Stev. 107. Entered as Second-Class matter, Sbptembeb 21, 1903. at the Post Office at New York, N. y., undeitthk Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, O. maja, 1QO-*. Leto XI. Ainswortlioy joti". Na Ellis Islandu je zelo priljubljen. Reformacija na našel niškein otoku. 5000 naseljencev. J'i »store na parnikali. s kteriini prihajajo k uaiu naseljeriči, bodo v nadalje pr«-i skoval i uradniki nasel-tii-kega urada, mesto carinarskih iiriiiJii ik-»v. k 11 r i izvršuj« jo -edaj to-/:t(li*vni j »osel. Sedaj se že vrše toza-devna j»osvetovanja in pn-ustrojitev iii-j»« kcije pr« -lt»rt>\ na parnikih po-lane kmalo dejstvo, kajti po mi-hi 11 se govori že o osobi, k t era bod«-^ xlila iii-|>eki'ijo parnikov. Tozadevni uradnik Lede F. 11. Ainsworth, kt< ri je - daj predstojnik necega podurada na Kllis Islandu, dasi-ravno j< navidezni predstojnik do-; i:-1 n tiurada uradnik imenom Ste-\var«i. Ainsworth ji- -e kot einisar "Immigrant Restriction League" v d«>hr«-m -pmiiinu in je na Kllis Island 1 k i direktni agitator proti na-• •! j ■ - v; i ni s 1 zelo priljubljen, tako, da nas imenovanje Ainswortha ravnateljem inšpekcijskega oddelka nikakor ne iznenadi. Ni Kllis Islandu so uvedli neko novost, ktere namen je v nadalje preprečit' strogost uradnikov, k ter i >0 ri stokrat zakrivili, da je na9clniŠki urad po nedolžnem poslal naseljene« t je, «»■! kjer so prišli. V nadalje bo ■-'al pri izhodu vknjižb ene dvorane izkii- 11 inšpektor, kteri bode pregledoval vse, naseljencem v uradu izro-1 i; li«iin» in nepravilnosti takoj iia/.nanil komisarju. .Naseljence, kii-teri bodo šli mimo tega inšpektorja neovirano, bodo takoj izpustili. .Mnogoštevilni tolmači se sedaj tre-s« jo strahu, kajti v prihodnjem tednu bodo morali napraviti skušnjo v vseh jezikih, v kterili poslujejo in ktere morajo temeljile /.nati. Potom t«' iz-■ :.'elav«-i, kteri za take predmete nimajo ->misla, so jih postavili narobe. V poslopju indijanski-šole priredila je indijanska godbn i 10 mož) včeraj svoj prvi koncert. Indijance so že zgradili svoje vvigvva-me (šotore) in tudi ostala indijanska razstava je že gotova. Slednja je izborila in v njej je videti kaka razlika je med sedanjimi in nekdanjimi In-dijam-i. V eentralnej «lvorani je videti, kako izdelujejo Indijanci volnene odeje, košare itd., dočim je opa-žati, kako izdajajo na «irugej strani mladi Indijanci svoj vsakdanji časopis, uu-d tem ko izvršujejo mlade In-dijanke svoja domača dela. Od Iti. do 21, maja vrši se v razstavi časnikarski kongres pri kterem bode zastopanih 41 ptujih deželi in vse države ter teritoriji naše republike. Mnogo časnikarjev je že prijavilo svoj prihod in več jih je že prišlo, da prisostvujejo takozvanem "press-parhimentn". Pričakovati je, da pride najmanj 3000 časnikarjev. t Sam Parks. Vodja delavcev je prominol v dr« žar nem zaporu. V državnem newyorskem zaporu v Sing Sing umrl je dne 4. t. m. bivši walking delegate Sam Parks, kteri je vladal in razpolagal z unijo kovačev in mostnih delavcev št. 2. Parks je delodajalcem grozil z razuimi štrajki in je na ta način pridobil večje svote denarja, radi cesar ga je končno porotno sodišče obsodilo v ječo, kj«-r je vsled jetike umrl. Jetičen je že bil, ko je bil še v New Yorku diktator