podpirajo nered. Slovenija je na tem področju nekdaj bila bela lisa. Brez skrbi, temu že nekaj časa ni tako. Pravzaprav se lahko pohvalimo s strogo zakonodajo, morda strožjo od tiste, ki jo načrtujejo po Evropi. Evropski ministri za pravosodje so februarja letos dosegli dogovor o uskladitvi zakonodaje na področju cyberkriminala. Ta še zdaleč ni usklajena, a bo v prihodnje enotna oziroma bo postavljen nekakšen minimum. Pustimo sedaj pravne termine in poglejmo, kaj lahko doleti hekerja v Sloveniji.
Do pet let zapora
Heker si lahko prisluži do tri leta zapora, ob veliki gospodarski škodi do pet let. Po naši zakonodaji se lahko kazensko preganja tudi pošiljatelje virusov in črvov. Če vdrete v bazo podatkov in vas pri tem ujamejo ter dokažejo krivdo, si lahko obetate dveletni brezplačni polni penzion v zaporu. Ta lahko traja tudi do pet let, če ob tem povzročite veliko gospodarsko škodo. Slovenijo še čaka urejanje nekaterih vidi-
IMaročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Priloga: TV okno - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
NAROČILMICA ZA
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	popuste v obliki bonov v vrednosti 10.000 sit
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice, Podravski gospodarski kompas. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
kov računalniškega kriminala. Neurejeno je področje motenja sistemov in naprav, izdelava pripomočkov za spletna kazniva dejanja, posvetiti pa se bo treba tudi spletnim vsebinam, recimo otroški pornografiji ipd.
Nadzirajte mladino
Večina ljudi splet še vedno sprejema kot nekakšno neškodljivo zabavo, igračo mladih. Počasi bo potrebno spremeniti miselnost. Dostop do spleta je nekaj podobnega kot vožnja avtomobila. Nudi lahko veliko zabave, informacij in koristnega. Po drugi strani pa lahko povzročimo nevšečnosti. Pri avtomobilu so izražene v zviti plo-
Novice
čevini, bolečinah, morda smrti. Pri spletu so posledice napačne rabe, predvsem zlorabe in morda naivnosti uporabnika drugačne, morda ne tako tragične, a vseeno kaznive in škodljive. Ob tem ideje nekaterih, ki omenjajo državni nadzor in uvedbo nekakšnih "vozniških dovoljenj" za uporabo spleta, niso tako neverjetne. Sprejeti je treba dejstvo, da imamo po zaslugi spleta dostop do morja vsebin, s tem pa je treba sprejeti določeno mero odgovornosti za njihovo rabo in zlorabo. Žal imajo s tem mnogi težave. Očitno bo pač potrebno počakati na nekaj odmevnih primerov ovadb in sodb, ki bodo medijsko izpostavljene. Včasih žal zaleže le strah pred konkretnimi posledicami.
Simon [keta
Prenosniki v "zraku"
Do leta 2005 bo po napovedih analitskega podjetja Me-taGroup približno 95 odstotkov prenosnikov za poslovno rabo imelo vgrajene rešitve, ki omogočajo brezžično komunikacijo. Podjetja bodo morala zato po oceni analitikov MetaGroup več pozornosti nameniti načrtovanju vključitve spremenjenega načina dela z računalniki v svoja omrežja.
Oblačila s čipi
Benetton bo v svoja oblačila začel vgrajevati čipe, s katerimi bo nadziral zaloge blaga v skladiščih. Miniaturne in samozadostne čipe bo izdeloval Philips. Za uporabnika čipi ne bodo opazni. V blago bodo vstavljeni med samo proizvodnjo. En čip stane vsega deset tolarjev, kar je zanemarljivo glede na vrednost samega oblačila.
Prevlada LCD zaslonov
Najnovejše tržne raziskave podjetja IDC kažejo, da bo prodaja LCD zaslonov letos prvič v zgodovini boljša od prodaje klasičnih monitorjev s katodno cevjo. V svetovnem merilu bo po ocenah vrednost letne prodaje LCD zaslonov presegla dvajset milijard ameriških dolarjev, količina dobavljenih pa naj bi zrasla za slabih pet odstotkov.
Nov hitrostni rekord
Znanstveniki Stanfordskega centra za linearno pospeševanje so postavili nov hitrostni rekord na internetu. S prenosom 6,7 GB podatkov na razdalji 11.000 kilometrov s hitrostjo 923 megabita v sekundi, so skoraj dosegli mejo 1 gigabit/s. Količina prenesenih podatkov odgovarja vsebini dveh DVD filmov. Pri zrušitvi rekorda, so podatke prenašali z uporabo mreže Internet2. Gre za mrežo, ki povezuje 200 fakultet po svetu.
Afganistan — ponovno član cyberdružine
Afganistanci so postavili svojo prvo nacionalno internet-no domeno, .af za spletne strani in elektronsko pošto. To predstavlja velik tehnološki korak za deželo, kjer je bil splet pod preteklo talibansko vlado prepovedan. Pod bivšimi fun-damentalističnimi talibanskimi oblastmi so bile vse nevladne uporabe elektronske pošte in spletnih strani kaznovane s smrtjo. Rezultat tega je, da je internet v Afganistanu redkost.
DirectX 9 ostaja aktualen
Microsoftova tehnologija DirectX 9 bo ostala aktualna dlje časa, saj Microsoft ne načrtuje nove različice. Večina zmogljivosti razvojnikov je sedaj usmerjena na novo različico operacijskega sistema Windows, znanega pod imenom Longhorn. DirectX 9 je prilagojen novim izdelkom obeh velikih izdelovalcev in bo povsem primerno ogrodje vsaj {e dve leti.
Prenosnik za Sadama
Panasonic se je potrudil in izdelal tablični računalnik, ki je namenjen zares nerodnim in zahtevnim uporabnikom. Ti ga bodo lahko pr{ili z vodo, brcali, ga uporabljali v pu{ča-vi, hkrati pa se pridno povezovali preko Bluetootha, GSM in CDMA omrežij, WiFi ali satelitov. Baterija zagotavlja več kot sedem ur delovanja. Za Toshibin Toughbook CF-18 bo treba od{teti okoli 800 tisočakov.
26 .Šro/mib'TEDNIK
Nasveti, pisma bralcev
četrtek • 3. aprila 2003
Se lahko ponovi zlom borze?

Zadnjih nekaj tednov se na naši in svetovnih borzah dogajajo zanimive stvari. Vrednosti posameznih investicij - vrednostnih papirjev - padajo in rastejo. To pov-zro~a negotovost, povezana z iraško vojno.
Ni malo investitorjev, ki se iz dneva v dan sprašujejo, kako se bo razvila dobi~konosnost njihovih nalozb. Strah je zopet pokazal svoje zobe, saj se ljudje bojijo, da bi izgubili svoj težko prisluženi denar. Tudi namigovanja o padcu borz so se začela pojavljati. Za lažje razumevanje si bomo tokrat ogledali zlom borze leta 1929. Trideseta leta so bila za ameriško javnost zelo pomembna. Imeli so velik razvoj gospodarstva, ljudje so radi kupovali in prodajali vrednostne papirje. Pojavili so se špekulantje, ki so hoteli na hitro zaslužiti, špekulanti so zavajali javnost s podatki o podjetjih, ki so kotirala na borzi. Delnice so bile v začetku cenovno zelo ugodne, kupovali pa so jih uspešni investitorji - špekulantje. Ko se je preko medijev razvedelo o uspešnosti nekega podjetja, so špekulantje prodajali, množica investitorjev pa je "potegnila ta kratko". Imeli so v lasti delnice, katerih vrednost je v kratkem času pristala na ničli. Ker pa "malih" investitorjev ni bilo dovolj, so borzne hiše kreditirale investitorje. Množica je tako za polog potrebovala le 10 odstotkov celotne investicije, preostanek pa so vzeli kot kredit. Ko so vrednosti padale, so bili primorani prodati vrednostne papirje, izgubo so morali poravnati tudi za delnice, ki so jih kupili s kreditom. Sledili so manjši zlomi, ki jih je bančni sistem uspešno "miril" z dodatnimi posojili in nizkimi obrestnimi merami. Ker je bilo takšno "gašenje požara" neuspešno, je sledil znameniti "črni petek". Ljudje so čez vikend dodobra preračunali in hoteli v ponedeljek svoj preostanek denarja. Ker borza tako velikega prodajanja ni zmogla prenesti, so vrednosti v torek, 29. oktobra 1929, tako močno padle, da je bil borzni zlom neizbežen.
Ob vprašanju, ali se lahko tudi pri nas ponovi zlom borze, bi bilo potrebno pregledati nekatere dejavnike, ki vplivajo na takšen razplet dogodkov. Ce bi ljudje pričeli z investiranjem s pomočjo kreditov, bi to vsekakor pomenil prvi korak k nelikvidnosti. Lansko leto je kredit prinašal zavidljivo visoko pozitivne rezultate. Ker smo sledili razvoju dogodkov, povezanimi z Lekovim prevzemom, smo lahko pričakovali smotrnost kredita za tako špekulacijsko naložbo. Žal pa letos ni nobenih dejavnikov, ki bi kazali na kakšen prevzem, tudi "veliko investiranje" malih investitorjev ni pokazalo spodbudnih rezultatov. Strah pred iraško vojno je marsikaterega investitorja "popeljal" v banko ali v obveznice. Zloma vsekakor ni pričakovati, tako visokih dobičkov pa tudi ne. Teoretično zlom borze vedno obstaja, praktično pa so po "črnem petku" postavili kar nekaj mehanizmov, ki naj bi preprečili tako velik padec.
mitja.petric@donos.net, GSM: 041 753 321
'Donos
premoženjsko svetovanje
Mokri smrček
Vprašanje: Imamo papigo skobčevko, zanima nas nekaj osnovnih fizioloških značilnosti papige in kako rešiti problem predolgih krempljev.
Odgovor: Papiga skobcevka (Mellopsitacus undulatus) je med vsemi vrstami okrasnih
ptic najbolj raz{irjena. Skobče-vka, t. i. standard, meri v dolžino okoli 24 cm, telesna teža
Foto: Liljana Vogrinec
odrasle zna{a 30-60 gramov. Valjenje traja 17-20 dni. V gnezdu je praviloma 5-6 jajc. Teži se seveda k papigi, ki ima pod vratom lepo oblikovane črne pike in intenzivno barvo perja (zelena, modra, bela z intenzivnimi, pravilno oblikovanimi črnimi pikami pod vratom).
Za pravilno rast in menjavo perja ter rast krempeljcev je zelo pomembna pravilna prehrana papige, sestavljena praviloma iz 65% prosa, 25% lu{čenega ovsa in 10% svetlega semena. Zelo priporočljivo je dodajati sveže sadje in zelenjavo ter hrano obogatiti s kalijevim jodidom (Jodosan sirup, ki se dodaja v vodo za pitje). Bar ni priporočljiv, čeprav ga imajo papige rade, saj povzroča prekomerno nabiranje ma-
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
{čobe in s tem večjo verjetnost za bolezni srca - kapi!
Med najpogostej{a obolenja skobčevke sodijo: hlamidioza, aspergiloza, kolibaciloza, garje, zastrupitve , deficitarne bolezni, povezane s primankljajem mikro- in makroelementov, za-ma{čenost, bolezni {čitnice in pogoste po{kodbe. Med njimi velja omeniti tiste, ki so v zvezi z obročki na tačkah, ki služijo za označevanje ptic (pretesni, premajhni), in pa po{kodbe, ki nastopijo zaradi predolgih krempeljcev. Tu nastopajo pogosto po{kodbe kosti, vezi in sklepov (zlomi nogic, ker se
w
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V.
žival zaradi predolgih krempljev zatakne za prečke, mreže, ovire v kletki - zdrsne in se na ta način po{koduje).
S pravilno nego krempljev preprečujemo možnost neželenih po{kodb okončin, kril itd. Žival previdno primemo, tako da ne more opletati s krili, in z ostrimi škarjami ali ščipalcem za nohte skrajšamo predolge krempeljčke. Paziti moramo, da pri posegu ne poškodujemo krvne žilice, ki poteka v samem kremplju (možnost krvavitve). Kremplje krajšamo 2- do 3-krat letno.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
Prejeli smo
Prejeli smo
K pisanju tega članka me je vzpodbudilo jutranje vprašanje g. Janeza Belšaka iz Skori-šnjaka 1, Zg. Leskovec: Zakaj se ni prestavilo volišče iz Sko-rišnjaka 23, ki je pri Andreju Kmetcu, na sedež društva Ko-cil, Skorišnjak 20/a?
Zadeva je naslednja - takoj po referendumih o železnici in vračanjih v telefonijo je s strani Orlačevih z iste hišne številke prišla pobuda za spremembo volišča. Tako je Okrajna volilna komisija (v nadaljevanju OVK) dne 10. 1. 2003 prejela s strani Občinske volilne komisije Občine Videm zahtevo v zvezi z zahtevkom za spremembo volišča. Dopis je podpisal g. Brane Orlač in je bil brez prilog in brez tehtne obrazložitve ter je seveda bil zavrnjen. Vse to je potekalo brez naše vednosti in na vprašanje g. Orlaču, zakaj to, me je gladko zavrnil, da se o tem ni potrebno pogovarjati z nami!
Po prvem neuspešnem poizkusu je sledil drugi, prav tako s strani g. Braneta Orla-ča (domačina iz Skorišnjaka in podpredsednika društva Ko-cil). Podal se je v zbiranje podpisov v podporo za spremembo volišča. Tako je nastal dopis: "V imenu krajanov Skorišnja-ka (priložen je seznam z lastnimi podpisi) vam sporočamo, da želimo spremeniti volišče. Z spremembo se strinja tudi lastnik objekta v Skorišnjaku 20/a..' Podpisnik, zopet g. Brane Orlač.
Dopis je romal na OVK Ptuj in Videm. Pa analizi te dokumentacije pa je bilo ugotovljeno naslednje: K dopisu ni bilo priloženega pooblastila o zastopanju krajanov Skorišnjaka, kakor tudi ne sklepa krajanov, s katerim bi pooblastil g. Orla-ča, da jih sme zastopati pred OVK. Na seznamu ni datuma in tudi ne piše, zakaj so se krajani na tem seznamu podpisali, v zahtevku ni navedena niti ena argumentirana zahteva po spremembi volišča, k zahtevku ni predložen podpis lastnika objekta, da sme biti volišče s Skorišnjaka 20/a (g. Orlač v
dopisu navaja, da se lastnik strinja), da je dvanajst podpisov grafološko enakih, da je na seznamu tudi podpis pokojne osebe. Vse te navedene trditve peljejo do neizpodbitnega dejstva, da so tukaj elementi kaznivega dejanja ponarejanje listin ter zlorabe pooblastil zastopanja sklepov. Podpisani so bili pretežno tisti, ki so sicer tukaj prijavljeni, živijo pa že dolgo v tujini.
Zelo žalostno je, da za dosego lastnega cilja pride do kršenja osnovne človekove pravice
-	pravice odločanja. Ko nekdo drug brez tvoje vednosti odloča o tebi, takrat je čas, da se nad takšnim dejanjem globoko zamislimo. Ta dopis je OVK na svoji seji 19. 2. 2003 gladko - soglasno zavrnila z zgoraj navedeno utemeljitvijo ter z dejstvom, da na volišču pri Andreju Kmetcu, Skorišnjak 23, ni bilo do sedaj nič narobe (kar je razvidno iz zapiskov preteklih 12 let). Ce bi bile kdaj, potem je iz dela volilnega odbora jasno, saj se mora zagotoviti nemoten in dostopen kraj za volilce. To je zmeraj tudi bilo.
Dodati pa je potrebno tudi, da je 41 let potekalo glasovanje pri sorodnikih Orlačevih v dokaj specifičnih pogojih, pa se ni nihče nikdar pritoževal. Sedaj je pri tej lokaciji Skorišnjak 23 že 12 let in je tudi potekalo vse gladko, dokler niso Orlače-vi prišli do ideje o spremembi volišča.
Ne morem pa mimo nečesa
-	na minulem referendumu je prišlo do bojkota dveh članov volilnega odbora na tem volišču. Dva člana sta prav iz te iste družine Orlačevih, ki se tako vneto zavzema za spremembo za vsako ceno. Ker vse ostalo navedeno ni bilo dovolj, sta se odločila za motenje dela volilnega odbora. 7. 3. 2003 sta prejela odločbo o imenovanju volilnega odbora. Torej sta imela veliko časa, da ocenita, ali sta sposobna in pripravljena za takšno delo. Ampak namesto da bi bila zahtevala zamenjavo za sebe, sta bila raje tiho vse do nedelje zjutraj, do 7.00. Namen je bil znan -onemogočiti delo volilnega odbora (pravilnik o tem je jasen,
sklepčnost in veljavnost sta zagotovljeni s 6 člani). Ampak kljub temu smo stvari z OVK v hipu uredili, dobili 2 nadomestna ~lana in potek je {el nemoteno naprej in uspe{no do konca. Prav tako so volilci potrdili s svojo udeležbo na tem voli{ču, da jim ni mar za dileme okrog voli{ča, ampak da izrazijo svojo pravico - pravico glasovati na voli{ču.
Upam, da je sedaj g. Janez Bel{ak zadovoljen, saj sem mu podal s svoje strani argumentiran odgovor na podlagi dokumentacije, ki je tudi na oglasni tabli občine Videm. Vsekakor pa je sedaj pod vpra{anjem kompetentnost g. Orlača v svojih aktivnostih glede na vse, kar je počel v preteklosti. Vam, drage bralke, spo{tovani bralci, pa v razmislek, ali je tak{no početje dopustno!
Andrej Kmetec
Je smisel za humor prirojen ali pridobljen?
če sledimo psihologu dr. A.Trstenjaku, ki meni, da je "kreativnost v zibelko položena", hitro dobimo potrditev te misli, ko pogledamo v Šugma-novo rojstno hi{o v Gori{nici, ob tem pa pregledamo {e življenjepise v D. Bajt: Kdo je kdo?, v Gledali{kih kronikah MGL in drugje ter ne nazadnje v knjigi Dr. Rajka Šugmana: Moj brat.
Kot rojakinja in psihologinja (mimogrede se je iz petih psihologov iz domače občine po{alil "komedijant', da nas je nič koliko in niti ni pri{tel {este, svoje hčerke iz Ljubljane) se spominjam Zlatka Šugma-na že iz osnovne {ole, ko smo se ob koncu {olskega leta fotografirali. Edini je v 4. razredu nosil hlače z naramnicami in kravato - kot pravi "gospod". In sem si prizor zapisala v čustveni spomin, čeprav takrat vpisana v 1. razred. Njegova "zibelka" je torej bila položena v veliko hi{o blizu {ole, kjer so imeli star{i in stari star{i trgovino z me{anim blagom. Torej lahko k "dednosti" dodamo {e "vpliv okolja" in "lastno aktivnost' živahnega prvorojenca, ki se je že iz zibelke smehljal
"Kralju na sliki" so "rojenice" napovedale, da se to ne bo dobro končalo. Iz kraljeve smrti je Pre{ernov nagrajenec naredil {alo več kot pol stoletja kasneje in nam s humorjem omogočil, da smo se po rojs-tvupesnika, 3. dec., "vsi veselili njegove smrti, 8. febr., za SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK'.
Humor kot paralela ustvarjalnosti in življenjskega optimizma je spremljal družino Šugman tudi v vojnih časih, ko je Zlatko po vzoru očeta DANčEKA ŠUGMANA (znanega iz {aljivega dueta MATJAŠEK IN MARULEK z B Vičarjem iz Ptuja) organiziral in režiral gle-dali{ko igro v sloven{čini na dvori{ču Horvatove hi{e nedaleč od nem{ke "žandarmerije".
Kaj nam povedo horoskopi?
Ko analiziramo karakter otroka po lastnostih očeta in matere, njune ANIME in ANIMUSA, ki po Jungovi karakterologiji prena{ata na sinove in hčere svoje vrednote, zapovedi in prepovedi, se Dančeka in Zofije mnogi {e spominjamo; njega kot dobrohotnega, mirnega, prizanesljivega, smehljajočega trgovca in komedijanta, nje pa kot skrbne, natančne, vztrajne in delovne matere, gospodinje, trgovke in računovodkinje. Oba sta v času dija{kih in {tu-dentskih let svojih otrok dobila {e vlogo "tretjega roditelja" za veliko skupino ostalih dijakov in {tudentov iz Gori{nice v letih 1955-1960, ko je Zlatko organiziral, malo za {alo {e bolj pa zares, Akademski ples na vasi, Mladinsko delovno brigado, Športne igre, Nogomet suhi -debeli, in poleg Remčeve UČITELJICE PAVLE na odru v Gorisni-ci {e Shakespearovega Othella na odru v Ptuju.
"Od kod se mu jemlje?' smo se mnogi spraševali. "Med kak-{ne zvezde je neki zapisan ta "žlahtni komedijant'? Priznanja in nagrade so kar tekle, več desetletij je spravljal v smeh gledalce v MGL, ob TV sprejemnikih in kino dvoranah. Rad pa je igral tudi v resnih dramah, seznam je predolg za ta sestavek. Podobno kot si je gledali{če sploh izbralo za svojo muzo: Talijo, muzo komedije, in pozabilo na Melpomeno,
muzo tragedije, se je zapisal bolj komediji in nasvetu Casanova: 'če hočete spraviti ljudi v smeh, morate ohraniti resen obraz..'
Kot sloviti ruski klovn Kara-da{ je ob {aljivih nastopih ostal resen, osredotočen in hkrati nežen, ko so gledalci umirali od smeha ob njegovi alogični logiki.
Ta nežnost karakterja je menda zapisana v Zlatkovem horoskopu, kjer je "devica" po na{em in "opica" po kitajskem zapisu. In s kakim obrazom se je nosilec predstavil voditeljici predstavitve DVEH ŠUGMANOV v Ptuju!? Ko je ga. Tja{a Mrgole postavila enako vpra{anje bratu (dr. kineziologije) Rajku, je komaj poznal znak "ovna", dodal, da na take prerokbe nič ne da in se predstavil kot avtor 400 enot dolge bibliografije o telesni vzgoji in {portu, zapisano vse v računalniku v programu COBIS.
Šaljivi Zlatko je {e dodal mnenje svojega dobrega prijatelja, da so "opice pravzaprav najbolj{i ljudje". Kot poznavalka večjih horoskopov sem poiskala Rajkovo "svinjo" v kitajskem horoskopu in opis karakterja za oba brata Šugmana in sestro Ireno (mojo sosedo v Mariboru) po opisu v kitajski medicini.
Šaljivi Zlatko kot čarodej-alkimist odkriva življenje polno sonca v vsakdanjiku, združuje ljudi na nenavaden način in ima rad obrede in ceremonije.
Resnej{i Rajko kot čARODEJ-VZGOJITELJ tudi odkriva čarobne trenutke v vsakdanjiku, je optimist, je discipliniran in urejen.
Pa {e naj kdo reče, da taki horoskopi malo za {alo malo zares ne uganejo, kaj se skriva v na{ih srcih!?
čustvo ponosa, radosti, vedrine in veselja me preplavlja, ko spominu bližnjega rojaka iz G. Radgone, psihologu dr. Antonu Trstenjaku, dodajam doživetje VELIČASTNEGA HUMORJA "Žlahtnega komedijanta" Zlatka Šugmana, Pre{ernovega nagrajenca 2003.
Dr. Tilka Kren-Obran (Miskova Tilika), psihoterapevtka
Kuharski nasveti
Divjačina
Divjačina je meso, ki v kulinarikl uživa prav poseben sloves, iz nje lahko pripravimo veliko izvrstnih jedi.
Meso divjadi je bilo nekoč glavna hrana, danes pa prihaja na mize le ob slavnostnih, na jedilniku pa je tudi v nekaterih dražjih restavracijah. Najpogosteje je to meso srn, jelenov in divjih prašičev. Mogoče tudi zato, ker meso divjadi zahteva nekoliko daljši čas zorenja, kar pomeni, da ga za nekaj časa obesijo v hladen zračni prostor, da dobi aromo in se zmehča. Po zorenju se tudi nekoliko temneje obarva - temnejše kot je, bolj dozori. Čas zorenja je odvisen od velikosti in starosti živali in poteka minimalno en teden.
Pred toplotno obdelavo divjačino damo tudi v kvašo. Le-ta prispeva, da postane meso starejših živali mehkejše in izgubi oster vonj, zrahljajo pa se tudi mišična vlakna in utrdi barva mesa. Meso večjih živali damo v tako imenovano klasično ali mokro kvašo, kar pomeni, da ga prelijemo z rdečim vinom, ki ga lahko razredčimo tudi z vodo, dodamo začimbe, kot so: celi poper, brinove jagode, lo-
vorov list, timijan, rožmarin, grobo sesekljani peteršilj, na lističe narezano čebulo, korenje, peteršiljevo korenino, por, malo zelene in drugo jušno zelenjavo, ki jo imamo na razpolago. V tako pripravljeni kvaši meso pustimo dva do tri dni v hladilniku. Meso manjše divjadi pa lahko damo v suho kvašo, kar pomeni, da ga potresemo s prej naštetimo začimbami in zelenjavo in ga tako pustimo v hladilniku dan ali dva.
Okus je odvisen tudi od same toplotne priprave. Za pečenje in dušenje divjačine imamo še veliko možnosti, kako izboljšamo okus in videz. Kvašeni kos srne ali druge divjačine lahko pretaknemo in bardiramo. Pretaknemo ga ponavadi s pusto slanino, korenjem, peteršiljevo korenino in kislimi kumarami tako, da s tankim koničastim nožem v kos mesa naredimo manjše vdolbinice, v katere nato zataknemo omenjena živila. Meso nato začinimo s soljo in poprom, premažemo z gorčico in z vseh strani svetlorjavo zapečemo. Dodamo večjo količino čebule in druge zelenjave, odvisno od recepta, zalijemo z
Duševno zdravje otrok
Otrok v precepu
Vemo, daje za otrokov razvoj najboljše domače okolje - starši, sorojenci, sorodniki, sosedje in prijatelji. Seveda, kadar so otroku naklonjeni in ga sprejemajo takega, kot je. In prav noben otrok ni idealen, prej ali slej zaćne odstopati od predstav drugih ljudi, kakšen naj bo, kako naj se obnaša, kaj naj mu bo drago.
Vsak odklon od predstav drugih ljudi okrog otroka povečuje možnosti, da bo vsakdo, od matere do daljne sorodni-ce, rezal in šival in usmerjal otroka po svojih predstavah na tak ali drugačen način. Večje kot je odstopanje, bolj grobi in nasilni so posegi v otrokovo integriteto.
