98, ftevllko. V LUDIM • ft*!. 29. npffla 1909. XII!. leto, .Slorentki Narod* vaga: 1 L$uhlU?i! m doni dostavljen: Nt leto . ........K 24*- *t* teta ......... M tstrt leta..... v upravekiUv« praVtman: t*lc leta K 22-— polleU.........■11*— četrt Itta f «.,..., . 5*50 sia meaec „ • HO Desiti na] sc rraakrrajo Rofcftptei 91 s« *n£ajc. vr**;niitv« i Knafiove ulice it. 5, (. nadstrepj t lavo), t*j*f*n It. 84. Izhaja vsak dan zvečer fiavaemii nadalje In praznike. Inserati veljajo: peteroatopna pettt trata na enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., aa trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inaeicijah po dogovoru. Upravntitvts na) te pošiljajo naročnina, reklamacije, Inserati itd. to je adadatetratlvne stvari. - Posamezna številk* velja 10 vinarjev.-- Na pismena zaročila oren istodobne vpoalatve naročnine se ne ozira. „Naredna tiskarna" telefon it. 80. „Slovenski Narod" velji po pošt- za Avatro-Ogrsko: celo leto.........K 25-— ol leta.......... 13— etrt leta.........» 6*50 na mesec.......... 2*30 S za Nemčijo: celo leto.........K 23 — za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.— Vprašanjem glede lsseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upiavnlitvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 80. Slovenci in Slovenke! (Zaplembo tega sestavka je razveljavilo višje deželno sodišče Gradcu.) ČeSki državni poslanec Vaolav KlofaČ j« v seu avstrijsko d?!eq:a- cije dne 30 oktobra 190S govoril dobesedno takole: rUpn r 4 b i j a m , zavedajoč se tega, svojo imuni tet*? v to, da s te delegsciiske tribune naravnost z gromovitim glasom kličem vsemu narodu, da se naj ravna, po načelu „Svoji k svojim*, posebno sedaj strogo in konsekventno, da ne razbija nemških oken, ampak da ne obiskuje nemških iu uem Sko-židovskih trgovin, da ne kupuje tujih izdelkov iu tako mogočno uveljavi svojo moč kot k'usument, ki zamore v odločilnem trenotku vprizoriti čudeže, če je organiziran in četudi na nas pošiljajo orožnike in vojake! Ti nas dicer umorijo razganjati, morda tudi raniti, toda niti s artiljerijo, niti s celimi divizijami konjenice nas ne more nihče prisiliti, da oi s a h aj a i i v prodajalne naših s o i razni-k o v . katerih sini nas provociraj o, ter jim nosili težko zaslužene groše. Zločinec proti ceski stvari je sedaj vsak, kdor bi r a v ll & ) d r u -g e^č e. Niti vinarja n e več onim, ki nas z a s r a m u j e j o in žalijo! Ponavljam: Niti ena češka noga ne sme več v trgovine onih, ki pij a j e j o £ a vse, kar je nam sveto i n drago. Čeh mora podpirati Ceha, Ceh mora kupovati pri C e h u !u Drabonlčna obsodba. .Josip Lotrič tii mesece težke ječe poostrene s postom in trdim Ležiščem; Ernest Windiseher dva meseca težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem, Žiga Vodušek, dva meseca navadne ječe; Danilo Cerar desel tednov navadne ječe; Viljem Lcben en mesec težke ječo, poostrene s postom in trdim ležiščem; Valentin Lm in tri tedne navadne jede, Josip Rokovnik en mesce aav. ječe; s poslom: Lmluvik Lovšin tii tedne s postom poostrenega zapora, Ciril Kranjc pet dni zapora . . . Tako je naznanil senatni predsednik in blede ustne poslušalcev so šepetale: strašno, strašno . . . Meni pa je šinil v spomin doživljaj izza davnih let. Vozil sem se takrat s prijetno družbo po Kornskem jezeru (Lago
  • i jaz že po večerji sladil želodec z najljubšimi jedjo ali pijaco no, nič nje ni srnin — s kavo. Vi na sem cel dan prav malo pil. Papa je dejal, da pO vinu udje otrpnejo in da vino sploh za otroke ni. No za otroke! Saj sem vendar že tretješo-lec! Ko sem se prav dobro naspal, sem hitel vini pogledat, kak je vendar ta Semič. Krasno vreme! Svetlo solnee zlatilo je vrhove bližnjih go-ra. od katerih je prihajal prav krepi len vonj, ogrevalo je ttebroj vinskih trt, ki so se šibi le pod težko pezo najlepšega grozdja, vabilo me je tja-gOT na grič, po katerem sem hodil včeraj v temi in blatu in ko sem vzvišen nad vasjo gledal nizdol vprek z nekako pol>ožnostjo je odvil to knjižico, za ljudstvo prirejen spis o mantovanskih niučenikih iz 1. 1852. V tem, k t) je stari mož pripovedoval, kako je takrat divjal letos kot feldeajgmajster umrli baron Kraus, sem jaz pregledal tisto knjižico. Med drugimi, ki jih je Kraus dal obesiti in ustreliti, so bili tudi trije duhovniki. Eden teh duhovnikov. Don Enrieo Tazzoli je eno uro predno so ga ustrelili, zapisal oporoko, v kateri je rečeno: »Naj žrtve, ki padejo, nikomur ne vzamejo poguma. Z narodi je tako, kakor z vero: zmagajo samo po svojih mučenikih. Yi, ki nas bodete preživeli, bodete zmagali, in v vaši zmagi bomo oživeli mi, ki smo trpeli v ječah in šli v smrt za narod. Ne žalujte za nami. Naše muke in naša kri so kakor seme, ki je dobri kmetovalec poseje po rodovitni zemlji . . . Učite mladino ljubiti velike misli svobode in narodnosti in trpeti zanje verige, ječe in vešala. Delajte za narod, za nami nikar ne jokajte. I tii lija bo še srečna, saj je ni tuko velike ovire, da bi se ne dala odstraniti in saj ga ni take* velikega nasprotja, da bi se ne dalo premagati. Samo sredstva niso gotova in ura ni znana, kdaj pride zmaga. Srečnejši od nas bodete našli čudežno besedo, ki zagotovi narod 1 siječo, kadar bodo časi dozoreli. Trpite in delajte, trpite pogumno in delajte neustrašno. Y ječah in v grobeh se porode moči. stokrat vfčje in mogočnejše, kakor naših nasprotnikov. Upajte, bratje in sestre, upajte in delajte in nikar ne tratite časa z jokanjem.« Prepisal sem si te besede dona Tazzoli ja. Knjižico sem moral namreč pustiti staremu čolnarju, ki nam je vedel toliko zanimivega povedati o dogodkih od leta 1848 do 1859. Ko sem v torek stal v sodni dvorani in poslušal pravorek sodnega dvora: tri mesece ječe, dva meseca ječe, deset tednov ječe, tedaj mi je šine! v misel doživljaj pomladanskega dne na Komskem jezeru. V ječah iu v grobeh se porode moči, stokrat večje in mogočnejše, kakor naših nasprotnikov.« K. Poslanska zbornica. Dnu a j , 28. aprila. Začetkoma današnje seje je finančni minister j vitez Bilinski predložil zbornici za-konske načrte o- povišanju davka na žganje, o podržavljenju davka na pivo in o saniranju deželnih financ. AJinister je te svoje predloge utemeljeval v obširnem ekspozeju, v katerem je razvil načrte finančne uprave za bodočnost. Iz njegovih izvajanj je razvidno, da bo finančna uprava potrebovala vedno večje vsote in da bo v kratkem prišla zopet z novimi davki ml dan. Po govoru finančnega ministra je predsednik dr. Pattai naznanil, da je dr. Levickij prvi del svojega nujnega predloga umaknil tei* svoj predlog formuliral tako, da se zahteva imenovanje poljskega in maloruskega ministra - rojaka za Galicijo. Vsenemee dr. pl. Stranskv je zahteval, da se naj ozira tudi na nemško manjšino v Galiciji, ako pride do preureditve ministrstva za Galicijo, ker zahteva že pravičnost, da se Nemcev v Galiciji, ki so prav tako potrebni zaščite kakor Malorusi, ne izloči pri preureditvi. Nemški socialni demokrat dr. Renner je zahteval pojasnil, kakšne prejemke dobivajo aktivni in vpokojeni ministri in koliko se na Avstrijskem potepa ljudi, ki uživajo ministrske penzijo. (Jo-vornik je vehementno napadal institucijo ministrov - rojakov ter zahteval, da se ta institucija odpravi Proti maloruskemu nujnemu predlogu i" govoril dr. Gessmann, noslanca Starck in Šilinger pa sta ostro kritizirala delovanje nemškega ministra-rojaka. Glavni protigovornik Stoja-lovvski ni bil v zbornici navzoč in je za to izgubil besedo. Glavni protigovornik češki socialni demokrat Hu-dec je izjavil, da ji' zahteva Malorn-sov upravičena in da bodo z ozirom na to socialni demokratje glasovali za nujnost. Zbornica je nujnost maloruskega predloga odklonila ter jela razpravljati o poročilu narodnogospodarskega odseka o spremembi obrtnega reda. Po poročilu referenta dr. Lichta se je razprava prekinila. Na predlog posl. Pernerstorferja so se proglasile razprave tiskovnega, legi-tiniacijskega, imunitetnega in na-godbenega odseka za javne. V prihodnji seji, ki bo v petek, pride v razpravo nujni predlog dr. Masarvka in tovarišev o »veleizdajniškem« procesu v Zagrebu. Koncem seje so poslanci Roblek in tovariši vložili interpelaciji* o zapostavljanju slovenskega jezika pri uradih na Spodnjem Štajerskem. Podržavljenje ljudskih in meščanskih šol? D u n a j , 28. aprila. V zvezi s saniranjem državnih financ se je od raznih strani sprožilo vprašanje, dali bi ne kazalo v tem ugodnem trenotku uvesti akcijo za podržavljenje ljudskih in meščanskih šol. Poslanci raznih strank in narodnosti so za to akcijo, kakšno stališče pa napram temu zavzema vlada, pa do sedaj še ni znano. Sprememba na turškem pres'o'u Kako sc je izvršila odstavitev sultana? C a r ig r a d . 28. aprila. Včeraj ob poln 9. dopoldne je imela narodna skupščina sejo, pri kateri se je pročitalo poročilo generalisima Šefkel paše, da so vse vojaške operacije končane in da je Jildiz zavzet. Na predlog Mukdar paše je skupščina sklenila pričeti razpravo o odstavitvi sultana Abdul Etamida. V to s vrbo se je seja prekinila, da s«> pozove pred skupščino šejka ul islam in fetva enimija, načelnika fetva oddelka. Opoldne se je seja zopet otvorila. Pri seji sla bila navzoča šejk nI islam in fetva enim. Nato se je prečrtalo vprašanje: Kaj se naj zgodi z imamom (-ver skini poglavarjem mohamedancev), ki je opetovano kršil določbe korana, vladal kot tiran, sežiga! svete knjige, si prilaščava! pobožne ustanove, zapravljal državno imetje, zagrešil več zločinov ter prelomil prisego, da >i se je zavezal vladati po šeriatskem zakonu, in na to povzročil meščansko vojno in druge zapletaje.' Odgovor: »Treba ga je pozvati, naj se odpove prestolu, ali pa ga odstaviti. Na to so s«' dvignili poslanci m senatorji ter soglasni) zaklicali: Mi sklepamo, da se ga odstavi. Carigrad ,28. aprila. Uradno besedilo sklepa narodne skupščine »i odstavitvi sultana se glasi tako le: V torek 27, aprila 1909 ob polu 3. popoldne se ji* narodna skupščina izmed obeh načinov, navedenih v fetvi, ki J«> je prečitnl in podpisal šejk ul islam, odločila za odstavitev. Z ozirom na to se proglaša, da je Abdul Hamid 11. odstavljen kot kalit' in sultan, za kalifa in sultana pa proklamiramo legitimnega prestolonaslednika Metiinct Rešai efendija pod imenom Meh-med V. krasne ravni tja dol do nedosežnih gor, sem se čutil po včerajšnjem žalostnem vremenu novo prerojenega. Kalto je tukaj vendar lepi)! Okrog in okrog sami vabljivi vinogradi z belimi hrami; tik za hrbtom visoka Se-miška gora, ki je poželjivo segala daleč tja proti ponosnim Gorjancem na levo, pod mam) pa so blestele ljubki4 vasice z belimi hišicami, obdanimi z zelenim drevjem, Gorenjce, Sodinja-vas z nežno cerkvico, Nostopljavas, Vavpčjavas, tam naprej Vinjivrh s cerkvico, ki se vidi od vseh strani, za ti) pa v ozadju mogočni grad Krupa in Bog vi', kaj še vse. Zdelo se mi j<'. ila sem pijan ob pogledu vse te krasote. Pa Semič, kaki) zal! Napravil ji' name najboljši vtisk, posebno cerkev, ki sem si jo dobro ogledal. Obletel sem vso vas i?i ne vem, od kod so mene ljudje poznali, kar vabili so me k sebi, ponujajoč mi grozdja in drugega sadja. Za cel koš bi si ga bil lahko nabral, toda samo zoba! sem. za drugo sem se zahvalil, saj sem imel že eno izkušnjo na tem potu. Aki> so vsi Belokranjci taki, sem si mislil, potem se mi v Belokrn-jini ne bo prav nič slabo godilo. Ob kaki osmi uri v jutro sva odrinila proti Črnomlju. Pot naju je peljala skozi Stransko vas mimo Krup-skega gradu proti Gradacu. 