tukajšnjih unij. V zadnjem času postajal je od dno do dne slabejši, radi česar so skhsnile tukajšnje unije naprositi governerja. naj Parksa pomilosti, da vsaj zadnje dni preživi izven ječe. V Sing Sing je dospel dne 27. avgusta m. 1., kjer jc spočetka delal krtače, toda ker je postal krnalo bole-hen, so ga premestili v bolnico, v ka-terej je ostal do svoje smrti. Sam Parksom prominol je člo-v«*k. kteri nam predstavlja pravi tip "'grafterja''. Bil je brutalen in zabit, toda kljub temu se mu je posrečilo vladati z par sličnimi lopovi par let unijo delavcev železnine, dokler ga ni dohitela zaslužena kazen. V Ameriko je prišel z Irske in je bil spočetka drvar v Canadi, potem mornar na canadskih jezerih, želez niški zavirač, nakladalec premoga in delavec v livarnah železa. V Chicagu je kot vodja skabov spoznal moč unije, na kar je prišel pred 9 leti kot skab v New York, kjer je postal unij ski delavec in končno vodja unije. Unijo in delodajalce je na nepopisne načine izkoriščal v svoje osobne koristi. Druga bitka ? Ob Yalu premagali Rusi Japonce. 10,000 Japoncev in 2000 Rusov baje zgubljenih. Rusi pričakujejo nov napad na Port Arthur. — Japonci se skuSajo iikrcati ua poletoku Liao-Tnng. — Rusija odredila mobilizacijo dveh uadaljuili korov. London. G. maja. Iz raznih strani s«- javlja, da se je pri Chunghaitien vršila velika bitka, v kterej so Japonci zgubili 10,000 in Rusi «'000 mož. Japonci so bežali nazaj k reki Yalu in sicer v največjem neredu. Vest še ni uradoma potrjena. Petrograd, (J. maja. Tukaj se zatrjuje, da je ruska vojska, ktera operira v severoiztočnej Koreji, napadla Japonce, kteri so se južno od reke Yalu pojavili, Rusi so izbojevali sijajno zmago. Tudi ta vest Še ni po-t rjena. Port Arthur, G. m:ija. Japonsko brodovje je sedaj za Liaoslianskim predgorjem, južno od Port Arthua. Pri Pilf-vu, s«'veroiztočno «>d Port Arthura so se pojavili transportni parniki z japonskim vojaštvom, katero se skuša tam izkrcati. Tudi na zapadnem obrežju polotoka Lino-tunga so se pojavili japonski prevo ztii parniki. Petrograd. 0. maja. Iz Port Arthura se poroča, da je japonsko brodovje še vedno na obzoru in da je pričakovati nov napad. [ P«*trogra«l. G. maja. Vojno mini-jstf-rstvo je odredilo mobilizacijo IS. in 10. kor:i, ktera odpotujeta v par dneli na Iztok. 1-ondon. <;. maja. Japonska vlada dobi svoj tukaj izposojeni denar v znesku $&o.oiMt,000 prihodnji t<-den. Plačevala bo«ie G%. Petrograd, ."». maja. General Kuro-paikin odšel je iz Liaoyanga k fronti «la osobno jireglc-da ta mošnje stališče i lii so v. Iz bojne vrste Liao.vang in j M kden so poslali nadaljne čete v ; hli ino Feng Wang Chenga. Ranjence so poslali v Liao.vang «la ne bodo i ovirali operacije ruske vojske. Ge-| neral Kuroi>aikin se pripravlja po-j nuditi Japoncem pod vodstvom ge-neraia ICuroki.ja jirvo bitko, ako bodo v to pripustile razmere, j Hojaželjnost ruskih vojakov se je lii|>onia oživila in oui nestrpno pri-čakujejo. da pokažejo Japoncem, ku-do so oni. D;i si ravno je Kuropatkin radi zlorabe njegovih povelj slabe volj«-. vendar še ni mimsliti, da bode z nai^adanjem tako hitro pričel. On se še ni rvo divizijo portartliurskega brodovja pod admiralom Skr.vdlovom, odpotoval je v Port Arthur. Xova ruska vojna ladija "Orel", ktera je obtičala v pesku, je odpljula v Kronstadt in ni poškodovana. Petrograd. 