Nihče ne preverja, kakšna je otrokova predstava o njem samem in kakšen si sploh želi biti. Ne dobi pomoči, ki jo je prosil, ampak tisto, za katero so odrasli in otroci iz okolice prepričani, daje prava - seveda po njihovi presoji. Hkrati s povečanimi odstopanji opravijo pomembno opravilo: predprogramiranje za neuspeh. To opravijo z izjavami, kot so: Nikoli ne boš uspešen! - Iz tebe ne bo nič! - Zakaj nisi takšen kot tvoja sestra? - Nikoli ne ubogaš! - Naš otrok je živčen. - Naš otrok je "bolan". - Končal boš na ulici! - Dali te bomo v zavod! - Od tam pa boš šel v "arest"! - in tako naprej v različicah in z novimi dodatki.
Stanje predstavljajo vedno bolj resno in nazadnje kot samo po sebi umevno, vnaprej, od usode določeno in dokončno. Nikoli na primer otroku ne povedo, da če gre v zavod, lahko kot velika večina dokonča šolanje in dozori. Hkrati z grožnjami ni podatka, da je namestitev v katerikoli instituciji le začasna in da se bo lahko vrnil domov. Večkrat se zgodi, da otrok to prvič jasno in glasno sliši ob ogledu za namestitev dom.
Odrasli znajo biti v opisovanju otrokove prihodnosti zelo prepričljivi in njihove pripovedi, napovedi in slike začnejo počasi sedati v otrokovo dušo: saj navsezadnje sami vidijo, da se vse suče tako, kot so napovedovali - torej bo res. Otrokova samopodoba je vse slabša in nazadnje res počne, kar pričakujejo od njega. In od njega ne pričakujejo nič dobrega, torej dela slabo. Sledi s strani odraslih zmagoslavni: "Saj sem ti povedal, saj sem ti rekla, s čim sem si to zaslužila?'
Naslednjič pa še nekaj o tej temi.
Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
vodo ali juho in počasi dušimo. Na koncu po želji omako pretlačimo in okus izboljšamo še s kislo smetano.
Za boljši okus lahko meso tudi bardiramo oziroma zavijemo v tanke lističe slanine, povežemo z vrvico in pripravimo po receptu. Pri začimbah velja upoštevati, da se meso srne in jelena poda s timijanom, rožmarinom in brinovimi jagodami, ostale začimbe dodajamo v manjših količinah. Koriander in piment uporabljamo pri pripravi zajca in kunca.
Divjačino pogosto ponudimo samo z gosto omako, ki je nastala pri pečenju, ali omako, ki smo jo pripravili, če divjačino dušimo. Primerna omaka je še poprova omaka, od prilog pa pogosto zraven ponudimo kruhove cmoke, krompirjeve svaljke, krompirjeve štruklje, primerne so še priloge iz rdečega zelja, pire iz kostanjev, gomo-ljne zelene, leče, ter nekatero sadje, kot so: dušena jabolka, ribezov žele, džem ali dušeni rdeči in črni ribez, enako pripravljene brusnice in borovnice.
Boljše kose pri divjačini po kvaši lahko - tako kot druge vrste mesa - na hitro spečemo in ponudimo. To je file pri srni, jelenu in divjem prašiču, ledvični del za steake, iz stegna pa zrezki, različnih okusov in omak. Za vse ostale kose in za meso starejših živali je najprimernejši način dušenje v različnih omakah. Zraven glavnih mesnih jedi si iz divjačine pripravimo še različne obare - priljubljena je obara s kuncem in lečo, iz zajca si lahko pripravimo tudi ragu, vendar damo meso predhodno prav tako v kvašo. Tovrstnih ra-gujev je v svetu zelo veliko, v Franciji je priljubljen ragu iz divjačine z majhno srebrno čebulico, rezinami slanine, šampinjoni, pripravljen v omaki iz rdečega vina.
Krvodajalci
Znane divjačinske jedi so še: nadevana srnina rulada, dušena v omaki, z olivami, tudi to jed pripravljajo v Franciji; v Veliki Britaniji pripravljajo najrazličnejše steake, na Finskem bi lahko pojedli dober ragu z gobami in belim vinom, v Ameriki pa pripravljajo divjačinske kotlete na različne načine, velikokrat pa recepti predpisujejo dodatek suhega sadja. Na [vedskem pripravljajo pe~en srnin hrbet s kislo smetano, brino-vimi jagodami in rdečim ribezom. V Franciji pa pripravljajo mlete divjačinske pečenke, ki jim okus izbolj{ajo z mavrahi.
Iz divjačine si lahko pripravimo tudi divjačinske ruladice, in sicer tako, da manjšo količino srninega stegna ali pleč-ke narežemo na tanke rezance, dodamo enako količino zajca in enako količino mesa fazana. Meso zajca in fazana prav tako narežemo na rezance. Solimo, popramo, dodamo še strti ma-jaron, timijan, koper in gorčico ter prelijemo z rdečim vinom. Meso v začimbah in vinu pustimo stati vsaj 20 minut. Nato ga damo v multipraktik in ga fino sesekljamo. Dodamo malo tekoče sladke smetane ali v vodi namočene drobtine. Vsipljemo ga v skledo, po potrebi začinimo z začimbami, ki smo jih že prej dodali, in dobro premešamo. Alu folijo na tanko premažemo z belim oljem, oblikujemo debelejšo rulado, jo damo na folijo in trdno zvije-mo. Tako zavito damo v večjo količino vrele vode in kuhamo 30 do 45 minut, odvisno od debeline rulade. Za popestritev in boljši okus lahko dodamo še olupljene pistacije, na kocke narezano suho slanino, kuhano korenje in kisle kumare. Ponudimo kot toplo ali hladno jed.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
17.	marec - Roman Habjanič, Lancova vas 85; Marjana Gojkovič, Ptujska Gora 110/a; Franc Vaupotič, Popovci 15; Renata Širec, Slape 14; Sergej Cvikl, Ob Železnici 15; Zvonko Zajšek, Ptujska Gora 104/a.
18.	marec - Silvester Bedenik, Kupčinji Vrh 3; Marjetka Hergula, Sodinci 10; Daniel Kuhar, Senešci 68; Stanko Zajšek, Ptujska Gora 1/a.
20.	marec - Robert Vajs, Stara Gora 1/b; Jasna Pintarič, Velika Nedelja 8; Darja ŠkvorcBes, Sodinci 1; Stanko Zebec, Šalovci 15; JanezMerc, Gromova 2; Ivan Kukovič, Suha veja 7; Dragica Gajšek, Vintarovci 73/a; Jožef Strelec, Strelci 4/a; Zlatko Štrucl, Dravinjski Vrh 2/b; Bojan Vidovič, Barislovci 11/a; IvanLesjak, Nova vaspriMarkovcih 17; Drago Kristovič, Spuhlja 135/a;Jože Fideršek, Tržec 34/a; Stanislav Brodnjak, Dravinjski Vrh 11; Marjan Feguš, Stanošina 1 '7; Branko Horvat, Vičava 80; Albin Strgar, Vintarovci 38; Stanko Zagoršek, Bukovci 72; Srečko Narat, Trnovec 21; Radivoj Dovečar, Strjanci 33; Majda Vilčnik, Majšperk 32; Jožica Starčič, Markovci 26/a; Miran Kram-berger, Mestni Vrh 50; Jožef Topolovec, Gradišče 23; Branko Majerič, Selska c. 6, Ptuj; Zlatko Hojnik, Zamušani 22/b; Martin Cvetko, Gradiščak 6; Miran Smolej, Majšperk 59; Anton Horvat, Pobrežje 40/a; Srečko Rodošek, Pre-polje 28; Franc Vtndiš, Soviče 18; Zvonko Gregorc, Zg.Jablane 12; Jože Ceh, Nova ulica 26, Spodnji Duplek; Vladimir Gajšt, Sestrže 99; Miran Trantura, Savinjsko 22; Rudi Štelcer, Pobrežje 118; Jože Teskač, Hajdoše 46; IvanJau-nik, Majeričeva 10, Maribor.
21.	marec - Marko Ležič, Cesta zmage 12, Zagorje ob Savi; Danijel Pez-dirc, Cesta 4.julija 64, Krško; Peter Mivšek, Zavratec 11, Rovte; BlažAhačič, Begunjska c. 43/a, Tržič; Franc Križnik, Plat 16, Rogaška Slatina; Gregor Gračnar, Brdo 15, Planina pri Sevnici; Marko Smodiš, Regentova 14, Maribor; Jože Serdt, Nuskova 16, Rogašovci; Alen Kajtina, Veliko Širje 83, Zidani Most; Boštjan Klenovšek, Žigrski Vrh 23; Marko Hrnčič, Pristava 4/a; Toni Trunkelj, Orlaka 17, Žužemberk; Mirsad Beganovič, Clevelandska 23, Ljubljana; Matej Mirkac, Kajuhova 10, Bizeljsko; Robert Hočevar, Dornice 14, Vodice; Martin Gazvoda, Stopiče 57; Blaž Kokelj, Partizanska c. 7, Sovodenj; DanijelLazič, Vrazova ul. 54, Maribor; Vladoprevolšek, Koroška c. 10, Radlje; Alojz clak, Pečica 50, Podplat; Branko Nahtigal, Brezje pri Trebelnem; Milan Šoštarič, Sakušak 64/b; Mitja Voga, Copova 6, Žalec; Tomaž Razpet, Gornji Novak 40, Cerkno; Tadej Trstenjak, Užiška ul. 9, Ljutomer; Silvester Rogan, Cankova 62, Rogašovci; Tomaž Kuralt, Žabnica 49, Žabnica; Stanislav Pečovnik, Partizanska 21, Zg. Polskava; Dušan Munda, Savci 20; Aleš Vajzman, Šentiljska 112, Maribor; Aleš Pleteršek, Za lekarno 11, Zg.Velka; Bogdan Slapnik, Župančičeva ul. 5, Kamnik; Goran Gorogranc, Pot na brod 3, Radeče; Aleš Petkoš, Bohinjska Cešnjica 38, Srednja vas v Bohinju; Danijel Plohl, Miklavž pri Ormožu 18; Primož Komočar, Mihalovec 52, Škocijan.
V vrtu
Oživeli so vrtovi
Topli pomladni sončni žarki so minule dni prebudili naravo iz zimskega sna. Brstenje in zelenitev narave, ozaljšano z zgodnjim spomladanskim cvetenjem, prinaša dnevno vse večji vonj po pomladi, oživitev vrtov in pomladni nemir pa se v vrtovih kažeta s številnimi spomladanskimi vrtnimi opravili.
V SADNEM VRTU po prvih spomladanskih otoplitvah in ko nočne temperature ne padejo več pod zmrzišče ter spomladanski dež nekoliko navlaži zemljo, pričnejo sadno drevje in grmovnice brsteti. Po rastlini se v tej fazi žeprič-no pretakati rastlinski sokovi, zato je potrebno zaključiti rez vseh tistih sadnih vrst in vinske trte, ki morajo biti obrezane v fazi zimskega mirovanja.
Jablane in hruške, ki so v minulih letih bujno rastle, režemo v začetku vegetacije, s čimer jih zavremo v rasti že v začetku vegetacije, breskve in marelice pa je priporočljivo rezati ob začetku brstenja in rez zaključiti ob cvetenju.
Breskve in nektarine, ki jih ogroža nevarna glivična bolezen breskova kodravost, zavarujemo pred okužbo, če
Spomladansko obrezovanje hortenzije
drevesa poškropimo z enim od breskovih pripravkov tik pred pričetkom brstenja. Škropljenje naj bo opravljeno v lepem, mirnem in suhem vremenu, da bo vso drevesno lubje in brstje dobro obdano z zaščitno prevleko škropiva. Škropljenje po dežju je lahko neučinkovito, ker je na vlažnem lubju ali brstju lahko že prišlo do okužbe. Škropljenje bo po tednu ali dveh potrebno ponoviti z organskimi fun-gicidi (delanom ali ciranom), ker bakreni pripravki na vzbrstelih mladikah in lubju povzročajo ožige.
V	OKRASNEM VRTU je na grmičih okrasnih hortenzij kot posledica zapoznele tople jeseni in nedozorelosti poganjkov v dolgi in hladni zimi prišlo do poškodb po zimski zmrzali. Hortenzije s svojimi velikimi cvetovi cveto na enoletnih poganjkih, zrastlih iz dvoletnega lesa, zato jih ne režemo oziroma ne krajšamo. Pri normalni vzgoji iz grma odrežemo do tretjine starejših poganjkov, iz grma pa izrežemo zakrnele in pregoste poganjke. V primeru, da so mladike poškodovane po pozebi ali da so vršički mladik poškodovani zaradi nedozorelosti poganjkov, jih odrežemo nad prvim zdravim parom poganjkov.
V	ZELENJAVNEM VRTU je zadnje dni marca in v aprilu zadnji čas za sajenje česna, čebulčka in šalotke. Nasad prekrijemo s koprenasto folijo, da ga zavarujemo pred čebulno muho. Na prosto sejemo vse vrste zgodnje zelenjave: grah, peteršilj, korenček, solato, radič, endivijo, kolerabico, cvetačo, zelje ter zgodnji in srednje zgodnji krompir, katerih posevke prav tako kot pri prej navedenih čebulnicah prekrijemo s toplo zimsko koprenasto folijo, ki dobro prepušča padavinsko vodo, toploto in svetlobo, nasprotno pa talno vlago in toploto zadržuje pred izhlapevanjem, posevke pa varuje pred drugimi poškodbami.
Ceprav bomo sadike zelenjadnic in cvetlic, presajali na prosto šele čez več kot mesec dni, jih v zaprtih prostorih, kjer jih vzgajamo, z zračenjem in izpostavljanjem svetlobi prilagajamo na zunanje razmere.
Miran Glu{i~, ing. agr.
3-Četrtek	4-Petek Ô	5-Sobota	6-Nedelja
7-Ponedeljek	8-Torek	9-Sreda	
Info
Glasbene novice!
Pomlad ponovno prinaša glavno temo - ljubezen! Glasbeniki so po pravilu zaljubljeni kar vse leto in to je nedvomno sli{no v besedilih, v katerih navadno izpovejo svojo du{o.
Kraljica pop glasbe MADONNA je bila nazadnje glasbeno aktivna, ko je izvajala naslovno temo zadnjega Jamesa Bonda Die Another Day. Diva stopa stopnićko za stopnićko naprej in vedno znova vleče nove glasbene smernice, kar je tudi slišno v novem komadu AMERICAN LIFE (****), pod katerega se je kot producent podpisal Mirways. V tem novem komadu prevladuje sodoben eksperimentalen elektro pop, deloma pevkin rap in preveč naivno oziroma pravljično besedilo.
Britanska skupina ATOMIC KITTEN je zadela v polno tudi z lanskim drugim ploščkom Feels So Good, s katerega smo se že zabavali ob naslednjih hitih: It's OK, The Tide Is High, The Last Goodbye in Be With You. Tri prave mačke tudi v novi popevki LOVE DOESN'T HAVE TO HURT (***) niti za milimeter ne odstopajo od znanega sladkega popa.
BROSIS so drugi nemški glasbeni Popstars produkt, ki ga je najstniška populacija najbolj vzljubila z uspešnico I Believe. Sekstet išče svojo novo glasbeno publiko v skladbi NEVER STOP (***), ki ima zrelejšo r&b in pop glasbeno usmeritev ter predvidljivo življenjsko besedilo.
Glasbeni plesni prvak je tudi Sascha Lappenssen, ki se podpisuje z imenom SASH! in ga poznamo po hitih: Encore Une Fois, Ecuador, Stay, La Primavera, Mysterious Times, Move Mania in Colour The World. Geslo tega asa je tudi v novem komadu I BELieve (***) ujemite beat sodobnega plesnega nabijanja!
Ameriška rok zasedba THE CALLING je bila deležna velike pozornosti lani s fantastično pesmijo Wherever You Will Go. Mladinci so tudi v novi rokerski odi FOR YOU (****) zelo dobri in so jo posneli za filmsko uspešnico Daredevil.
Nemška skupina GUANO APES goji ostro rok godbo, kar je bilo slišno tudi v zadnji singlci You Can't Stop Me. Kvintet se je popolnoma raznežil v melodični rok baladi PRETTY IN SCARLET (****) z zgoščenke Walking On Tine Line.
Finski band HIM je pred leti naredil pravi bum sfantastičnim komadom Join Me (In Dead). Kvintet je kasneje jadral v senci omenjenega uspeha in sedaj se ponovno postavlja na noge z melanholično težko rok balado THE FUNERAL OF HEARTS (***), ki je presenetljivo prejšni teden skočila na 3. mesto v Nemčiji!
Prvaki britanskega rocka so gotovo člani skupine BLUR, ki so leta 2001 zaprli prvi del svojega delovanja s kompilacijskim albumom The Best Of Blur. Ta izredni prerez njihovega delovanja vsebuje 19, pesmi, med katerimi so najboljše There's No Other Way, Girls And Boys, County House, Ihe Universal in Tender. Kar nekaj časa smo čakali na novo pesem omenjene skupine, ki nosi naslov OUT OF TIME (****), in če sem čisto odkrit, je besedilo pesmi zares precej pred časom, medtem ko umirjena glasba tokrat dopolnjuje izbrane besede!
Govorice so se uresničile to nedeljo, ko je slovenska rock pevka TINKARA KOVAČ v Cankarjevem domu zmagala na predstavitvi novega albuma O-Range (uradno izzide 6. aprila). Radijske postaje pa je pevka dobesedno okužila s svežim in glasbeno pestrim rock singlom MED ZEMLJO IN ZRAKOM (*****).
David Breznik
4. ALL I HAVE
JEnnifer Lopsz & LL CddI J
BDHHY SEEMS TD BE THE HARDEST WORD A , y/ j BIue & Elton John B. TO LOVE A WOMAN - Lianel HígIiíe & E:
ALL THE THINGS SHE SAID - T.A.T.-8. SHAPE - SugababEB ES THE SUPERSTAR - ModErn Tal
n
10.TDNIGHT-WEBtlifE
Vsaki? s>o\?o\:o m<ed 21. in	uro
Kdo je režiser filma Tolpe New Yorka?
Odgovor:_
K
in
nagradno
vfraSakje
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri). Nagrajenec prejšnjega tedna je Simona Arnuš, Pacln|e 27,2252 Dornava.
Odgovore pošljite do imnedeljka, 7. Aprila, na naslov: Radio-TednikPtuj, RaiCeva 6,2250 (za Info).
Filmski kotiček
Tolpe New Yorka
Gangs of New York
Amsterdam	Vallon
(Leonardo DiCaprio), mladi irsko-ameriski priseljenec, se vrne v razvpiti predel Man-hattna Five Points po petnajstih letih. Tam se hoče maščevati Williamu Cuttingu alias Billu Klavcu (Daniel Day - Lewis), mogočnemu vodji an-tiimigrantske bande, ki je ubil njegovega očeta. Amsterdam ve, da je prvi korak do uresničitve njegove naloge prebiti se v Billov krog. Toda s svojo neizmerno samostojnostjo in lepoto ga privlači tudi skrivnostna tatica Jenny Everdeane (Cameron Diaz). In prav njena skrivna preteklost nepričakovano zaplete Amsterdamov načrt. Njegova pot postane bitka tako za osebno preživetje kot tudi za preživetje njegovega naroda. Višek doseže med vojno leta 1863, ko je Amerika priča najhujšim mestnim nemirom v vsej zgodovini.
Film nas že na začetku dodobra preseneti. Nobene uvodne špice, nobenih ustvarjalcev filma, še celo naslova filma ni nikjer videti. Gledalec je kar takoj vržen v tok dogodkov, skratka in medias res. Znajdemo se
Predstavljamo vam.
Sound Attack: 24/7
8.2
y y y i/a^NRISE - Simplý ^^^^-DRDVE ALL NIGHT - Ceto^J^n^s^v X / ^I-J^ WITH YDU - Avril LavignE	-
Dallas Records
www.soundattack.com
Sound Attack so se z zadnjim albumom 'matrali' dolgo. Tako dolgo, da smo že skoraj obupali, ali bo izšel ali ne. Zdaj je zlati plošček vendarle ugledal luč sveta in zdaj vemo, zakaj smo morali tako dolgo čakati: Simon, ki skrbi za glasbo, je prefekcionist. To se sliši takoj, ko album zagrabi CD predva-jalnik. In to je vidno tudi na ovitku albuma. Poleg tega sta s [pelo Buda, tekstopisko in pevko, ki se prvič predstavlja na albumu, poskrbela še za angleško in hrvaško različico ter pripravila pesmi in remik-se za tujino. V skromni tovrstni produkciji v Sloveniji je novi album Sound Attack vsekakor dobrodošel izdelek, katerega rok trajanja bo precej daljši kot instant pop projekti.
Da sta [pela Buda in Simon [urev uspešna v tujini, je že nekaj časa znano, pretekli torek pa sta vse svoje adute pokazala tudi slovenski publiki na veliki promociji novega albuma 24/7, ki je na ta dan tudi uradno izšel. Nabito poln klub je na predstavitvi skladb v različnih jezikovnih različicah navdušil tako njihovo založbo Dallas Records kot tudi številne novinarje, goste in kar 9-člansko glasbeno ekipo, ki je pesmi z albuma predstavila v živo. Odslej bodo Sound Attack namreč nastopali v živo, kar je za tovrstne zasedbe, ki imajo v svojih pesmih kakovo-
Tolpe New Yorka
kriminalka, drama, zgodovinski Dolžina: 160 min Režija: Martin Scorsese Producent: Alberto Grimaldi, Martin Scorsese Scenarij: Herbert Asbury, Jay Cocks, Kenneth Lonergan, Steven Zaillian
Igrajo: Leonardo DiCaprio, Cameron Diaz, Roger Ashton -Griffiths, Jim Broadbent, Liam Neeson, Daniel Day-Lewis
v sredini 19. stol. V mestni četrti revežev, priseljencev in nasilja. V ve~ini filmov, ki opisujejo tisti ~as, se zgodba vrti okrog visokih krogov, njihovih zabav in spletk, v tem filmu pa je Scorsese želel prikazati predvsem življenje najnižjih kast ljudi, katerih življenje je bilo povsem drugačno, kot si ga predstavljamo danes.
Prvi prizori so naravnost šokantni. Ljudje živijo v okolju, ki še najbolj spominja na nekakšne prazgodovinske votline, v nekakšnih klanskih skupnostih. Vodja klana se ravno pripravlja na bitko in sina ob tem poučuje o pravičnosti njihovega boja ter o pomembno-
kaj podobnega doživeli tudi na Floridi, kjer se ni vedelo, kdo pije in kdo plača. Glede igralcev bi lahko rekli, da Cameron Diaz ni povsem prepričala, se je pa zato toliko bolje odrezal DiCaprio, za katerega je to ena njegovih najboljših vlog doslej. Vsekakor pa je treba pohvaliti izrednega Daniela Day - Lewisa, ki je v svoj lik zares vložil vse svoje znanje in igralsko moč ter tako ustvaril enega najprepričljivejših negativcev v zgodovini filma. Pozorno spremljajte njegove kretnje rok, hojo in držo in pa njegov pogled pred bitko, v katerem zares lahko uzremo čisto zlo, tako v njegovem pravem kot tudi steklenem očesu. Film vsekakor ni za nežne duše, saj toliko krvi zares že dolgo nismo videli v enem samem filmu, je pa vsekakor zelo primeren za razmislek, kako daleč od prazgodovine smo ljudje zares že prišli!
Manja Boštan
stne tehno in dance elemente, ki jih je težko izvajati v živo, še posebna odlika.
Novi album z naslovom 24/7 je Sound Attack pripravljal kar dve leti s producentskim tandemom Simon [urev - Miha Uratnik. Album je produkcij sko izjemno dovršen, mastering pa so naredili v Ameriki. Na albumu je 8 avtorskih skladb in 4 remiksi, ki so jih ustvarili priznani DJ Schark & Fotr (DJ Umek), Groove Junkees in Hi Lite Scan.
Poleg skladb, ki so v energičnem pop žanru, se na albumu nahajata tudi dve baladi. S Samuelom Lucasom je posnet duet Poletiva do neba (Inside out), ki je po Simonovih besedah najboljši slovenski voka-list.
Pri albumu je sodelovalo tudi nekaj najboljših slovenskih glasbenikov - bas Jani Hace, kitara Jani Moder, violina Rok Golob ter spremljevalni vokali ženske najobetavnejše hrvaške skupine ENI.
Manja Boštan
sti krvnih zapriseg. Nato se podamo med ljudi, ki se prav tako pripravljajo na boj in brusijo razna bodala, pripravljajo krepelca in kamne, skratka prizor, ki bi ga pričakoval pred 10.000 leti. In že smo pri bitki, kjer pa cilj ni osvojitev ozemlja, denarja, politične moči ali česa podobnega. Ne, to je boj za preživetje in za slavo. Kdor se ne pokori drugemu, bo umrl. A kljub vsemu tudi v tem kaosu vladajo neka bizarna pravila. Med drugim tudi doktrina južnoameriških Indijancev, kjer se bitka preneha, ko je ubit eden izmed vodij tolp. Da, to je scena, za katero si zelo težko predstavljamo, da se je dogajala v človeški zgodovini pred (relativno) kratkim.
Naravnost fantastičen (v simbolnem smislu) je prizor, kjer priseljencem, ki se ravno izkr-cavajo, v eno roko potisnejo državljanstvo, v drugo pa poziv za vojsko, s katerim bodo branili svojo (novo) domovino. Dajo jim še suknjo in puško in že korakajo na ladjo, ki jih bo odpeljala na bojišče. Na drugi strani ladje pa pravkar raztovarjajo neštete krste podobnih nesrečnikov, ki so umrli za tuje (predvsem politične) cilje ... in krog je sklenjen. Za primerjavo razlik pa smo za nekaj hipov deležni tudi življenja in mišljenja bogatih ljudi, ki v drugih ljudeh vidijo izključno glasove za svojo novo izvolitev. Toda še pred kratkim smo ne-
CID
Četrtek, 3. aprila 2003, ob 19. uri
NACIONALNI PARKI ZDA
Potopisno predavanje. Vstopnine ni!
Petek, 4. aprila 2003
ZAKLJUČNO SREČANJE UDELEŽENCEV TEČAJA ZNAKOVNEGA JEZIKA IN ČLANOV DRUŠTVA GLUHIH IN NAGLUŠNIH PODRAVJA
Sobota, 5. aprila 2003, ob 10. uri VELIKONOČNE DOMISLICE
Ustvarjalna delavnica. Starostne omejitve ni, delavnica je brezplačna.