2e od daleč naju je pozdravljal iz smrečev-ja gradič sredi vasi, pod katerim se vije zelena Lahinja. Lepili hiš je tukaj dovolj. Ko sem korakal |X) kamnitem mostu v vas, mi je prišla v spo- min razglednica, ki jo mi je bil papa svoj čas poslal od tod in ki je bila najlepša v moji zbirki — zares, prav tak ji' Gradac Tukaj je veljalo obi skati nekaj starih papaimv ih znan cev. Krenila sva v prvo gostilno, kjer so papana hrupno pozdravili, pa še naprej bi ga kmalu ne bili pustili. Zadržali so naju nekaj ur, pogostili naju kakor dva barona, ko so pa pričeli govoriti o prenočevanju, sem postal nemiren, boječ se, da danes ne bom še videl svojega rojstnega mesta. Šele, ko mi je pnpa za gotovo obljubil, ila odrineva popoldne, sem bil zadovoljen. Y gostilni zagledam klavir. Velik prijatelj sem taki* igrače. Ogledal sem si ga najprvo od vseh strani, potom ga nekoliko poskušal kakor človek, ki take reči ni še nikdar videl, h krati pa me je premagala strast in udaril sem navdušeni) po njem. Lipa slovanska himna se je raslega!a po gostilni. Poslušalci so Strmeli, se smejali, povpraševali, kje sem se naučil tako dobrt) svirati; ki) so pa izvedeli, ila sem samouk, so dejali, no, ni čudo, si pravi sin svojega očeta. Šaljiv kmetic stoji poleg mene ter me nepremično gleda, posluša, potem pa .pravi, čakaj ti dečki), sedaj boni jaz eno napravil! Jaz sem ga neverno pogledal, ko pa vstanem, sede kmet h klavirju, zapoje prav glasbo cerkveno |>esem in mlati tja v en dan z obema rokama i>o klavirju. No, dejal je prav resno, ko je končal, to ni nobena »kunšt« jaz tudi znam. Vsi smo se držali za trebuhe, taki) nas je smeh izdelal ob tem prizoru. \ Gradacu sva s papanoni ostala dlje, kakoi- sva bila nameravala in se je solnee že nagibalo proti goram, ki> sva jo potnika ubrala proti Črnomlju. Že sva hodila dobro uro, od Črnomlja pa ni bilo še videti ni česar. Čutil sem. da se me ji' sladek nemir poloteval, čutil sem, rekel bi, bližino svojega rojstvenega mesta. Srečavali smo že nebroj ('riiomaljča- nov, ki so hiteli na polje in ki >o pm pana i vidnim veseljem pozdravljali, nagovarjali. Kmalo pa mi pokaži' papa mah) cerkvici) na griču ob gozdnem robu na levo, obdano z zelenim poljem, rekoč, tja morava najprej, le hodi, da pozdraviš svojega bratca in sestrica. Sla sva kar vprek po poljskih potih in sva kmalo stala v Vojni vasi sredi širnega, s kamnito škarpi) ohdanega pokopališča. Lepi nagrobni spomeniki si» sc tužno dvigali proti modremu nebu, mimo njih naju je peljala pot do malega kamnitega spomenika, na katerem sem čital svoj lastni priimek. Tu pančkata tvoj bratec in tvoja ttestri-ca sladko večno spanje, ih' papa zamišljeno, meni pa se je milo storilo pri srcu, dasi teh dveh uboščkov, ki sta morala tako rano zapustiti ta svet, pisem poznal. Se parkrat je papa bolestno vzdihnil, ko je zagledal na par spomenikih slike svojih prominu-lih prijateljev, ki so glasno klicale: Vse mine! (Dalj« artBoanJM) Zadnja želja odstavljenega sultana. Carigrad, 28. aprila. Ko je narodna skupščina sklonila, da se Abdul Ham i da odstavi, se je napotila posebna deputacija v Jildiz. Na j obvestilo Esad paše, da ga je narodima skupščina odstavila, je odgovoril Abdul Hamid: »Odkar so je obnovila konstitucija, nisem nikdar stopil s pota ustavnosti. Povzročitelje te tragedijo izročam pravičnosti božji. Da na revolti nisem bil udeležen, spri-čnje dejstvo, da v Jildiz u ni bila izstreljena niti ena patrona. Pod mojo vlado smo zmagonosno končali vojno proti (Jrški in opetovano sem rešil državo iz najtežjih situacij. Ako želite, da se odpovem prestolu, je to božja volja. Toda jamčiti se mi mora za varnost mojega življenja.« Po kratkem odmoru je Abdul Hamid nadaljeval: »Ali bodo vojaki prevzeli jamstvo za varnost mojega življenja.' IVisezite! Želim, da bi se mi odkazalo stanovanje v palači Ci-nagan. kjer sva bila jaz in brat Mu rat rojena. Tam sem l»il rojen, tam hočem tudi umreti.« Abdul Hamid v pregnanstvu. C a r i g r a d , 28. aprila. Bivšega sultana Abdul Hamida so danes ponoči ob 1. prepeljali s posebnim vlakom v Solun. Sprva je protestiral proti pregnanstvu, ko pa je uvidel, da ni pomoči, se je vdal v svojo usodo in štd prostovoljno na kolodvor. D u n a j . *_!S. aprila. Dopisnik »N. Fr. IV. je bit navzoč pri odhodu Abdul Hamida v Solun. Ta dogodek opisuje tako-le: Opolnoči so pripravili poseben vlak na kolodvoru. Nekaj minut po polnoči so prišli na kolodvor sultanovi adjutanti. Na to so peron zapili vojaki. Ob polu *J. se je pripeljalo več dvomih vozov na kolodvor. I/, prvega je izstopil Abdul Hamid v civilni obleki z belim telovnikom, s temnim površnikom in fe-zom na glavi. Njegova brada, ki si jo sicer barva, je bila popolnoma siva. Obraz njegov j«« bil bolj bled. kakoi* navadno, toda brez sledu notranjega nemira. Na peronu je vladala grobna tišina. Sele ko je sultan položil roko na Čelu, so mu salutirali častniki. Na to je vstopil v salonski voz v spremstvu ITletuega princa Abdula Kadra in svojega najmlajšega lOletnega sina. Za njim je vstopilo 11 haremskih dam, katerim je Abdul Hamid galantno pomagal pri vstopu. Dame niso imele neprozornih pajčolanov, marveč lahke šale, skozi katere se je lahko videlo, da so še mlade in zelo lepe. S sultanom se vozita dva evnuha in <> strežajev, ki so takoj zastrli okna salonskega voza z zavesami. Dame. ki so kakor njih gosj>odar prvič videle železnico, so radovedno iu koketno dvignile zastore. Se enkrat se je pokazal Abdul Hamid ob oknu. ko je zahteval za svojega sina čašo vode in zase cigarete, na to je lokomotiva zažvižgala in odpeljala v pregnanstvo največjega despota Evrope. Novi sultan. Carigrad, 28. aprila. Sultan Meh med je <>b 3. popoldne dospel v vojno ministrstvo. Ob prihodu so ga pozdravili veliki vezir, šejk ul islam, predsednika parlamenta in senata, generalisimus Sefket paša. generali iu drugi dostojanstveniki. Vsi so mu poljubili roko. Y dvorani navzoče občinstvo ga je navdušeno pozdravljalo. Med viharnimi ovacijami je zasedel prestol, na kar so se mu poklonili veliki vezir, poslanci in senatorji ter mu prisegli zvestobo. Med temi dostojanstveniki sta bila tudi ekninen->ki patriarh in bolgarski eksarh. Ob 4. popoldne je bila ta ceremonija končamo o čimer so obvestili prebivalstvo streli iz topov. Carigrad, 28. aprila. Vhod novega su liana v .Jildiz se je izvršil takole: Ob 3. popoldne je zasedla četa konjenice dvorišče Jildiza. Skoro na to se je pripeljal navaden voz, iz katerega je izstopil precej rejcu gospod sultan Mehmed. Obleka njegova je bila precej ponošena. I * t-i -šedši v prestolno dvorano, je obstal na sredi ter Ogovoril poslance iu senatorje s temi-le besedami: »Gospodje, prepričani ste lahko, da bom živel samo po ustavi in zakonu in da ne bom ničesar storil, ne da bi preje ne vprašal parlamenta*« To obljubo so navzoči poslanci in senatorji sprejeli z viharnim aplavzom. Xa to je Ab-medRizapredstavil sultanu poslance, senatorje in druge dostojanstvenike. London, 28. aprila. Novi sultan Mehmed je sprejel dopisnika »Dailv C uronit la« in um rekel med drugim tudi to-le: »Vi ste prvi žur-nalist, s katerim sem kdaj govoril. Hvala vam, da ste me prišli pozdravit. Mož z mečem je silen, toda še silnejši je mož s preresom. Povejte vsemu svetu, da sem prepričan prijatelj prosvete, napredka in svobode. Trudil se bodem, da bom pravičen vladar mohamedancem. Sprejmite zatrdilo, da sem zvest pristaš mlado-turškega gibanja, ker sem prepričan, da ni v sveti šeriatski postavi ničesar, kar bi bilo v nasprotju s ^polno politično svobodo. Rezidenca novega sultana. Carigrad, 28. aprila. Turški listi javljajo, da si je sultan Mehmed izbral za svojo rezidenco palačo Dol-mabagie ob Bosporu, kjer je bil 33 let neprostovoljen ujetnik svojega brata Abdul Hamida. Notifikacija spremembe na prestolu. Carigrad, 28. aprila. Vlada je brzojavno obvestila vse diplomatske misije, da je zasedel prestol sultan Mehmed Kešat. Sultanu in narodni skupščini je dospelo na stotine čestitk iz province. Dunaj, 28. aprila. Turški poslanik je na ukaz svoje vlade notifi-ciral ministru zunanjih del baronu Aehrenthalu, da jo narodna skupščina odstavila sultana Abdul Hamida. Nastop vlade novega sultana bo no-tificiralo velesilam posebno odpo-slanst vo. Vojno sodišče. C ar ig r a d , 28. aprila. Vojno sodišče ima svoja dela končati tekom treh dni. Soditi ima o usodi !>00() oseb. A" zadnjih 24 urah je obsodilo na smrt 200 častnikov, 200 podčastnikov, 50 vojakov, 70 hod/ (duhovnikov) in 40 vohunov. Vsi ti so bili ustreljeni. Pokolj v A da ni. (ari g r a d , 28. aprila. Iz Ada-ne javljajo, da so oporniki na novo upepelili 5 vasi. Y celem vilajetu jo bilo v zadnjih treh tednih umorjenih 25.000 ljudi. Revolucija v Mali Aziji. Carigrad. 28. aprila. Princ Burhan Edin, AbdulHamidov sin, ki mu je bil najljubši, nabira po Mali Aziji vojake. Pridružilo se mu je že veliko vojev, ki so že okupirali ana-tolsko železnico. Bodže so razvili zeleno prorokovi) zastavi* ter oznanjajo sveto vojno proti Mladoturkom. Spošno se sodi, da bodo uporniki proglasili princa Dni ban Edina za sultana in ga ila I i v Meki priznati za kalita. Dopisi Iz Ribniške doline. (Za otroka.) »Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju ribniškem v Ribnici«. II. občni zbor tega važnega društva je privabil 24 članov v Ribnico, katere je prisrčno pozdravil društveni predsednik go-spod višjesodni svetnik Višnikar; konstatira] je sklepčnost zbora in ga otvoril. Govoreč o delovanju tega z družabnega in socialno politiškega stališča važnega društva, je naglasak da je za stvar še vedno premalo zanimanja med ljudstvom samim. Vendar se je storilo, kar se je moglo v mejah skromnih društvenih sredstev. V nekaterih slučajih se je interveniralo z uspehom. Več otrok, za katere je bilo bati. da popolnoma propadejo v sled nezadostne vzgoji' in revščine, se je spravilo v zanesljive in poštene družine, kjer se uče rokodelstva. Več revnih, v nevarnosti živečih otrok, pa se ni moglo spraviti za sedaj nikamor. Kaže se prav občutna potreba vzgojevalnih zavodov, v naši deželi in pa javnih fondov, štim-pendij itd., iz katerih naj bi se vsaj deloma pokrivali stroški. Upanje je, da se počasi v tem oziru izboljšajo razmere. Denarnih podpor društvo v svojem prvem poslovnem letu ni dalo; pa tudi ni bilo tozadevnih prošenj. Stremiti se mora za sedaj enkrat za tem, da se poveča društveno premoženje, ki je za sedaj še nezadostno. Mecenov ni. Blagajničarka gospa notar (Jruntarjeva je dala obširno poročilo o blagajni. Društvo ima sedaj 4 ustanovnike (gospod notar (1 runtai' s soprogo, gospica Ana Bobekova, v. č. gospod dr. Jožef Lesar, kanonik v Ljubljani in pa gospod Ivan Lovšin, star. v Ribnici). Enake zneske so darovali društvu tudi Ribniška čitalnica. Posojilnica v Ribnici, zapuščina Helene Kaplan. Mnogo dohodkov je imelo društvo od različnih kazenskih poravnav, v katerem oziru ima prav mnogo zaslug notarjeva pisarna. Pa tudi županstvo v Ribnici je darovalo društvu 50 K. Članov je imelo društvo 54, ki plačujejo na leto najmanj po 2 K. Do konca 1. 