5. maja. Tukaj se zatrjuj«1, da je prišlo do p«uuorske bitke med vladivostoškim brodovjem in onim podadmirala Kamimura. Petrograd, ■'>. maja. Vojno mini-sterstvo je baje že vzelo generalu Sa-suliču poveljevanje in sict-r radi ne-l)okorŠ*iue. Proti Sa3uliču. bode mi-nisterstvo uvedlo strogo pn-iskavo. 1) izgubah ob reki Yalu se nadalje ii«- poroča, toda poročilo g«*n. lvašta-linskega. kt«-ri trdi, da je bilo ob Valu ranjenih in usmrtenih 2000 mož, se potrjuje. Japonci so zgubili .hI 30OO do 4000 vojakov^ k:ijti tako poročajo očividci. Število vjetih in ranjenih Rusov ne znaša več nego 300. Poročevalec "Novosti'" jt- bil usmrten. Z ozirom na prvi boj ob reki Valu piše "Xovoje Vremja": "Dnevi potr-I>c21jivosti, ktere nam je prorokoval general Kuropatkin. so se sedaj pričeli" in pristavlja, ''da bodo Japonci vedno težavneje napredovali. Rusija b«K.le zmagala. — toda kolikor večje Washingtonske novosti. Washington. 4. maja. V belej hiši marljivo pripravljajo republikansko nacijonalno platformo Senator Lodg«\ kteri bode predsednik resolucijskega odbora konvencije, je že izdelal začasni načrt, po kterem se bode vodila republikanska agitacija. Pričakovati je, da bode platforma že pred pričetkom konvencije povsem gotova in da bode predsednik 7. njo povsem zadovoljen. Glavno točko platforme bode tvoril tarif, o kterem Uido izjavili, da ostane republikanska stranka zv««sta varnost nej carini, ne da bi bila zavezana sedanji tarif ob«lržati ali ga pa spremeniti. Stranka na se«ianjo carino ni navezana in ako bi hotela tarif preinačiti. se hode to tudi gotovo zgodilo. Ljudje, kteri so prisostvovali zadnjim konferencam, izjavljajo, da so republikanci že sklenili pri 59. kon-gresu tarif revidirati, ako zma^a republikanska stranka. Platforma bode tako mala, kakor bode to mogoče. Vprašanje o tr ustih bodo rešili tako, da bodo v slučaju zmage izdelali zakone za vreditev trustov, kte-rim bodr» preprečili vsako zaroto nasproti ljudstvu. Republikanci tudi obljubljajo, da ne bodo škodovali le ritimnt •m p«")slovanjuobrti in da se ne bodo vtikali v osobne ali posestne pravice. Republikanska stranka ostane zvesta zla tej valuti, s zagotovilom da bo leželnim financam podelila zdravo podlago. Dejstvo, da so najugu ponekodi >dvzeli zamorcem volilno pravico, bodo smatrali knt kršenje ustavno jamčenih pravic. V japonski čajarni. ROJAKOM V JOLIETU, ILL., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. John SnstarSiča, 1208 N. Centra 8t. Imenovani g»-apod i« naš trxoraU dopiamik. Petrograd, G. maja. Med tem, ko| kroži Togovo brodovje pred Port Ar-thurom in ko se nameravajo Japonci izpreati pri Picevem, je Rusija sv«>je čete za nadaljne boje nekoliko pomnožila, da tako bolje o«lbije nadaljne napade. Vojna komisija se je dam-s zjutraj do 2. ure posvetovala, vendar pa ni imela nikacih vesti za javnost. Japoncem ne bodo branili izkrcati se na polotoku Liaotung. Toda kakor hitro se bodo izkrcali, napadli jih bodo Rusi. Koliko vojaštva ima Rusija na imenovanem polotoku; ni znano. Toda se«lanjc čete je mogoče vsaki čas pomnožiti. Ako se pa Japonci izkrcajo pri Picevem, bode za Ruse položaj težavneji. Pri bojih