Do 17. aprila 2003 je vsak delavnik od 8. do 20. ure in ob sobotah od 10. do 13. ure na ogled razstava HUMANA UMETNOST
Razstavljena likovna dela so nastala v okviru slikarske kolonije, ki je potekala junija 2002 na Ptuju po zamisli Darka Ferlinca. Deset akademskih slikarjev je ustvarjalo vedute Ptuja, nato pa slike podarilo Društvu prijateljev mladine Ptuj. Z izkupičkom od prodanih slik je društvo v sodelovanju s Centrom interesnih dejavnosti avgusta 2002 omogočilo brezplačno letovanje 35 otrokom, nekaj sredstev pa je ostalo še za letovanje v letošnjem letu. Akademski slikarji, ki so prispevali svoja dela: Andrej Brumen Čop, Dušan Fišer, Jurij Kalan, Lucija Močnik, Tomaž Plavec, Viktor Rebernak, Natalija Šeruga, Žarko Vrezec, Huiqin Wang, Mojca Zlokar-nik.
Napovedujemo KONCERT MARKA HATLAKA
V četrtek, 10. aprila 2003, ob 19. uri
Marko Hatlak je študent Visoke šole za glasbo Franz Liszt v Weimarju. Igra na koncertno harmoniko, včasih kot solist, pa tudi v komornih zasedbah El-Fuego in Distango ter v duetu s čelistko s Poljske. V lanskem letu je odigral več kot 30 koncertov po Sloveniji in v tujini, tudi na dubrovniškem festivalu. V repertoarju ima med drugim skladbe Domeni-ca Scarlatija, J. S. Bacha, Astorja Piazzole pa tudi slovenske ljudske pesmi.
Center interesnih dejavnosti (Osojnikova 9, Ptuj, splina stran: www.cid.si) je odprt za vse obiskovalce:
-	od ponedeljka do četrtka, od 8. do 20. ure,
-	v petek, od 8. do 23. ure,
-	v soboto, od 10. do 13. ure.
Informacije vsak delovni dan med 8. in 15. uro osebno, telefonsko na št. 780 55 40 ali po elektronski pošti: cid@cid.si
SESTAVIL
EDI KLASINC
STARO IME ZA MESEC OKTOBER
GRŠKA BOGINJA UUBEZNI
AMERIŠKA KIPARKA (JUNE)
MARIBORSKI ALPINIST BAJDE
RAZPRTIJA
TOVARNA
NA TEZNEM
JUG. ATLETSKA ZVEZA
VUDO ČERMAK
PEVSKO DRUŠTVO
MILANO
GLEDALIŠKI PROSTOR ZA IGRO
HRANA AZIJCEV
GR. KOŠAR KLUB
MOŠKO OBLAČILO
DEL KNJIGE
ODJEMALEC, KLIENT
ANGL FILM. REŽISER
EMA ŽAGAR
ALEŠ VALIČ
HIŠNI SVET
SREDIŠČE GORENJSKE
OLEG VIDOV
NAŠA KIRURGINJA
sm.
KRANJ
SL. PLAVALEC (DEJAN)
PEVSKI GLAS
STARI DEL MARIBORA OB DRAVI
ESTONEC
DEL VOZA
REKA URAL (TATARSKO)
OTOK NA JDRANU
RUVANJE GRMOVJA
ZAGORELDST OD SONCA
NIZOZEM. MESTO
IRSKA PEVKA
ČAČAK
Naš OGRALEC (MODEST)
A
IZ
BESEDE TRANS
ANGLEŠKI SKLA-DATEU (JOHN)
NAJDAUŠA FRANCOSKA REKA, LOIRE
LOJZE ROZMAN
MADŽARSKI PISATEU
AMERIŠKI IGRALEC KEITH
NOBELU
MOŠKI POTOMEC
BRAZILSKI NOGOMETAŠ
TONE ČUFAR
4. IN 21. ČRKA
ITALU. FILMSKA IGRALKA MAGNANI
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: risar, urati, Setab, ustnica, triera, ZV, Pi, razporek, Am, anemona, agar, udar, ambasador, dojilja, up, Lar, Lev, skale, stativa, lac, ataman, lesena vilica, Li, Ono, Antic, iritis, Knosos, Vianen, aleja, ais, ST, AJ, TKO, kaval. Ugankarski slovarček: FASTIDIJ = gnus, stud, odpor, GAAL = madžarski pisatelj (Jozef, 1811-1866), JAIK = tatarski naziv za reko Ural, JENKINS = angleški skladatelj (John, 1592-1678), KALISTO = grška medvedja boginja, Kallisto, LEAF = ameriška kiparska (June, 1929), NAARDEN = mesto in turistično središče na nizozemskem, OFENPASS = gorski prelaz v švici, visok 2149 m, NARES = globinska točka ob Bermudih.
ÍGovorl se .
... DA so ptujski gasilci ravnali kot duhovniki: delajte, kot vas ućim, ne kot vidite delati mene. Po čistilni akciji so smeti sežgali, sosed, policist čez cesto, pa jih je čisto po zakonu oglobil.
... DA so ribiči po obvestilu o brezplačnem ribolovu v rogozniškem ribniku prvoaprilsko namakali trnke v razkuže-valnem apnu. Še sreča, da v ribniški soseski točijo špricerje.
... DA se vojni veterani pritožujejo, da smo pozabili na osamosvojitveno
vojno. Čez nekaj let niti tega ne bomo več vedeli, da smo (bili) Slovenci.
... DA ni res, da sežupa-ni o delitveni bilanci ne pogovarjajo. Pogovarjajo se že, le razumejo se ne.
... DA v Ptuj znova vabijo dobrote slovenskih kmetij. Med njimi je letos še posebej sladka prepovedana dobrota, dobra domača slivovka. Ministra Kebra v Ptuj menda ne bo.
... DA se ptujska policija že pripravlja, če bi morda na dobrote prišel Zmago Plemeniti. Samo zato seveda, da bi ga varovala pred zasledovalci.
... DA so sirene zadnje dni sušca vztrajno naznanjale požare v naravi. Vzrok sta bila suho vreme in slama. Slednja v nekaterih glavah.
... DA je marec tako sušen zato, ker država na osnovi napovedi začne izsuševati žepe davkoplačevalcev.
Aforizmi
by Fredl
Morala je tujka, ki je najmanj znana politikom.
Tisti, ki si v Sloveniji želijo demografske eksplozije, naj najprej po~akajo na rezultate eksplozije socialne bombe. ***
Potrebnemu jebivetru vsaka sapica prav pride.
***
Slepi kuri ne zaupam slepo, da bo našla zrno.
***
Slovenska kmečka mafija bi se lahko imenovala kosa
ostra.
***
Dandanes je lažje priti k
pameti kakor h kruhu.
***
Ponoči je vsaka krava
črnogleda.
***
Najnevarnejša je provinci-alna provenienca.
Lujzek / Dober den vsoki den
Gremo na delo, veselo v nedelo. Vse se zeleni, marsikaj že cveti, ftičeki se ženijo in gnezda spletejo, moški pa za ženskami letajo. Je pačpomlod, mesec merc se je že poslova, april je na dveri potrka, za njim pride maj, ko bomo meli nekaj dni fraj. Vmes nas bo obiskala še vejka noč, ki smo ji fčosik vuzem pravli, zaj pa smo toto storo ime že skoro čista zapravli.
Gnes, v nedelo, 30. merca, ko vam pišem toto pismo, je na našem Suhem bregi že prova suša in vena zato totemi mesci tudi Sušec provimo. Če še dugo nede deža, sen nam zemljorilcem nič dobrega ne piše in riše. V naši domoči mlaki je kumer še tejko vode, da se lehko mlode žabe plavati vičijo, jorek je suhi, nebeški voditeli pa so za naše dežovne prošje gluhi ...
Tak kak so gluhi tudi Američani, ki ne čujejo protestov s celega sveta prta vojni v
Iraki. Neje pa mi čista jasno, kak se do tote vojne obnoša naša držova in jeni oblastniki. Zavolo ponujenih ameriških dolarof bi radi bli jebeni in istocajtno tudi nedužni. Oprostite totemi izrazi, samo tak v resnici je in bo. Je pa to ena lepa sramota za našo politiko, naše Janeze, Zmagosla-vce, France in druge, ki nas furajo po zemeljskih in božjih poteh. Meni se le zdi, ke so obojni zgubli kompas in več ne vejo gremo naprej ali pa nazaj. Tak ali nemo prišli v nebesa, Evropo in Nato, če glih smo se zato odločli na referendumi.
Pa pustimo politiko pri miri, saj provijo stori lidje, da boj drek mešaš, boj smrti. To so pač store resnice, ki jih vejo vse Mice z mojo vred, ki je glih zaj šla v klet. Ne po vino, pač pa po zelje, da ma mela gnec vitaminsko veselje.
Naj bo zadosti za gnes, da nebi kaj hujdega prišlo vmes. Bodite zdravi in pridni, finančno likvidni, dobre vole, radi se mejte in drug drugega grejte. Vas lepo podavlja spodaj podpisani in zgoraj narisani LUJZEK.
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »10473
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 3. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom [krjancem in dežurno novinarko, do 9.00). 5.15 Novice (se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 HIT STYLING. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj: Vurberški grad (Marija Slodnjak). 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOCNI program (radio Murski val). PETEK, 4. aprila: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Novice (še ob
5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 Za več zdravja (profesor Vlado Cuš). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napoved-nik prireditev in Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 13.40 Napovednik prireditev, Potrebe po delavcih. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROCILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOC (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOCNI PROGRAM (radio Murski val).
SOBOTA, 5. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOlP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia
BBC. Sredi dneva: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. čestitke poslušalcev. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in POPULARNIH 10 (Jankom Bezjak in David Breznik). 23.00 Mitjah in Petjah show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj).
NEDELJA, 6. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOR 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOCNI PROGRAM (radio Kranj). PONEDELJEK, 7. aprila: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30,
7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjž-nih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška, bistriška in lenarška kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman -Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kaj-zovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj).
TOREK, 8. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.05 IZPOD POHORJA
(Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO: Pomoč sočloveku (Marija Slodnjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (radio Ptuj).
SREDA, 9. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.05 Po Slovenskih goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje).
Horoskop
OVEN 21. 3. do 20. 4.
Pred vami je zelo razgiban teden, od energije vas bo kar razganjalo, tako mladi kot mladi po srcu boste polni navdu{enja za nove cilje, nove naloge in tudi nove ambicije.
BIK 21. 4. do 20. 5.
V tem tednu se boste še z ve~jim veseljem in zaupanjem posve~ali graditvi bolj{e prihodnosti, saj vam bo pomagala ljubljena oseba. Doma~e okolje lahko izbo-lj{ate tudi z malo manj denarja.
DVOJČKA 21. 5. do 20. 6.
^^ Pred vami je bolj srednje ugoden teden, v katerem f	boste imeli neprilike s
sodelavci, saj se boste na sestanku zelo žolčno ukvarjali s pohvalami in grajami. V osebnem življenju bo živahno.
RAK 21. 6. do 22. 7.
Zadnje čase ste zelo dejavni, {e bolj pa boste, saj vas ~aka {e dodatno delo in izbolj{anje že obstoječih projektov Pozorni in previdni bodite v ponedeljek, ker bo najbrž zelo stresen.
LEV 23. 7. do 22. 8.
Nemir, ki ga trenutno ob~utite v sebi, je samo namig, da imate vedno ve~ energije v sebi, saj v vas tli iskrena želja po delu, {portu in tudi zelo mo~ni ljubezni. Izkoristite dneve.
DEVICA 24. 8. do 23. 9.
Polni Ste energije in tudi zdravi boste, ~eprav se boste v ~etrtek ali petek bolj slabo po~utili (glavobol), zato le izkoristite svoj potencial in uredite zadeve, ki jih odlagate.
TEHTNICA 24. 9. do 23. 10.
Dnevi v tem tednu bodo {e more~i in napeti zaradi finan~nih težav, ki so se vam nakopi~ile in vas preganjajo. Že v nedeljo se bo za~elo mnogo lep{e obdobje, polno optimizma in romantike.
ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11.
Pred vami je Odličen teden za dogovarjanje in sodelovanje. Vseh zadev se boste lotili zelo resno in ambiciozno in teh lastnosti se bo navzel va{ partner, saj se bosta skupaj uresni~evala ambicije.
STRELEC 23. 11. do 21. 12.
Ko boste pregledali svoje ra~une, vas bo kar precej stisnilo pri srcu, saj boste ugotovili, da ste prekoračili mejo na svojem ban-~nem ra~unu, toda zelo kmalu boste na{li skrite rezerve.
KOZOROG 22. 12. do 20. 1.
Napetosti, ki se pojavljajo v va{em domu ali ljubezenski zvezi, se bodo proti koncu tedna dokončno umaknile. V petek se bo ob~utilo izbolj{anje. Prijatelj vam bo ponudil pomo~.
VODNAR 21. 1. do 19. 2.
Pred vami je umirjen teden, imeli boste sre~o s financami in si uredili zelo ugoden kredit. Pri tem vam bo svetoval tudi partner. Najbolj{i dan za urejanje finan-~nih zadev bo ~etrtek.
RIBI 20. 2. do 20. 3.
Vtehdnehse boste morali zelo resno lotiti poslovnih papirjev, pregledati boste morali vse dokumente, poiskati podatke, ki jih boste rabili. Pred vami je resni~no zelo neugoden teden.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.

ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
ČRNOBELO IN BARVli^ FOTOKOPIRANJE il
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	(T Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Komentira: Jože Mohorič
Klub najboljših
Topli spomladanski dnevi vedno bolj vabijo v naravo tudi športnike. Sezona dvoranskih ekipnih športov se vse bolj preveša v zadnjo dekado. Sezono so oz. jo še bodo prvi zaključili odbojkarji in odbojkarice. Za nas je vsekakor najbolj razveseljiva novica ta, da bomo tudi na Ptuju od jeseni dalje gledali prvoligaško odbojko, saj se je odbojkaricam Fiat Prsteca Ptuj uspelo obdržati na drugem mestu drugoligaške razvrstitve, ki vodi neposredno v prvo ligo. Po odličnem jesenskem delu so tudi z nekaterimi spomladanskimi spodrsljaji "avto-mobilistke" dokazale, da so igralsko in organizacijsko stabilen klub, ki ga ne spravijo s tira posamezni spodrsljaji.
Ptujčanke s tem dosežkom samo potrjujejo dejstvo, da se najboljša ženska odbojka igra na Štajerskem, saj se bodo v prvoligaški karavani pridružile ekipam Benedikta, Ljutomera, Miklavža in seveda tudi odbojkaricam iz Maribora, ki se kljub precej spremenjeni zasedbi znova potegujejo za naslov državnih prvakinj.
Na tem mestu moramo še enkrat omeniti ekipo Benedikta, ki je v svoji uvodni prvoligaški sezoni tekmovanje končala šele v končnici najboljših štirih ekip, kjer pa so bile vendarle premočne igralke iz Nove Gorice. Primerjajmo pa število prebivalcev Benedikta (lahko še zraven tudi Lenarta) in Nove Gorice!
Podobno, a ne tako očitno v korist Štajercev, je tudi v moškem delu, kjer so Mariborčani in Bistričani, najprijetnejši presenečenji lige, prvi končnice, drugi pa rednega dela prvenstva.
Odbojkarice Fiat Prsteca bodo s tem rezultatom zagotovo privabile v gimnazijsko dvorano tudi večje število gledalcev, kar si kot prvoligaška ekipa tudi zaslužijo. Seveda ne moremo pričakovati takšnega buma, kot se je letos zgodil v Lenartu (nekajkrat je bila dvorana celo pretesna za vse ljubitelje odbojke), a podpora s tribun je vsekakor dobrodošla spodbuda za vsakega športnika. In seveda nagrada za trdo delo!
^^^NÓgómětnTkTů^^^^^'
Drava m-n	Ptuj
NK DRAVA
Nogometni klub Drava Ptuj vabi v najmlajšo predšoljsko nogometno ekipo otroke stare 5 in 6 let.
nformacijeinprijevenatei$tJ4l9!S9 medlSUnlSuro Vljudno vablieni!

Rabljena vozila
TIP	LETNIK CENA		OBUUBA KUPCU:
			
AUDI A6 2,8 quattro	1994	1.590.000	- Brezplačen
CHRYSLER VOY 3,3 LE	1996	2.000.000	preizkus
CIT. XSARA PICASSO 2.0 HDI	2000	2.600.000	-105 točk
FIAT PALIO WEEKEND 1,2	2000	1.360.000	kontrole
FIAT PUNTO 1,2 - 16V ELX 3V 2000		1.650.000	na vozilu
KIA SP0RTA6E 2,0 IVIRDi	1998	1.680.000	- Tehnična
KIA SPORTAGE 2,0 MRDi	1999	2.390.000	kontrola
OPEL VEaRA 1,8 - 16V KAR	1998	1.900.000	po 2000
R 18TL	1983	50.000	prevoženih
R 5 FIVE / 5V	1995	480.000	kilometrih
R LAGUNA 1.8 16V, karavan	2001	3.650.000	- Pomoč na cesti,
			vleka ali
Testna vozila			popravilo
			- 3 mesečna
			
ESPACE EXP 2,2 Dei	2002	5.700.000	tehnična
AVANTIME 3,0 PRIVILEGE	2002	6.900.000	garancija
CLIO 1,5 Dei / 5V LITE	2002	2.050.000	(za določena vozila)
CLIO 1,5 Dei / 5V EXP	2002	2.343.000	
RENAULT
Ptuj, OrtnoSka cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
Judo • 16 Pokal Ptuja
Več kot 350 judoistov
V soboto in nedeljo je v dvorani Center na Ptuju domači JK Drava pripravil tradicionalni turnir za Pokal Ptuja.
Ptujski turnir, ki je v zadnjih letih prerasel v kar dvodnevnega, pritegne vedno ve~ tekmovalk in tekmovalcev in seveda tudi gledalcev.
Letošnjega turnirja se je v obeh tekmovalnih dneh udeležilo več kot 350 judoistov iz domala vseh slovenskih klubov ter klubov iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Poljske. Ptujski judo turnir tako ostaja eden najmnožičnejših mednarodnih tekmovanj na našem koncu.
Tekmovanje je otvoril župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, slavnostni govornik ob otvoritvi pa je bil predsednik Judo zveze Slovenije g. Bogdan Gabrovec. Slednji je podelil članom ptujskega judo kluba tudi najvišja priznanja Judo zveze Slovenije za posebne dosežke in dolgoletno delo. Zlata priznanja Judo zveze Slovenije so prejeli Vlado Čuš, predsednik JK Drava, Ivan Emeršič in Andrej Murko, srebrni priznanji sta prejela Ivan Zagoršek in Miran Tajhman, bronasto pa Se-
Foto: Simon Starček
Vlado Čuš prejema visoki priznanji Judo zveze Slovenije iz rok predsednika JZS Bogdana Gabrovca
bastjan Kolednik, Dejan Vogrinec in Miran Plošinjak.
Vlado Čuš pa je ob tej priložnosti prejel mojstrski naziv 4. dan za izjemne trenerske dosežke in prispevke k razvoju slovenskega juda.
Dvodnevnega mednarodnega turnirja, ki šteje tudi za Slovenski pokal in uvrščanje v kadetsko in mladinsko reprezentanco, so se udeležili vsi najboljši slovenski in številni odlični tuji judoisti in ju-doistke. Letošnji prehodni pokal pa je prvič pristal v rokah judoistk in judoistov iz Dupleka.
"Tekmovanje smo po organizacijski plati uspešno izpeljali. Izjemno smo zadovoljni s številčno udeležbo. Tudi naši tekmovalci so dali vse od sebe. Ob tem pa smo znova poskrbeli za medijsko promocijo našega mesta v Sloveniji in sosednjih državah.
Sicer pa smo sredi priprav na kadetski in mladinski evropski pokal, ki bo sredi aprila v Avstriji. Naši člani in članice pa so sedaj v zaključnih pripravah na člansko
državno prvenstvo, ki bo 12. aprila v Slovenski Bistrici. Zahvaljujem se vsem sponzorjem in organizacijskemu odboru, ki so pripomogli k uspešni organizaciji tega turnirja. Zadovoljni pa smo tudi z obiskom gledalcev, s čimer smo dobili tudi nove prijatelje judo športa," je ob uspešnem zaključku letošnjega turnirja povedal Vlado Čuš.
Rezultati:
Mlajši dečki: do 26 kg: 1. Merč-nik R. (Duplek), 4. Lovrenko T. (Drava Ptuj), do 30 kg: 1. Studenčnik M. (Impol), do 35 kg: 1. Kavčič U. (M.S.), do 40 kg: 1. Kulczyna Z. (AZS Gliwice Poljska), 2. Pristovnik Ž. (Im-pol), 3. Korent A. (Impol), do 45 kg: 1. Lešnik T. (Duplek), 3. Vesen-jak M. (Juršinci), do 50 kg: 1. Pulko A. (Impol), 2. Steiner M. (Duplek), 3. Novak D. (Ljutomer), do 55 kg 1. Sekulič D. (Bežigrad), 3. Škerbot D. (Duplek), nad 55 kg: 1. Ratej J. (Bežigrad), 4. Lebar N. (Drava).
Deklice: do 32 kg: 1. Vršič K. (Duplek), 3. Rišnar B. (Juršinci) in Zorko E. (Duplek), do 36 kg: 1. Škofič J. (Duplek), 2. Kociper T. (Gorišnica),
Težko se je prebiti do kape-tanskega traka. Kako ti je to uspelo?
Brv med vi{ino in globino je zelo ozka. Danes si lahko na vrhu, jutri pozabljen. Kdor bolj ljubi denar kot obraz, izgubi oboje.
Va{ cilj zmaga v Ljubljani z ekipo Inne Dolgun, je bil natančno določen, čeprav ga, glede na zdravstveno stanje ključnih igralk, niste mogli zagotavljati. Kako dosežek ocenjujete zdaj, ko je burna tekma mimo?
Sem nezadovoljna s prikazanim in sodni{kimi odlo~itvami. Za dosego dobrega rezultata ni potrebna le disciplina in kolektivni duh, temve~ tudi kan~ek predrznosti, zvitosti in predvsem poguma, kar
pa so predvsem odlike posameznih igralk, ki si v odlo~ilnih trenutkih dovolijo malo ve~ svobode in s svojim egom premagajo tekmece.
Pomembno vlogo bo igral v prihodnje ugledni športni delavec Boris Perger, nova "okrepitev" kluba.
Zagotovo. Njegova zadnja poteza je povabilo igralkam, da med seboj izkažejo prijateljsko navezo in hkrati spoštovanje nadarjenosti in dobrih lastnosti ~loveka. To gesto lahko samo pohvalimo in re~emo, da je naš optimizem utemeljen.
Nov pa je tudi trener Vlado Hebar, ki je že uspešno vodil članski moštvi Ormoža in Gori-šnice. Kakšne so vaše prve izkušnje z njim?
do 40 kg: 1. Lampe P (Železničar), 2. Ferlič K. (Duplek), 3. Petek A. (Gori-šnica), do 44 kg: 1. Ketiš T. , 2. Se-nekovič K. (obe Duplek), 3. Žula S. (Gorišnica) in Horžen M. (Duplek), do 48 kg: 3. Borucky A. (Duplek), do 52 kg: 1. Bombek V. (Gorišnica), do 57 kg: 1. Ban B. (Bežigrad), 2. Pristovnik N. (Impol), nad 57 kg: 1. Murko L. (Drava), 3. Ačko U. (Impol).
Starejši dečki: do 38 kg: 3. Ver-hovnik K. (Impol), do 42 kg: 3. Skela B. (Impol) in Brumen K. (Juršinci), do 46 kg: 2. Medvar D. (Ljutomer), do 50 kg: 1. Tajhman U. (Drava), 3. Kresnik N. (Impol) in Perša J. (Du-plek), do 55 kg: 3. Brence (Impol), do 60 kg: 1. Čeh T., 2. Špendal D. (oba Duplek), do 66 kg: 3. Krajnc G. (Duplek).
Ekipno dečki in deklice: 1. JK Duplek 101 točka, 2. JK AZS Gliwice Poljska 57 točk, 3. JK Impol 53 točk.
Kadeti: do 50 kg: 2. Tajhman U. (Drava), 3. jamnišek D. (Duplek), do 55 kg: 3. Belšak J. (Gorišnica), do 66 kg: 3. Keršič B. (Impol) , do 73 kg: 1. Brumen D. (Juršinci), do 81 kg: 3. Jerenko M. (Drava), 4. Majhen B. (Gorišnica), nad 90 kg: 1. Kos R. (Duplek).
Kadetinje: do 44 kg. 1. Ketiš T. (Duplek), do 48 kg: 2. Stanjko A. (Ljutomer), do 52 kg: 1. Petek T. (Sankaku), 2. Bombek (Gorišnica), do 57 kg: 3. Hrga M. (Juršinci), do 63 kg: 2. Sakelšek J. (Drava), do 70 kg: 1. Lea Murko (Drava), nad 70 kg:
2.	Krajnc N. (Drava).
Ekipno kadeti in kadetinje: 1. JK Sankaku 33 točk, 2. JK Olimpija 20 točk in 3. JK Drava 18 točk.
Mladinci: do 66 kg: 3. Štibler R. (Impol) in Horvat M. (Drava), do 81 kg: 2. Pliberšek U., 3. Mlaker A. (oba Impol), do 90 kg: 2. Kos R. (Duplek),
3.	Šegula J. (Drava) in Petek S. (Im-pol), nad 100 kg: 1. Fras D. (Juršin-ci).
Mladinke:do 52 kg: 3. Kolednik B. (Drava), do 70 kg: 1. Janja Karo (Juršinci), do 78 kg: 2. Košir I! (Im-pol), 3. Murko B. (Drava), nad 78 kg: 1. Fras M. (Juršinci), 2. Hrelja R. (Lendava), 3. Leber P. (Drava).
Ekipno mladinci in mladinke: 1. JK Styria Avstrija, 2. KBV Lendava in 3. JK Bežigrad.
Simon Starček
Eda Pučko • ZRK Mercator Tenzor Ptuj
Optimizem je utemeljen
Edita si je mesto v ekipi zagotovila s trdim delom in nadarjenostjo. Dovolj hitro pa je spoznala, da brez vztrajnosti ni dobrih rezultatov. Ve, da se mora vsak dan vrniti na igrišče in trenirati še bolj zavzeto. Izjemno hitra in močna je. Povrh vsega pa ima tudi izredno dober občutek za igro.
čas je za pozitivno energijo. Ta je z njegovim prihodom za~ela prevladovati. Vlado Hebar, dokazan strokovnjak, jo prinaša v mnogih razli~icah. Je kriti~en in hkrati hudomušen, nepopustljiv in hkrati tako zelo ~loveški. Kjer obstaja delo, red in pripadnost klubu, ne manjka veselja. Pravo veselje je resna stvar.
Napočil je čas za poravnavo nekaterih starih računov. Kaj si obetate od naslednjih, morda odločilnih preizkušenj?