1908. je imelo društvo dohodkov 1172 K 03 v, upravnih stroškov pa 23 K 90 v. Premoženje, ki ga je sedaj 1391 K 23 v je plodonosno naloženo v domačih denarnih zavodih. Odbor društva ostane stari, ker je bil na I. občnem zl>oru izvoljen za tri leta. Društveni tajnik g. S|>ende stavi predlog, da se za sedaj še ne daje nikakih denarnih podpor, dokler ne naraste glavnica na 2000 K. To pa z ozirom na to, da more društvo uspešno delovati šele potem, ako ima večjo glavnico na razpolago, ki pa naj ostane nedotakljiva. Župan g. dr. Schiffrer se izreče v istem smislu, predlaga pa glavnico 4000 K. Društveni podpredsednik č. gospod dekan Dolinar je tudi za to, vendar naj se, ako je potreba velika, dovoli podpore iz tekočih obresti. Ako tudi predsednik podpira ta predlog, občni zbor soglasno sklene, da se ima nabirati glavnica do 4000 K, in da se dajo eventuelne pod- pore le iz obresti. Šele, ko se doseže glavnica 4000 K, so dovoljene podpore iz dohodkov, presegajočih to glavnico. Na to se predsednik zalivali za udeležbo, posebno zunanjim članom, in pripomni, da so se povabili k današnjemu shodu tudi vsi sirotniški sveti ter da se je lansko leto poslalo vabilo k pristopu vsem župnim uradom, šolskim vodstvom, županstvom in posojilnicam, da se jih je pa, žal, izven trga jako malo odzvalo temu vabilu. Naj bi prodrlo načelo neizogibne potrebe in koristi tega eminentno humanitarnega društva med ljudstvom! Ta nova organizacija je našla doslej na deželi med prebivalstvom še malo odziva. Treba je, da se začne za interesov ano občinstvo bolj intenzivno pečati z mislijo, da je stremljenje po boljši vzgoji zanemarjenih otrok v splošno blagostanje ljudstva in da s podpiranjem tega društva podpira ljudstvo sebe. Iz Brežic. V nedeljo, dne 25. t. m. vriši se je v Zupelevcih občni zbor »Ženske in moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Brežicah« ob najlepši udeležbi brežiških Slovencev in drugih rodoljubov iz celega brežiškega okraja posebno iz Hizelj-skega. Iz tajniškega in blagajniškega poročila obeh podružnic posneli smo marljivo delovanje obeh odborov; v dobi enega leta nabrali ste podružnici 600 K presegajoči znesek za bodoči in prepotrebni slovenski otroški vrtec v Brežicah. Y odbor ženske podružnice so bile voljene kot prvomest-nica gospa Anka cepin, nje namestnica gospa Kanci IVrcnčak, tajnica gdč. Kat i Boecio, nje namestnica gdč. Lojzika Mastnak, blagajnica gdč. Anica Polanšek, nje namestnica gospa Anka Cernelc, kot delegatinji za veliko skupščino gospe Ivanka Le-vak in Ljuba Lipe j; v odbor moške podružnice pa prvomestnikom g. Andrej Levak, njega na mest ni kom č. g. Josip Mešiček, tajnikom g. Franc Pi-šek, njega namestnikom g. .Josip Boecio, blagajnikom g. .Josip Cršič, njega namestnikom g. Ignacij Polanšek, kto delegata za veliko skupščino gg. Franc Lipe j ter Ignacij Supan. Ker je delokrog teh podružnic preobsežen in na željo vrlih in zavednih Bize-Ijancev ter Kapelčanov sklenilo se je za ta dva kraja ustanoviti svoji lastni podružnici; to ustanovitev novih podružnic pozdravljamo z veseljem, ker vemo, da bodo na ta način na-ši sosedje Bizeljanci in Kapelčani še z večjo vnemo delali v prid naši šolski družbi. Po občnem zboru predaval je potovalni učitelj družbe sv. Cirila in Metoda g. Ivan Prekoršek v krasnih besedah o pomenu, razvoju in nšpe-pih naše šolske družbe; občinstvo sledilo je z vidnim zanimanjem besedam izvrstnega in vnetega govorni ka, kateremu se tem potom za njegovo udeležbo pri občnem zboru in njegov navduševalen ter poučljiv govor prisrčno zahvaljujemo. Novo izvoljenima odboroma obeh podružnic pa želimo še lepših uspehov, kakor v preteklem letu, posebno, da bi dosegla ista še v tem letu otvoritev slovenskega otroškega vrtca. ■ Dnevne vesti V Ljubljani, 29. aprila. — Baron Sehnrarz — škof Jeglič — l|nbijanska nravstvena policija Ko bi carigrajski Staroturki poznali našega priljubljenega in simpatičnega knezoškofa, bi ga gotovo imenovali za častnega Staroturka Carigrajski Staroturki so z revolucijo poskusili zopet uveljaviti vso strogost turškega ženstva tiSočih se postav. Njih poglavitna sahteva je bila, da morajo biti ženske oblečene v žaklje in da morajo nositi tako goste paj-Čolane, da se Čisto nič skozi ne vidi. Ravno takih nazorov je tudi nai gospod knesoikof. Ko bi mogel, bi gotovo takoj upeljal staroturško žensko modo. Sicer so bili Staroturki hudo tepeni, sultan oelo odstavljen in sta-roturških mašnikov je že naglem a vse polno „umrloM, deloma za krogljami deloma za sunki z bajoneti, ali usoda dragih car i grajskih somišljenikov ni kar nič vplivala na nazore in prepričanja gospoda knezoškofa. Žakelj in pajčolan to je ie vedno njegov ideal. Utrdil mu je to prepričanje govor sv. Očeta papeža Pija X., ki je prav te dni vehementno skoro bi rekli srdito nastopil zoper ravnopravnost ženstva s moškimi. Ker pa vsaj za sedaj ie ni nič s žakljom in paj Solanom, skrbi gospod knesoikof vsaj aa to, da se ljudje ne spominjajo pre več na oblike človeškega telesa. Masa na Prešernovem spomeniku mu itak že krati spanje. Zdaj so njegovi -aitt-liobkeits-sohnufnerji* iataknili, da se v nekih izložbah in panoramah vidijo podobe, na katerih so ženske nekam premalo oblečene. Gospod knesoikof se je v svoji starotnriki vnemi takoj napotil do' gospoda deželnega predsednika barona Sohwarsst ki je ▼ nravnostnih vprašanjih baje od sile kompetentan, veliko boli kakor t vseh drugih, in ki je ispriča! s svojim no- I t____ stopanjem glede pariških nagnenj ka- I Prsžaaom in dragim mnogoštevilnim ainske gospode veliko in hvalevredno skrb za nravnost Po kratkem posvetovanju sta se deželni predsednik ba ron Sohwars in ikof knez Jeglič sporazumela. Posledica tega je firman, ki ga je izdal Schwarao eiiandi in ki dekretuje Žakelj in pajčolan sa vse ženske podobe v trgovskih islošbth in v panoramah. V Ljubljani so zmagala staroturika načela. V varstvo teh načel se ustanovi posebna nravnostna komisija, ki bo nadsorovala itloibe in panorame. Upamo, da bo imel gospod kneaoihof v tej komisiji vsaj dva utrjena staroturika zastopnika, kakor jih ima v dežrlnem šolskem svetu, deželni odbor pa bo lahko zopet preskrbel kakega za vsako drugo službo nesposobnega klerikalca in tu se mu vsaj ne bo moglo očitati, da nastavlja ljudi, ki nimajo potrebnih izpitov. Slava novi kcmisiji! — Dr. OttO Janker, slovenščine popolnoma nevešč o. kr. profesor na II drž. slovenski gimnaziji v Ljubljani se je odpeljal s podporo c. kr. avstrijskega nauČnega ministrstva na arhe-ologični kongres v Kahiro. Njegovi „Reisebilder" v „Grazeitagblattu" nas pa pouče, da je šel pravzaprav to Človek v ondotne kraje študirat, kaka je tam nemščina razširjena. Piše kakor da bi bil kak potovalni agent od Siidmarke. Kako krasno je pač moralo biti, ko se je naslajal c kr. profesor iz slov. učnega zavoda ob zvokih pangermanske „Wacht am Rbeinu, ki so jo peli med vožnjo v Kahiro. Toda, kakor sam pravi, je bil to rnur ein Motto fin* kommende Zeitu. Sedaj ne vemo, ali se je peljal ta kazinot na pangermanski ali na znanstveni kongres. In potem, ko je prišel v Aleksandrijo in Kahiro. Vse samo — nemško! Mali zamorski dojenčki so baje znali na izust vse nemške klasike In on se je čudil tej zamorski inteligenci, ki se kar mimogrede priuči nemščine, on je pa že več let med Slovenci, pa še ne zna — besedice slovensko. Najbolj se mu je dopsdlo, da so ga v enomer nazivali .Herr Baronu. Imel se je v tej druščini prav „gemii lich*. Bil je tako srečen čez zamorsko kulturo, da se je z njo popolnoma identificiral. V upravičeni jezi je torej zapisal rdass as doch in Kultureurcpa viele gebildet9 gibt, dass es nohneu (brez nemščine namreč) auoh gehtu. Pri tem seveda misli na nas Slovenoe, pri katerih si pase svoj obilni trebušček, med katerimi poučuje že več let na sloven. zavodu, pa ne zna — besedice slovensko. — Ko se je v s vej i blaženosti gugal po kahirskih ulicah, je zapazil večjez Čne ulične in trgovinske napise, semintja se je celo blestela blažena nemščina. Našel je „Pilsrer Ur»iuellu, „Miiach ner Familienrestaurant, deutsohe Ge echaftshauser" etz Zopet ga popade sveta jeza nad Ljubljano in pravi: Wenn man gerade aus Laibaoh kommt, beruhrt so sonderbar, dass die braven Agvpter nicht auf den guten Ga danken verfallen, einspraohige Sfcrassen-tafeln und Aufsohriicen anzu brin gen. C. kr. profesor na slovenski gimnaziji v Ljubljani misli, da sme na tujih tleh svobodno zabavljati čez naše mesto. Gospod profesor, ako se tako srečnega počutite med zamorci, osta nite med njimi! Ali si pa vzemite vsaj kako zamorko za ženo in jo uvedite v moralne nemške kroge v Ljubljani; mogoče jih pri „Pariških večerih" kaj novega nauči. Radovedni smo, kaj še sledi v „Reisebilderu. Za enkrat se samo vprašamo, kako je mogoče, da tako piše o. kr profesor, ki je nastavljen na c. kr. II drž. slovenski gim. v Ljubljani, kjer uživa baje vse komoditete prepotentnoga kasinota. — Shod v Hrastnika: Piše se nam: Opozarjamo vnovič na volilni shod narodnega kandidata splošne skupine v Hrastniku. Shod se vrši v četrtek, 29. t m , ob 5. popoldne v gostilniških prostorih g RoŠa v Hrastniku. Hrastničanje, udeležite se polno-itevilno tega shoda, saj bodete poslušali svojega rojaka g. F ran o Brinarja, naduČitelja v Gotovljab. Vabimo pa tudi naie narodne sosede Trboveljoe, da prihite v Častnem številu ta dan v Hrastnik. Kar čuti narodno, bo v Četrtek pop. pri Roiu. — Jim eeakoslovanakeke Stnientstva" v Pragi priredi sredi mesena maja veliko slavnost, katere glavna točka bode sprevod vseh v Pragi zastopanih slovanskih narodnosti v n srodnih nošah po mestu na prostore lanske jubilejne raastave. Tu prirede dijaki vsake narodnosti v nalašč ta to pripravljenih paviljonih sabavo, ki bi naj kasala značaj njihovih domačih Šeg in navad. Tudi jugoslovanska akademična društva so povabljena, da sodelujejo pri slavnosti m se udeleže sprevoda v svojih na* rodnih krojih. Slovenski akademiki v aveai a drugimi Jugoslovani smo se poni v u odzvali. Obrnili smo se opetovano na rasne strani glede narodnih krojev. Ako dobimo Slovenci dovoljno itevilo pristnih narodnih krojev is domovine, upamo, da bomo Častno sestopali Slovenoe med drugimi slo- narodi ter tako pokaaali top. polka in div. polka. — A pl. Wald -F. Gheri 17., gostom pestrost in krasoto naših narodnih noi. — Fo obravnavi neradi snemanja naplSOV je dr. Neuperger ko je vzel svoje stvari pri portirju dejal: „Gott sei Dank, dass der Teu-fal aus ist; das war wirklioh eine Tieraualerei und Vieoherei.u Ma|nlkova vojaška imenovanje. General pehot d je oostal Fm*. gosp. Rummer pl. Rum-mersbof nač. 9. voja v Litomer-žicah. — Fml. sta poatala L. Ser-tič, nač 9 div. v Pragi in B S obe-m u s, nač. 9. div. v Mostarju. Gen maj. so postali polkovniki: J Busjager v Sarajevu. K. Wittman v Ko-torju, H. Daler v Mostarju, J. Bo tič, bivši polkovnik 17. polka v Celovcu, v Nevesinjah, F. Novak v Temešvaru in E pl. Svoboda v Kratovu. Polkovniki so postali: M. Winkler pri 17. lovskem bat., J. Končar, nač. 11. A. Kučera, nač 15 Majorji so postali: stiitten v Lj u uljani, R. Pig 87 — Stotniki so postali: F. v. pl. Dittl 17, O. Galle 17, F. Kantz 17. in E. Krajiček 97. — Nadporočniki so postali: A. Petsche 7. 1. b. R Kubat87, Fr. Kopriva 47, R Preiss 47, Fr. CvitkoviČ 87., A Ivančih 27., L. Detela 27. in Milan Matic 97. — Poročniki so postali : F. S t r e 1 47., R. Sulic 47., A Cejzič 87., pl. Rem 87., V. Potočnik 7., J. Dubrak 19., Fr. Šega 97., M Perini 47., Fr. Trebežnik 7 1. b., A. Zorzini 17 in M. pl. Lukanc 17. Major avditor 3 voja v Gradcu F. B i 1 g e r i je postal poipolk. avditor. Stotnik pri vojaškemu knjigovodstvu je postal R. Lijlienberg 17. Pri dež. brambije postal podpolk. S. L • kan o vi č 27, stotnik pa Fr. Sluz a 27., nadporočnikom je imenovan L. ŠuŠteršiČ 27, poročnikom pa E. Zupane 26, V. Zavrl 27, A. P ozn i k 27. in Stanko Sirca 79. — Imenovanje* Gosp. Hinko Rebolj, pristav in računovodja c. kr dri. žel v Kranju je imenovan postajenačelnikom za c. kr. postajni urad v Ajdovščini. — Iz železniške alnibe. Postajni odpravnik g. Josip Cian v Gorici (Južka železnica) je prestavljen v Jurdano pri Opatiji kot vodja postaje. — Naslov ravnatelja je dobil v pok o j eni naduČitelj Karel Vel en-tinitsoh v Laškem trgu — Zn kancelista v K z em je imenovan orožniški postajevodja v Žažmu, Ignac Kramberger. — Iz šolske alnibe. Provizorni učit. v Hruš.ci g E Šusteršič je imenovan za prov. učit. in vodjo na novo ustanovljeni šoli v Vel Ligo j ni. — Za novoustanovljeni šoli na Drenovem Griču in v Bi. Brezovici pa ste imenovani bivša prov. učiteljica v Horjulu gdč J. K o b a 1 in gdč. H. Smo lik. Stavka tramvajskih uslužbencev se je začela danes o polu 12. Voz za voz .