ob reki Yalu so bili usmrteni trije časniški poročevalci. Japonci so do sedaj izgubili 15 tor-pedovk v bojih pred T>ort Arthurom. Petrograd, 6. maja. Podkralj Ale-ksejev je odpotoval iz Port Arthura, da se v Liao.vangu posvetuje z generalom Kuropatkinom. Slednji se vrne v Liaoyang takoj potem, ko in-špicira čete v Fengwangehcngu. Po-veljništvo nad portartburskim bro-dovjem je prevzel kontreadmiral Vi-cojev. Podadmiral Bezobrazov je odpotoval v Port Arthur. Južno od Harbina imajo Rusi le 75,000 vojakov, kar znači, da se bodo umikali vse do Harbina in še le tam pričeli z ofenzivo. . Japoncem pri Feng Wang Chengu, knjti to je povsem odvisno od vspeha izkrcanja Japoncev v Mandžuru. Vesti o izkrcanju Japoncev blizo Xew Chwanga je vsaki čas pričakovati. Kuropatkinova naloga bode potem preprečiti zjedinenje sovražnih črt. Pred vsem je treba čakati razvoja japonskih načrtov in zvedeti, kako močne so japonske čete. Izvedba japonskih načrtov je sedaj z«>pet nemogoča, ker se Japoncem ni posrečilo zapreti portarthurske luke. Radi tega je pričakovati ponovnega n;ipada na Port Arihur. Port Arthur, 5. maja. Včeraj se je pojavilo pred mestom zopet japonsko vojno brodovje. Pri zadnjem japonskem poskusu zapreti portarthursko luko, so bili Japonci imenitno poraženi. Osem japonskih parnikov so Rusi takoj potopili, dočim sta dva bežala, ker se nista mogla vzdržati proti ruskim topovom. Rusi so pri tem potopili naslednje japonske parnike: "Shiba-ta". "Kokura", "Asagao". "Mikawa", "Totemi", "Fudosan", "Yedo", "Na-gato". "Otaru", "Sagami", 'Aik«>ku' in "Sakusa". Pri najnovejšem napadu na Port Arthur so se Japonci borili obupno. Japonske ladije so prihajale v treh odflelkih direktno proti vhodu v luko. Se daleč na morju prišle so med ruske mine in v istem času so jih pozdravili tudi ruski topovi iz trd- bodo naše žrtve, tem večja botle izguba Japoncev". Chefoo, 5. maja. Kitajske džun-ke, ktere so dospele semkaj, poročajo, da so videle na višini Wei Hai Wei japonsko vojno brodovje. Seoul, 5. maja. Korejski vladini uradniki naznanjajo, da se bodo Ton-gaki v severne; Koreji uprli, ako Japonci ne zmagajo v Mandžuru. Oni čakajo le jeduega japonskega poraza in prično z preganjanjem Japoncev. Južni del Tongakov je že pričel z ustajo in neprestano nadlegujejo Japonce, kteri grade železnico. Bivši seoulski načelnik namerava v slučaju ruske zmage zjediniti Tongake z Katoliškimi Korejci In ž njimi zajedno napadati Japonce. London, 5. maja. 4:02 uri popolu-dne. Iz Putrograda se brzojavlja tukajšnjim "Central News", da je prišlo pri Kiu Lien Chengu do druge bitke, v kterej so Rusi sijajno zmagali. Japonci so zgubili 10,000 mož in so v velikem neredu bežali. Tudi Rusi imajo 6000 ranjenih in mrtvih. Tovarna smodnika se razletela. Newport, Ind., 5. maja. Tovarna Northwestern Povder Co. se je razletela. Štiri oeobe so bile na mestu usmrtene,. dve sta ranjeni. Razstrelilo se je deset tisoč funtov smodnika Skoda znaša le 17000. Japonski in rnski odjemalci. San Francisco, Cal., 5. maja. Tukajšnji kolektor Stratton izdelal jo statistični pregled o izvozu iz tukaj-nje luke. Iz pregleda je razvidno, da sta ruska in japonska vlada od pri--Vtka vojne nadalje, nakupili v Zjed. državah streljiva in druzih potreb-čin v skupnej vreilnosti $40,000.000. 