Res smo pri navija~ih zapravile nekaj kredita, toda sposobne smo za ve~je podvige. V nadaljnih sre-canjih ne sme biti taktiziranja. Brez pretiranega spoštovanja je treba odgovoriti z ostro in brezkompro-
Eda Pu~ko
Foto: Črtomir Goznil<
misno igro. Vse moramo zaigrati na vso mo~, brez kalkulacij. Zdaj je treba vcepiti malce nemškega zna~aja, ki "prepoveduje" nihanja med igro. Te je konec šele takrat, ko se oglasi sirena.
Kako igralke ŽRK Mercator Tenzor letos stojijo v borbi za napredovanje?
Nobena pri~akovanja niso povsem zanesljiva. Žal šport ni matematika. Kon~nica ima svojo specifi~no težo, ki jo tekmovalke še kako ob~utimo. Po pripravljenosti, izkušenosti in kvaliteti sode~, smo sposobne za naskok na 1.B ligaški rokometni vrh.
Ivo Kornik
Nogomet • 2. slovenska liga
Ptujčani še bližje drugemu mestu
Nogometaši Aluminija so bili premalo odločni v srečanju z Belo krajino.
Foto: Danilo Klajnšek
Aluminij - Bela krajina 1:3
(1:1)
STRELCI: 1:0 Rakic (5), 1:1 Per-še (34), 1:2 B. Žagar (76), 1:3 Struna (83).
ALUMINIJ: Dukaric, Golob (od 77. Kuserbanj), Topolovec, Sam-bolec, Pekez, Prapotnik, Perkovic, Rakic, Fridauer (od 70. Kramber-ger), Čeh, Panikvar (od 40. Don-cec). Trener: Miran Emeršic.
Nogometaši Aluminija so razočarali svoje najzvestejše privržence. Začetek je bil zanje sicer
sanjski, saj je Rakič že v 5. minuti dosegel zadetek. No, gostje so se polagoma pobrali, vendar pravih nevarnosti za domacega vratarja ni bilo. V 34. minuti pa je Perše dosegel izenacujoci zadetek in to cisto po nakljucju. V prvem pol-casu tudi ni bilo resnejših priložnosti, razen strelov, predvsem domacih, ki so, kot po pravilu, koncali mimo okvira vrat.
V drugem delu srečanja so bili Kidricani tisti, ki so prvi zapretili in to v 58. minuti, ko je Doncec zadel levo vratnico. Toda že v naslednjem napadu so gostje zadeli precnik. Sledil je padec v igri nogometašev Aluminija, kar je bilo
svetovanje, strokovne izmere, montaža..
STREŠNA OKNA
PVC OKNA IN VRATA
SEKCIJSKAGARAŽNA || |,| |||[,l .llllllll VRATA - DAUINSKI POGON IMSUibUlU
OKNA, NOTRANJA VRATA
SUHOMONTAŽNll SISTEMI S

Klas GM
Akcija!
PODVINC115, PTUJ TEL 02 746 03 81 GSM 031 341 532
nerazumljivo, ce upoštevamo dejstvo, da tudi Črnomeljci niso ekipa, ki bi se jih morali bati. Toda, kdor ne da, pac dobi in tako je bilo tudi tokrat, saj so nogometaši Bele Krajine dosegli dva zadetka ob zaspani domaci obrambi. Če pa smo pošteni, bi jih lahko še vec, saj so bili obrambni igralci Aluminija "samo opazovalci". Priložnosti gostov so se vrstile vse do 84. minute, nato pa je domacim le uspelo narediti pritisk. Žal pa jim je na koncu zmanjkalo tudi srece, saj je bila žoga ves čas blizu mreže. Že podatek, da nobeden igralec Aluminija ni prejel rumenega kartona, pove marsikaj, med drugim tudi to, kako so krenili v to srečanje, ki bi ga lahko dobili in se znašli
^f	Dnevno
A	5 malic,
"	5 kosil,
Z	jedi po naročilu,
^	solate, slaščice
^	in pijače.
^^^ PPS ptujske pekarne insltjščifarned.d.
A	okrepčevalnica PEPSI PANDA
■B	Novi trg 3,2250 Ptuj
celo na drugem mestu prvenstvene razpredelnice v 2. SNL.
Kr{ko Posavje -NK Ptuj Drava 0:0
NK PTUJ DRAVA: Golob, Emer-šič, D. Krajnc, Toplak, Šterbal, Ko-rez, Zajc (od 46. Poštrak), Veličič (od 74. Arsič), U. Krajnc (od 81. Sluga), Krepek, Jevdenič. Trener: Silvo Berko.
NK Ptuj Drava je v Krško, sicer na zelo pomembno srečanje za vrh prvenstvene razpredelnice, odpotovala v močno oslabljeni sestavi. Zaradi poškodb in kartonov niso nastopili: Matjaž Majcen, Boris Klinger in Damjan Vogrinec, za nameček pa se je poškodoval še Aljaž Zajc. V 15. minuti je igralec ptujskega drugoligaša Marko Ve-ličič dosegel zadetek, ki pa ga je sodnik razveljavil zaradi domnevnega nedovoljenega položaja. Po srečanju pa je domači strateg Ad-nan Zildevič le nekako priznal, da je bil po njegovem mnenju ta zadetek vseeno regularen. V prvem delu srečanja so imeli nekaj več od igre domačini, medtem ko so v drugem delu prevladovali gostje, ki pa žal okroglega usnja niso znali potisniti v mrežo in so se na koncu morali zadovoljiti s točko.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. A SRL - m
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 18. KROGA: Jadran Pivovarna Mahnič - Zagorje 1:0 (1:0), Železničar - Križevci 1:0 (0:0), Aluminij - Bela Krajina 1:3 (1:1), Triglav - Livar 0:0, GPG Grosuplje - Domžale 0:3 (0:1), Krško Posavje -Drava Asfalti Ptuj 0:0, Nafta - MNK Izola 1:1 (0:1), Goriška Brda - Dravi-nja 1:0 (0:0)
1. DOMŽALE	18	14	4	0	45:16	46
2. GPG GROSUPLJE	18	11	4	3	39:21	37
3. ALUMINIJ	18	10	5	3	34:19	35
4. PTUJ-DRAVA	18	9	5	4	34:19	32
5. BELA KRAJINA	18	7	7	4	27:24	28
6. MNK IZOLA	18	7	4	7	25:28	25
7. KRIŽEVCI	18	7	3	8	31:26	24
8. JADRAN PIVO.MAHNIČ	18	6	5	7	22:24	23
9. KRŠKO POSAVJE	18	4	10	4	23:26	22
10. LIVAR	18	6	4	8	15:22	22
11. GORIŠKA BRDA	18	6	3	9	19:26	21
12. TRIGLAV	18	4	7	7	19:25	19
13. ZAGORJE	18	4	6	8	29:29	18
14. NAFTA	18	5	2	11	23:35	17
15. DRAVINJA	18	5	1	12	15:31	16
16. ŽELEZNIČAR	18	2	4	12	12:41	10
-	Želite
i hé	■1 znižati
f y r	stroške
i karnui^	iKcije TELEFONIRANJA?
	...na koncu nas najdejo!
MM komunikacije PTUJ, Prešernova 29, tel 02 748 00 80	
Velik korak k obstanku
Velika Nedelja - Pivka perut-ninarstvo 36:29
(16:16)
VELIKA NEDELJA: Kovačec, Go-tal 4, Trofenik, Mesarec 2, Potoč-njak, Bezjak 16, Kokol 2, Belec, Poje 4, Šantl 1, Kumer , Planinc 4, Cvetko 3, Okreša.
SEDEMMETROVKE: V. Nedelja 3 (3), Pivka Perutninarstvo 5 (5)
IZKLJUČITVE: Velika Nedelja 8, Pivka Perutninarstvo 6 minut
V Veliki Nedelji so proti Pivki perutninarstvo pričakovali dve točki, ki bi lahko bili točki obstanka v prvoligaški konkurenci. To se je tudi dogodilo, vendar je bila pot do njiju vse prej kot lahka. Gostje so imeli v prvem polčasu skorajda
skozi ves del igre vodstvo, nekajkrat tudi s tremi zadetki prednosti, vendar so jih rokometaši Velike Nedelje pred odmorom ujeli.
V drugem polčasu so domačini zaigrali veliko bolje. Domači strateg je v vrata postavil drugega vratarja Davorina Kovačeca, po dolgem času pa je po poškodbi zaigral tudi levičar, bombardir Davorin Planinc. Ob dobri igri v obrambi je prišla do izraza znana igra s samostojnimi prodori in od 39. minute naprej, ko so domačini povedli z 21:19, je bilo jasno, da gostje nimajo prav veliko možnosti. Ob takšni igri je svoje strelske sposobnosti ponovno dokazal Robi Bezjak, ki je kar 16-krat zadel v polno in spravljal v obup oba gostujoča vratarja. Kadar je ekipa Velike Nedelje v polni postavi, potem je ta sposobna povsem drugačne igre, in se v tem majhnem kraju,
ki mu veliko ljubiteljev reče kar "Rokometna vas", ni potrebno bati izpada. Seveda so rokometaši in navijači znali pomembno zmago proslaviti na svoj način!
Rezultati 18. kroga: Slovan -Rudar 28:29 (15:12), Velika Nedelja - Pivka Perutninarstvo 36:29 (16:16), Prevent - Inles Riko 40:29 (22:14), Celje Pivovarna Laško -Termo 38:29 (18:12), Gorenje - Ci-mos Koper 42:29 (19:15)
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 18 17 0 1 34
2.	MOBITEL PRULE 67 17 15 0 2 30
3.	GORENJE	18 13 0 5 26
4.	PREVENT	18 12 2 4 26
5.	TRIMO TREBNJE 17 8 2 7 18
6.	RUDAR	18 8 1 9 17
7.	CIMOS KOPER 18 6 3 9 15
8.	TERMO	18 5 4 9 14
9.	INLES RIKO 18 6 1 11 13
10.	VELIKA NEDELJA 18 5 1 12 11
11.	SLOVAN	18 2 3 13 7
12.	PIVKA PERUTNIN. 18 1 1 16 3
Danilo Klajnšek
Rokometaši Velike Nedelje so primerno proslavili zmago proti »perutninarjem«.
Foto: DK
Kolesarstvo
Perutninarji »pokorili« Črno goro
V Črni gori je potekala tradicionalna etapna dirka Po poteh kralja Nikole IV., na kateri so nastopili tudi kolesarji Perutnine Ptuj.
Kdor pozna to našo nekdanjo bratsko republiko, dobro ve, kakšna je konfiguracija terena in zato je bila dirka vse prej kot lahka. Toda to ni motilo ptujskih kolesarjev, ki so dali vse od sebe in se na koncu veselili skupnega prvega mesta Rada Ro-gine in drugega Mitje Mahori~a. Da pa so osvojili rumeno majico, je morala trdo delati celotna ekipa. Nekateri še vedno razmi{ljajo, ~e{ da je kolesarstvo bolj individualni šport, vendar se motijo. Brez trdega dela celotne ekipe enostavno ne gre!
Prva etapa dirke po Črni gori je bila dolga 123 kilometrov in je potekala med Budvo in Nikši~em. V njej je slavil Rado Rogina iz profesionalne ekipe Perutnina Ptuj. Med prvimi desetimi kolesarji so Ptuj~ani imeli še enega kolesarja, in sicer Mitjo Mahori~a, ki je zasedel šesto mesto, Valter Bon~a je bil trinajsti, mesto za njim Sašo Sviben, sedemnajsto mesto pa je pripadlo Branko Filipu.
Najzahtevnejša etapa se je vozila v soboto, in sicer dolga 180 kilometrov, potekala pa je med Nikši~em in Cetinjem. Drugo mesto je osvojil Rado Rogina in zadržal rumeno majico vode~ega na tej dirki, Mitja Mahori~ pa je osvojil peto mesto. Dve uvrstitvi med prvih pet je velik uspeh, ob tem pa je potrebno zapisati, da so Ptuj-~ani prevzeli tudi vodstvo v ekipni razvrstitvi.
Zadnja etapa v dolžini 156 kilometrov je potekala s štartom v Nikši~u in ciljem v Podgorici, sicer glavnem mestu Črne
Foto: arhiv KK PP
Rado Rogina KK PP.
gore. V taboru Perutnine so vedeli, da morajo dati vse od sebe, ~e želijo obdržati prvo mesto v skupni konkurenci, kakor tudi v ekipni. Prvo mesto je v tej etapi osvojil Rado Rogina, drugi pa je bil Mitja Mahori~. S tem je bilo vseh dilem o zmagovalcu konec. Prvi dve mesti so osvojili Perutninarji, zakar jim gredo seveda vse ~estitke. Dobre uvrstitve so dobra napoved za naslednje dirke in predvsem pokazatelj dobre forme.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet • 1. SLMN
1. SLMN
Rezultati 18. kroga: Kix Ajdovščina -Svea Lesna Litija 1:4, GIP Beton Zagorje -Puntar Tolmin 4:0, Grafis tiskarna - Metropol Ljubljana 7:13, Napoli Pernica - Sevnica 8:3, Tomaž Mila Poetovio - Dobovec 9:4.
1.	BETON ZAGORJE 18 15
2.	SVEA LESNA LITIJA 18 13
3.	DOBOVEC
4.	PUNTAR TOLMIN
5.	METROPOL LJ.
6.	NAPOLI PERNICA
7.	TOMAŽ M. POETO.
8.	KIX AJDOVŠČINA
9.	SEVNICA
10. GRAFIS TISKARNA 18
30 29
2 98 : 47	46
1 114 : 48	43
6	101 : 84
7	75 : 59 6 89 : 98	24 9 70 : 94	21
8	67 : 78	20
10	53 :79	18
11	51 : 78	15 15 57 : 110	9
Tomaž MP - Dobovec 9:4 (3:0)
STRELCI: 1:0 Kamenšek (4), 2:0 Kralj (7), 3:0 Gašparic (13), 4:0 Kralj (23), 5:0 Kamenšek (25), 6:0 Jurčec (25), 7:0 Kralj (29), 7:1 Vrečko (29), 8:1 Bohinec (30), 9:1 Lah (35), 9:2 Vrečko (37), 9:3 Svetel-šek (38), 9:4 Svetelšek (39).
TOMAŽ MP: Bedrač, Miklašič, Kralj, Jurčec, Bohinec, Gašparič, Kamešek, Horvat, Janžekovi~, Lah.
Malonogometaši Tomaža so na odlo~il-ni tekmi za obstanek v ligi odigrali svojo najboljšo doma~e sre~anje in navdušili s prikazano igro maloštevilne gledalce. V uvodu tekme so nam doma~i postregli z lepima vodilnima zadetkoma. Po danih zadetkih je bilo doma~im lažje zaigrati, gostje pa so nadaljevali z odprto igro, ki pa so jo tokrat drago pla~ali, ~eprav so imeli žogo ve~krat v svoji posesti. Do konca prvega pol~asa so doma~ini poleg zadetka Gašpari~a zamudili tri lepe priložnosti (2x Bohinec, Lah) za gol, gostje pa so preko Svetelška in Vre~ka zadeli vratnici, nekaj priložnosti pa jim je ubranil »do-ma~a hobotnica« - Bedra~.
Uvodne minute drugega dela so bile spet razburljive. Kamenšek ni izkoristil sre~anja iz o~i v o~i z gostujo~im vratar-
jem, nato pa je za 4:0 neubranljivo zadel najboljši posameznik sre~anja Kralj. Gostje so zatem zadeli vratnico (Hrastnik), za doma~e pa je dvakrat zadel Kamenšek, ter z evrogolom še Jur~ec za 6:0. Gostje so nato zaigrali z vratarjem v polju, a je to Kralj hitro kaznoval z novim zadetkom, tokrat celo s svoje polovice. Prvi zadetek za goste je nekaj sekund zatem dosegel Vre~ko, sledil pa je zadetek in vratnica Bohinca ter v 35. minuti zadetek Laha za 9:1. Do konca sre~anja je gostom prek Svetel-ška in Vre~ka uspelo znižati izid na kon-~nih 9:4.
V ~etrfinalu kon~nice ~aka sedaj Tomaž »nemogo~a misija«, državni prvak Svea Lesna iz Litije.
Uroš Krstič
2. SLMN vzhod
1. VITOMARCI ERA P	17	16	0	1	142:45	48
2. MAVI BREŽICE	17	11	1	5	96:74	34
3. MAK RED VRATKO	17	11	0	6	118:109	33
4. LOVRENC NA POH.	17	10	1	6	113:92	31
5. SLOV. GORICE	17	10	0	7	112:94	30
6. BAKARA C. MODE	17	9	3	5	110:101	30
7. OPLOTNICA	17	7	1	9	90:101	22
8. CERKVENJAK	17	5	0	12	88:121	15
9. STROJNA	17	2	0	15	70:129	6
10. SELCE (-1)	17	1	0	16	91:164	2
Vitomarci ERA Petlja -Selce 18:7 (6:4)
Vitomarci Era Petlja: Kuri, Majheni~, Šprah, Kraut, Rižnar, Vajngerl, Gomzi, Pu-kši~, Jan~i~, Vrši~, Ramadani, Kurnik. Trener: Darko Križman.
V zadnjem doma~em sre~anju v sezoni 2002/2003 so se Vitomar~ani znesli nad zadnje uvrš~enimi Selcami in jim zadali 18 zadetkov, kar je gotovo svojevstni rekord. Priložnost za igro so dobili vsi igralci, tudi mlajši doma~i, ki so se po sre~anju poslovili od svojih navija~ev, ki bodo lahko videli Vitomar~ane na delu spet jeseni, ko bodo, upajmo, nastopili v prvoligaški konkurenci.
R. D.
Nogomet
Grajena zamajala Bo~
3. SNL - sever 1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 16. KROGA: Pohorje - Sre-diš~e 3:1 (1:1), Vransko - Bistrica 0:2 (0:0), Fužinar - Šmarje pri Jelšah 2:3 (1:1), Hajdina - Paloma 0:1 (0:0), Mons Claudius - Male~nik 2:2 (0:2), Kozjak Radlje -Stojnci 1:0 (0:0), Krško Posavje - Šoštanj 2:2 (2:0)
1. BISTRICA	16	11	2	3	35:11	35
2. POHORJE	16	10	3	3	33:18	33
3. PALOMA	16	9	4	3	26:16	31
4. ŠOŠTANJ	16	8	6	2	34:14	30
5. ŠMARJE PRI JEL.	16	8	3	5	28:26	27
6. HAJDINA	16	7	3	6	30:28	24
7. KOZJAK RADLJE	16	7	2	7	18:21	23
8. STOJNCI	16	6	3	7	24:15	21
9. KRŠKO POSAVJE	16	5	5	6	22:26	20
10. SREDIŠČE	16	5	4	7	30:34	19
11. MALEČNIK	16	4	5	7	24:34	17
12. VRANSKO	16	4	4	8	17:20	16
13. FUŽINAR	16	3	3	10	23:39	12
14. MONS CLAUDIUS	16	0	3	13	18:52	3
Pohorje - Središ~e 3:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Dragar (22), 1:1 Kolenc (30), 2:1 Mori (75), 3:1 Robnik (90).
SREDIŠČE: Maj~, Jelovica, Kaloh (od 71. Balaži~), Zadravec, Ivan~i~, Kolari~, Rajh, Prapotnik, Žerjav, Lesjak (od 79. Pin-tari~), Kolenc. Trener: Miran Rakovec. RDEČI KARTON: Karanovi~ (80).
Inde Vransko - Bistrica
0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Stražišar (10), 0:2 Iveti~ (90).
BISTRICA: Kra~un, Sep, Skale, Vrenko, Peša, Horvat, Stražišar (od 76. Iveti~), Pa-potnik, Sirc (od 90. Tkavc), Regoršek, Šta-bej. Trener: Mom~ilo Miti~.
Kozjak Radlje - Stojnci 1:0 (0:0)
STRELEC: Ko~unik (70) STOJNCI: Trop, Purgaj, Rižnar, B. Bezjak, Meznari~ (od 46. Bromše), Vil~nik, D. Bezjak, Strgar, Kup~i~, Žnidari~, Čeh. Trener. Dušan Čeh.
Hajdina - Paloma 0:1
(0:0)
STRELEC: 0:1 Mitja Ferk (83). HAJDINA: M. Brodnjak, Gaiser, Horvat, M. Krajnc, Vrabl, Črnko, Bauman, (Fran-gež, Hotko (Bezjak), Juriši~, Pihler, Petro-vi~ (R. Krajnc).
Maloštevilni gledalci (50) so videli prvi poraz doma~inov v spomladanskem delu tekmovanja. Ko so imeli pobudo doma-~ini, so se napadalci premalo trudili in napadalne akcije so ostale neizkoriš~ene. Gostje so bili nevarni predvsem zaradi prodornega napadalca Stojanova.
Tudi v nadaljevanju sta ostali neizko-riš~eni idealni priložnosti Horvata in Pi-hlerja. Žal se je izkazalo pravilo, ~e ne izkoristiš priložnosti, se lahko maš~uje, kot se je tokrat, ko je v 83. minuti Mitja Ferk pobegnil doma~i obrambi in vratar je moral žogo pobrati iz mreže. Do konca pa je ostalo premalo ~asa, da bi se rezultat lahko spremenil.
anc
3. SNL - vzhod
Rezultati 16. kroga: Odranci - Turni-š~e 2:0 (0:0), Bakovci - Bistrica 1:0 (0:0), Tišina - Panonija Gumi center 1:1 (1:1), Čarda - Kema Puconci 1:0 (0:0), Tromej-nik - Črenšovci 1:4 (0:2), Beltinci - Veržej 3:2 (0:1), Hotiza - Apa~e 0:2 (0:0).
1.	BELTINCI	16 9 4 3 31:15 31
2.	CARDA	16 9 4 3 32:18 31
3.	BAKOVCI	16 7 6 3 27:14 27
4.	TROMEJNIK 16 8 3 5 39:30 27
5.	TIŠINA	16 6 7 3 29:20 25
6.	ODRANCI	16 8 1 7 27:23 25
7.	CRENŠOVCI 16 7 4 5 26:24 25
8.	BISTRICA	16 5 7 4 18:15 22
9.	APACE	16 6 4 6 19:23 22
10.	VERŽEJ	16	7	1	8	26:33	22
11.	TURNIŠCE	16	5	6	5	26:25	21
12.	HOTIZA	16	6	1	9	24:34	19
13.	KEMA PUCONCI	16	3	2	11	17:37	11
14.	PANONIJA G. C.	16	0	2	14	6:36 2
REZULTATI 12. KROGA: Pragersko -Tržec 3:2, Slovenja vas - Zavr~ 0:0, Dor-nava - Podlehnik 1:1, Skorba - Gorišnica 1:1, Videm - Gere~ja vas 1:4, Holermuos Ormož - Mark 69 Rogoznica 3:2.
1.	PRAGERSKO 12 6 5 1 23:11 23
2.	HOLERM. ORMOŽ 12 7 2 3 22:16 23
3.	PODLEHNIK 12 7 2 3 18:14 23
4.	GERECJA VAS 12 6 3 3 28:23 21
5.	SKORBA	12 5 5 2 30:17 20
6.	ZAVRC	12 4 6 2 14:15 18
7.	VIDEM	12 4 3 5 20:20 15
8.	GORIŠNICA 12 3 4 5 15:14 13
9.	MARK 69 ROGOZ. 12 4 1 7 24:27 13
10.	SLOVENJA VAS 12 3 4 5 13:23 13
11.	DORNAVA 12 2 4 6 18:24 10
12.	TRŽEC	12 1 1 10 12:33 4
Videm - Gere~ja Vas Unukšped 1:4 (1:2)
STRELCI: 0:1 Ladinek (28), 0:2 Saga-din (42), 1:2 Šipek (45), 1:3 Vrbanec (55), 1:4 Pacher (80).
VIDEM: Veseli~, Topolovec, Trafela, Skok, Bra~i~, Šipek, Ostroško, Selak ( Ko-prek), Ciglar, Ov~ar, Bedra~. Trener: Franc Panikvar.
GEREČJA VAS UNUKŠPED: Toplak, Sagadin, Sla~ek, Ciglar, B. Krajnc, Kai-sesberger, Mertelj, Mohorko (Vajsbaher), Klajderi~, Vrbanec (G. Krajnc), Ladinek (Pacher). Trener: Ivan Ornik.
Skorba - Gorišnica 1:1 (1:1)
STRELCA: 0:1 Štrbal (14), 1:1 J. Šmi-goc (31)
SKORBA: L. Šmigoc, Vogrinec, Horvat, Škerget, Zajšek, Pani~, Perko, Turk (Cvikl), J. Šmigoc, Mlakar, Šijanec. Trener: Jeza Darko.
GORIŠNICA: Roškar, Lapornik, M. Bezjak, Janžekovi~, Horvat (Šmigoc), , Ljubec, Bohl (Poplatnik), G. Bezjak ( Miloši~), Štr-bal, Brodnjak, Ciglari~. Trener: Gorazd Šket.
Slovenja vas - Zavr~ 0:0
SLOVENJA VAS: Ber, Pulko, Ekart, Er-hati~, Lešnik, Šterbal, Huzjak (Metli~ar), Sarki~evi~, Kotnik, Gere~nik, Krajnc (Pre-dovnik, Be~irevi~). Trener: .Alojz Podhos-tnik.
ZAVRČ: Cestar, Pongrac (Kodri~), Pre-log, Liber, Gabrovec, Težak, M. Kokot, Se-rec, Petrovi~, Fridl, Matej Kokot. Trener: Milivoj Jamnik.
Dornava - Podlehnik 1:1
(0:0)
STRELCA: 0:1 Grabrovec (61. iz 11m), 1:1 Hunjet (72)
DORNAVA: Kekec, Florjani~ ( Klajžar), Flos, Juri~, Hunjet, .Arnuš (Krampelj), Hrga, Rakuša, Trunk, Kvar, Janžekovi~ (Novak). Trener: Ivan Zajc.
PODLEHNIK: Grabrovec, Lesjak, Podgoršek, Emerši~, Polajžer, Topolovec (Jus), Železnik, Vinko, Frlež (Toplak), Koren, Mi-loši~. Trener: Dušan Hvalec.
Holermuos Ormož -Mark 69 Rogoznica 3:2
(1:0)
STRELCI: 1:0 Govedi~ (36), 2:0 Ropo-ša (58), 3:0 Ropoša (65), 3:1 Dokl (71), 3:2 Kralj (80).
HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Jere-bi~ (Gori~an), Trstenjak, Tušek, Jur~ec, Jambriško, Govedi~, Husel (Miklaši~), Ropoša, Gašpari~, Prapotnik (Ropoša). Trener: Darko Lah.
MARK 69 ROGOZNICA: Pšajd, Bela, Nenad, Kurbos, Hvalec, Dokl, M. Lah, Kralj, Markež, Polanec, Vauda (T. Lah). Trener: Martin Poto~nik.