-m je prihajal in obstal na Mestnem trgu, ali pa v Stritarjevih ulicah, vsega skupaj 10 voz. dva sta pa obstala na križišču pred finančnim ravnateljstvom Razen enega sprevod nika, ki je stal na vozu pred finančnim ravnateljstvom, so se zbrali vsi sprevodniki in vozniki pred mestnim magistratom. Vozeče se občinstvo je takoj pojmilo položaj in brez najmanjšega ugovora zapustilo vozove. Pred mestnim magistratom se je zbrala velika množica, ki je vseskoz odobravala postopanje tramvajskih uslužbencev, saj je bil gotovo že vsakdo pcuSen o njihovih razmerah StavkujoČi uslužbenci so tu lahko lzprevideli, da so simpatije vsega občinstva na njihovi strani |iu da tudi ostanejo. Stavka se je pričela, ker vodstvo električne železnice ni odgovorilo do 10. ure na ultimatum uslužbencev, in je g. trvo popolnoma upravičena. Prepričani smo pa tudi, da bo imela aa uslužbence doper uspeh, in to tembolj, ker občinski svet s županom na Čelu podpira upravičene njihove zahteve. Par minut pred pol-dnevom so se vsi vozovi odpeljali v remizo na Zaloški cesti, ob eni pa so imeli uslužbenci seotanek v areni Narodnega doma. Zadali povod stavke elektri-čnlk ieletnlenrlev je bilo skrajno nedosledno in omahljivo postopanje obratnega vodje, ki je s tem dokazal, da je aa svoje vodilno mesto — nesposoben. V ponedeljek je obratni vodja obljubil županu, da odgovori že v torek, ali je sploh in v koliko je pripravljen ugoditi Željam železničarjev. Pogoj je bil, da se ie enkrat delegacija železničarjev pri njem zglasi in predloži aahteve. Dasi se je to zgodilo, vendar ne v torek, ne sredo ni dal odgovora, pač pa je noč in das iskal in vežbal nove sile, ki bi v slučaju stavke nadomestile stavkajoče Celo po polnoči so se vršile take učne in poskusne vožnje po vsem mestu. Včeraj je isjavil obratni vodja delav-oem, da ga župan in občina prav tako (Dalje v prilogi). Prilaga „SlOTessaans Marsas" it 96, tat 29 aprila 1809 malo briga, kakor organizeoija. Danes dopoldan ga je župan vprašal, ali bode odgovoriti glede koncesij, on pa tega ni hotel storiti, pač pa je izjavi!, naj želeaničarii še enkrat pridejo prosit, nakar bo on na Dunaj sporočil predloge glede koncesij. V tieh tednih da bo odgovor s Dunaja tuksj! Delavci so vsled netaktnega, zavlačujočega postopanja izgubi'i vero v to, da se s tem obrat nim vodjo da še razpravljati. Ker noče povedati, kaj hoče konoedirati, so sklepali, da namerava vreči kako drobtinico, ki si jo zdaj na upa po vedati, pač pa misli, da to poj de v treh tednih, ko bo imel vse priprav ljeno, da stavko potlači. Zato je delavstvo stopilo takoj v stavko. Shod uslužbencev električne cestne železnice se je vršil po § 2. v areni „Narodnega doma" danes popoldne ob 1 Navzočih je bilo 28 voz nikov in sprevodnikov. Električna cestna železnica ima 32 takih usluž bencev, trije niso pristopili k organizaciji, eden je pa bolan ; drugi so torej vsi navzoči. K shodu je prišel tudi znani socialni demokiat Ber-dajs, pa so mu povedali, da nima prav nič iskati tu. Shod otvori gosp. Palma. Kot zastopnik oblasti jo na vzoč gosp Gutnik. O položaju govori nato g dr. Žerjav. Poročilo sa sprejme soglasno. G Škrlj izjavlja v imenu nN. D. 0.u, da bo storila vse za stavkujoče Organizacija bo pred vsem zahtevala, da ne bo radi stav ke nihče trpel škcde. Še ue pristo-pivši uslužbeLcI imajo časa do jutri dopoldne, da pristopijo v organizacijo. Današijji iuka^o se izroči po enem uslužbencu vodstvu. Jutri večer se vrši v areni Narodnega dcnia jave a shod, da se občinstvo pouči o razmerah stavkujcčib. G dr. O raž en poudarja, da so morale biti pač res neznosne razmere povod stavke. Obljublja, da bo stoiii vse, ker je le mogoče, v občinskem svetu v korist stavkujočim. Občinstvo je gotovo vse na straui stavkajočih in upa, da nasprotne politične stranke ne bodo Šle tako da leč. da bi delale v nasprotnem smislu in ne podpirale stavkujoČih. G. Škrlj se svari zborovalce, naj se ne dajo begati cd drugih in priporoča strogo solidarnost Sklene se, da se sme pogajati z vod-fvcm edino le v to določeni odsek. Določi se nato sestanek danes zvečer ob poi 7. v „Narodnem domuu in rarn^ tako jutri dopoldne ob pol 10. Stavka električne železnice Izmed 32 uslužbencev jih stavka 28. Eden je bolan v bolnici. Eden je ovaduh in špijon, ki je brez uspeha do zadnjega pohajal na sestanke orga-nizirancev. Dva pa se že iz vsega početka nista organizirala Električni železnici je čisto nemogoče ob takih razmerah vzdrževati promet, ras ven če se ne ozira čisto nič na pred pise in varnostne odredbe ter pusti voziti ueizučeuim ljudem. Poživljamo občinstvo, da sim-patianje s stavkujočim delavstvom ter ga podpira moralno in materijalno. Oblasti pa opozarjamo, da prepovedo železnici vsako lahkomiselnost, ki bi se imela zgoditi na Škodo varnosti našega življenja. Sako si hoče električna po magatl? Za časa stavke hoče vpe ljati vodja električne železnice če trt urno ali celo polurno vožnjo. Po po godbi je železnica vezens, da ss drž\ točno voznega reda. Za slučaj, da tega ne stori, ima mestna občina pra vico, kaznovati jo z globo do 1000 K, ki jo lahko ponavlja, ako železnica še ne uboga. Uverjeui smo, da se ne bo mestna občina ljubljanska poteg nila za nemškega kapitalista, pač pa da bo nsloiila električni občutne giobe in se s tem zavzela za opravičene zahteve slovenskega delavstva. Hal poreče k temu državna pravdništvo? Snoči je vozil po električni železnici navaden delaveo iz remize, ki se ni nikdar učil voz ti in ki ni nikdar delal izpita. Efektrična železnica hoče za časa stavke voziti s samimi remiznimi delavci, katerih naloga je sicer snežiti vozove, jih pre gledavati radi pokvarjenosti in jih popravljati. Ne glede na to, da taki ljudje, ki se niso učili voziti ali ki niso vozniki po poklicu, na noben način iz varnostnih ozirov ne spadajo kot vozniki ne ieleznico, je tudi nedopustno, da se vozovi ne bodo mogli po predpisih pregledavati ter popravljati in nevarnost je tako velika, da so javne oblasti primorane posredovati. Protestni Shod v prilog uslužbencem električne železni oe se vrši bržčas jutri večer. Vač prineso lepaki. Za stavkujoće nalnibenae električne železnice »ta darovala gg. dr. G. Žerjav in dr. Iv. Oražen vsak po 60 K. Naj bi blaga darovatelja posnemali še drugi rodoljubi! Telovadno drultvo „Sokol" v L|nbl|ani priredi v nedeljo, dne 2. maja t. 1., popoldanski pešizlet v kroju na Ig, kjer se istočasno vrši ustanovni občni zbor ondotnega Sokola. Bratje, kakor tudi veleo. brat- ska društva v Ljubljani in okolici se v juduo poživljajo, da se zleta v čim največjem številu udeleže. Zbirališče „Naredni d >mM. Oihod ob 1. uri po poldne. Prijatelji Sokolov dobrodošli. Komorni večer. Ob mnogobrojni udeležbi se je snoči vršil v mali dvorani „Narodnega doma" drugi komorni večer z izbranim sporedom in nudil je poslušalcem izrednega umetniškega užitka. Kvartet (gg. Rezek, Kučera, Talioh in Bilek) je svi-ral Mozartovo in Dvofakovo skladbo s čudovito fiuostjo in dovršenostjo in Sel toliko burnega priznanja, da je moral en del prelestne Dvorakove skladbe ponoviti. Gospč. Mira Zu panČeva je pela tri pesmi in S9 je izkazala kot odlično pevko. Njen močni, obsežni, v vseh legah uglajeni in izborno izšolani glas ima bogauo metslično vsebino in je jako simpa tičen.. njeno prednašanje pa je čuv at ?eno in jako prikupno. Občinstvo jo je obsulo z živahnim priznanjem i>> izročena sta ji bila tudi dva šopka. Griegovo skladbo za klavir in cello sta svirala gg. Bilek in Trošt. Sjoznali smo v g Bileku \irtuoz nega vladaloa oella, g. Trošt pa se je kakor že večkrat tudi snoči izkazal kot mojster na klavirju. Kcniomi večer je imel tako popoln uspeh, da so zdaj £>aČ nadalnji koncerti take rrste zagotovljeni, in to pomeni velik pridobitek-in velik napredek. Ljubljansko učiteljsko društvo si je izvolilo "za ti ta-le odbor: J. Dimnik, predsednik; M Marou-tova, podpredsednica; V. Sadar, tajnik; J. P ur lan, blagajnik; K. Wider, knjižničar; J. Pavčič, pevovodja; S. Cepuder, odbornik. Draštvu za zgradbo učiteljskega konvikta je darovala nNot-r a n) ska posojilnica v Postojni 50 K iu Glavna posojilnica v Ljubljani pa tudi 50 kron. Srčna hrala! Slovensko planinsko društvo j \ j a siavnemu občinstvu, da je gosp. dr. Aloaij Praunseis, tukajšnji zobo ziravnik, v podporo za stavbo no-^ga Aljaž rega dema v Vratih določil, da bode meseca maja ordinirai 9 prid Slov. planinskega društva in Čisti dobiček oid^l kot prispevek za Aljažev dom Najprisrčaejša zahvala! Nov poštni urad v Ljubljani Dne 1. maja 1909 se otvori na Mi-kloŠ Čevi cesti v Ljubljani nov poštni urad z uradnim imenom „Ljubljana 6", ki se bo pečal le s sprejemanjem poštnih pošitjatev ter zajedno služboval kot nabiralnioa poštno branil-ničnega urada. Zvezo bo imel s poštnim omrežjem po v Ljubljani obsto ječih lokalnih poštaih vožnjah. Državno podporo v znesku 5000 kron j 3 dovolilo ministrstvo Kmetijski družbi v L ubijani in sicer 3000 kron za vzdrževalne stroške za i 1907 in 2000 kron za izdajo lista r Kmetovalec". Nekoliko popravkov. V zad-ajetn poročilu o rSeptembrskih do-g dkih pred sodiščem" vrinilo se je več neljubih tiskovnih pomot, katere naj popravimo — V dr. Kokalje-vem govoru naj se čita: „Elbert je s ctr cenil veliko tablo na 60 K, male pa na 40 K, a izvedenci so ce nili vse skupaj le na 17 K (ne pa 70 K) — V razsodbi naj se čita: nter so zakrivili s tem hudodelstvo pO § 98 b k. Z, (ne pa po § 9 86 k z). — 3 Josip LotriČ po § 100 k. z. z ozirom na §§ 54 in 55 k. s, (ne pa ki p r): Josip Št m* po § 10O k. z. z ozirom na §§ 54 in 55 k. Z. (ne pa k p p,); Danilo Oe-rar z ozirom na §§ 34 in 54 k. z. (ne pa k p. r)- Državne podpore obrtno nadaljevalnim šolam na Eranjskem. Ministrstvo je dovolilo državno pod poro sledečim obrtno nadaljevalnim šolam na Kranjskem: v Ljubljani 5873 K, v Postojni 591 K. v Škofji Loki 590 K, v Krškem 447 K, v Idriji 895 K v Kranju 784 K, v Mengšu 374 K, v Metliki 884 K, v Tržiču 687 K, v Radovljici 634 K, v Ratečah 455 K, v Ribnici 481 K, v Novem mestu 880 K, v Kamniku 580 K, v Šmartnem pri Litiji 485 K, v Št. Vidu nad Ljubljano 827 K, v Zagorju 731 K, na Bledu 532 K in v Cerknici 471 K. Poročil se je danes o. kr. stotnik auditor gospod Vojteh 3 a p e c k i v Krakovu z gospodično Erno L en če ia Lavrioe. Iskrene čestitke! Podružnica Ciril - Metodovo dražbo za Grosuplje ima svoj I redni občni zbor v nedeljo dne 2. majnika ob 3 popoldau v gostilniških prostorih gosp. Rusa na Grosupljem. Vabijo se vsi za novo podružnioo navdušeni rojaki! Gozdni požar. Za Nemško vasjo pri Veliki Loki na Dolenjskem se je vnel gozd, v katerem je pogorelo štirim posestnikom za okroglo 2000 kr^n lesa. Ogenj so povzročili drvarji. Skuhali so si namreč v gozdu kosilo in od nezadostno ugasnene žrjavice se je vžgala trava in bližnji sklad lesa, od katerega se je ogenj, posebno ker je bril močan veter, hitro razširil. — Na pogorišče je prišlo gasilno društvo iz Trebuega, katero je a iz- ) datno pomočjo in požrtvovalnostjo vseh sovaščanov ogenj v par urah omejilo. HrOŠOOVO loto. Letos se je bati, da napravijo hrošči mnogo Škode. Ker pa so hrošči isborna hrana aa kokoši in jih tudi preŠiči kaj radi žro ter so torej aa zimo, ko je žito in vea drugi živinski živež tako drag, najcenejši pripomoček, bodo dobri gospodarji že vedeli, kaj jim je storiti. Trgovec v Mokronogu gosp. Peter Strel se je obrali na vse Šole mokronoškega okraja, naj otroci love hrošče in je ponudil za vsaki kilogram osem vinarjev. Tisti Šolski otrok, ki nabere toliko hroščev, da bodo posušeni tehtali 100 kilogramov, dobi poleg plačila še pet K nagrade. Kdor pa jih dostavi največjo težo, dobi razen plačila in nagrade še 100 vporabnih šolskih zvezkov. — Uspeh tega poziva g. Strela gotovo ne izostane. Na Bledn bo 2. maja ob 5. pop. v hotelu „Triglav* občni zbor Ciril-Metodove podružnioe. Redllka podružnica gasilnega društva na Bledu priredi prvo svojo tombolo z veselico in strelja