Pragersko - Tržec 3:2 (1:0)
STRELCI: Lon~ari~ (25), 2:0 Kokol (55), 2:1 Pintari~ (57), 3:1 Sagadin (76), 3:2 Šeliga (84. iz 11m)
PRAGERSKO: Petrovi~, Justinek, Kralj, Lon~ari~, Leskovar, Čelan, Žnuderl, Saga-din, Kokol (Haložan), Kmetec ( Breznik), Krajnc. Trener: Zvonko Kocjan.
TRŽEC: D. Šeliga, Bratušek, Zelko, Emerši~, Fideršek, M. Šeliga, Skrbinšek (Gabrovec), Pintari~, Pe~nik, Zupani~ (Sto-jakovi~), Vinko. Trener: Janez Pe~nik.
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 12. KROGA: Apa~e - Les-kovec 1:0, Markovci - Lovrenc 5:0, Bo~ -Grajena 1:2, Zgornja Polskava - Hajdoše 1:1, Cirkulane - Spodnja Polskava 4:0, Po-dvinci - Bukovci 1:2.
1.	BOC	12 9 2 1 35:12 29
2.	APACE	12 7 4 1 18:10 25
3.	BUKOVCI	12 6 3 3 29:19 21
4.	GRAJENA	12 6 3 3 22:15 21
5.	HAJDOŠE	12 6 3 3 28:22 21
6.	MARKOVCI 12 4 4 4 24:23 16
7.	CIRKULANE 12 4 4 4 20:21 16
8.	PODVINCI	12 4 3 5 36:21 15
9.	ZG. POLSKAVA 12 2 5 5 23:27 11
10.	SP POLSKAVA 12 3 2 7 22:42 11
11.	LOVRENC 12 3 0 9 14:31 9
12.	LESKOVEC 12 0 3 9 13:41 3
Bo~ - Grajena 1:2 (1:2)
STRELCI: 1:0 Trunkl (17), 1:1 Dizdare-vi~ (39), 1:2 Jakoli~ (44)
Zgornja Polskava - Haj-doše 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Pe~ovnik (5), 1:1 Kau~e-vi~ (60)
Markovci - Lovrenc 5:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Zvr (5), 2:0 Janžekovi~ (43), 3:0 Ciglar (58), 4:0 Janžekovi~ (61), 5:0 Ciglar (85)
Cirkulane - Spodnja Polskava 4:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Kumer (36), 2:0 Žuran (65), 3:0 Topolovec (70), 4:0 Miloši~ (80)
Apa~e - Leskovec 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Sambolec (83)
Podvinci - Bukovci 1:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Petrovi~ (37), 1:1 Mustafi (70), 1:2 Majcen (74)
Danilo Klajnšek
2. SLOV. MLADINSKA LIGA - vzhod
REZULTATI 16. KROGA: Ormož - Aluminij 0:8, M.U.Šentjur - Krško Posavje 0:3, Pohorje - Nafta 5:3, Drava .Asfalti -Kovinar Maribor 4:0, Nissan Ferk - Železni~ar 2:1, Zre~e - Kozjak Radlje 1:1, Bistrica - ERA Šmartno 0:2.
1. ERA ŠMARTNO	16	13	1	2	71:9	40
2. ALUMINIJ	16	13	1	2	58:8	40
3. NISSAN FERK	16	12	1	3	53:18	37
4. DRAVA ASFALTI	16	11	2	3	46:20	35
5. ŽELEZNICAR	15	10	3	2	50:19	33
6. KRŠKO POSAVJE	16	10	2	4	48:22	32
7. NAFTA	16	8	0	8	38:37	24
8. POHORJE	16	6	1	9	34:42	19
9. KOVINAR MARIBOR 16		5	1	10	20:47	16
10. ORMOŽ	16	4	3	9	26:56	15
11. BISTRICA	16	3	4	9	21:51	13
12. M.U.ŠENTJUR	16	2	2	12	11:49	8
13. KOZJAK RADLJE	16	2	2	12	18:71	8
14. ZREČE	15	0	1	14	8:53	1
2. SLOV. KADETSKA LIGA - vzhod
REZULTATI 16. KROGA: Ormož - Aluminij 0:8, M. U. Šentjur - Krško Posavje 2:4, Pohorje - Nafta 3:1, Drava Asfalti - Kovinar Maribor 2:2, Nissan Ferk -Železni~ar
1:3, Zre~e - Kozjak Radlje 0:1,				Bistrica -	
ERA Šmartno 1:1					
1. ALUMINIJ 16	14	2	0	77:7	44
2. ŽELEZNICAR 15	13	1	1	76:10	40
3. NISSAN FERK 16	10	5	1	52:8	35
4. KRŠKO POSAVJE 16	11	2	3	55:26	35
5. ERA ŠMARTNO 16	9	3	4	48:18	30
6. KOVINAR MARIBOR 16	8	5	3	49:19	29
7. DRAVA ASFALTI 16	8	4	4	47:19	28
8. BISTRICA 16	5	3	8	40:38	18
9. POHORJE 16	4	2	10	27:44	14
10. M.U. ŠENTJUR 16	4	1	11	30:48	13
11. NAFTA 16	4	0	12	36:64	12
12. KOZJAK RADLJE 16	3	2	11	13:53	11
13. ORMOŽ 16	2	1	13	14:121	7
14. ZRECE 15	0	1	14	6:58	1
Odbojka
Benedikt za tretje mesto, Fiat Prstec v prvo ligo
Foto: Jože Mohoric
Ženska odbojkarska ekipa Fiat Prstec Ptuj si je priigrala mesto v prvi ligi: Robert Menoni (predsednik kluba), Nim~eva, Terbu~eva, Rol~eva, Vidovi~eva, Zajšekova, Kutsayeva, Aleš Krajnc (trener); spodnja vrsta: Praharterjeva, Sepova, Šaši~eva in Živkova.
1. DOL - ž
Benedikt - HIT Nova Gorica 1:3 (-21, -18, 18, -25)
Športna dvorana Lenart, 400 gledalcev.
Benedikt: Rajšp, Štumper, Hauptman, Šauperl, Rundle, Holc, Vrbancic, Črešnar, Coult-her, Krajnc, Šijanec, Loncaric.
Niti glasna podpora domačih ljubiteljev odbojke ni pomagala igralkam Benedikta, da bi dosegle vsaj eno polfinalno zmago. Kljub porazu pa domače igralke niso razočarale, saj so gledalci videli kakovostno odbojkarsko predsta-
vo. V domači ekipi sta bili najbolj učinkoviti Štumerova z 19 in Co-ulutherjeva s 14 to~kami.
HIT Nova Gorica -Benedikt 3:0 (21, 20, 13)
Odbojkarice HIT Nove Gorice so v tretjem srečanju polfinala končnice letošnjega državnega prvenstva še tretjič premagale Benedikt. Tokrat so bile boljše s 3:0 (21, 20, 13) in so se tako uvrstile v finale. Novinke v elitni konkurenci kljub porazu veljajo za najprijetnejše presene~enje letošnjega prvenstva in jih do konca sezone čaka še dvoboj za tretje mesto proti ekipi Ljubljane. Še težja naloga ~aka
Brodarsko društvo Ranca Ptuj ^
organizira tečaj in izpit za voditelja čolna, ki bo potekal v aprilu. Vse potrebne informacije dobite na telefonu 041 495 118 Ljubitelji vodnih športov, vljudno vabljeni.
Štajerski
Glasovalni kupon za najbolj priljubljenega natakarja 2003 pošljite na naslov Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva 6., 2250 Ptuj.
Glasujem za:_
Naziv in naslov lol(ala:
Ime in priimelc glasovalca:.
Naslov:
Telefonsica številka:
najboljšo ekipo rednega dela prvenstva, saj bodo še tretjič zapored skušale s prestola spraviti najuspešnejši slovenski odbojkarski klub iz Maribora.
sta
2. DOL - ž
REZULTATI 22. KROGA: Ko-
~evje - Fiat Prstec Ptuj 0:3, Solkan
-	Spodnja Savinjska 3:2, Mislinja
-	Piran 3:0, Ljubljana II. - Purus Tabor Maribor 3:0, Bled - Dravograd 3:0 b.b., Gradbeni{tvo Stane Mežica - Prevalje 0:3
1.	PREVALJE	22 21 1 62
2.	FIAT PRSTEC PTUJ 22 19 3 55
3.	MISLINJA	22 17 5 53
4.	PURUS TABOR MB 22 12 10 37
5.	LJUBLJANA II. 22 14 8 36
6.	BLED	22 11 11 36
7.	SOLKAN	22 12 10 33
8.	ME@ICA	22 10 12 29
9.	SPOD. SAVINJSKA 22 8 14 26
10.	PIRAN	22 5 17 15
11.KOČEVJE	22 1 21 8
12.	DRAVOGRAD 22 2 20 6
Kočevje - Fiat Prstec Ptuj 0:3
FIAT PRSTEC PTUJ: Kucajeva, Prauhartova, Nimacova, Terbuco-va, Ša{ičeva, Sepova, Intiharjeva, Živkova.
V	Kočevju ni bilo nobenega presenečenja. Vedelo se je, da gostje morajo zmagati, seveda, če želijo naslednjo sezono nastopati v 1. DOL za ženske.
V	prvem nizu so se domačinke, sicer vzpodbujene od {tevil-nih gledalcev, nekoliko resneje upirale, vendar pa je v drugem in tretjem nizu ekipa iz Ptuja zaigrala "pravo igro" in v hipu je bilo vseh dvomov o končnem izidu konec. Tako so igralke OK Fiat Prstec Ptuj postale ponovno prvoliga{inje.
Štefan Vrbnjak - menedžer OK Fiat Prstec Ptuj: "Če potegnem črto skozi vso sezono, lahko rečem, da je bilo tekmovanje zelo naporno, posebej v drugem delu prvenstva, kjer smo ostali brez Nu{e Muhorko. Krivda pri tem gre tudi na OZ Slovenije. Osvojitev drugega mesta pomeni uvrstitev v prvi slovenski ženski odbojkarski razred, vendar se bomo o tem na Ptuju {e pogovarjali."
Danilo Klajnsek
Rokomet
V Gorišnici menjali trenerja
1.B DRL - m
REZULTATI 18. IGRALNEGA DNE: Gorica Leasing - Gorišnica 35:26 (16:14), Chio Kranj - Mitol Pro Mak 38:31 (19:12), Črnomelj - Ormož 29:27 (13:17), Dol TKI Hrastnik - Dobova 36:20 (16:10), Pekarna Grosuplje - Sevnica 33:35 (17:16), Istrabenz plini - Novoles 22:33 (11:15).
1.	CHIO KRANJ 18 12 1 5 25
2.	NOVOLES	18 11 3 4 25
3.	ORMOŽ	18 10 4 4 24
4.	SEVNICA	18 11 2 5 24
5.	GORICA LEASING 18 10 1 7 21
6.	DOL TKI HRASTNIK 18 8 3 7 19
7.	PEK. GROSUPLJE 18 7 2 9 16
8.	MITOL PRO MAK 18 6 3 9 15
9.	~RNOMELJ	18 6 1 11 13
10.	GORIŠNICA 18 5 2 11 12
11.	ISTRABENZ PLINI 18 5 2 11 12
12.	DOBOVA	18 5 0 13 10
Črnomelj - Ormož 29:27 (13:17)
Ormož: Čudič, Belšak 2, Horvat, Mesarec 1, Koražija 4, Bezjak 4, Grabovac 3, Ivanuša, Kirič 6, Vučič 1, Luskovič, Hrnjadovič 6 (2), Dogša, Hanželič. Trener: Saša Prapotnik.
Ormoški rokometaši so tudi tokrat zamudili priložnost, da osvojijo dve pomembni točki v gosteh pri novincu v ligi, ki se krčevito bori za obstanek.
Po izenačenem prvem delu prvega polčasa je igralcem Ormoža uspelo ob koncu prvih trideset minut povesti za kar štiri zadetke.
Tudi drugi polčas so gostje dobro pričeli in povedli z 19:14 ter imeli priložnost iz sedemmetrov-ke rezultat še povečati, vendar je kazenski strel zapravil Vučič. Po tem dogodku so domači rokome-taši ob pomoči publike dobili krila in s serijo 8:1 v 47. minuti, prvič na srečanju, povedli. Do konca se je igralo gol za gol, a so tik pred zaključkom tekme bolje finiširali Belokranjci in zasluženo osvojili dve pomembni točki. Or-možane čaka popravno srečanje v soboto proti Gorici, spodrsljaj proti Primorcem pa bi bil zagotovo usoden za uvrstitev v 1.A ligo.
Uroš Krstič
Gorica Leasing -Gorišnica 35:26 (16:14)
GORIŠNICA: Valenko, Sok 2, Golob 2, Štorman 2, Kumer 7, I. Ivančič 4, Lozin{ek, Buzeti 2, Šterbal, D. Ivančič 2, Alič 2, Pisar 3, Krauthaker.
Rokometa{i Gori{nice so v Novi Gorici doživeli poraz proti domači ekipi. Po igri - in rezultatu v prvem polčasu - se ni zdelo, da bi lahko bila razlika na koncu devet zadetkov. Domači rokometa{i so si v drugem polčasu priigrali večjo razliko, za katero je zaslužen njihov vratar, ki je gostom ubranil kar {tiri sedemmetrovke in poraz je bil neizbežen.
Ivan Hrupič novi trener Gorišnice
Po porazu v Novi Gorici je pri{-lo do zamenjave na trenerski klopi RK Gori{nica. Od ponedeljka je njihov novi trener Ivan Hru-pič.
Danilo Klajnšek
1. B SRL - ž
Mercator Tenzor -
Foto: Črtomir Goznik
Bernarda Ramšak (Mercator Tenzor Ptuj) v akciji.
Velenje 33:11
(16:6)
Mercator Tenzor: Lakičeva, Pučkova 3, Radekova 6 (2), Čer-nejeva 2 (1), Potočnikova 1 (1), Molnarjeva, Ram{akova 5, Noji-novičeva 5, Brumnova 1, Belčeva, Hamer{kova, Podvr{kova 3 (1), Majnikova 3 (1), Raukovičeva 4.
Sedemmetrovke: Mercator-Tenzor 7 (6), Velenje 5 (2).
Izklju~itve: Mercator Tenzor 8. minut, Velenje 8. minut.
Že po prvih minutah so gostiteljice pridobile prednost, čeprav sta Nojičeva in Brumnova zapravile idealne priložnosti. Simpatične gostje niso mogle predreti zelo gibljive obrambe Černe-Radek-Raukovič, k temu pa je pripomogla {e vratarka Lakičeva.
Do odmora so si gostiteljice priigrale visoko vodstvo, ki so ga v nadaljevanju {e povečale. Če v prvem delu Nojinovičevi "ni {lo", se ji je tedaj "odprlo" in za obrambo gostov je bila nezadržna, La-kičeva v vratih pa je bila skoraj nepremagljiva, po zamenjavi pa je tudi Belčeva uspe{no nadaljevala z obrambo. Zmaga je bila tako prepričljiva.
V zadnjih 10 minutah pa je trener V. Haber dal priložnost {e preostalim igralkam s klopi, ki so prav tako pripomogle k visoki zmagi.
anc
2. SRL - m
REZULTATI 17. KROGA:
Šmartno 99 - Cerklje 25:29 (15:15), Ajdovščina - Razkrižje 31:16 (16:9), Mokerc - Atom Krško 22:21 (8:6), Sviš - Arcont Radgona 31:30 (19:11), Grča Kočevje - Krim 22:19 (14:11). Srečanje Drava Ptuj - Radovljica bo odigrano 9. aprila.
1.	SVIŠ	17 16 1 0 33
2.	MOKERC	18 12 2 4 26
3.	ARCONT RADGONA 18 12 1 5 25
4.	CERKLJE	18 11 0 7 22
5.	ATOM KRŠKO 17 10 1 7 21
6.	RADOVLJICA 17 9 2 6 20
7.	GRČA KOČEVJE 18 9 1 8 19
8.	ŠMARTNO 99 18 7 1 10 15
9.	DRAVA PTUJ-1 17 7 1 9 14
10.	KRIM	18 4 0 14 8
11.	AJDOVŠČINA 18 3 0 15 6
12.	RAZKRIŽJE 18 1 0 17 2
SVIS - Arcont Radgona 31:30 (19:11)
Arcont Radgona: L. Klun, Bu-zeti 3, D. Kolmanko, Zorko 8, A. Kolmanko 4, Merica 4, B. Vere{, N. Klun 4, A. Vere{ 6, Bogdano-vič, Žinkovič 1.
Derbi kroga so po razburljivi končnici dobili gostitelji, ki tako
ostajajo edini neporaženi v drugi slovenski rokometni ligi za mo-{ke. Malo{tevilni ljubitelji rokometa v Ivančni Gorici so v najzanimivej{i tekmi osemnajstega kroga videli dva povsem različna polčasa. V prvem so dominirali gostitelji, v drugem pa Prleki, ki so {tiri sekunde pred koncem imeli celo priložnost, da se vrnejo v Gornjo Radgono s točko.
Na začetku dvoboja so se ro-kometa{i Arconta upirali do rezultata 7:5 za SVIŠ, nato pa so povedli gostitelji z delnim rezultatom 11:4. Na semaforju je tako sredi prvega polčasa pisalo 18:9, prvi del tekme pa se je končal z osmimi zadetki naskoka. Po odmoru so rokometa{i Arconta zaigrali kot prerojeni. Obramba 3 - 3 na čelu z odličnim vratarjem Ve-re{em je delovala brezhibno, Ar-cont pa se je uspel gostiteljem približati trikrat le na zadetek zaostanka (25:24, 28:27 in 29:28). Pred zvokom sirene so imeli ro-kometa{i iz Gornje Radgone priložnost, da osvojijo točko, vendar s prostega strela niso bili uspe{-ni.
Že v naslednjem krogu bo v Apačah tretjeuvr{čeni Arcont gostil drugouvr{čeni Mokerc, v primeru zmage pa bi se radgonski rokometa{i ponovno zavihteli na drugo mesto, ki vodi v 1.B slovensko rokometno ligo.
MŠ
Ajdovščina - Raz-križje 31:16 (16:9)
Razkrižje: Ro{kar, Mesarič 4, Kosec 3, Kocet 1, Smodi{ 3, Kreft 3, Trstenjak 1, Prelec 1, Kunčič, Ritlop.
V derbiju začelja drugoliga{ke konkurence so gostitelji, ki so doslej zbrali le dve zmagi, povsem zasluženo visoko premagali Raz-križje. Prle{ki rokometa{i so na Primorskem doživeli pravo katastrofo, v svoji premierni sezoni med drugoliga{i pa bodo verjetno končali na zadnjem, dvanajstem mestu, saj so doslej zbrali le eno zmago. V Ajdov{čino je ekipa Razkrižj a odpotovala v zelo oslabljeni zasedbi, saj sta manjkala po{kodovana prvi strelec kluba Ovsenjak ter Makovec, iz neznanih razlogov pa na tekmo niso pri{li brata Zajnkovič, Perčič in Kava{. Tekma je bila odločena že v prvem polčasu, ki so ga gostitelji dobili s sedmimi zadetki prednosti, Razkrižje pa je v drugem polčasu pokazalo najslab{o predstavo v sezoni ter doseglo le sedem zadetkov.
MŠ
Rokomet
Veteranke Ptuja četrte
V Izoli je bil 7. tradicionalni mednarodni turnir rokometnih veterank. Nastopile so tudi ptuj~anke, ki so se ga udeležile že četrtič, in sicer v skupini veterank nad 30 let. Osvojile so odlično 4. mesto.
Izidi srečanj so bili naslednji: Ptuj - Predvor 11:9, Ptuj - Pula 10:10, Izola - Ptuj 13:8 in kon~ni vrstni red: Šentjernej, Pula, Izola, Ptuj, Predvor, Reka.
Ekipo Ptuja so sestavljale igralke, ki so v obdobju od 1978 do 1985 razveseljevale ptujsko rokometno občinstvo in to: D. Sitzen-frejeva, J.Puževa - Gregorečeva, Ines Černe-Mlačeva, U. Horvato-va, U. Vidovičeva, M. Malekova, N. Fridl-Lačnova, R. Pavliničeva, M. Korošekova, D. Koštojeva, M. Laši-čeva, M. Šoda-Baklanova in I. Vin-kovičeva. Za najboljšo igralko je bila izbrana Ines Černe-Mlačeva, ekipa pa je bila nagrajena kot najboljša fair play ekipa. Uspešno jo je vodil Davorin Cvetko.
Izkoristili smo priložnost za razgovor z znano igralko Ines
Gimnastika
Ines Černe
Černe-Mlačevo, ki je skozi vse generacije verjetno najuspešnej-
ša igralka z najdaljšim igralnim stazom. Ponovno je aktivna, da bi pripomogla z izkušnjami ekipi Mercator-Tenzor, ki se bori v končnici prvenstva za vstop v I. ligo. Čeprav ima nekaj več kot "štiri krize" se je rodila v Ljubljani, od prvega leta dalje živela pri babici v Podvincih, nato pa vse do danes na Ptuju. Pričela je igrati v 11. letu starosti, igrala za Dravo 7 let, za Olimpijo 8, v Parmi-Italija 2, pri Braniku 7, nekaj mesecev na Nizozemskem-Hoorn in sedaj pri ekipi Mercator-Tenzor. Ob vsem tem pa si je ustvarila dom in družino, ima dva sinova, ki ji pestrita vsakodnevno življenje, toda ob službi v ptujskih Termah zmore vse. Nekaj let je bila jugoslovanska in slovenska reprezentantka.
anc
I. Fekonji zlato, ekipam 4-krat bronasta medalja
športno društvo Sokol - Bežigrad je odlično pripravil 28. odprto prvenstvo v skokih z male prožne ponjave, ki je bila druga tekma za pokal Slovenije.
Ob koncu lanskega leta je bila prva tekma v Renčah, ki se je Ptuj-čani niso udeležili zaradi vremenskih razmer, ki so bile na naših cestah, nastopili pa še bodo na tretji tekmi, ki bo ob koncu šolskega leta. Nastop ptujskih tekmovalk in tekmovalcev je bil zelo uspešen, saj so nekateri presenetili z odličnimi skoki in pripomogli k uspešnim ekipnim uvrstitvam. Kot posameznika sta pri ml. deklicah B. Erjavec in T. Flanjak dosegli 2. in 3. mesto: pri ml. dečkih je M. Prevolšek dosegel 4. mesto; I. Fekonja je med star. deklicami zmagala ter ponovno dokazala, da naslov državne prvakinje uspešno brani.
Tekmovalni program je obsegal en obvezen in tri različne poljubne skoke, uvrstitve pa so naslednje - pri cicibankah je zmagala Kety Kodrič Piran, Nina Purg
12, Nuša Horvat 13, Maja Stum-berger 20, Jana Simonič 23, Viza Hojnik 24, Sandra Tašner 26, Da-naja Gnilšek 31, Lea Lepoša 48 (vse Ptuj); ekipno: Sd GIB Siška, SK FLIP Piran, GID Ptuj, Sd Renče, SD Moste; pri ml. deklicah je zmagala Martina Furlini N. Gorica pred Barbaro Erjavec in Tjašo Flanjak (obe Ptuj), Simona Muhič 19, Urška Mar 31, Alja Sterbal (vse Ptuj); ekipno: Sk Piran, GGD N. Gorica, GID Ptuj, Sd Siška, Kamnik; pri ml. dečkih je zmagal Anže Tanc Moste, Matic Prevol-šek 4, Matic Zorko 8, Nejc Maltar 17 (vsi Ptuj); ekipno: Sd Moste, Ptujčani so imeli tekmovalca premalo, da bi se borili za ekipno uvrstitev; pri st. deklicah je Ivana Fekonja zmagala z veliko prednostjo, Barbara Petek 14, Adelina Bednjički 20, Maja Zorko - Bu-tolen 23 (vse Ptuj), ekipno: Sd
Siška, SK Piran, GID Ptuj, SD Moste, SD Sokol - Bežigrad; med st. dečki je zmagal Matic Bratovž -Trnovo, Marko Belšak 4, Alen Te-ment 6, Gregor Mar 8, Jernej Mi-helač 22 (vsi Ptuj); ekipno: Sd Trnovo, Sd Moste, GID Ptuj, Sk Piran. Najboljših 16 med dekleti in dečki do 16 let je nastopilo z dvema dodatnima skokoma za pokal Slovenije. med dekleti je zmagala Ivana Fekonja, Barbara Erjavec 4, Tjaša Flanjak 6 (vse Ptuj); med dečki pa Matic Bra-tovž Sd Trnovo, Marko Belšak 5, Matic Zorko 10, Alen Tement 12, Gregor Mar 14 (vsi Ptuj). Najboljši so prejeli medalje in priznanja, ekipe pa pokale, nastopilo pa je 259 tekmovalcev iz 11 društev, ki v Sloveniji gojijo gimnastiko.
anc
Mladi nadebudni ptujski tekmovalci z vaditeljico Natašo in trenerjem Marjanom.
Kasaštvo
Kdaj konec razkola?
Medtem ko slovenski hipodromi in tekmovalne steze za kasače še mirujejo, tekmovalci že opravljajo kondicijske treninge in resno razmišljajo o novi sezoni. Ta naj bi se po napovedih ljutomerskega Kasaškega kluba vnovič začela na velikonočni ponedeljek, to je 21. aprila, in sicer pod okriljem Kasaške zveze Slovenije.
Ob tem se poraja temeljno vprašanje, ali bo slovenski kasaški šport, ki je v minulem desetletju dosegel povsem evropsko primerljive rezultate in tekmovalne uspehe, tudi v novi sezoni razcepljen na dva dela - na Kasaško zvezo in novo Kasaško centralo. Že lani se je pokazalo, da takšna razdvojenost ni bila dobra ne za tekmovalce ne za rejce in predvsem ne za obiskovalce, ki so v preteklosti množično obiskovali kasaške dirke in uživali v športnem merjenju
moči najboljših kasačev iz Ljutomera, Brda, Ljubljane, Šentjerneja, Komende, Maribora in drugih klubov.