njem divjega petelina dne 16. maja na vrtu restavracije „Mengert" na kar se posebno opozarjajo sosedna društva, da si svoje prireditve razdele. Iz gorenjskih lovov dohajajo vedno slabejša poročila. V Vratih so dobili do sedaj 115 koz in 59 srn pod sneženimi plazovi. — Koliko pa je še živali pod plazovi v kotlih in jarkih na višinah, se še ne ve — PaČ pa je gotovo, da bo treba več let divjačino le gojiti, oziroma le prav malo postreljati. — Za najemnike lovov kakor tudi za kraje same je to pač jako občutna škoda. Balo peška jezera Izletnikom v p aninski vrt Gorenjske se javlja, da je pot do Belopeških jezer že otajana in zadostuo osušena. Dijaki idrijske mestne realke so priredili dne 25. t. m. v realČni telovadnici koncert v korist njihovemu Podpornemu društvu. Spored je oblegal godbene in pevske točke. Nalašč za ta večer improvizirani orkester iz dijakov in v Iiriji bivajočih „Strunašev" je proizvajal Štiri točke: Behrovo meditaoijo, Volkmannovi slik: „Na jezeru" in „V mlinu", izmed kojih je ugajala posebno zadnja. Do dal je orkester nato še Parmovo ko raČnieo nSkoz vas" iz „Legijonarjev". Moški zbor je zapel pod vodstvom učitelja petja mestne realke gosp. E. Gangla prav lepo staro Nedveiovo „Domovino", Zajcev „Večer na Savi" in pozneje narodni „Je pa davi" in „Njega ni". Zadnja se je morala na splošno zahtevo ponoviti. Omeniti nam je še posebej sedmošolca Hinter-lechnerja, ki je v obeh točkah krasno izvedel tenor solo. Pa tudi mešani zbori so bili sprejeti z glasno po hvalo. Priprosta, pa lepa Adamičeva „Lipa" ter narodne: „Slavček", „Vi-gred" in „Smukova". Prijetno je iz-nenadil čveterospev (sedmoŠolci: Hin-terleohner, Tujec, Bevk, Rus), ki je izborno prednašal težak Sachsov: .Vzduh" in PrelovČevo v narodnem tonu zasnovano „Rdeče rože" z baritonskim samospevom, ki je nudil sedmošolcu Bevku lepo priliko, pokazati vrline svojega glasu Proizvajanje teh dveh čveterospevov je iz zvalo neponehajoče ploskanje. Tako pohvalo je pa tudi precizno in fino prednašanje zaslužilo v polni meri. Moralen uspeh koncerta je bil dooela povolien, zato zahvaljujemo zanj gosp. E. Gangla in mlade pevce z željo, naj tudi v bodoče goje našo lepo slovensko pesem. Gmoten uspeh pa ne bo najboljši. Kljub dobremu namenu koncerta je bila udeležba slaba. Čudimo se, kaj da naša inteligenca — posebno uredništvo — ki bi moralo dati priprostomu ljudstvu v zavednosti dober vzgied, skoro ignorira že tako redke koncertne priredbe v Idriji. Posebno se odlikujejo v* tem oziru bratje Čehi. Opezili smo to že dne 25. marca na koncertu Del. bral. društva. Isto sedaj. Dovolj žalostno. V slučaja, da pride k nam kak tujec s cirkusom ali kinematografom, prav gotovo nese polne žape iz Idrije. Gospoda ali res ne veste, koliko truda in stroškov stanejo koncerti? Ne znate ceniti kulturnega dela? Ali naj vam daje v zavednosti zgled naš trpin-delavec, ki mnogoštevilno poseča take priredbe? Upamo, da bo v prihodnje drugače. — eo. Umrl jO v št. Petru na Notranjskem restavrater na ondotni postaji gosp. Josip An dre. Pogreb bo jutri popoldne ob pol 4. z Južnega kolodvora v Ljubljani. Emetsko izobraževalno društvo V Vrbpolju priredi 2 maja ob 3. pop. veselico z igro in plesom na krasnem dvorišču g. Frana Kobala. Eravo lz klovn so odpeljali do zdaj še neznani tatovi posestniku Videmšku v Trnovljah. — To je Že prav ciganska predrznost. ¥ Badeoak pri Zidanem mo» 8tU bode v nedeljo, dne 2. maja ob 4. popoldne v gostilniških prostorih g. Fr. Hmelja ustanovni občni abor aa podružnioo dražbe Sv. Cirila in Metoda aa Radeče in okolioo. Po- družnica bode štela s vrlimi Boštanjoi blizo 100 članov. Slovenoi na shod! Podružnici sv. Cirila In Metoda se ustanovita na Bizeljskem in v Šentjanžu pri Dravogradu. Izpred porotnega sodišča v Celjn. Ponarejalec bankovoev I. Krkovič, o katerem smo že včeraj poročali, je pri obravnavi dosledno vse tajil in se kljub neovržnim dokazom njegove krivde vedel neprisiljeno mirno in fino. — Med pričami je več mož, kateri so z njim skupaj v Ameriki Živeli. Porotniki so potrdili krivdo, in sodišče ga je obsodilo, vporabivši vse olajševalne razloge, na devet let težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe. PromogOVO tile je začela pre-iskevati državna uprava v okolišu Pristova pri kkofji vasi na Štajerskem. Prišlo je 24 izurjenih premogokopnih delavcev iz Poljske Šlezije. Pri vajah 15. pionirskega polka v Maribora so padli 26. t. m. trije temu polhu dodeljeni dež. bram bovoi v Drevo. Dva so potegnili iz vode, Četovodje P ogla pa je zanesel vrtinec v sredino, kjer je utonil. Utopljenca Še niso dobili. Prvi roj je imel v soboto 24. t. m. posestnik in čebeler Blež Sve-telšek v Dremljeh na Štajerskem. Požar« V Lokvi na Goriškem so zgorele 25. t. m. sredi vasi tri s slamo krite hiše. Ogenj se je vnel ob polu 9. uri zvečer neznano na kak neČin. Kmetje so delome zaverovani V Govljah pri Žalcu v Savinski dolini je nastal, kakor se nam pise v torek, 27. t. m. popoldne požar, ki je bil opasen za vso ves, de, celo ze bližnji Žalec; kejti pihel je silen veter. Pogorelo je sedem gospodarskih poslopij in dve hiši. Gozdni požar. Piše se nem iz Celje: V gozdu pod Sterim Gredom pri Celju je nastal 27. t. m popoldne požar, keterege so zanetili otroci. Ob veliki sedanji suši in hudem vetru, ki je pihal, bila je nevarnost precejšnja. Požarna bramba ni dosti opra vila. Šele vojaštvo je omejilo in zadušilo ogenj. „Župnnska zveza" kraških županov in podžupanov ima 2. majnika pop v Dutovljah na Goriškem svoj ustanovni občni zbor. Prezidavanje beljaškega kolodvora jako uspešno napreduje. Delali so kljub vsem neugodnostim letošnje zime brez presledke in nameravajo kolodvor zgotoviti do 1. juh"je, ko se otvori turska železnica. Postajališče Šempeter pri Gorici. 1 maje t. 1. se otvori med postejeme Gorice drž. žel. in Volčja-drege ne progi Jesenice-Gorice poste-jališče Šempeter pri Gorici za osebni in prtljažni promet. Prometni Časi vlakov, ki se ustavljajo v tem postajališču, so že objavljeni v dotičnih voznih redih. Vozne listke izdaja postajališčni čuvaj, prtljaga se odpošilja proti nakuednemu plečilu. 2400 reservistov je došlo včeraj s parnikom „Clara" iz Dalmacije v Trst, od koder se odpeljejo domov. — Bdi so od 72., 91. in 98. pešpolka, topničerji in vojaški železničarji. ZenakO truplo so potegnili iz morje tržaški ribiči pri Jožef o vem pomolu. Truplo je moralo biti že dolgo v vodi. — Pri njej so dobili denernico in jo spoznali za 33 letno zaseboioo E. Sambič, katero že dalj časa pogrešajo. Plama ln poštno pošlljatve za vojne ladje „Karl VI", „Zente" in „Megnet" bo odpošiljele tržaška pošte vsak ponedeljek, torek, petek, soboto in nedeljo zvečer ob 6. Nesreča na morju. Peraik „Se- lone" ogrsko hrvaške druibe je trčil 5 ur od Benetk v lesko j e dr eni e o .Sente Crooe", ki je peljele iz Sioilije v Benetke fosfor. Jedrenice se je vžgala in v 3 urah potopila. Moštvo so rešili na „Salono". Skoda provzročena s potopom „Santa Crooe" se ceni na 80.000 K, poškodbe na „Saloni" se cenijo na 5000 K. Šolsko Jadrenioo 2—3000 ton bo sezidale v svrho učenje reške pomorske ekedemije. Glavna skupščina Slov. društvu „Lipa" v Zagrebu bode v nedeljo dne 2. meje ob 10. dopoldne v restavraciji „Kola", kjer se bodo sprejemali Člani. Spremembo voznega roda a 1, mejnikom. Južne železnice: Vlak št. 39 (desedej štev. 77) prihaja iz Murzzuschlaga, oziroma z Dunaja. Dohod v Ljubljano 8*56 zvečer. Vlak št. 40 (dosedaj št. 72) odhod iz Ljubljane 7 15 zjutraj vozi direktno na Dunaj. Vlaka št. 73 in 76, ki sta vozila dosedaj le med Mariborom in Ljubljano, vozita od 1. mejnike med Mariborom in Trstom, prihod iz Maribora v Ljubljano 9 35 do poldne, odhod iz Ljubljane v Trst 9 45 do p , prihod v Trst 2 45 pop.; ia Trsta proti Ljubljani 124 pop., prihod v Ljubljano 6 18 zvečer, odhod is Ljubljane v Maribor 6 30 zvečer. S tem je dosegla Ljubljana in Kras toliko zaželjeno zvezo s Trstom. Braovlaka lt. 1 a in 2 a bodeta vozila kakor lansko leto mod Ljubljano in Dunajem, prvič v Ljubljano, dne 29. is Ljubljene dne 30. maja. Oba vlaka se bodeta ustavljala tudi v Hrastniku. Brzovlaki št. 1. 1 a, 2 in 2 a bodo imeli kakor lansko leto med Ljubljano in Miirzzusohlagom jedilne vozove. Obisk jedilnega voza je dovoljen tudi potnikom m. razr. Druge spremembe so neznatne. — Državna železnica. Pri sledečih gorenjskih vlakih so manjše spremembe : Popoldne odide vsak št. 1712 ob 3 28 zvečer vlak št. 1718 ob 6 23 in vlak št. 1720 ob 10. uri Vlak št. 1719 prihaja v Ljubljano ob 11*08 zvečer. Dolenjski vlaki so se manj ali več vsi za nekaj minuut spreme nili. Iz Ljubljane odhajajo na Dolenjsko ob 7 25 zjutraj, 1 32 popoldne in 740 zvečer. V Ljubljano prihajajo ob 8 52 zjutraj, ob 2 59 popoldne in 9 07 zvečer. „Bratsku zvezo" v Strelittu (Meklenburgu na Nemškem). V redni generalni seji dne 17. t. m. se je za bodoči tečaj izvolil sledeči odbor: predsednik: Milan Ftirst, stud. ing. (Hrvat); podpredsednik: Gustav Zawadzki, stud. ing. (Poljak); tajnik: Ivan Zupan, stud. eroh. (Slovenec); blegejnik: Edm. Jašinski, stud. ing. (Poljak); knjižničer: Aleksv Brvlinski, stud. erch. (Poljak); revizorji : Vladimir Dimitrijev/, stud. ing. (Rus), Rutin G r ali a, stud. ing. (Poljek); odborniki: Edvin K1 a d i v a, stud. tehn. (Čeho - Slovak), Adolf Srogo, stud. ing. (Litavec), Mihajel P op o vio, stud. ing. (Bulgar); zestop-niki: Venčeslev Smreker, stud. ing. (Slovenec), Herbert Saemenn, stud. ing. (Rus), Rafael Stojenov, stud. ing. (Bulger). Društvo, ki se je ustanovilo 17. vinotoka p. L, je prav marljivo napredovalo in uživa prav tople simpatije vsestransko, četudi je umevno, de so bile velike težkoče pri razvitku pod današnjimi razmerami. Namen mu je vzdrževanje slovanske Čitalnice, prirejati predavenje v vseh zastopanih slovenskih jezikih, nedalje gojiti glasbo in umetnost ter se zanimati za vsak vezen dogodek v slovenskem svetu. V preteklem semestru bi imeli navajati sledeče predavanje in proslevje: spomin in slavje pesnike Ademe Miokiewioze, komemoracije povodom smrti S. S. Krenjčeviće; predevenje o razvitku slovanskih ple-menov in o Bosni in Heroegovini ob priliki aneksije. Potem proslava jubileja Tolstojevega; predavanje o škodljivosti alkohole; predavenje o ne-oslevizmu ter tehnično predevenje o erhitektonskih slogih. Tudi moremo javiti, de „Bratska sveze" proslavi v tem semestru slavnege Gaje, nedelje lOOletnico Slowackega in G o golja O teh slavijih pa hočemo prav drage volje še posebno javiti. Ker goji društvo „Bratske sveza" toplo vez med vsemi slovenskimi brati in ji je prvo načelo njihov blegor in napredek, zato uživa vsestransko zanimanje v vseh merodajnih krogih. Semenj. Dne 28. t. m. je bilo na tedenski semenj prignanih 47 volov, 15 krav in telet, skupaj 62 glav. Kupčija je bila srednja. Zaklalo se je v mestni klavnici ljubljanski od 12. do vštevši 18. aprila 60 volov, 6 krav, 5 bikov, 88 prašičev, 138 telet, lOkoštrunov in kozlov, 84 kozličkov, zaklene živine se je vpeljalo 4 prešiči, 29 telet, 1 k o št run, 44 kozličkov in 358 kg mesa. Nesreča. Včeraj okoli 3. popoldne so našli pri prelazu ze gozdnim vrtom ne Tržaški cesti ob železniški progi ležeti mledo žensko, ketera je imela odbito skoraj vso desno čeljust, desno roko pa je imela dvakrat zlomljeno. Ker je bila nezavestna, se njena identiteta ni mogla takoj dognati in je le srečen slučaj prinesel, da jo je egnosoirele neka mimoidoče oseba za bivšo vzgojiteljico Alojzijo Zakraj-škovo, roj. 14. aprile 1884. v Malih Lipljenah, pristojno v Postojno, stanujoče v Rožni dolini št. 129. Pone-srečenko je moral zadeti poštni, ali tovorni vlak, pod katerega pa ni padla, marveč jo je le pahnil v stran in pri tem poškodoval. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. PonesreČenka je mati dveh majhnih otrok v starosti 1—3 let. Beje je malo upanja, da okreva. Posebni vlakL Danes ponoči so se vojaki peljali skozi Ljubljano s tremi posebnimi vlaki iz Dalmacije na stalen dopust. Bili so zelo veseli. Delavsko gibanje Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 17 Maoedonoev in 10 Hrvatov Na Dunaj je šlo 60, v Heb pa 70 Lahov. Izgubljeno ln najdeno. Delaveo Ivan PlovšniČnik je izgubil malo rdečo denarnico s vsebino 8 K. Vdova Karolina Lahajnerjeva je našla moško double verižico. Hlapeo Valentin KuŠar je našel vrečo cementa katerega se dobi na Dunajski cesti 44. Zgubil no le majhen psiček fex-terrier s št. 320. Kdor ga ujame, naj ga odda na Bregu it. 20 g. Hinku Kavčiču. Uradno VOSU. Raspisano Je mesto pisarniškega uradnika v 10. ali 11. čin. raaredu pri okr. sodišču v Ormožu na Spod. Štajerskem. —Javna dražba lova občine Bob aa dobo 5 let se vrSi dne 5. majnika 1909 ob polu 11. ari dop. v občinski pisarni v Velikih Laščah. — Javna dražba hiše št. 26 v Famljah, sod. okr. Senožeče, z zemljiščem in gospodarskimi poslopji se vrši 1. rožnika dop. ob 11. uri pri okr. sodišču v Senožečah. Določena vrednost znaša 11.698 K 91 v, najmanjši ponudek pa 7798 K 96 v. — Razpisani sta dve mesti fin. komisarjev v okrožju ljubljanskega fin. ravnateljstva. Prešnje tekom 4 tednov. — Razpisani sta def učni mesti na ljudski šoli v Dobrem polju in Starem logu. Učitelji imajo prednost, prošnje do 29. majnika okr. Sol. svetu v Kočevju. — Pod skrbstvo je prišel g. P a p a iz Škofje Loke radi bedosti. Skrbnik je J. Deisinger, trgovec tam. Drobne novice. — »Monte larlo« razbit. Indn-strijec \Valkcr jo dobil v sredo pri igri na banki v Monte Carlu 300.000 kron. prejšnji dan pa 150.000 K. Ker je zmanjkalo denarja, so morali igro ustaviti. — Stavka tobačnih delavcev se je pričela v tobačni tovarni v Skalja-ri pri Kotor ju. Delavci so vložili že preo! 3 meseci prošnjo za zvišanje plave, na kateri jim vodstvo noče dati n obenega od g< tvora. — Roparski napad. Knjigovodjo premogovnika knezov Thurn-Ta-xis pri Plzmi sta napadla dva neznana delavca, ko je nesel premogo-kopom denar za predujme. Prvi je nanj ustrelil, drugi ga je pobil na tla: pobrala sta mu denar in zginila. — Desno roko vtrgano pri členku je našel čuvaj pri premembah tira na praškem zahodnem kolodvoru. Roka j«1 bržkone od kakega ponesrečenca na deželi, in je padla s stroja radi sunka pri vožnji rez premem be. — Med vožnjo iz St. Remo v Lu-gano je bil vkraden neki princesinji (imena so ne pove) kovček, v katerem je bila zlat ni na in dragulje v vrednosti 1 mil. mark in jako važna pisma. Demantni kine, ki je bil vkraden v Berolinu in za katerega je bilo razpisano 30.000 kron nagrade, kdor dobi storilce, so našli v Ženevi pri treh Angležih. — 1'mrl je sourednik ruskega dnevnika »Novoje Vremja« ir. \ asi-lij Sergejevič (i a 1 i n v Petrogradn. Star je bil 55 let, pri 1 i>tu je deloval od leta 1883. Razne stvori * Izvrsten spomin slaboumnega dečka* K seji društva psihi j a-trov in nervologov na Dunaju je pripeljal dr. TVitzman slaboumnega dečka iz zavoda za slaboumne v Bieder-mannsdorfu. Ta deček ima kljub slaboumnosti tako izvrsten spomin, da zna koledar za 1000 let skoro na pamet. Pove vsak bivši in bodoči datum z označenjem dnevat praznika ali godu, in sicer brez daljšega pomišljenja. — Na poljubno stavljena vprašanja je točno izpovedal, da je bil 14. rožnika 1908 torek, dan sv. Ivana, da bo pe-pelnična sreda 1. 1917 dne 21. svečana, da bo trajal pust L 1924 58 dni, da bo Velikanoč 1. 1929 dne 31. sešca, vnebohod pa 10. majnika Dr. Witz-man je pojasnil, da so bile vzrok dečkove slaboumnosti ošpice, katere je imel kot dojenček b' tednov. * Na glavi stati le nevarno. V nekem mestu v Vzhodni Prusiji so se izkušali mladi ljudje v veseli družbi med drugim tudi v tem, kako dolgo bo kateri stal na glavi. Neki oskrbnik je stavil s tovariši, da vzdrži na glavi pol ure. Oprt na roki z na zid prislonjenimi nogami je ostal res pol ure v tem položaju. Toda, ko je vstal, se je onesvestil in začel prebudivši se zopet razgrajati in vpiti ter se tako blazno vesti, da so ga morali šiloma zvezati in odpeljati v blaznioo. Zdravniki so izjavili, da je neozdravljiv in ostane blazen do smrti. izpred sodita. Kazenske ebravaave pred deželalzt sodiščem. Pretep zaradi nemščine. V Ma- jarončkovi gostilni v Ljubljani je sedelo ver doinaeib lilapeev, mod njimi tudi France Hribar. Pri bližnji mizi so se rnzgovnrjali nemški betonski delavci tvrdke Janesch Ln Schnell in se med seboj smejali. Hribar je pristopil k nasprotni mizi ter zazugal betonskim delavcem, da vso ven ju>-meeejo. ee ne bodo slovensko govorili. V gostilni sicer ni prišlo do pretrpa, par pa pozneje zunaj biše. Ko so sr namreč slednji vračali pozno ponoči domov, so jib čakali hlapci na eesti ter jib je Hribar, oborožen, naskočil ter Franceta Fellnarja težko na glavi poškodoval. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. Prefrigana tatica. Marijana Be-nedieič, 19 le stara dekla pri cerkve-niku v Železnikih je bila svoječasno članica Marijine družbe, a kasneje zaradi lahkomišljenega življenja izključena. To društvo je imelo v mež-nariji svojo štedilno mizo »Čebelico« s sto predali. Na pokrovu mize je imel vsak predalček svojo odprtnino, skozi katero so metali člani male zneske, katere so koncem vsakega meseca iz predalov pobrali. Že dalje rasa sr je opazovalo, da nekdo iz »Čebelice« denar jemlje. Kdo pa in kako, jim je bilo neumljivo, le v toliko so dognali, da se tatvina vrši med službo božjo. Načelnik društva je sklenil, na vsak način tatu ujeti, skril se je na Svečnico med cerkve ni m opravilom v društvene prostore in čakal. Kmalu se odpro vrata in v sobo stopi Marija Henedičič, ki takoj porine štedilno mizo na sredo sobe, jo prevrne, tako, da je bil pokrov z odprtinami navzdol obrnjen ter jame mizo tresti. Medtem pa skoči Oblak iz svojega skrivališča bo ji za-vpijr: »Sedaj si izgubljena.« '— Ob dolžnika, ki je sestra cerkvenika, je priznala, da je samo enkrat to sto rila. Koliko škode je napravila dru-štvrnikom. se ni dalo dognati. Obsojena je bila na <> tednov težke ječe. Tepeš v vodi. Dne 'MK marca t. 1. sta se srečala na nekem mostiču v Domžalah Valentin Habjau, posest nika sin in Miba Omersa z dvema to varišema. Fantje so se sprva prijazno pozdravili. Ko je pa Omersa v nemškem jeziku rekel: »Greh, ma za Haus«, je to Habjana tako razkačilo, da .ya je dvakrat klofnil. Vsled tega sta se pograbila in med tem pa oba padla v vodo. Omersa je držal Habjana za usta, da ni mogel dihati. Ker se ta ni mogel svojega nasprotnika otrrsti. dregnil ga .ir Habjau z odprtim nožem v hrbet. Sodišči' je smatralo to za prekoračenje silobrana in obsodilo Habjana na 14 dni zapora. Presenečeni tal. Krojaški p<> močnik Frane Gole iz Selov brez stal-nega bivališča je ukradel Francetu Stempišniku \ Podkraju za "2\ K obleke, A.vgustu Polakn v Podlipov-cu pa iz odprt*- ><>br *_! suknji, katere je oblekel. Ni pa vedel, da je bilo v eni suknji 340 K. - Tat se svojega plena ni dolgo veselil, ker je bil kmalo prijet. Obsojen je bil na (I me serrv težke ječe. Telefonsko in brzojavne poročila ,Slcvsnska enota" proti „veleizdaj-niškemu" procesu v Zagrebu. Dnna|| 29. aprila. nSlovanska enota" je odobrila nujni predlog profesorja dr. Masarvka o „veleizdajniš-kemw procesu v Zagrebu in mu dala na prosto, da ga v ugodnem času vloži v parlamentu. Masarvk bo nujni predlog vložil najbrže že jutri. Svoj predlog bo Masarjk utemeljeval v večurnem govoru. Ža govornike k temu predlogu so se že priglasili dr. Laginja, Nemec in dr. Krek. Proračunski odsek. Dunaj, 29. aprila. Proračunski odsek je danes razpravljal o izdaji zakladnih listkov. Finančni minister vitez Bilinski je priznal, da je vlada brez ustavnega dovoljenja porabila dohodke iz teh listkov za pokritje stroškov oboroževanja. Ožja volitev v Pragi Praga 29. aprila. Danea se vrši tu ožja volitev med mladočehom dr. Metelko in narodnim socialcem Zdrahalom. Udeležba voliloev je kolosalna. Kdo bo zmagal, se sedaj niti aproksimativno ne da povedali. Afera a Ia Ricmsnje v Galiciji Lvov, 29. aprila. Župnija Lito-wiska v okraju Brody nima že štiri leta župnika. Župljani so sedaj poslali nadškofu grofu Ščeptickemu spomenico, v kateri mu groze, da bodo kot en mož prestopili v pravoslavje, ako jim do določenega roka ne pošlje župnika. Dunajski občinski svet v Zagrebu Zagreb, 29. aprila. Dunajski občinski svet se na potu v Sarajevo ustavi 17. maja za en dan v Zagrebu, kjer bo gost zagrebškega mesta. Za grebški občinski svet je v to svrho votiral 15.000 kron. Rusko slovanska trgovska zbornica. Petrograd, 29. aprila. Ustanovitev rusko slovanske trgovske zbornice je gotova stvar. Zbornica bo imela v vseh večjih slovanskih mestih svoje zastopnike. Organizator te zbornice Kozaroviokij se je obrnil na bivšega ministrskega predsednika grofa Vitte s prošnjo naj bi prevzel predsedstvo zbornice. Vitte je odgovoril, da bo pač vstopil v to zbornico kot navaden Član, ne more pa prevzeti predsedstva. Abdul Hamid v pregnanstvu. Solon, 29. aprila. Danes zjutraj je dospel semkaj posebni vlak s odstavljenim sultanom Abdul Hamidom. V spremstvu Abdul Hamida se nahajata dva princa, 11 haremskih dam in 12 evnuhov in stresaj e v. Bivšega sultana so internirali v vili „Allasini", ki jo stražijo vojski. V pričakovanju prestolonaslednika , Ha§ 29. aprila. Kraljica ima da- ; nes poviti. V vsi državi se delajo ) velikanske priprave za dostojno proslavo prestolon&slednikovega rojstva. Usoda Hsmidovih miljenosv. Carigrad 29. aprila. Danes zjutraj je bil obešen eden glavnih sultanovih miljenoev evnuh Nadir aga, kl je bil eden glavnih povzročiteljev krvave revolte dne 13 t. m. Odprsvs sužsnstvs. Carigrada 29. aprila. Narodna skupščina je sklenila, da se imajo vsi sužnji in sužnje v Jildizu pustiti na svobodo. Sploh se ima odpraviti robstvo. V trajen spomin. Csrigrad, 29. aprila. V trajen spomin zadnjih dogodkov nasvetuje list „Sabahu, naj se postavi 1. spomenik zmagoviti mladoturški armadi, ki je rešila ustavo, 2. spomenik na grobu v revolti dne 13. t. m padlim žrtev in 3. velik obelisk v proslavo zmage nad reakcijo. Jl a: j- sat savv s • Mm*#m*mmmmmmmmm KOHipaniOna Poslano. o Na ljubljanskem Gradu se za ključi jurjevanje prihodnjo soboto, otvori pa se majnikovanje. Vršilo se bo vse tako, da bo zadovoljen vsak udeleženec. Napovedali so se pevci in pevke, ki nastopijo v kapeli ob šestih zjutraj, nadaljevali pa bodo svoje zabavno sodelovanje tudi pozneje na zabavnem prostoru. Zalaz ni k pride na Grad s svojimi priznano dobrimi raznovrstnimi zajtrki za abstinente in za tiste, ki niso abstinentje. Gostilničar je na razpolago. Na svidenje! Grajski Ciril. * Za vsebino tega spisa je urednl&tvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakou Darila III. Izkaz prispevkov za Aljažev dom Do 24. t. m došli so podpisanemu blagajniku S P. D. sledeči prispevki: Slavni slovenski denarni zavodi: Glavna slovenska posojilnica v Ljubljani IGO K, p sojilnica in hranilnica v Sv. Lenartu gri 7. Studencih na Koroškem 20 K, Gospodarska z;eza v Ljubljani, Posojilnica v Črnomlju, Posojilnica v Trbovljah po iO K, Posojilnica v Selu na Vipavskem 8 K, Posojilnica v Zabnicah *2 K, gg. dr Josip Sernec v Celju 20 K. župnik Josip Abram iO K, dr. Andivj Kuhar v Trebnjem 5 K, Ivan Demšar in Marijanica Bulovec po 4 K, profesor dr. Korun najdenino '2 K, iz nabiralnikov: odborov nabiralnik v Nar. domu^ 58*58 K, nabiralnik Turkove gostilne 14 K, pri „Belem volku" il K, prostovoljna vstop nina pri razstavi slik amater fotografov v „Nar. domu" 7*62 K, nabrali so: ga. ravnatelj Šubičeva nabrala 154 K, darovali so : gg. Adolf Hauptmann 5o K, Gustav Tonnies 20 K, Fr. Čuden, I. Grobelnik, A. Hudovernik, I. Plantan po 10 K, |dr. Murnik, dr. Novak, I. Perdan, ravnatelj