Močna konkurenca je bila velikanski izziv in zato ne presenečajo številni vrhunski rezultati in rekordi, ki so jih dosegli številni kasači, od tistih iz znanega rejskega in tekmovalnega hleva Slavičevih v Ključarovcih do iskrivih brdskih in ljubljanskih konj, ki se prav tako opozarjali nase. Bo takšnega športnega merjenja moči dokončno konec, se sprašujejo številni ljubitelji kasaškega športa, kije mimogrede zapisano, dosegel velik razvoj na vseh področjih. Zadnje dogajanje pa, žal, napoveduje veliko slabše čase, ki so se začeli z razkolom in lani povzročili nemalo nejevoljne zvestih obiskovalcev. Nekaj odgovorov na odprta vprašanja ponuja aktualni zapisa v februarski številki
strokovne REVIJE O KONJIH izpod peresa urednice Jane Vejno-vič. Zaradi razkola, kije na nek način tudi posledica nakopičenih problemov, predvsem pa odraz nepripravljenosti prizadetih strani za strpen dialog, je že prišlo tudi do mednarodnih zapletov (izdajanje potrdil za nastope v tujini, za kar je po tolmačenju kmetijskega ministrstva še vedno pooblaščena samo Kasaška zveza), težave so s prirejanjem konjskih stav, ki bi lahko prinesle veliko denarja za razvoj kasaškega športa, dvotirnost je na področju organiziranja tekmovanj in zbiranja podatkov. Upadel je obisk na kasaških dirkah, skratka - kasaštvu se ne pišejo rožnati časi. Če se seveda odgovorni in prizadeti ne bodo znašli za zeleno mizo in strpno, z močjo argumentov presegli nemogoče stanje.
Marjan Toš
Ljutomer • 100 let TVD Partizan
Leto športa
Prleška prestolnica praznuje stoletnico društvenega delovanja Partizan, zato je letošnje leto proglašeno za leto športa.
Rajko Mlinaric
Letos se bo ob praznovanju tega častitljivega jubileja na območju ljutomerske upravne enote (občine Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje) izvedlo sto športnih prireditev. Davnega leta 1903 je bil ustanovljen Murski sokol kot prvo in edino telovadno društvo v severovzhodni Sloveniji. Po 2. svetovni vojni se je preimenovalo v Fiskulturno društvo, od leta 1962 pa nosi ime TVD Partizan. Iz obdobja 1903-1941 je dokumentacija zbrana v publikaciji Zavoda za kulturo Ljutomer, njen avtor pa je Tone Ratiznojnik.
Po besedah predsednika TVD Partizan Ljutomer Rajka Mlinariča (na posnetku), posebni odbor že zbira gradivo za Zbornik, ki bo v besedi in sliki predstavljal obdobje od leta 1941 do danes. Pripravljena bo tudi razstava, odprta na predvečer občinskega praznika, 8. avgusta. Osrednja slovesnost z veliko povorko bo 15. avgusta, najverjetneje na ljutomerskem hipodromu, ko prireditelj pričakuje številne obiskovalce in eminentne goste iz olimpijskega komiteja in Olimpijske akademije Slovenije.
MŠ
Košarka • Omrezje.net & Parkl.com
Ekipa Starš korak do naslova
KK Starše : Orači 95:57 (49:31)
Orači so na finalno tekmo prispeli oslabljeni, brez treh igralcev. To pa ne zmanjšuje uspeha domače ekipe, ki si je pred povratno tekmo priigrala visoko, skoraj nedosegljivo prednost. Že v uvodni četrtini so domači odločno krenili in naredili razliko dvanajstih točk. V nadaljevanju so Orači poskušali vzpostaviti ravnotežje, vendar jim je to le delno uspelo.
Domači so vztrajno pritiskali na zunanje igralce gostov, ki so izgubljali žoge kot za stavo. Posledica tega je bilo novih minus štirinajst točk. V zadnjem delu igre domači kljub visokemu vodstvu niso popuščali in Orači so se pošteno namučili, da razlika ni pre-rastla na štiridesetih točk. Še en zanimiv podatek: domači so zadeli štirinajst trojk, gostje pa nobene! Najboljša pri domačih sta bila M. Vidovič z 32. in IÎ Pesek s 24. koši, pri gostih pa A. Čabrian s 17. koši.
Ostali rezultati:
KK Starše
Sd Ptujska gora - Bar Holliday Neman 55:61 (24:30), KK Dra-ženci - Sd Destrnik 54:58 (33:23), Sd Cirkovce - Sd Kidričevo 59:58 (31:31), Veterani - KK Rače 57:100 (25:56), Sd Majšperk - Good guys 74:76 (38:39) Lestvica najbolj{ih strelcev: 1. Milko Vidovič (Starše) povprečje 29,3 / 12 tekem / 352 košev,
2.	Izudin Kanlič (Veterani) povprečje 23,3 / 13 tekem / 303 koše,
3.	Aljoša Hodnik (Good guys) povprečje 23,3 / 11 tekem / 256 košev,
4.	Boštjan Meglič (Rače) povprečje 23,1 / 11 tekem / 254 košev,
5.	Primož Gradišnik (Rače) povprečje 21 / 12 tekem / 252 košev.
Radko Hojak
Foto: DK
Kikboks
Nadja Sibila dvakrat prva v Gradcu
V Gradcu v Avstriji je v soboto, 29. 3. 2002 potekalo mednarodno tekmovanje AVSTRIA OPEN v kikboksu v semi, light in full kontaktu za ~lanice in ~lane. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 290 tekmovalcev iz 11 držav, med njimi tudi tekmovalci iz Kluba borIlnih veš~in Ptuj. Tekmovanje je bilo eno od izbirnih za sestavo reprezentance Slovenije, ki v letošnjem letu nastopala na Evropskem in svetovnem prvenstvu, zato je bil prisoten tudi selektor reprezentance Slovenije Vladimir Sitar.
Rezultati: (člani KBV Ptuj)
SEMI KONTAKT: 1. mesto je osvojila Nadja Šibila (nad 65 kg) po treh zmagah.
1. mesto je osvojil tudi Sandi Kolednik (do 67 kg), ki je premagal pet nasprotnikov, tudi Narme-ja Lutariča iz Ptuja.
LIGHT KONTAKT: 1. mesta je osvojila Nadja Šibila (Ptuj, nad 65 kg), ki je premagala tri nasprotnice.
FULL KONTAKT: V tej disciplini so nastopali člani Kung fu klu-
Najuspešnejši tekmovalci KBV Ptuj: Sandi Kolednik, Nadja Šibila, trener Vladimir Sitar, Marcel Fekonja, Matej Šibila
ba Ptuj, ki so osvojili dva 3. mesta in sicer Boštjan Gašljevi~ (do 63 kg) in Robi Kolari~ (do 75 kg)
Tudi drugi ptujski tekmovalci, ki niso posegli po prvih treh mestih (Narmej Lutarič, Matej Šibila, Matej Šamprl, Tomaž Štegar, Boštjan Goričan) so pokazali visoko stopnjo pripravljenosti, tako da lahko na naslednja tekmovanja gledamo z optimizmom.
Naslednje tekmovanje bo že v soboto, 5.4. v Zagorju in sicer 2. turnir za DP v semi kontaktu za vse starostne kategorije.
NADJA ŠIBILA PRVA V KRANJU
V nedeljo, 23. 3. je potekal v Kranju 1. turnir državnega prvenstva v disciplini light kontakt, na katerem je iz Ptuja nastopala samo Nadja Šibila. V KBV Ptuj namre~ že vrsto let tekmujejo samo v semi kontaktu, v disciplini light kontakt pa nastopajo samo z redkimi posamezniki in sicer Marcel Fekonja in Nadja Šibila. V kategoriji nad 65 kg je Nadja premagala Moniko Dogar iz Kranja in Nušo Rajher iz Maribora in osvojila 1. mesto.
Franc Blodnjak
Nogomet • Nike Premier Cup 2003
Prvo mesto za Železničar
Na Hajdini in v Gerečji vasi je potekalo predtekmovanje Nike Premier Cup 2003 med fanti, starimi do 14 let. Gledalci so lahko videli zanimiva nogometna srečanja, žal pa se niti Aluminiju niti Hajdini ni uspelo uvrstiti na zaključni turnir. Kidričani so bili zelo blizu, vendar jih je uvrstitev v finale tega turnirja stala poraza proti Muri iz Murske Sobote. Mogoče so manjšo presenečenje naredili fantje mariborskega Železničarja, ki so v finalu ugnali sovrstnike iz Murske Sobote po streljanju enajstmetrovk.
REZULTATI SKUPINA A: @ele-zni~ar Bistrica 4:0, Kovinar - Maribor 0:1, Bistrica - Kovinar 0:2, Radlje - @elezni~ar 0:1, Kovinar -
Radlje 0:2, Maribor - Bistrica 4:0, Radlje - Maribor 0:5, @elezni~ar -Kovinar 3:0, Maribor - @elezni~ar 0:1, Bistrica - Radlje 0:4.
VRSTNI RED: Železničar 12, Maribor 9, Radlje 6, Kovinar 3, Bistrica 0 točk.
REZULTATI SKUPINA B: Hajdina - .Aluminij 0:3, Pobrežje - Nissan Ferk 0:2, .Aluminij - Pobrežje 2:1, Mura - Hajdina 3:0, Pobrežje - Mura 0:5, Nissan Ferk - Aluminij 0:1. Mura - Nissan Ferk 6:0, Hajdina - Pobrežje 0:0, Nissan Ferk -Hajdina 3:0, .Aluminij - Mura 0:2.
VRSTNI RED: Mura 12, Aluminij 9, Nissan Ferk 6, Pobrežje in Hajdina 1 točko.
FINALE: Železničar - Mura 5:4 (0:0, 0:0) po 11m.
ALUMINIJ: Kristjan Lipovac, Gašper Glavar, Mihi Lešnik, Dejan Vi-dovič, Blaž Lah, Matjaž Medved, Miha Lešnik, Simon Levart, Peter Kušar, Darin Mlinarič, Sašo Ver-tuš, Matjaž Podhostnik, Primož To-polovec, David Bratovščak, Miha Pepelnik, Klemen Sirec, Ino Murko, Luka Pepelnik. Trener: Zvonko Hraš.
HAJDINA: Tomaž Gabrovec, Robert Travnikar, Tadek Kaučevič, Peter Lovenjak, Sašo Bolčevič, Benjamin Kurež, Nikola Sarkičevič, Matjaž Kekec, Sandi Jagarinec, Matej Cmrečnjak, Nino Dončec, Žiga Mihelič, Sandi Svenšek, Franci Plaj-nšek. Trener: Borut Šalamun.
Danilo Klajn{ek
Lenart
Sodelovalo 16
ekip
V nedeljo, 16. marca, je Društvo podeželske mladine Slovenskih goric organiziralo športni dan, ki je potekal v športni dvorani v Lenartu.
Turnir v odbojki se je pričel v dopoldanskem času v dveh kategorijah, in sicer moški in ženski. Za odbojko je bilo prijavljenih osem ekip (4 moške in 4 ženske). Pri moških je zmagala ekipa Lenarta pred Jurovskim Dolom, Sv. Ano in Benediktom. Pri ženskah pa je slavila ekipa Lenarta pred Benediktom, Sv. Ano in Jurovskim Dolom.
Za turnir v malem nogometu, ki se je pričel po 12. uri, je bilo prijavljenih osem ekip (6 moških in 2 ženski). Moške ekipe so se razvrstile po naslednjem vrstnem redu: Sv. Ana, Voličina, Jurovski Dol, Benedikt, Pastirci in Lormanje. Pri ženskah je zmagala ekipa Jurov-skega Dola pred Sv. Ano.
Zmago [alamun
Ko{arka
Uspešen začetek starejših pionirjev KK Ptuj Haloze v 1. SKL- vzhod
Ptujski pionirji so se po dolgih letih spet uvrstili v 1. SKL vzhod 1 preko kvalifikacij. Po uspe{ni zimski sezoni, kjer so v zimski ligi vzhod zasedli 4. mesto izmed 16 ekip, so z zmago zaćeli v liga{kem tekmovanju. Letos nastopa v Sloveniji 68pionirskih ekip (letnik 1986) in mlaj{i na državni ravni. Med naj-boljsimi 32 v 1. ligi nastopajo tudi pionirji KK Ptuj Haloze. V skupini vzhod 1 nastopajo ekipe KK Marijo Primorac Maribor, KK Branik Maribor, ZKKMaribor, KK Creativ Murska Sobota in KK banex Slovenske Konjice, torej ekipe ki imajo dolgoletnepr-voligaske izkusnje.
V	prvi tekmi so košarkarji KK Ptuj Haloze igrali z KK baneks Slovenske Konjice. Ptujski košarkarji so že na začetku zlomili odpor slovenskonjiskih kosarkarjev z organizirano igro v obrambi in z domiselno igro v napadu, tako da je domači trener igral z vsemi 12 igralci.
Končni rezultat je bil 98:65 (27:11, 25:25, 29:12,17:17).
Za KK Ptuj Haloze so dosegli kose in igrali: Zele, Bilič 14, Kotnik 23, Fajt, Traper 19, Gašperič, Veselič 3, Andrič 2, Breg 2, Kokot 14, Bedenik 4, Klemenčič 17.
V	nedeljo 6. 4. 2003, ob 10 uri igrajo pionirji KK Ptuj Haloze v [D Gimnazije Ptuj z KK Branik Maribor. Vabljeni!
Danilo Klajn{ek
Karate
Nejc postal mojster
Konec februarja in v za~etku marca so se na D. Akademiji borilnih {portov Ptuj odvijala izpitna polaganja za pasove in nazive v borilnih ve{~inah. Mladi Nejc Raj
Nejc Raj, novi mojster kara-teja
Kendo
je postal deseti mojster karateja, ki se je iz{olal na Z vadbo karateja je za~el že v prvem razredu osnovne šole. Ve~krat je nastopil na raznih tekmovanjih karateja (DP mednarodni in doma~i turnirji), lani pa je osvojil še naslov državnega prvaka v me~evanju kendu.
Na AB[ Ptuj je bilo v tem polletju pred strokovno komisijo, ki ji je predsedoval Silvester Vogri-nec, položenih 53 pasov. V kara-teju je bilo uspešno osvojenih 21 nazivov (od tega en modri pas -.Alen Đalapa), v aikidu - goloroka samoobramba 10 nazivov (od tega en rjavi pas - Domin Bošnjak), v športnem me~evanju kendu 11 nazivov in v tradicionalnem me~e-vanju iai-doju tudi 11 nazivov (od tega en rjavi pas - Daniel Dugi).
b. p.
Ptujčanom 12 medalj
V sredini marca je bil v Velenju odprti turnir, na katerem so člani D. Akademija borilnih športov Ptuj osvojili 12. medalj v bobah kenda in iai-do katah.
Na turnirju se je pomerilo čez 30 tekmovalcev iz štirih klubov: D. ABŠ Ptuj, KK Iss Hogai Velenje, KK Duplje in KK Zagreb. Turnir je bil priprava na državno prvenstvo Kendo zveze Slovenije.
Od Ptujčanov so medalje osvojili: pri mlajših dečkih v disciplini iai-do kate: 1. mesto Matic Čeh, 2. Lovro Medved, 3. Nik Veličkovič. Pri starejših dečkih 1. Nejc Raj, 2. Dejan Korez, 3. Nejc Ciglar. Pri članicah 1. Polona Zorman in pri članih 3. Denis Marasovič (pred njim sta bila 1. Franci Zamrnik in 2. .Aljoša Šrot (oba Velenje).
V kendo borbah shobu itto so Ptujčani osvojili: med starejšimi dečki 1. mesto Dejan Korez, 2.
Nejc Raj in 3. Jure Korez. Med članicami je Polona Zorman osvojila 2. mesto, potem ko je premagala Zagrebčanko Renato Belc in v podaljšku finalnega boja za eno točko izgubila od Andreje Polajnar (Duplje). Rezultati za člane: 1. Robert Krog, 2. Stanko Arbutina (oba Zagreb) in 3. Aljoša Šrot (Velenje).
Na tekmovanju so sodili: Silvester Vogrinec, predsednik Kendo zveze Slovenije in strokovni vodja D. ABŠ Ptuj, Robert Markež, trener kendo kluba Iss Hogai Velenje, Edvard Gnjezda, trener športnega kluba kendo -iai Duplje in Robert Krog, trener kendo kluba Zagreb.
b. p.
Planinski koti~ek
IZLET NA SLEME IN SMREKOVEC
Ali ste vedeli, da lahko v Sloveniji najdemo cisto prave vulkanske kamnine? In da je nekoč v davni zgodovini v Sloveniji deloval vulkan? Najbrž boste na ti dve vprašanji odgovorili z NE, a ni tako. Slovenci se lahko prav ponosno ponašamo z vulkansko zgodovino, na pogorju današnjega Smrekovca, ki ločuje dve pokrajini - Štajersko in Koroško, je namreč ostanek nekdanje vulkanske gore, njegova kamninska sestava pa priča o njegovi "ognjeni" zgodovini.
V imenu Mladinskega odseka Planinskega društva Ptuj vas vabim, da se mi v nedeljo, 13. aprila 2003, pridružite na prijetnem spomladanskem potepanju po predgorju Kamniških in Savinjskih Alp; podali se bomo prav na nekdanji vulkan Smrekovec in si skupaj ogledali to zanimivo pogorje. Udeleženci izleta se zberemo ob 6.30 uri pred železni{ko postajo na Ptuju. Po dogovoru bo avtobus šolske skupine pobiral pred šolami. Peljali se bomo mimo Velenja in Šoštanja na prelaz Sleme (1088m), kamor vodi lokalna cesta, ki povezuje šaleško dolino s Črno na Koroškem. Na vrhu prelaza stoji prijetna planinska postojanka, Andrejev dom na Slemenu (1096m), kjer se bomo ustrezno okrepčali pred nadaljevanjem poti, ki bo od tu naprej potekala peš po pogorju Kramarice proti Smre-kovcu. Čakata nas dobri dve uri in pol hoje po višinskem svetu nad 1000m brez večjih vzponov in spustov proti domu na Smrekovcu. Med hojo, ki večji del poteka po gozdu, se nam bodo odpirali lepi pogledi na celotno Savinjsko dolino.
Prijetno utrujeni se bomo ustavili v Domu na Smrekovcu (1377m), kjer bo daljši počitek za malico, čaj in igro. Skupne hoje bo okrog 4 do 5 ur. Kraj Bele vode je znan po zadnjem boju XIV. partizanske divizije med NOV, leta 1944, v kateri je padel znani slovenski pesnik Karel Destovnik - Kajuh. Vrnitev na Ptuj je predvidena do 18.30 ure.
Cena izleta znaša 1900 SIT za mladino in 2300 SIT za odrasle. Vključuje prevoz, čaj, organizacijo, vodenje, fotografijo in razglednico. Prijave s plačili so možne v pisarni Planinskega društva Ptuj v času uradnih ur ob torkih in petkih med 17. in 19. uro. Prostih je 47 mest na posebnem avtobusu. Pred izletom oz. ob prijavi je potrebno na PD Ptuj obvezno poravnati planinsko članarino za leto 2003. Informacije in prijave pri vodji izleta na tel. 783-65-31 ali 041/465-173 (po 16.uri). Izlet bom vodila Tadeja Radek, vodnica PZS, s sovodniki.
Tadeja Radek
Sportni
napovednik
NOGOMET
1.	SNL
Pari 23. kroga: Publikum -Dravograd, Olimpija - Ljubljana, Maribor - Gorica, Koper -Rudar, Šmartno - Mura, Primorje prosto
2.	SNL
PARI 19. KROGA: NK Ptuj Drava - GPG Grosuplje, Livar -Aluminij, Dravinja - Nafta, Izola
-	Krško, Goriška brda - Jadran, Domžale - Triglav, Bela Krajina
-	Železničar, Križevci - Zagorje. Vse tekme v nedeljo ob 16.30
3. SNL - SEVER
PARI 17. KROGA: Krško Po-savje - Vransko, Šoštanj - Kozjak Radlje, Stojnci - Pohorje, Središče - Mons Claudius, Ma-lečnik - Hajdina, Paloma - Fuži-nar, Šmarje pri Jelšah - Bistrica. Vse tekme v soboto ob 16.00 uri.
3. SNL - VZHOD
Pari 17. kroga: Veržej - Tro-mejnik, Apače - Čarda (obe v soboto, 5.4.2003 ob 16.30 uri), Beltinci - Odranci, Črenšovci -Hotiza, Kema Puconci - Tišina, Panonija Gumi center - Bakov-ci, Bistrica - Turnišče (vse v nedeljo, 6.4.2003 ob 16.30 uri).
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 13. KROGA - SOBOTA OB 16.00: Dornava - Ho-lermuos Ormož, Gerečja vas Unukšped - Skorba, Zavrč -Pragersko, Podlehnik - Videm; NEDELJA OB 16.00: Gorišnica
-	Slovenja vas, Tržec - Mark 69 Rogoznica.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 13. KROGA - SOBOTA OB 16.00: Zgornja Polska-va - Cirkulane; NEDELJA OB 10.30: Hajdoše - Boč, Lovrenc
-	Apače; NEDELJA OB 11.00: Leskovec - Spodnja Polskava; NEDELJA OB 16.00 Grajena -Podvinci in Bukovci - Markov-ci.
ROKOMET
1. SRL MOŠKI
PARI 19. KROGA: Mobitel Prule 67 - Velika Nedelja, Prevent - Slovan, Inles Riko - Gorenje, Cimos Koper - Celje Pivovarna Laško, Termo - Trimo, Pivka Perutninarstvo - Rudar Trbovlje
1. B SRL MOŠKI
PARI 19. KROGA: Gorišnica
-	Pekarna Grosuplje (sobota ob 19.30), Ormož - Gorica Leasing (sobota ob 19.00), Črnomelj -Dol TKI Hrastnik, Sevnica - Is-trabenz plini, Novoles - Chio Kranj, Mitol Pro Mak - Dobova.
1.	B SRL ŽENSKE
PARI 7. KROGA KONČNICE: Mercator Tenzor Ptuj -Inna Dolgun (sobota ob 19.00), Velenje - Zagorje, Keting - Polje
2.	SRL MOŠKI
PARI 19. KROGA: Drava Ptuj - Šmartno 99 (sobota ob 17.00), Radovljica - Sviš, Ar-cont Radgona - Mokerc (sobota, 5. 4. 2003, ob 19. uri), Atom Krško - Grča Kočevje, Krim -Ajdovščina, Razkrižje - Cerklje (sobota, 5. 4. 2003, ob 16.30 uri).
MALI NOGOMET
1. SLMN
Pari kon~nice - ~etrtfinale:
KIX Ajdovščina - Beton Zagorje, Tomaž Poetovia Mila - Svea Lesna Litija (v petek, ob 19. uri), Napoli Pernica - Dobovec, Metropol Ljubljana - Puntar Tolmin.
Danilo Klajnšek
RADIOllITEDNIK
Direktor: Božidar Dokl Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Rai~eva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35.
v
Štajerski
J J r \
Solski šport
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak ~etrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih.
Odgovorni urednik:
Jože Šmigoc
Pomo~nica odg. urednika:
Liljana Vogrinec Urednik športnih strani: Jože Mohori~ Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribari~ Grafično-tehnični urednik: Jože Mohori~ Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji:
Jože Bra~i~, Majda Goznik, Viki Klemen~i~ Ivanu{a, Franc La~en, Martin Ozmec Lektor: Bo{tjan Metli~ar
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16.
Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naro~nina: 12.920 tolarjev, za tujino 25.400 tolarjev.
Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d.
Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Tisk: Delo, d.d.
Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~-ko 25. ~lena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, št. 89.
E-mail uredni{tva: tednik@ amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si

RADIOPTUJ
89,8'98,e»l04;3
Odgovorni urednik: Ludvik Kotar Uredništvo:
Marija Slodnjak, Anemari Ke-kec, Tatjana Mohorko, Majda Fridl, Zmago Šalamun Telefon uredni{tva: (02) 749 34 25
Vodja studia:
Zvonko Žibrat Telefon studia
(za oddaje v živo): (02) 771-22-61, (02) 771-22-60 E.mail:
nabiralnik@radio-tednik.si OGLASNO TRŽENJE Mali oglasi:
Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga: Simona Krajnc Pavlica Tel.: (02) 749-34-30, (02) 749-34-14, (02) 749-34-39 narocila@radio-tednik.si Internet:
www.radio-tednik.si
www.tednik.si
www.radio-ptuj.si
Rokomet
Nedeljani in Ormožani v finalu
Občina Ormož se lahko pohvali z dvema udeležencema velikega finala osnovnih šol - OŠ Velika Nedelja in OŠ Ormož.
Osnovna šola Velika Nedelja je uspešno organizirala polfinalni turnir osnovnih šol, kjer so ob domači šoli nastopale še ekipe OŠ Bakovci, OŠ Marjana Nemca iz Radeč in OŠ Frana Roša iz Celja. Nedeljani so premagali vsa tri moštva (OŠ Bakovci 14:8, OŠ Marjana Nemca 19:12, OŠ Frana Roša
19:15) in se zasluženo uvrstili v veliki finale.
Velik uspeh so dosegli naslednji igralci: Darjan [tagar, Jaka Majcen, Marko Bratu{a, Marko Me{ko, Alen Balas, Janko Marin, Primož Krabonja, Marko Vesenjak, David Venta, Alen Podplatnik, Tadej Pre-jac, Tomaž [pindler in trener Stanko Bezjak.
Ormožani so v polfinalu gostovali v Hrastniku in po dveh zmagah in remiju (Slovenj Gradec 18:10, Celje 16:15, Hrastnik 12:12) osvojili prvo mesto. Tako bodo v velikem finalu skupaj z Nedeljani posku{ali doseči sam vrh.
Uroš Krstič
Rokometaši OŠ Velika Nedelja.
Odbojka
Benediškim osno-vnošolkam uspel preboj v finale državnega prvenstva
Odbojkarice O[ Benedikt so dosegle nekaj, kar ni uspelo {e nobeni generaciji - uvrstitev med prve {tiri ekipe v Sloveniji.
že takoj na začetku so morale pokazati svoje odbojkarske (nad)sposobnosti, ko so igrale tekme z obmariborskimi {olami, {e težja pa so bila odbojkarska srečanja z ekipami mariborskih {ol. V četrtfinalu, ki smo ga organizirali na na{i O[, smo bili bolj{i od O[
Breg Ptuj, O[ Puconci in O[ Preva-
lje.
Na O[ Koro{ki Jeklarji (Ravne na Koro{kem) je bilo dne 14. 3. 2003 državno polfinale. V napornih tekmah je dekletom ponovno uspelo. Z dokaj dobro igro smo premagali najprej domačine, nato {e O[ [empeter ter nazadnje {e O[ Zreče.
Dekletom iz srca čestitam in želim, da bi svojo začrtano odbojkarsko pot nadaljevale tudi v be-nedi{kem klubu. Za dosežke so zaslužni trenerji, ki se že zelo zgodaj posvetijo delu z mladimi. Hvala torej Nini, Bojani in Damjanu.
V finalu pa: žoga je okrogla in naj taksna tudi ostane!
Učiteljica ŠV na OŠ Benedikt: Irena Kos
.. . - - 1 . , - : , . ' , ^ ^^	
	Iff TO "i ^
	X
Odbojkarice OŠ Benedikt.