Subic, Tomažič, dr. Windischer po 5 K, H. Suttner 4 K, Frisch, Alojzij Tavčar po 3 K, Zofija Lenarčič 2 K, Anton Lenarčič in Emil Dobrič po 1 K, gdč. Anica Hafnerjeva v Škofji Loki nabrala Ii430 K, darovali so: gg. Franc Dolenc, Kumer, Hainrihar in K (podpis nečitljiv) po S K, Lenček, C. F. (podpis nečitljiv) po 4 K, dr. Zakrajšek in en nečitljiv podpis po 3 K, Gaber, Taler, Dev, F. Terček, Žigon, Logar, Koceli, I. Šumer, Ana Šmid, Kapucinski samostan, Josip K., Nadrah, E, Legat, Homan, I. Hafner, Minka Golob, Ivanka Flis, H. H. 17 Mikuž. I Hafner po 2 K, F. F. Kramar, Jenko, I. Kalan, Vinko P.. Maček, Blaznik, Deisinger, Fr. Benedičič, Košir, Gusell, Ante Hafner, M. Jamar, I. Zužok, I. Guzelj, I. Hafner, Fran Jenko, Leo Lavrič, Jerica Gasperin, Caleari, I)o-linar, Eliza Hafner, I. Benedičič, Janko Klun, I. Mušic, I Hafner, Ignac Gusell, P. Zaje, Pavlic, Režen, I. Debelak, Lesko-vec, l. Cernivec, Ivan Mandeljc, Marija Logonder, Jelovčan, Strnen in 4 nečitljivi podpisi po 1 K, H. Hafner 50 h, Uršu-linski samostan in neimenovan po 40 h, g Ivan Jeločnik nabral *J3'i0 K, darovali so: gg Antonija Strubel Cescutti, Leskovic d Meden po 5 K, Amalijo Će-šark 4 K, Fr. P. Zajee, Ivan Meden, Iv. Kestelic, Fran Kovačič, Ivan Mejač, Ivan Čerček, Kavčnik, Franc Furlan, Ivan Zaje, A. Volta, Marica Keršič, Ivan Zoreč v Trstu, Franica Rastohar po 2 K, Pavlina Stern, Josipina Iglic, R. Bolte, Mici Žitnik, I. Lončar, Krista Dolinar, Fani Entor, Ivan Magdič, Minka Meden, Fr. Pengov, Fran Stenta, Karel Šinkovc, Ravnik, Markežič, Petek, Sirnik po 1 K, neimenovani in v manjših zneskih 610 K, g. Rudolf Klacna, c. kr davčni ohcijal v Senožečah nabral 14 K, darovali so: gg. dr. Viktor Gregorič 5 K, Anton Suša, trgovec in posestnik 3 K, Rudolf Klacna 2 K, Anton Dolenc, c. kr. davčni as i s t., K. Moravec, davčni iztir., Anton Novak, sodni oficijal, gdč. Ana Rihteršič, poštna uprav, po 1 K. Skupaj 64P60 K. Vsem darovalcem in nabiralcem najiskrenejSa zahvala 1 V Ljubljani, 94. aprila 1909. A. ŠusteršiČ s. r blagajnik S. P. D. m m m m m m *Q/erravaIIo eleznato Kina Vino Higijenična razstava na Dunaju 1906: Državno odlikovanje in čaatm k slati kolaiai. diplom Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom ===== ■ in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. IaBborni oku«. Večkrat odlikovano. Nad OOOO zdravniških spričeval. 1. SERRAVALLO, t in kr. dvorni dobavitelj » - TKST-Barkovlja.-- gZa vedlo trgovino. Imeti mora vsaj »2000 K, ni pa potreba biti trgovski, izobražen. j|£ Resne in popolne ponudbe je jgcpusluti takoj na upravništvo BSlov jE Naroda". 1678 2 m i S si lahko zagotove na deželi stanujoči Ssgiliii ljudje, ki pridejo z občinstvom mnogo v dotiko. j»j Ponudbe pod „307„" na uprav. 3|0Slov. Naroda". 1375 Znaten postranski zaslužek ^Zdravilišče Toplice ! Ustna voda EUODIN" Specijalite za kadile 4813 Glavna zaloga lekarna 19 I ! v. UD. pl. Trnkoczy v Ljubljani. J Žitne cene v Budimpešti. rta« 29. aprila 1909. Vasnattsa« ?šcnica za maj 1909 . za 50 kg K 14 — Pšenica za oktober 1909 za 50 kg K 11 83 Rž za okt „ za 50 kg K 9*35 Koruza za maj m za 5C kg K 7 55 Oves za okt. „ za 50 kg K 7C6 E Teh ti v. 5—10 vin višje. ifeteonltitins poročne 71iina nad morjem 806 1. Srednji zračni tlak 786 0 mr: na Kranjskem, Dolenjske železnice postala Straža-Toplice 1096 ; -Sezija od 1. maja do 1. oktobra--. Topel vrelec 38° C, pitno ia kopalno zdrav j Ije-je. Izrednega učinka za protin, n-\ mati/ . ischias, nevralffijo, kožne in ženske bolezni. Veliki kopalni onsini, oddeljene in inaho\ri;u, kopeli. Udoono opravljenje tajske, igralne io družabne sobe Zdravo podnebje Gozdov ^ okolica. Dobre in cene restavracije. Prospekt? in pojasnila daje brezplašno kopališka uprava Hotel Jtemorj? v Škofji Loki se radi smrti gostilničarje do tako! v najem. Več pove Franc Dolenc, Staral Lok*. 1700- « i Css s i " 1 Btaajs bara-■x»tra t mm go 1 e Vetrovi Nebo 28 29 ■ 9. zv. | 738 6 7. z), j 740 3 2. pop. 1.758*0 10-1 80 j 17*2 si. szah p. m. jvzh. oblačne i megla oblačno Srednja včerajšnja temperatura 12 3°, io:m 115 Padavina v 24 urah 150 mm. t Podpisani naznaijajo vsem sorodni-sodnikom, prijaltIjem in znancem pre-žalostno vest, da je njih iekrenoliub Ijeni, nepozabni sop-og, ozir brat, svak. stric in stari stric, gospod Josip yfaDre restavrater na Jaz. železnici v št. Petru danes ob 6. zvečer po kratkem trpljenje v 5G. letu rtarosti blaženo zaspal v Gospodu 1^12 Truplo pokojnikovo se bo v St. Petru blagoslovilo in nato prepeljalo v Ljubljano, kjer bo v petek, dne St*. aprila t 1. ob palu 4. popoldne pogreb z Južaega kolodvora na pokopilišče pri Sv. Križu. St. Peter Ljubljaaa, 28. aprila 19 9. Julija Andre roj. Sehilfrer, soproga. Leopold Andre. restavrater v Nabrežini, Kndoll Andre, bančni uradnik, brata. Antonijeta Bre^ant. adoptivna hči. Fani in Ana Andre. svakinji. Fran Bre^ant. asistent dež pačilnega urada, zet. Vsi vnuki in vnukinje. Stanovanje a 2 sobama in prit kunami išče mirna stranka brez otrok za mesec svgust Ponudbe pod , E M." poste PC- stanto, LJubljani, 1713 1 kakor ste late, omaro itd., tudi že rabljena, se kupi. Ponudbe pod Šifro „A V. 10" na uprav. „S!ov. Naroda". 1705 S9 sprejmejo proti dobri plači event v akord. 17 4 Več pove Philip na Predoti vem lelu 15, vrata 5. Hftipis službe društvenega, sluge. Podpirani odbor „Harodne talnfce" v Rudolfov em razpisuj službu društvenega sluge z mesečno plačo K 24 in posebni stranskim zaslužkom, kurjavo in sv Čavo Nastop službe s L Julijem t Prosilci, kateri reflektiraj o na d službo, naj pošljejo prošnje z svontaj alnimi dokazili usposobljenosti ni odbor „Narodne čitalnice4* v Rudolj fovem. — Godbeniki imajo predno^j Prošnje je vlagati 1707—J do 22. maja t. I. Za odbor: Martin Majcen t. č. predsednik. Perdan Fr« t. č. tajnik ■ I j Razglednice ~'umetniške* in pokrajinske se dobe vedno v veliki izbiri v .Narodni knjigarni' Min trj St 3. Kdor ODOL rabi dosledno vsak dan. po dandanašnjem stani znanosti najbolje neguje sobe in usta. 1700 6410380^ t dobro ohranjen V 1 $\24 za zelo nizko eono. 1709—1 Naslov v uprav. „Slov. Naroda". {možen v vseh strokah, teli Stopiti tiko| v slntbo, najraje kje na deželi. Kje, pove upravnistvo „Sloven jkega Naroda." 1667—2 I/ 1 • 1704 ~* Kantinerjei? veliko žago na Kranjskem. Plače 1000 kron na leto In 1 ,° 0 provirila od pro meta (*5—45000 K) poleg prostega stanovanja in kurjave. Potrebno je znanje slovenščine in nemščine. Vstop v 6 mesecih, pjožiti je ii 00 K kave je, event v vred-nostn h papirj h. Natančne ponudbe v nemškem je z »0*30 » » » 22'— tO—80 » > » » » 0 65 » » »50 — Majhna zaloga 1699 5 —150 cm vis. 1 kom. K 095. lOO kom K 85 — :53—2cn cm vis. 1 kom. K1 30 100 kom K 100 — 200—250 » » » » »150»» » 1*5'— 150—300 * » » » » 180 » » » 130'— —400 * » » > » 2"— » » » 155 — Eksotične (inozemske) 70 najlepših vrst, komad K 1*— do K 6—. Zo>ka 100 koso v tuzemskih in inozemskih igličastih dreves 50—30 J cm visoki. K 00'-. 50 kom K 55'— 25 komadov K 30 — 5,000 OOO gozdnih sad * ■ smrek, belih in črnih borovcev, 2 in3lttne sadike 1000 komad K 5— do K 8 —. Hrastići: I, 2 in 3 letne sadike f 000 kosov K 6'— do K 15 —. Visoko-stebelne rože z dveletno krono, cena kom. od K 1 — naprej; visokostebelne rože zimskega cepljenja, dobavne od srede maja naprej, kom. po 70 h in višje. Pismena perutnina in nje jajca za valjenje, 25 najboljih preizkušenih pasem m s:cerCochin China, Brahma, iloudan, Langs-hahn, Orpington, Plvmonth, Peking in race Avlesburg, virginski in brončevobarvni purani, emdtrnsRe orjaške gosi. Iluscrovani glavni cenovnik pošlje na željo grofa Batthyanya graščinska uprava Csendlak pri Radgoni. Hotel „ILIRIJA" LJubljana, Kolodvorske ulice ZZ. Priporoča svojo 1415—17 restauracijo In Izvrstno kuhinjo. Abonement na hrano —- po najnižjih cenah.-- Uinoloč: Namizni cviček, cviček (is Gadove peč , boli cviček (od Sv. Duha), belo vipavsko, črno istrsko, goriški rizling, vodice, zsvriiko, torto, DolPortugaloc, reloško, Ver« ■onih. Čez ulico pri litru za 8 vin. ceneje. Vedno sveže pivo iz delniških pivo-varen Žalec-Laiki trg in plzenskO pivo. Udobno urejene elegantne sobe za tujce. V kratkem se otvori na novozgrajeno g: kegljišče! =S Za obilen obisk se priporoča. *elci*» ftt 10S. It K**1*- Službo 3 na kaki graščini ali na večji kmetiji želi 21 let star mladenič, amožen tudi nekaj nemščine. Ponudbe na upravnistvo nSlov. Naroda". 1613-2 Žepa prihodnost/ 26 let štor, trgovsko /jo-brayen mladenič, 5« jeli pri-Ženiti v f^aJ^o trgovino ali gostilno j gosoodično ali vdovo ne nad 30 let staro. Le na resne ponudbe, do 5. maja se bode obiralo lajnost je jamči, Naslovi na upravnistvo ,Slov. /faroda" pod »Premoženje 6000 Jf." 1709-1 SUKNAI In modno 749 32 bla$o zo obleke priporoča firma Karel Kocii tvornico zo sukno v |Humpolcu na Češkem. Tvomlske cene. Vzorci franko Fevake te gloskono strasti o g Oe-rloi raspisuje mesto učitelja glasbe ki je ispraisn konservatorist. Poučeval bi sborovo petje in violino. Nastop službe 1 soptomlkra ltOt Plača po dogovoru Ponudbe s ispričavali na društvo do koneo raestoa smolo. 1665-2 Z vajenca mizarsko obrt sprejme takoj ll002 jOStp Stare, mizarski mojster ▼ letovliču Bled 9. kr. avstrljsk* državna žslaznlo«. Izvleček iz veznega reda. Valjava* «tf 1. oktobra 1908» leta. t?**** U £.|m»)faus* Ini. a«L< r*O0 t jutra;. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žet, Gorica, 1 s", seiTrst, e. kr. dri. tel., Beljak čem Po-drox)co, CCiO *ec , Prago. >*07 utrni. Osebni vlak v smeri: Qro-guplje, Rudollovo, Straža-Topllce, Kočevje. 0- 20 ->?e*i»*lc*ns). Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (cea Podrožčico) Celovec, Pfags* ••sa »r»<*t»»i6no. Osebni vlak v »meri: Gro- suplje, Rudottovo, Straža-Topllce, Kočevje. 8*4-5 »»poldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drl. iti. Trst drž. žel., Beljak, (čez Pod. ovčice] Celovec, t »a&a. f'io *ve&«r. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, fttedoilovo, Straia-TopUce, Kočevje 7-35 zvefter. Osebni vlak v smeri t Tržič, Jesenice, irbii, Beljak, (čej Podrožčico) Celovec, i-*****. o-*© »»neei. Osebni vlak v smeri: js~ sseUe, Trbiž. rJeljak, iui. žel. Gorica dri. «*sJ„ Trst diX ieL, Beljak juž. žel., (čes v34fecrt is fi.icSi|ane Ara. kolodvei t /•sa zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. t-OS p«jr»*l«*«>. Osebni vlak v Kamni* /-IO »r. Osebni vlak v Kamnik o so per.«č4. Osebni viak v Kamnik. (Saw*t *m aedn^sa In praanlkita do 31. oktobra.) PrlkeS v MooltsJM las. seLi o-so zjutraj. Osebni vlak is Beljaka 1*4 žel, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča S'S4 zjutraj. Osebni vlak is Kočevja, Strtfs Toplic, Rudollovega, Grosuplje. n-22 |tred>«idne. Osebni vlak ia Prsat Celovca, Beljaka juž. žel, čes Podrožčfic in Trbiž, Gorice dri. žel, Jesenic, Tržiča 2 32 itoiioidne. Osebni vlak ia Kočeria, Straže Toplic, Kudolfovega, Grosupljs, 4-13 p«i§eldn«. Osebni vlak ia BeljaEu juž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (če Podrožčico) Gorice drl ie!.. Trsta A* i sel. Jesenic, Tržiča. O'OO svečar* Oseb. vlak ia Pra&e, Celo rr: Beljaka (čes Podrožčico) jeseoie. o 37 zveOer. Osebni vlak ta Kočevja, Strast Toplic, Rndollovega, Grosuplje. a-45 zveOer. Osebni vlak ia Beljake \už iei, Trbiža, Celovca, Beljaka (čes P^tf rožčico) Trsta dri. sel. Gorice dri. čel Jesenic, Tržiča. 11-5o p*nmoi. Osebni vlak ia Trbiaa, C? lovca, Beljaka (čea Podrožčico) Trst dri. žel. Gorice dri. šel., Jesenic. Prihod v Mmsifane sri. aoloavsvi 0-40 zjutraj. Osebni vlak is Kamnika. lo-so pr«d|»«t«ino. Osebni vlak ia KannUci Oio zv*Oer. Osebni vlak ia Kamnik*. O-OO **ReOI. Osebni vlak ia Kamnika. (S* t< eb nedeljab In prsaniklk do 3i. oktobra.) tOdkodi in prihodi ao oanačtn t mt**:4S evrope|ske«3 času.) Št. 20. Pri občnem zboru „Prve dolenjske posojilnice V Metliki", registrovane zadruge z neomejenim poroštvom, dne 22. aprila 1909, se je računski sklep z bilanco za triintrideseto upravno leto 1908 sledeče potrdil: A. Bilanca. Imetje znesek Posojila................. 