Strelstvo
Strelci Olge Meglic sedmi v državi
Z odličnimi rezultati na medobčinskem in področnem tekmovanju v streljanju z zračno pu{ko so se strelci O[ Olga Meglič uvrstili na državno prvenstvo, kjer je bilo v soboto dvanajst ekip in so dečki in deklice O[ Olge Meglič v sestavi Marija Gabrovec, Katarina Matič, Suzana Vajda, Jan Lesnik, Nejc žmavc in Uros Krajnc s 873 krogi dosegli sedmo mesto v državi. Posamezno so dosegli naslednje rezultate Marija Gabrovec 157 krogov, Katarina Matič 150, Uros Krajnc 149, Suzana Vajda 145, Nejc žmavc 139, Jan Lesnik 133.
Ekipni državni zmagovalec je bila O[ žalec. Prvič na državnem prvenstvu je bil tudi pogoj, da
Se o planiškem rekordu
Skakalce je bodrilo tudi okoli 1200 harmonikarjev
Letošnji smučarski poleti v Planici so se poleg novega svetovnega rekorda 231m, ki ga je dosegel leteči Finec Matti Ha-utaemeki, v svetovno zgodovino zapisali tudi po tem, ker so organizatorji dokazali, da Slovenci premoremo toliko harmonikarjev, da jim v svetu ni primere, kajti pod Poncami se jih je zbralo okoli 1200.
Organizacijski komite je v sodelovanju z glasbeno skupino Krila organiziral akcijo, ki je pod Poncami zagotovo pričarala pravi
nacionalni praznik. Po mnenju organizatorjev so dosegli se en svetovni rekord, saj se je na smučarskem prazniku zbralo okoli 1200 har-
Foto: M. Ozmec
Ptujski harmonikarji, ki so bodrili skakalce v Planici (z leve) Milan Anžel, Ernest Mesaric, Rudi Toplak, Janko Kelenc, Sandi Majcen, Stanko Kelenc, Aleks Slanic in Jože Šeruga.
monikarjev. Uradno jih je bilo prijavljenih natanko 1173, prepričani pa so, da je bilo se precej takih, ki se predhodno niso prijavili. Sicer pa so prisli iz vse Slovenije, saj je veljalo, da je bil s harmoniko-diatonično ali klavirsko-vstop na prizorisče prost, vsak harmonikar pa je prejel spominsko značko, spominsko CD plosčo in celo malico.
Ta nevsakdanji slovenski rekord bodo zapisali v Guinessovo knjigo rekordov, saj so nalasč za to skupaj zaigrali tudi tri skladbice: Planica, Planica, Na Golici in Slovenije od kod lepote tvoje.
Nase in svetovne junake smučarskih poletov pa je v soboto 22. marca bodrilo tudi osem harmonikarjev s ptujskega območja: Jože [eruga, Stanko Kelenc, Sandi Majcen, Aleks Slanič, Rudi Toplak, Ernest Mesarič, Milan Anžel in Janko Kelenc.
-OM
Sport invalidov
J. Zemljič svetovni smučarski podprvak
Društvo ledvičnih bolnikov Ptuj se lahko pohvali z nosilcem srebrne medalje s svetovnega smučarskega prvenstva v slalomu smučarjev, ki imajo presajene organe, v Borneu v Italiji.
Tam je član drustva Janko Zem-ljič v svoji kategoriji dosegel drugo mesto, za kar je prejel srebrno medaljo. Tekmovanja, ki se je odvijalo od 18. do 26. januarja in ga je organizirala mednarodna organizacija ANET, so se udeležile ekipe iz vsega sveta (ZDA, Kanade, Japonske, Nemčije, Avstrije, Italije, Bolgarije, Madžarske, Francije, Velike Britanije, Avstralije, Slovenije). Slovenske tekmovalce, tekmovanja se je udeležilo 20 tekmovalcev in 5 spremljevalcev, je na tekmovanje odpeljalo Slovensko drustvo Transplant. Slovenci so bili uspe-sni tudi ekipno, saj so prejeli kar lepo stevilo vidnejsih mest. Ekipno je zmagala Italija, Slovenci pa so dosegli drugo mesto, kar je za nas velik uspeh.
Naj povemo, da je Janko bil skoraj dve leti vezan na dializo.
Na srečo mu je leta 1989 uspela presaditev ledvice. Ledvico mu je
Foto: Ludvik Kramberger
Janko Žemljic iz Obrada-Benedikta s srebrno medaljo, ki jo je osvojil na svetovnem prvenstvu v Boreno
daroval oče Mihael Zemljič, presadili pa so jo na Dunaju. Ker je bil vezan na dializni oddelek bol-nisnice v Ptuju, je član Drustva ledvičnih bolnikov Ptuj, obenem pa član Slovenskega drustva Transplant.
Zanimalo nas je, kako je prisel med svetovne »ase« v slalomu in veleslalomu. »Smučanje je bilo zmeraj moje veliko veselje, tudi sedaj, čeprav imam veliko dela na kmetiji. Imam srečo, da me pri tem podpirata starsa - mama Veronika in oče Mihael.«
Janko se je izkazal tudi na leto-snjem državnem prvenstvu, ki se je odvijalo 9. do 15. februarja v Cerkljah in Kranjski Gori. Tam je v svoji kategoriji dosegel v slalomu in veleslalomu drugo mesto.
Ludvik Kramberger
mora imeti ekipa tri dečke in tri deklice. Na vseh tekmah so bile deklice v spremenjeni postavi, vča-
Strelci OŠ Olge Meglic
sih je gripa prepolovila ekipo, včasih je bila dilema, zakaj ne bi bila na državnem ista ekipa kot na področnem. Tri leta nazaj so tako strelci O[ v konkurenci dečki dosegli osmo mesto na državnem. Letosnji uspeh je najboljsi do zdaj strelskih solskih ekip Ptuja.
Mateja Levanič, Rok Pučko, Simon Fras in Cveto Lju-bič regijski prvaki
V Rusah je bilo regijsko prvenstvo z zračnim orožjem. V streljanju z zračno pistolo so bili posamezni regijski prvaki pri mlajsih mladinkah Mateja Levanič SK Ptuj, pri mlajsih mladincih Rok Pučko SD Jursinci, pri mladincih Simon Frac SK Ptuj in pri članih Cveto Ljubič
SD Kidričevo. V petek, 28. marca, je v Slovenski Bistrici prvenstvo pionirja. Državno prvenstvo za vse kategorije bo v Portorožu od 4. do 6. aprila.
SI
Mateja Levanic
DEMIT FASADE
in druge vrste izolacijskih fasad v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napuščev - vsa druga slikopleskarska dela
UGODNE CENE STORiTEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR,
s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovica v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po o. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
{Najmanjše obresti v mestu :
mPOSOJIl
[ Garancija: plača, pokojnina, Kartice ]
Maribor, Razlagova 24 02/22 80110

Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovič, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gorišnica
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 787 75 12
^NOVO NA STAREM MESTUIK
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -pol<ličite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plaCa, kartice...
Mensa d.o.o.. Cankarieva 21. Maribor
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
UGODNI KREDITI
za i^se zaposlene ter upokojence za dobo do 6 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka preko 1/3, stari kredit nI ovira.
VIVA posredništvo in trgovina, Matej Praprotnik s.p., Pivkova ul. 19,2250 Ptuj, p.e. Cafova 4,2000 Maribor
tel ■ mm rsM' 1141/591;
Mali oglasi
KMETIJSTVO
MLADE NESNICE, pred nesnostjo, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljena, prodajamo. Sorsak, Podlože 1, Ptujska Gora._
NESNICE, rjave ter grahaste, stare 13 tednov, prodam po 600 SIT, dostava na dom. Marčič, Starosince 39, Cirkovce, tel. 792-35-71._
NESNICE, rjave, grahaste in črne, tik pred nesnostjo, vsak dan Babinci 49, možnost dostave na dom. Vzreja nesnic, Tibaut, Babinci 49, tel. 582-14-01.
PUJSKE, prodamo. Žlahtič, Mure-tinci 6.
PRAŠIČE, domače reje, od 100 do 150 kg, prodam. Tel. 764-07-61.
VINO, belo, mesano, 1000 l, in gemaj, 250 l, prodamo. Tel. 787 74-83, 041 568-506, Angela Perger.
VEČ brejih krav in telic, prodam. Tel. 041 368-437._
ŠTIRIREDNO pneumatsko sejal-nico z dognojevalcem za koruzo, 50%, prodam. Tel. 040 221-640.
KROMPIR za nadaljnjo sajenje, ugodno prodamo. Miran Klinc, Gori-snica 45, tel. 031 672-068.
NJIVO, 33 arov, prodam ali dam v najem v Prvencih. Tel. 041 730-857.
BRANE predsetvenik, za Tomo Vin-kovič, prodam. Tel. 031 874-170.
PRODAMO krmno peso (runkl) za svinje. Tel. 766-32-11, po 20. uri, Vincek Stanko, Bukovci 37a, Mar-kovci.
KUPIM obiralec koruznih storžev, enoredni. Tel. 041 794-060._
350 l hidravlično stiskalnico, prodam. Tel. 041 504-204.
TELICO, simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Tel. 757-01-71.
SVINJI, težki 130 kg, domače reje, ugodno prodam. Tel. 751 -42-21, zvečer.
SENO v rafuzi, prodam. Tel. 041 895-426.
BIKCE, simentalce, kupim, in telico, simentalko, v 8 mesecu brejosti, prodam. Tel.: 041/263-537._
KORUZO, poltrdinko, lusčeno, 5 ton, prodamo, tel. 763-26-31._
SENO (1000 kg), prodajo, ter 150 plosč (rjavih, osemvalnih), prodajo. Tel. 746-48-61._
SVINJE, 120 kg, po 280 SIT, prodajo.^_
MANJŠI gumi voz, dobro ohranjen, lojtre za voz (4,5 m) ter ličkalnik koruze, prodam. Tel. 740-80-42.
BELO IN RDEČE vino, prodam. Tel. 764-49-21._
Telico, simentalko, prodajo, brejo v devetem mesecu. Informacije na telefon 751 04 11._
BREJO TELICO simentalko, prodam. Tel. 740-40-91.
SEMENSKI krompir za nadaljnjo sajenje, ugodno prodam. Tel. 02 790-72-21._
KUPIMO bikce, simentalce. Tel. 031 443-117._
SVINJE, težke okrog 100 kg, ter traktor Deutz, 45KM, letnik 87, 740 delovnih ur, prodajo. Tel. 02
■701
Zk/êA
POOBLAŠČENA ORGANIZACIJA za oceno vina izdaja odločbe o ocenitvi in opravlja enološko svetovanje. Na zalogi enoloska sredstva, zamaški in slojnice. Vab-ljenilAndreja Brglez, s.p., ANALIZA, Grajska ul. 1, Ptuj, tel: 78 76 770 in 041 484-062
STORITVE
POPRAVILO TV aparatov, video-rekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
POSOJILO PO VAŠI MERI:- hipo-tekarno, nakup, kredit, leasing, obremenitev ni ovira, do 20 let:- gotovinska: podlaga OD, prosta 1/3 ni pogoj, do 2 leti. Svetujemo in pomagamo pri pridobitvi! Tel. 03 49 000 49, FMC You-re, Podjetniško in poslovno svetovanje, Ul. XIV. divizije 14, Celje
30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo sel Tel. 757-51 -51, GSM 031 383-356.
ODKUP VSEH VRST DELNICI Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptui, tel. 041 726-406.
FRIZERSTVO "BRIGITA", prameni na sto načinov, nova volumen-ska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Trste-njakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V Vojko Milen-kovič, dr. vet. med., s.p., Kettejeva ul. 11, Ptuj. Delovni čas: pon.-pet.: 9.-12. in 16.-19., tor.-sob.: 9.-12. Tel. 771-00-82; GSM n^n ftfi t^Q
GUME ZA osebne avtomobile, tovornjake, traktorje ter vse vul-kanizerske storitve nudi Vulkani-zerstvo Ivan Kolarič, s.p., PE Ptuj, Rajšpova 22, tel.749-38-38.
GUME ter vse vulkanizerske storitve nudi vulkanizerstvo Ivan Ko-larič, s.p., Bukovci 121 c, tel. 788-81 -70, del. čas delovnik 7.-21. ure sobota 7-1.5 ure
Vsak četrtek ob 20.00 uri
posicočm
n
SMS
01	Alpsid kvintet-IVIali raj	1
02	Anja Burnik s prijatelji - Hupe	2
03	Modrijani - Ajda na polju	3
04	Navihanke - TI, ti navihanka	4
05	Sicer - Dolina mojih sanj	5
06	Štrk - Moj muzikant	6
07	Peter Fink - Morska pravljica	7
08	Veseli Planšarji - Ko grem na vrh gora	8
09	F. Potočar s PodlipškimI fanti - Pojdi sanjam naproti 9
10	Dvojčici z Janezonn - Pet krat po deset	10
11	Kraški kvintet - Burja In teran	11
12	Storžič -Le za trenutek	12
13	Vesele Štajerke - Sreča se vrne	13
Zmagovalec meseca MARCA: Ans. ČUKI - Bosa Šgjnpmpžnpjt v APRILU Im^io: Alpski kvintet - Mali n\
(Slncnwnnio c cn«r«iilS «M«. AAI /dl K.AA«
miČňíTUlHs^ ■ /
1	Karmen Stavec - Lep poletni dan
2	Nataša - Vračam se
3	Slapovi - Dol na Kreto
4	Lukas - Zvončki in trobentice
5	Boštjan Konečník - Špilaj Boštjan Špilaj
6	Luciano - Petek
7	Karmen - Ti si angel moj ZmMpvjIjpmgjgM MARCA: Vito Mllnarie - Paradajzid
Rfl pnn mnŤnnet u APRII11 ima- Karmpn Qtauer . I pn nnlAlni ilan

I


GUsovnice poSljite na dopisnicah na naslov:
MEGA MARKETINOd.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj
Nagrado založbe MANDARINA prejme: Petra Domine, Rimska ploščad 17,2250 Ptuj
NEPREMIČNINE
STANOVANJSKO HIŠO in 1 ha zemljišča na lepem kraju, Jablovec 34, Podlehnik, cena 8 milijonov, prodam. Tel. 040 / 356 - 081, zvečer.
V	NAJEM oddam opremljeno pisarno v centru Ptuja. Tel. 031 382-976.
V	PRERADU prodamo zelo lepo gradbeno parcelo ob asfaltni cesti. Priključki vode, elektrike, telefona in gradbeno dovoljenje že urejeni. Pokličite na tel. 02 755-60-41.
STANOVANJE, enosobno, v Ormožu, prodamo. Tel. 051 207-764.
ODDAM trisobno stanovanje, 80 m2, v etažni hiši, 6 km iz Ptuja, cena 50.000, dva obroka naprej in kavcija. Tel. 041 279-034._
VINOGRAD s kletjo, v Turškem vrhu, občina Zavrč, prodam. Tel. 751-52-01._
V	najem dajo 10 arov vinograda v Krčevini pri Vurbergu. Telefon 751 10 01.
V NAJEM vzamemo poslovni prostor v centru Ptuja, od 45 do 60 m2. Ponudbe na tel. 041 722-154.
DOM - STANOVANJE
PRODAM triinpolsobno stanovanje, mansardno, v Ptuju. Tel. 041 44-99-43.
STARO HIŠO, z 71 a zemljišča (elektrika, voda v hiši), prodam. Martin Horvat, Trnovci 45 - Rakovci, p. Sveti Tomaž. tel. 719-53-14 ali 629-13-42.
DELO
PIZZERIJA KURENT v Cirkovcah 15 išče dekle za strežbo, lahko študentka. Ponudbe na telefon 040 717 112._
INFOKOMERC Radovan Malešev, s.p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o pestri izbiri ročnih del pri vas doma. Norme ni, material dobite domov. Inf. po tel. 041 747-121._
REDNO ZAPOSLITEV dobi dekle v bistroju. Za hrano in stanovanje je poskrbljeno. Informacije tel. 03 897-18-50, 041 613-070. Trgovina in bistro pri Ciglerju, Fanika Vrtačnik, Ravne 103, Šoštanj.
MOTORNA VOZILA
Zastavo 101, neregistrirano, prodajo. Telefon 719 80 26.
AVTO-RAK, na zalogi več vozil, menjava rabljeno za rabljeno, uredimo kredit ali leasing na položnice: ugodno prodamo: citroen c3 1.1, 2002, seat leon, 2000, honda civic 1.5, 1990, peugeot 206, 1.4, 2002, punto 75, 1995, AX caban, 1993, vectra 1.8, 1998, kangoo 1.2 , 1998, laguna 2.0 rxe, 1995, nexia 1.5, 1996, baleno 1.3, 2000, lantra 1.8 karavan,
1997,	kia sephia 1.5 schuma,
1998,	audi a6 2.4, 1999, escort 1.6, 1993, polo 60, 1996, scenic 1.6,1997, fiesta 1.1, 1994, passat 1.8 t, 1998, xantia 1.8, 1995, škoda favorit, 1993, 1994, felicia 1.3 lxi,1997, 1995, felicia karavan, 1996, audi A6 2.5 TDI, 1994, lanos 1.5, 1998, rover 214, 1995, smart, 1999, fabia 1.4, 2001, scenic 1.6, 2000, golf 1.9 tdi karavan, 1994, kia pride wagon,
1999,	kia sephia 1.5, 1998, astra karavan, 1995, passat 1.8 t karavan, 1998, punto 55, 1994, audi A3, 1.8, 1997, polo 1.0, 1997, mazda 323 C, 1995 ... in še večlll Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, tel. 02/78-00-550.
DEI A TEUMIIf A
HLADILNIK Gorenje, vgradni - pod-pultni (višina 55 cm), rabljeni - brezhiben, kot nov, prodam. Tel. 041
CC-7 OOC
a B|«WI wiii	w—r ■ / w ■ wwuw	— __________________________ _ »
79 pnsrnňuiu m nrl ^ nn rin 77 nn la l/n iňiSTUIH 7 nW 77 nn iln 7J m ItrMtlmm SMS nlanhene Mie- lUI/glH-ItKIt
NOVO*NOVO*NOVO*NOVO Trgovina Elektro - Partner Vida Per-narčič, s.p., Cankarjeva ulica 5, Ptuj, telefon 02/779-40-51, vam nudi možnost nakupa malih in velikih gospodinjskih aparatov na 6, 12 in 24 obrokov - na traj-nik preko GA d.d., Ljubljana. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostranko A4 -7,00 SIT, obojestransko A4- 12,00 SIT,, vezava - 170,00 SIT. Obišč-
Tednikov prireditvenik
Gledališče j Razstave J
GORIŠNICA
Petek, 04. aprila, »MI PA MAMO
TRI KOTE«, predstavitev ženitovanj-skih običajev na Ptujskem polju, prireja Folklorna skupina PD Ruda Sever Gori{nica; v kulturni dvorani v Gori{nici.
hajdoše
Sobota, 05. april, JANČ, gostuje dramska skupina Kulturnega dru-{tva Mur{ec -Živkov iz Trnovske vasi; v gasilskem domu v Hajdo-{ah.
MARKOVCI
Sobota, 05. april, 20.00, ŠMENTA-NA DOHODNINA, komedijo bo odigralo PD Ruda Sever iz Gori{nice; v kino dvorani v Markovcih.
PTUJ
Sobota, 05. april, abonma Lutka 10.00 in Račka 11.30, NEKOČ JE BILA, lutkovno gledali{če Tri Kranj; gledali{če Ptuj.
Sobota, 05. april, 19.30, DALEČ STRAN, režiserke Mete Hočevar; v gledali{ču Ptuj. SKORBA
Petek, 04. april, 19.00, VEČER DOMAČIH PESMI, s promocijo kasete in CD-ja ljudskih pevk KD Skorba; v domu krajanov v Skorbi.
SLOVENSKA BISTRICA Sobota, 05. aprila, 19.00, 23. REVIJA ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN, JS KD in Zveza kulturnih dru{tev Slovenska Bistrica; v ve~-namenskem domu na Keblju. Ponedeljek, 07. in torek 08. aprila, 8.30, 6. GLEDALIŠKI DNEVI in revija otro{kih gledali{kih skupin, vabita JS KD in Zveza kulturnih dru-{tev Slovenska Bistrica; v Slom{ko-vem kulturnem domu v Slovenski Bistrici. STOPERCE
Nedelja, 06. april, 16.00, TRANS-VESTITSKA SVATBA, gostuje gledališka skupina KD Draženci; v domu krajanov v Stopercah. ŽETALE
Nedelja, 6. april, 15.00, RODOLJUB IZ AME;RIKE; v kulturni dvorani v Žetalah
Za otroke )
CIRKOVCE
Petek, 04. april, 19.00, ZVEZDICA ZASPANKA, F. Milčinski, Abonma 2003, igrajo podmladek Dramske sekcije PD Cirkovce, režija S.Mihe-lak; v novi večnamenski dvorani v Cirkovcah. ORMOŽ
Petek, 04. april, 8.00, MEDOB-MOČNA REVIJA OTROŠKIH LUTKOVNIH SKUPIN; v domu kulture v Ormožu.
Sobota, 05. april, 14.00, OTROŠKA MODNA REVIJA, predstavitev blagovne znamke NE-JA s spremljajočim zabavnim programom; v dvorani v Podgorcih.
Sobota, 05. april, 8.30 do 11.00, MUZEJSKI VIKEND, otroci bodo ustvarjali na temo velike noči; v jedilnici doma starejših občanov v
Ormnvi i
Konrprti
PTUJ
Do 17. aprila je vsak delavnik od 8.00 do 20.00 in ob sobotah od 10. do 13. na ogled razstava HUMANA UMETNOST. Razstavljena likovna dela so nastala v okviru slikarske kolonije, ki je potekala junija 2002 na Ptuju; v CID-u na Ptuju.
Danes, 03. aprila, 17.00, otvoritev razstave POMLAD 2003,
predstavili vam bodo mojstrovine slovenskih rokodelcev in akademskih likovnih ustvarjalcev; v Galeriji Sv.Jurij. Razstava bo na ogled do
17.	aprila, vsak delavnik, razen ponedeljka, med 10. in 13. ter 16. in
18.	uro. Ob sobotah in nedeljah med 9. in 12. uro.
Srečanja J
PTUJ
Danes, 03. aprila, 19.00, NACIONALNI PARKI ZDA, potopisno predavanje; v CID-u na Ptuju. Vstopnine ni.
Petek, 04. aprila, Zaključno srečanje udeležencev tečaja zankov-nega jezika in članov Društva gluhih in naglušnih Podravja; v
CID-u na Ptuju.
Kino
J
J
DORNAVA
Danes, 03. aprila, 16.00, OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN; v dvorani v Dornavi. GORCA
Sobota, 05. april, 19.00, AKADEMSKI PEVSKI ZBOR, kluba Ptujskih študentov pod vodstvom Robija Fe-guša, pripravlja večerni koncert z gosti iz Srednje glasbene šole Maribor; v cerkvi Svete Trojice na Gorci. ORMOŽ
Sobota, 5. april, 19.30, KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA DOBRAVA; v domu kulture v Ormožu. PTUJ
Četrtek, 10. aprila, 19.00, koncert MARKA HATLAKA, študenta Visoke šole za glasbo Franz Liszt v Weimarju. Igra na koncertno harmoniko, včasih kot solist, pa tudi v komornih zasedbah EI-Fuego in Distango ter v duetu s čelistko s Polj-
gI^o- \/	I na Pti lil I
PTUJ
04. do 06. aprila, 18.00, TUXEDO. 08. do 09. aprila, 18.00 in 20.00, DAREDEVIL
Informacije na telefon: 748 18 10. MARIBOR
PARTIZAN, 03.,06.,07.,09. april, 17.30, 19.30 in 21.30, JACKASS; 04. in 05. april, 17.30, 19.30, 21.30, 23.30, JACKASS in 08. april, 17.00 in 21.30, JACKASS.
GLEDALIŠČE, 03.,04.,05.,06.,07., 08. in 09. aprila, 16.30, KNJIGA O DŽUNGLI 2. 18.30, MAFIJSKI BLUES in 21.00, CHICAGO.
UDARNIK, 03.,04.,05.,06. april, 17.00, ZGODILO SE JE NA MAN-HATTNU, 19.00, PIANIST, 22.00, 28 DNI POZNEJE. 07,08. in 09. april, 19.00, PIANIST ter 22.00, 28 DNI POZNEJE. Çena kino vstopnice 800 SIT, ob ponedeljkih 700 SIT Blagajna je v vseh kinih odprta pol ure pred pričetkom prve predstave. Informacije na telefon: (02) 252 33 88, 252 33 63..
Delavnice J
PT^
Sobota^ 05. april, 10.00, VELIKONOČNE DOMISLICE, ustvarjalna delavnica, starostne omejitve ni, delavnica je brezplačna.
TVPtuj J
Sobota, 21.00 in nedelja 10.00:
Minister Kopač izročil okoljski certifikat vodstvu Perutnine Ptuj; Predstavitev enotnega programskega dokumenta; Letno poročilo Okrožnega in Okrajnega sodišča na Ptuju; Knjižnica na kolesih je tu; Predstavitev zbornika 120 let Narodnega doma Ptuj; Zeleni Ptuja delili drevesne sadike; Razstava slik Otona Mesariča; Mednarodno prvenstvo v Judu; Državno prvenstvo v košarki za Osnovnošolce in Območna revija plesnih skupin.
Kolnkišta J
Petek, 04. april, 21.30, PRIDIGARJI, izdali so peti samostojni izdelek z naslovom VSE ALI VEČ; dobimo se v Kolnkišti. Vstopnine ni.
T7lpti
J
Nedelja, 13. april, 6.30, POTEPANJE PO KAMNIŠKO - SAVINJSKIH ALPAH, vabi vas mladinski odsek Planinskega društva Ptuj; dobimo se pred železniško postajo na Ptuju. Več o izletu v PLANIN-
OL'I-IVil L'f-i-ri/^L'l I
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29,2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štukl 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
parkirišča in ogf^ie
® Umbuška C. 2, Umbuš (kompleks Maries) i tel. 02 429 20 00, www.ferina.si
S^ú^ltCH^
Strgar Majda s.p., ŠliikiaB, 2250 Ptuj, tel.: 02/ 751 51 81
- iporbia koirickcija za oinke in odrasle: trenirke, telovniki, maje, kratke hlače,. - šivanje po meri (krila, bluze) iz vašega ali našega materiala -
kaalS ■^^«■■•aSSA-------
nini za močnejše postave.
KAMNOSESTVO
Bojan Kolarič s.p.
IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV TER VSEH VRST OBLOG IN TLAKOV IZ MARMORJA IN GRANITA
PTUJ, Budina, K jezeru 11, telefon: 772-03-71, gsm: 041 902 648
AVTO SKRBIŠ
Prodaja in servis
Spodnja Polskava 102, 2331 PRAGERSKO Tel.: 02/845-2250, fax: 02/845-2251
SUBARU - servis MARUTI • servis SUZUKI - servis in prodaja SUZUKI TERENSKA VOZILA-
zanesljivost in udobje! NA ZALOGi SKUTERJi CPi
OT VINOTEKA
Vinarski trg 11, Ptuj TcL: 02 78 798 27
Odpiralni čas: delavnik: od 7 do 19 ure, sobota: od 7 do 12 ure
AKCIJA:
SIRUPI PETOVIA 1/1 HALOŽAN 0,51 (nepovratna embalaža)
Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju
199,00 SIT 239,00 SIT
Mali oglasi
STORITVE
GSM in RTV servis video in avdio naprav, dekodiranje, baterije. Branko Kolarič, s.p., Gubceva 23, Ptuj. Tel. 041 677-507.
IZVAJAMO vsa krovska in kleparska dela na poševnih in ravnih strehah(Bramac, Tondach, Creaton, S-metal, Villas itd.). Last, Janez Lah, s.p., Mezgovci 70 c, Dornava, tel. 041 375-838._
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
PREVOZI PREMOGA iz Velenja, zelo ugodno. Tel. 629-10-95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedla-šek 91, Podlehnik._
DELNICE - po uradnih borznih cenah.Izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: 02/ 78 78 190.
UGODNO prodajamo stenske obloke, debeline 12, 16 in 20 mm, bruna in talne obloge od I. do III. kvalitete, za večje količine dostava brezplačna. Tel. 03 57 62 345, 03 752-12-00, GSM 041 647-234, Tinles, d.o.o, Križevec 18, Stranice.
RAZNO
150 m2 opeke Bobrovec, nove, prodam. Inf. na tel. 041 378-472.
PLETILNI stroj Singer - memoma-tik, malo rabljen prodam. Tel.740-80-42.
BETONSKI ZIDAKI {irine 20 v akcijski ponudbi april 2003. Cementni-narstvo Bruno [urbek, s.p., Bistri{ka c. 30, 2319 POlj~ane, tel. 02 8025-303.
KUPIM STARINE: pohi{tvo, slike, bogece, ure, steklo in drobnarije. Pla~am takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10.
ZEMLJO za vrtove ali nasipe prodam. Tel. 031 532-785.
MALO RABLJENI regal, 4m x 2,10 m in akvarij za ribice 60 l, komplet, prodam. Tel. 781-21-61.

Vrhunska Ameriška kolesa FELT GT SCHWINN že od 52.000,00 sit naprej.
Velika izbira CESTNIH, BMX in OTROŠKIH koles. Na voljo že poletna kolesarska konfekcija CASTELLI. Kolesarski center BIKE EK, Jadranska ulica 20, Ptuj, tel. 771 2241 ali 041 226 522.
KRI & ZA, živinozdravniska ambulanta, d. o. o.		
Jurovci 1b		
2284 Videm pri Ptuju		
02 7610546		
	OBVESTILO	
Obveš~amo vse lastnike psov v ob~inah Kidri~evo, Videm pri Ptuju in		
Podlehnik, ki imajo pse, starejše od štirih mesecev, da so po Zakonu o		
veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/o1) in Pravilniku o izvajanju sistemati~-		
nega spremljanja kužnih bolezni in cepljenj živali v letu 2003 (Uradni list		
RS, št. 7/03) dolžni privesti pse na cepljenje.Z obveznim cepljenjem psov		
proti STEKLINI po naslednjem seznamu bomo pri~eli:		
V ponedeljek, 7. 4. 2003		
ob 8.00	Njiverce vas	pri Podgoršku
ob 9.00	Kungota	pri gostilni Mlakar
ob 10.00	Starošince	pri Domiterju
ob 11.00	[ikole	pri Kotniku
ob 12.00	Stražgojnca	pri zbiralnici mleka
ob 12.30	Pongrce	pri Jožetu Lahu
ob 13.00	Zg. Jablane	pri kme~kem turizmu Medved
ob 13.30	Sp. Jablane	pri gasilskem domu
V torek, 8. 4. 2003		
ob 8.00	Cirkovce	pri pisarni Vet. ambulante
ob 9.00	Dragonja vas	pri Roziki Sagadin
ob 9.30	Mihovce	pri Jožetu Pernatu
ob 10.30	Pleterje - zgornje	pri strojni lopi
ob 11.00	Pleterje - spodnje	pri avtobusni postaji
ob 11.30	2upe~ja vas	pri Kozodercu
ob 12.00	Lovrenc na Dr. polju	pri KZ Lovrenc
ob 12.00	Sp. Gaj pri Pragerskem	na križiš~u Ašker~eve
ob 13.00	Lovrenc na Dr. polju	pri kapeli iz smeri Apa~e
ob 13.30	Strniš~e	pri [kafarju
ob 14.00	Kidri~evo	pri samopostrežni Mercator
V sredo, 9. '	1. 2003	
ob 8.00	Apa~e	pri gostilni Kopušar
ob 9.30	Sela	pri gostilni Svenšek
ob 10.00	Lancova vas	pri gostilni Emerši~
ob 11.00	Jurovci	pri Stanku Zajcu
ob 11.30	Popovci	pri gostilni Habjani~
ob 12.00	Zg. Pristava	pri Petrovi~u
ob 12.30	Dolena	pri Francu Marini~u
ob 13.00	Dolena	pri Antonu Domincu
ob 13.30	Rodni Vrh	pri stari šoli
V četrtek, 10. 4. 2003		
ob 8.00	Pobrežje	pri zbiralnici mleka
ob 9.00	Pobrežje	pri domu krajanov
ob 10.00	Zg. in Sp. [turmovec	na križiš~u pri Bedra~u
ob 10.30	Podlehnik	pri Kmetijski zadrugi
ob 11.30	Zakl	pri Novi Cerkvi
ob 12.00	Kozminci	pri trgovini
ob 13.00	Zg. Gruškovje	pri Zajšku
ob 13.30	Zg. Gruškovje	pri stari šoli
V petek, 11.	4. 2003	
ob 8.00	Tržec	pri gasilskem domu
ob 9.00	Vareja	pri avtob. postaji (na Var. bregu)
ob 9.30	Sovi~e	pri gostilni Vr~ek
ob 10.00	Dravci	pri Korpi~u
ob 11.00	Ljubstava	pri Kastnerju
ob 11.30	Sedlašek, Podlehnik —	del pri Antonu Trafelu
ob 12.00	Sp. Gruškovje	pri osemenjevalni postaji
ob 13.00	Videm pri Ptuju	pri KZ Ptuj
ob 13.30	Dravinjski Vrh, Majski Vrh pri Antonu Zemljaku	
V ponedeljek, 14. 4. 2003		
ob 8.00	Sp. Leskovec na križiš~u za Cirkulane (pri avt. postaji)	
ob 9.00	Zg. Leskovec	pri KZ
ob 11.00	Strmec	pri Francu Stopajniku
ob 11.30	Mala Varnica	II. avt. postaja, osemenjevalnica
ob 12.30	Velika Varnica	pri avtobusni postaji
ob 13.30	Ložina	pri transformatorju
Cena cepljenja psa proti steklini je 6800,00 SIT z DDV. Lastniki morajo s		
sabo prinesti certifikat o cepljenju (rumeno knjižico) in zna~ko, ki so jo		
dobili ob prejšnjem cepljenju. Pse morajo privesti odrasli in jih obvezno		
voditi na vrvici in z nagob~nikom.		
Pse lahko cepite tudi v ambulanti v Jurovcih vsak dan razen nedelje od		
7.00 do 9.00 ter v torek in ~etrtek od 15.00 do 17.00 ure.		
BUKOVA drva, metrska ali žagana, z dostavo prodamo. Tel. 03 582 72-12 ali 041 544-270.
ZARADI PREHODA na plin prodamo komplet opremo (peč, rezer-var ...) za centralno kurjavo na kurilno olje. Tel. 031 698-165.
RABLJENA dvokrilna garažna vrata, kolo Pony in telefonske aparate, prodam. Tel. 041 420-999.
PRODAM strešno opeko zareznik, novih 2500 kosov, ter oddam muce, tel. 031 287-139._
KUHINJO s štedilnikom, (dva plin, dva elektrika), mizo in šest stolov, spalnico in dve sobni ločeni peči, prodam. Tel. 031 723-149.
RAZPORED DEŽURSTEV ZOBOZDRAVNIKOV
5. 4. 2003 Jože Janžekovič, dr. stom.,
ZA Juršinci
SPALNICO, malo rabljeno (češnja), tridelne regale za dnevno sobo (hrast), komplet opremo kopalnice (beš) in novo kopalno kad (belo), 30 l bojler, prešo 90 l, prodamo. Tel. 781-24-41._
PRODAM večjo količino trdih hrastovih drv, tel. 757-05-31.
Perutnina Ptuj, d.d., na podlagi sklepa uprave
razpisuje
prodajo nepremičnin z zbiranjem ponudb
Predmet prodaje so nepremi~nine z vgrajeno opremo, v naravi posestvo Sobetinci, na parc. št. 292/2, pripisani pri vlož.št. 363 k.o., Sobetinci v skupni izmeri 20.410 m2.
Pri razpisu lahko sodelujejo fizi~ne in pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje za nakup nepremi~nin in bodo predložile:
-	potrdilo o državljanstvu ali izpisek iz registra,
-	potrdilo o vpla~ani varš~ini,
-	ponudbo o višini kupnine in pla~ilnih pogojih
in pla~ale varš~ino v višini 2.000.000,00 SIT na transakcijski ra~un prodajalca št. 05100-8000045097 pri A Banki, d.d.
Varš~ina bo uspelemu ponudniku vra~unana v kupnino, drugim pa brezobrestno vrnjena v 15 dneh po kon~anem razpisu. Uspeli ponudnik je dolžan po tem razpisu skleniti pogodbo v 10 dneh po opravljeni izbiri. Če izbrani ponudnik ne podpiše pogodbe in ne pla~a kupnine, se varš~ina zadrži.
Nepremi~nine se prodajajo po na~elu videno-kupljeno.
Stroške prenosa lastništva nepremi~nin prevzame kupec.
Ponudnik se zaveže ob sklenitvi pogodbe skleniti pogodbo o zaposlitvi 1
delavca na delovno mesto z enako vrsto in stopnjo izobrazbe, kot jo ima
na sedanjem delovnem mestu.
Prednost pri izbiri bo imel ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno in/ali ugodnejše pla~ilne pogoje. Rok za zbiranje ponudb je 7 dni po objavi. Ponudbe pošljite na naslov: PERUTNINA PTUJ, d.d. Potr~eva cesta 10, 2250 Ptuj z oznako "SOBETINCI"
Ta objava ne zavezuje prodajalca, da z najboljšim ali katerimkoli ponudnikom sklene prodajno pogodbo.
Vse informacije o nepremi~ninah so na razpolago na sedežu družbe in na telefonski številki 749 01 25.
Veterinarska ambulanta	
MAJŠPERK, LEŠJE 34	
2322 MAJŠPERK	
TEL. (02) 795- 00-60	
	OBVESTILO
Vse lastnike psov v občini Majšperk in občini Žetale obveš~amo, da bo	
cepljenje psov proti STEKLINI potekalo po naslednjem razporedu :	
V ponedeljek, 07. 4. :	2003
ob 8.00 uri	DOBRINA pri Polajžarju — mlekarna
ob 9.15 uri	ŽETALE pri Kolar- Butolenu — Stopnica
ob 10.15 uri	DOBRINA pri Kolarju- mlekarna
ob 11.15 uri	KOČICE pri Železniku
ob 11.45 uri	ŽETALE pri KZ Ptuj
ob 13.00 uri	ČERMOŽI[E pri Bedeniku
ob 14.00 uri	ČERMOŽI[E pri Kodri~u- mlekarna
ob 14.30 uri	KOČICE- POTNI VRH pri Plajnšku
ob 15.00 uri	DOBRINA pri Oglarstvu Medved
ob 15.30 uri	KOČICE-SITEŽ pri Korezu 13
V torek, 8. 04. 2003	
Ob 8.00 uri	NADOLE pri Poto~niku
Ob 9.15 uri	PLAJNSKO pri trgovini
Ob 9,45 uri	STOGOVCI pri Korezu — mlekarna
Ob 11.00 uri	SLAPE — osemenjevalna postaja križiš~e
Ob 11.30 uri	DOKLECE pri Kolarju
Ob 12.00 uri	JAN[KI VRH pri cerkvi
Ob 12.30 uri	KOČICE Pšetna graba pri Kruši~u
Ob 13.00 uri	KOČICE Pšetna graba - kapela
V sreda, 9. 04. 2003	
Ob 8.00 uri	PTUJSKA GORA — pri Topolovcu
Ob 9.00 uri	PODLOŽE — križiš~e za Sestrže
Ob 10.00 uri	MAJ[PERK pri KZ
Ob 10.30 uri	LE[JU pri Korošcu
Ob 11.00 uri	Koritno pri Grahlu
Ob 11.30uri	BREG pri Pišek Romanu
Ob 12.30 uri	SPODNJA SVEČA pri Fakinu — zbiralnica mleka
Ob 13.00 uri	ZG.SVEČA — Razbung
Ob 13.45 uri	BOLEČKA VAS —zbiralnica mleka
V četrtek 10. 04. 2003	
Ob 8.00 uri	GRDINA pri Žunkovi~u
Ob 8.30 uri	GRDINA Kosovo sedlo-križiš~e
Ob 9.00 uri	STOPERCE pri vaškem domu
Ob 9.30 uri	STOPERCE SV. Ana pri Korezu
Ob 10.00 uri	KUPČINJI VRRH pri Plav~aku
Ob 10.45 uri	BOLFENK JELOVICE pri Lon~ari~u
Ob 11.30 uri	MEDVECE pri gasilskem domu
Ob 12.30 uri	SESTRŽE pri vaškem domu
Za pse starejše od 4 mesecev je cepljenje obvezno. Lastnik pla~a za regi-	
stracijo, cepljenje, higiensko službo in stroške dehelmintizacije 6.800,00	
Sit Ob prvem cepljenju pla~a lastnik še dodatnih 720 sit za izdajo certifi-	
kata. Cepljenje se lahko opravi tudi na sedežu Veterinarske ambulante	
Majšperk, v Lešjeu 34, vsak dan razen nedelje od 8.00 do 9.30 ali se za	
cepljenje dogovorite po telefonu 795 00 60 vsak dan med 8.00 in 9.30	
uro.	
[Oglase in osmrtnice sprejemamo na telefon: 02 / 749 - 34 - 10
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, strica in brata
Janeza Cafuta
IZ STRMCA 45, ZG. LESKOVEC
1938 - 2003
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih. Obenem pa se iskreno zahvaljujemo bolnišnici Maribor, Kolektivu PP, LD Pod-lehnik, PGD Podlehnik, gospodu župniku za opravljeni obred, govorniku g. J. Kozelu, pevcem za zapete žalostinke in pogrebnemu podjetju MIR.
Se enkrat iskrena hvala vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Regina, hčerke Jožica, Jerica, Marjetka in sin Edi z družinami ter sin Robi
V zrnu peska videti cel svet in nebo v roži na poljani, večni čas imeti v hip ujet, in neskončnost obdržati v dlani.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta in prijatelja
Vinka Širovnika
IZ UL. ANICE KOLARIČ 5 NA PTUJU
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih.
Hvala za pisno in ustno izraženo sožalje, za darovano cvetje in sveče. Hvala g. Lepeju za iskrene besede slovesa in kolektivu Ptujske tiskarne.
Iskrena hvala vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Njegovi najdražji
Pomladnega dne je bilo, ko sonce še ni vzhajalo. Ura polnoč je odbila, ko te kruta smrt je ugrabila. Hoteli smo nazaj te preklicati in nikakor njej predati. Sedaj že mirno v grobu spiš, v naših srcih vedno ti živiš in v mislih spremljaš nas povsod, kjer vodi nas življenjska pot.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in zelo boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, tašče, hčerke in sestre
Marije Kokol
roj. 21. 12. 1949 - 24. 3. 2003
IZ JANEŽOVCEV 12 b
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, sv. maše in ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Iskrena zahvala gre Stanku Cvetku in Francu Kukovcu ter družini Burina, ki so nam v težkih trenutkih nesebično pomagali. Hvala obema duhovnikoma za opravljeni obred ter obema govornikoma za bogato izrečene poslovilne besede slovesa. Vsem in vsakomur posebej iskrena HVALA.
Z bolečino v srcu: mož Franc, sinovi Miro s Petro, Silvo z Metko, Mario s Tatjano, vnuka Žan in Miha, mama ter sestri z družinama
Ko sneg skopni, se narava začne prebujati. Sonce nam vse bolj žari, pomlad je tu, a tebe ni.
SPOMIN Janezu Cartlu
Z ZG. HAJDINE 74
30. marca minevata dve leti, odkar te je kruta bolezen odtrgala od nas, dragi mož, oče, dedek in tast. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče.
Vsi tvoji najdražji
Kako prazno naše je dvorišče, zaman oko te naše išče, v hiši je praznina, v srcih žalost, bolečina. Tvoj večni dom le rože zdaj krasijo in sveče ti v spomin gorijo.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka ter pradedka
Franca Horvata
IZ PUHOVE UL. 12 - BUDINA
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje ter darovali sveče in svete maše.
Hvala gospodu župniku za opravljeni obred, vsem pevcem za odpete žalostinke, gospe Veri za molitev in gospodu Henriku za izvajanje Tišine.
Žalujoči: žena Tilika ter otroci z družinami
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame
Genovefe Horvat
IZ KOZMINCEV PRI PODLEHNIKU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala patrom od sv. Trojice za opravljeni obred, hvala za odigrano Tišino, govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, zastavonoši, pogrebnemu podjetju MIR in sosedi Jožici za vsestransko pomoč. Se enkrat vsem in vsakemu iskrena hvala.
Žalujoči: mož Rudolf, hčerke Martina in Kristina z družinami
Prazen dom je in dvorišče,
zaman oko te naše išče,
nič več ni tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Marije Pi{ec
IZ DRA@ENCEV 18 a
2. 11. 1913 - 25. 3. 2003
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše.
Posebna hvala dr. Zorici Berič, sestri Mariji, gospodoma župnikoma za opravljeni obred, govorniku g. Seguli za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju MIR, nosilcema zastave in prapora ter vsem, ki ste mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice, sestre, botre in tete
Marije Golob
IZ SPUHLJE 142 a
5. 9. 1928 - 26. 3. 2003
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje, sveče in sv. maše. Hvala g. župniku za opravljeni obred in sv. mašo, pevcem za odpete žalostinke, g. govorniku za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju za opravljene storitve. Se enkrat hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje v teh težkih trenutkih.
Žalujoči: vsi njeni
Prazen dom je in dvorišče,
zaman oko te naše išče,
nič več ni tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
V SPOMIN
Tih in boleč je spomin na 4. april 1983, ko smo izgubili dragega moža, očeta in dedka
Franca Vajda
IZ SENIKA 6 PRI SVETEM TOMA@U
S hvaležnostjo se zahvaljujemo vsem, ki postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo in se ga spomnite s cvetlico, svečko ali molitvijo. Vsem iskrena hvala!
Tvoji najdražji
Že pet let naš dom je prazen,
odkar nehote smo šli narazen!
Usoda je tako hotela,
da tebe nam je vzela.
Tvoj večni dom le rože zdaj krasijo
in sveče ti v spomin gorijo.
SPOMIN
na 2. april 1998, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ati in brat
Miran Fladung
IZ JANE@OVSKEGA VRHA 5
Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, prižgete svečo, podarite cvet, iskrena hvala.
Žena Ivanka, hčerki Mirjana in Anja ter sestra Dragica z družino
Šturmovci • Krajinski park kot odlagališče
Blato iz Čistilne kar
Crna
na njivo
Le kaj bi bilo, se sprašujejo krajani Sturmovcev, če ne bi ob pravem času opazili, da k njim vozijo odpadno blato iz mestne čistilne naprave.
Potem ko so tovornjaki Komunalnega podjetja Ptuj na njivo navozili že kar nekaj tega smradu, so Sturmovcani uspeli ustaviti eno od vozil in o tem takoj obvestili inšpekcijsko službo, ki je hitro ukrepala.
Poklicali so nas v četrtek, pozno popoldne, jezni, češ da si zdaj lahko nekdo že kar vzame to pravico in na eno od njiv v bližini naselja odloži ogromne količine blata. Sturmovci so že tako preveč onesnaženi in vanje ljudje navažajo vsemogoče smeti, tudi stari avtomobili so zdaj že tam pogost kosovni oodpadek, pravi Andrej Rožman, član vi-demskega občinskega sveta in predstavnik v krajevni skupnosti Videm pri Ptuju. Zdaj jim je znova prekipelo. Poklicali so videm-skega župana Friderika Bračiča in inšpektorje, da si njivo, na kateri se je znašlo ogromno odpadnega blata, ogledajo in povedo, kdo je za to odgovoren.
Kot so v petek povedali nekateri krajani, sta bila že v četrtek na terenu kmetijski inšpektor Stanko Zadravec in inšpektorica za okolje z Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Maribor Marjana Mikola Terbuc, presenečena nad tem, kar sta videla v Sturmovcih. Že drugi dan po ogledu je inšpekcijska služba odredila odstranitev vsega blata, saj ptujski komunalci za navoz na njivo niso imeli dovoljenja. Kot nam je v telefonskem pogovoru v petek pojasnila inšpektorica za okolje, je bilo po njihovi oceni na njivo pripeljanih 11 tovornjakov, to je blizu 55 kubičnih metrov blata, to pa je za tako majhen prostor mnogo preveč. Povedala je tudi,
Njivo v Sturmovcih, nedaleč od stanovanjskih hiš in ribnikov Hrga, je še v petek zjutraj "krasilo" ogromno blata iz čistilne naprave.
da ima Komunalno podjetje Ptuj dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor za odvoz blata iz mestne čistilne naprave, a le na posebej za to določene površine, za katere pa si mora pridobiti ustrezno soglasje in dovoljenje, kjer je točno zapisano, kam in koliko sme voziti. Za njivo v Stur-movcih sta takšno dovoljenje inšpektorja pogrešala.
Tudi v videmski občinski upravi so se spoprijeli s tem problemom, v petek pa so nam že potrdili navedbo občanov, da se je odstranjevanje blata že pričelo, a to še ne pomeni, da je s tem konec vse večjega onesnaževanja v Sp. in Zg. Sturmovcu, pravijo krajani, ogorčeni nad takimi nepremišljenimi dejanji.
TM
Osebna kronika
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni -Icljnčavničarskadela
-	manjša gradbena dela
Rodile so: Gordana Solatnih, Apače 148, Lovrenc na Dravskem polju - Luka; Darja Zupani~, Drstelja 4, Destrnik - Nika; Tatjana Palijan, Lovrenc na Dravskem polju 25/a - Niko; Tanja Zelenko, Anželova 21, Ptuj - Tjana; Biljana Marjanovic, Trubarjeva 7, Šmarje pri Jelšah - Rasa in Mališa; Simona Ceglec, Sv. Tomaž 49
-	Jana; Simona Zmazek, Cirkulane 54 - Reneja; Brigita Skuber, Lancova vas pri Ptuju 6, Ptuj - Niko.
Poroka - Ptuj: Franjo Bulin, Medvedička 65, Nova Virje, Hrvaška, in Ivanka Marin, Petrovičeva ul. 8, Maribor. Umrli so: Janez Cafuta, Strmec pri Leskovcu 45, rojen 1938 -umrl 22. marca 2003; Stanislav Vojsk, Zagorje 11, rojen 1972 -umrl 20. marca 2003; Alojz Hedl, Mestni Vrh 106/a, rojen 1942 -umrl 20. marca 2003; Marija Miko, rojena Modrinjak, Breg 9, Središče ob Dravi, rojen 1936 - umrl 22. marca 2003; Franc Horvat, Puhova ulica 12, Ptuj, rojen 1924 - umrl 23. marca 2003; Franc Stiplovšek, Ul. Anice Kaučevič 5, Ptuj, rojen 1931 - umrl 25. marca 2003; Marija Golob, rojena Kolarič, Spuhlja 142, rojena 1928
-	umrla 26. marca 2003; Janez Prejac, Volkmerjeva c. 10, Ptuj, rojen 1939 - umrl 28. marca 2003.
Napoved vremena za Slovenijo
če malega travna grmi, slane se kmet več ne boji.
Štajerski
TEDNIK
kronika
Nesrečno spravilo hlodov
30. marca okoli 11.30 ure se je pri spravljanju hlodov na traktor na lokalni cesti v Zg. Gruškovju poškodoval 15-letni domačin. Pri spravilu hloda na traktor se je odvezala železna veriga, hlod pa je pri tem padel iz višine okrog 1,30 m na nogo mladoletnika.
Vlom v Talum
V noči na 28. marec so neznanci vlomili v skladiščni prostor poslovne enote Promet podjetja Talum v Kidričevem in iz njega odtujili več strojev za vzdrževanje železniških tirov in s tem povzročili škodo v višini 4.500.000 SIT.

SBe^^c/.
• TRGOVINA •VODOVOD
O. O-.
• CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812
DOBROTE
14. DRŽAVNA RAZSTAVA
DOBROTE
SLOVENSKIH KMETIJ
4.,5.,6.,7. aprila 2003
v minoritskem samostanu na Ptuju
2003
SLOVENSKIH KMETIJ
ODPRTJE RAZSTAVE BO V PETEK, 4.aprila 2003 ob 10.00 uri
V	MINORITSKEM SAMOSTANU NA PTUJU
PODELITEV PRIZNAJ, V SOBOTO S.aprila 2003, ob 13.00 uri za vina, suho sadje, sokove, olja, kise, sadna vina, marmelade in žganja
SLAVNOSTNA MAŠA, V NEDEUO ó.aprila 2003, ob 10.00 uri
PODELITEV PRIZNAJ, V NEDEUO ó.aprila 2003, ob 11.00 uri za mesne, krušne in mlečne izdelke
RAZSTAVA BO ODPRTA V PETEK OD 11. DO 18. URE
V	SOBOTO IN NEDEUO OD 9. DO 18. URE
VPONEDEUEKOD 9. DO 14. URE
Danes bo oblačno, padavine bodo čez dan oslabele. Hladno bo. Temperature bodo zjutraj od 0 do 5, podnevi pa od 2 do 7, le na Primorskem, kjer bo pihala burja, okoli 10 stopinj C.
Obeti: V petek bodo padavine ponehale tudi na jugovzhodu. Na Primorskem bo pretežno jasno, pihala bo zmerna do močna burja, pa tudi drugod se bo od zahoda delno razjasnilo. V soboto bo pretežno jasno, le občasno ponekod spremenljivo oblačno. Hladno bo. Burja na Primorskem bo ponehala.
Štrner^ki	^^^^
LJ l/Li/l fL/ i Olvi' Na tisoč neumnih pride en moder in trije, ki se
imajo za modre.
Grški pregovor