2339 i B» zaostale obresti.............. f»8F60 Naložen denar in vrednostne listine..... 166066 Vrtdnost dveh srečk............ 56 Knjižice in tiskovine............ | 384 Inventar................. 112 Vredaost hiše št. 1f> w Metliki........ 15500 Vredoost pDpravljenega grada in nokoUke dvo- ' rane................. 66 00 Gotovine koncem leta 19-8......... ; 1 4*Jl 01 19 20 46 66 265*929 M Dolgovi Znesek ~K v 596 deležev po 36 K .... Hranilne vloge....... Predplačane obresti..... /ieserva: koncem leta ..... pripis ia dobička iz leta 1907 obresti sa leto 1908 .... vstopnina......... 1218 9-30 560 13 10— 6 Cisti dobiček.......:.......i 21456 2474887 12834 le0l04 13647 65 Od 04 73 Skopa) . . 2652929 i 5 Denarni promet. Dohodki Znesek K Stanje g tovine koncem leta 1907 Vrnjena posojila........ Hranilne vloge: i7) Prejete......... d) Kapitalizovane obresti . . . 28900 o43600 36 01 761115-66 1024*6*99 4 5 6 7 K 1» 10 Prejete posojilne obresti Vplačani deleži..... Vstopnina....... Vsdignen nsožen denar . Obresti naloženega denarja Prehodni zneski..... Kazni dohodki ..... 863612 05 136681 87 7 56 — 10 — 532070 06 1 816 68 frOO 19 4620 99 Skupaj 2118271 Izdatki Znesek Dana posojila........ Izplačane hranilne vloge . . . Izplačane hranilne obresti. . . Kapitalizovane hranilne obresti Upravni stroški: plače .......... kurjava in svečava..... poštnina......... racao .......... 412> -191 62 14678 2V76 50 21 6 7 8 9 10 11 It IS 14 16 6 17 18 19 Naložen denar............... Plačana isposojila............, Plačane obresti izposoj.I.......... Za dobre name- e............. Izplačani deleži.............. Prehodni zneski .............. Davki: rentni............ 1617 97 p r idobn i n s t i.......... 10865*99 hiSna i ajemnina B*ssQ iki ......... piidobninski nam«stek . . . ne: osredne pristojbine . . . kolek za najemno pogodbo . 969 45 12 88 98 42 39*23 75 50 K v T787V5 C6 910113 92 7827 63 102466 31» 6833 ao 394655 21 6i5 8 80 766 6 9841 — 791 — 800 19 Razni izdatki............... Naprava zaporov, stanovanj in dvorane, poprava ia oprava poslopja........ Nakup inventarja............. Tiskovine................ Dobiček sadružn kom is leta 1907...... Načelstvu is dobička is leto 1907 ...... Gotovine koncem leta 1908 ......... Skupaj . *. 13674 44 1.82 — 8613 18 49 20 442 17 8956 — 61* 16471 66 2118871 ti Denarno gibanje: Prejemki...................K 2118271*21 Izdatki...................» 2102799*55 1691—1 Torej skupni denarni promet ... K 4221070*76 Zadruga je obstala koncem 1908 iz 332 zadružnikov, izstopilo jih je 17 in pristopilo 10. Društvenih deležev je bilo konec leta 1908 596, nazaj plačanih je bilo 22 in vplačanih 21. To se p. n. gg. društvenikom objavi z dostavkom, da je računski sklep in bilanca v zadružni pisarni v Mediki št. 15 od danes naprej pa do 6. maja t. 1. vsakomur na vpogled. Ravnateljstvo I. dolenjske posojilnice v Metliki dne 22. aprila 1909. Itm i. r. MepeM taft l r. Amtm aa|mr t r. blagajnik. tmvaatsU. Frue auste L r. Tnm Jalni U r. eseeralks. Prešla M prav oeae dobro obranjen avtomobil s 4 sedeži. Več pove Levre Sebetilk w 3p. Ifikl. 1437 17 V Borovnici, sredi vasi, sa ia ¥ nt lem al preda pod jako ugodnimi pogoji 1693—2 hiša kjer je bila trgovina mnogo let, ter pripravna za rasne obrti. Več pove županstvo. Steclienpferd Bfljj-Riun Nalbollio voda za glavo zlasti proti prhljaja la Izpadanja las i 964 Ceno pere zafamčeno novo ln brez praha, kilo sivega perja, puljenega K 1 40 in boljšega K 2 40; kilo pol belega perja, puljenega K 4- , kilo boljšega belega perja puljenega K 6* , prima belega p**rja, kakor puh K 8 —, kilo veleprima napel puha, belega K 10-—; kilo napol maha, sivega K 5 2 , loto puha sivega K 6 — in K 8 —, kilo puha sivega K 10 —, kilo prsnega puha K M—. »Narejene posteljen iz gostonitega rdečega, višnjevega, rumenega ali belega inleta (nankinga), pernica, velikost 170x116 cm z t zglavn cama, te dve 80x58 cm zadosti napolnjeno, z novim, sivim, očiščenim, košatim in stanovitn m perjem K 16—, napol maha K 2o -, maha K 24—, pern ca sama K 9 —, »2—, 14—, 16 — zglavnica K 3*—, 3 50, 4 — razpošilja po povzetju, zavojnina posebej, tvornica za posteljno perje 1594 — 2 Antoa Polednak Braz, Marlahilistrasae 11 E. @@sSs§@s§sSSL§ Jtorodna knjigarna v £jubjlani u Jurčičevem trgi št. 3. 1 priporoča : kanedijski, konceptni, 3oku-mentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir. Kasete s pisemskim papirjem. trgovske knjige v vseh velikostih, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje. Odjemalne knjižice Zalaoga solsih zvezkov in risank. Zavitke za urade v vseh velikostih. -Velika izber- vseh »tssralikla aotreksein, souuaov, sshMg. goele, črnila IttL Jarve za šole in umetnike - Razglednice - pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših. /Ibnmi za slih in dopisnice, vezane v pliš in v usnje -Poczijske knjige. - f ovobice za otroke, leseni okvirčki a razgleiilce. rtstUu nvilU, tik, jipRc JMcsi It HitiikL ac i k t k k k k k k k k k k k k k k 02 46 447 29 Gostilna se išče v najem. Ponudbe pod ,11, H \ Loka 27, pošta Trata. 1647-2 Lopo msbliraaa mesečno sobo 8 posebnim \hodom, 80 tako| »H pa a 1. satjem odda na Glavnem trga itev. U, 11, nsdstr. 1613-3 Pod ugodnimi pogoji 80 proda is proste roke 1672-2 hišo z vrtom gostilno, prodalalno z mešanim blagom in žganimi pijačami, tobakarno in c* kr postno nabiralnico. Leži ob državni oesti in je jako dobro obiskovana. Oddaljena je le 5 minut od kolodvora železnioe na Tolminskem. Natančnejša pojasnila d je Ustnik Ivan Pipa, Biča pri Sv Luciji Ravno dospelo 3000 komadov plaščev za hrioolazce cd 8 K ~VH In viSje. do uajf nejse kakovosti. Ogromna zalega športnik in modnih oblek, površnikov, posameznih hlač in modnih telovnikov za gospo e. — Vehka izbira prašnih pliščcv za dime. 1681-3 er^e?aae^ zmerno nizke I 0. BERNAT0VIČ LJubljano, Mestni trg štev 5. A. Luklč Pred škofijo 19 najmoiernejšo konfekcijo obleke = za gospode, dame, dečke, deklice in otroke i< 95-21 SAA* ^AA*' VtA/ "VSA/ "111 WV Jtfodna trgovina $a dame modna trgovina $a gospode modni salon $a damske klobuke S*. £fflagdić, £jubljana tO se nahaja sedaj Se nahaja sedaj v hotelu pri „JY(aiiču", nasproti glavne pošte Proda 80 zaradi rodbinskih razmer velika kmetija obstoječa iz dobro ohranjene hiše, ki ima petero lepih sob, kuhinjo in dve iako prostorni kleti. Poleg hiše je posebno gospodarsko poslopje a prostorno kuhinjo, sobo, kletjo in shrambo za jest vi ne, svinjakom za 25 — 30 prašičev, govejim hlevom za 10-12 govedi in dva konja. K posestvu spadajo mdi travniki, gozd, dobre njive, lepa sadna In zelenjad-na vrtO«a, skupaj približno 15—20 ha. Gena 18000 kron. Pisma na upr. „S.ov. Naroda** ped „Velika kmetija". 10 6-3 Naznanilo prodaje. U oni § si odbor koakurzoe mase Frana Pletersev, trgovca v Ljub l]an!, Kopitarjeve ulice Št 1, je sklenil v svoji seji due 20. aprila t. 1. vse v kniikutzuj iijaso Frana Pittersfcv spadajoče trgovsko blago in opravo, na-hajajccjase v prostorih trgovine v Kopitarjevih ulicah št. 1 prodati ofertnim potom najboljšemu ponudniku V konfeurzno maso spadajoče premičnine so sodno cenjene, in sicer: 1 oprava trgovine na 377 K 90 h 2 manufakturno blago . • • 7751 K 97 h doČim zDača sodno ugotovljena fakturna vrednost istih, in sicer: ad 1. oprava trgovine 1070 K in bd 2 manufakturno blago 11202 K 84 h Ponudniki, ki rcfiektujejo na te predmete, stavijo naj svoje ponudbe pismeno v zapitem kuvertu z zaenembo ,ofert Pleterskv 1 najkasneje do 10. maja t. 1. na upravitelja koukurzne mase dr. Karla Trillerja, odvetnika v Ljubljani ter obenem p« š. jej o ko varščino za premičnine ad 1. 37 K 79 h in ad 2. 775 K 19 h, kjer dobijo tudi vsa nadaljaa pojasnila ter dovoljenje za pregled predmetov. Upraviteljstvo konfeurzne mase si pridržuje pravico sprejeti ali pa odkleniti najvišji ponudek tekom 8 dni po odborovi seji, sklicani v svrho cdobritev ponudb. Cenilni zapisnik se lthko vpogleda pri deželnem sodišču v pisarni g. konkurznega krmisarja ali pa pri konkurznem upravitelju dr. Karlu Tril-lerju, odvetniku v Ljubljani. UprsltelJ konkurzne mase V Ljubljani v sredini mesta predam za obrt in trgovino pripravno kupim pa hišo ali vilo z vrtom. Pisma na upravništvo rSlov. Narodau pod f|it 70.000". U76 2 9 MB 2-4 krone na dan stalnega zaslužka. Iščemo za prevzetje pletenega blaga osebe, ki b; na našem stroju delale doma aa naše podjetje. Predznanja m treba. Pouk zastonj. Oddaljenost ni zapreka Z majhnimi nabavnimi stroški gotova eksistenca Pismeno jamstvo za stalni zaslužek. Lahko m ugodno delo ob vsakem položaju Zahtevajte vsekakor naš prospekt. 650 2 ■Domača industrija trikotaže, Zagreb, Ilica 98 13. ■■BHIRia 1679 2 dr. Karel Triller odvetnik v Ljubljani, Dalmatinove ulice št 7 Iv. Bizoticir umetni in trg. vrtnar Ljubljana, Kolezijske ul. 16 se priporoča za I nasaditev vrtov, parkov in | I balkonov. — Velika izbira i 1 cvetočih in listnatih rastlin, i vrtnic, prezimujočih cvetlic § (perene), krasna cvetlična j§ grmovja! konilere, cvetlice % za okna in balkone. i Izvršuje Šopke, vence in bukete za razne prilike. Delo umetniško okusno in po solidnih cenah. 1542 4 Trgoma s c etlic&mi iti. Naročila na deželo hitro In vestno Otvoritev Marijinega kopališča. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da se, kakor običajno vsako leto W>" sodov is hrastovega in kostanjevega lesa prav dobro vzdržanih in močnih \ obsegu 150, 600, 700, 800, 900, 140C 1500, 1600 do 5000 odda po pri. - menil ceni tvrdka-- . Rosner in drug veloiganjarna sadja v Ljubi]m poieg Kosierleve pivovarne. N M N Sol SOJ Rodeče pri Zidanem mojtu priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst pšeničnih mok kakor tudi rc'2-i koruzne in ajdove ter vseh v to stroko spadajočih izdelkov po konkurenčni ceni na debelo in na drobno. Ker je to edino narodno podjetje na Dolenjskem, se priporoča za naklonjenost ter prav obila naročila. Cenik pošilja no jolitevo srntu in fronto. Gospodje ae sprejmejo na meščanske brano pri boljši rodbini. — Cene zmerne. Kje, pove upravništvo „Sloven-skeca Nereda". 16*7-2 Za šport in promet. Zaloga koles Fuch, (Styria), §lobus, Regent in drugih specialnih znamk ter posameznih Belo v. Dzposojevanje koles prejem koles za emajliranje, poniklanjc ter popravila n . 1590 5 solidno m ceno. Karel Čamernik Ijubljana, Dunajska cesta It. 9. m m i ■ m inženir-hidrotekt 6&312 VOdOVOdI Konrad lachnik, fjubljana kunalizncije, bopallške naprave Beethovenove nlice štev. 4. Brzojavi: £achnik-£jubljana. Projekti m izvršitev pri domaći specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poverit^ grad e zastonj) Ustanowl|eno loetti lef< Zavod za poldStvo ia dekoracije, Fraa Doberlet t Ljubljani, FraaiUe ulice štev. i . fohištvo vsake vrste od najenostavnejšega do najnmetnejšega. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. I Velika izbira pohištvenega blaga itd. enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi. M93_4 ! X7red."toSL celila. ls.at©lo-sr in Icopališč. =====_s\Jp^Bm 1. »lam 00.000. Podružnica v Trstu. fond ^ubljanska kreditna banka v L j Podružnica v Spljetu. Podružnica v Celovcu. SMtarleva nlioa itev. ž. priporoča po K 51/,, žrebanje 5. maja, glavni dobitak P° K 4V2> i 15. po K 4 „ 15. polovica po K 7, cele po K 12 „ 15, I 14-48 »O« promese na 3% sani- krsdltna srečko II. 11 11 it 11 11 lo- ti m 11 11 4% 0|r. blpotečne srećka Ofjrake prentl]ska aračka OiDreart-uJe r^lpigr« na J*r>3l&ice irv na te Uroči ratcvLn 11 m 11 u 11 11 1 0 ^9 99 Isdsjatelj lm sdaovoral arsdalk luti Pnitiilemiet Laitniaa ln tlak »Narodna tlakama«