0 plovitvi na jezerih, Cleveland, O., 5. maja. Med mornarji in lastniki parnikov na canadskih jezerih, prišlo bode v kratkem lo sporazuma gleda plačilne lestvice, tako, «la bode »lolgotrajno sovraštvo med obema strankama gotovo še ta teden končano. Zastopniki obeh strank so imeli danes že skupno sejo, od ktere je pričakovati najboljše vs-pehe. Znižana vožnja. Sledečo parobrodne družbe so znižale vožnje cene za potnike iz Kranjske, Hrvatske, Istre, Dalmacije in Ogrske: Red Star črta: Iz Antwerpena do New Yorka $24.50 iz Ljubljane do New Yorka 32.95 iz Reke (Fiuine) do N. Y. 34.00 iz Zagreba do New Yorka 34.05 iz Ivarlovca do New Yorka 34.25 Parniki te družbe so fino urejeni in pljujejo 8 do 9 dni preko vode. North German Lloyd: Iz Bremena do New Yorka regularni parniki . . . $24.50 brzoparniki .....29.50 iz Ljubljane do New Yorka regularni parniki . . . 33.95 brzoparniki .....38.95 iz Reke (Fiume) do NeW Yorka, regularni parniki . 35.15 brzoparniki .....40.15 iz Karlovea do New Yorka regularni parniki . . . 33.65 brzoparniki .....38.65 H a mburg - A m erican črta: Iz Hamburga do New Yorka . r regularni parniki . . . $24.50 brzoparniki......29.50 iz Ljubljane do New Yorka regularni parniki .... 31.30 brzoparniki......36.30 iz Reke (Fiume) do New Yorka, regularni parniki . 31.80 brzoparniki..........86.80 iz Karlovea do New Yorka regularni parniki .... 31.50 brzoparniki......36.50 Listke za vsa črte prodaja FranJc Sakser, 109 Greenwich St., ter daj« t vsa potrebna navodila in pojasnila^ -----^ ~ " ^ "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor: ZMAGOSLAV VALJAYEC. Lastnik: ' Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 , Za Evropo, za vse leto...... . 4.50 " pol leta ......2.50 " " " četrt leta...... 1.75 » V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. "GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzeniši nedelj in praznikov. "ola8 naroda" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: MQlas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. T»l«fon: 3798 Cortland. Zgodovinski čin. Tam, kjer so Zjedinjene države v minolem letu kar preko noči vstva-rile novo republiko, v istoimenskem glavnem mestu Paname, izvršilo se je ravnokar dejanje zgodovinskega pomena. Zjedinjene države so postale lastnik j>rekopovega ozemlja, kakor tudi vsega premoženja francoske Panamske družbe. Sedaj se bode toraj izvršitev starega podjetja po tolikih ponesrečenih poskusih končno vendar le vrcsničila. Važen dogodek se je izvršil brez vseh večjih alavnosti, povsem jednostavno. To dejstvo pa nam dokazuje, da je resnost naloge in izvršitve ogromnega podjetja merodajnim krogom nase vlade povsem znana in tako nas tudi viseli, da se slavnosti niso izvršile sedaj, dočim bodo potem, ko bodo k otvoritvi prekopa povabljeni vsi narodi sveta, slavnosti tem večje in veli častneje. Podjetje, ktero bodo pričeli sedaj izvrševati, je zaista ogromno. One sanje, kter<* so ee pojavljale že pred stoletji da bi bilo mogoče trgovska pota s pomočjo panamskega prekopa prikrajšati, se bodo kmalu vresnieile. Najvažneje pri vsem tem je pa za nas Američane, da to podjetje izvrže Američani sami in sicer brez ptuje pomoči, ptujega vpljiva ali _celo ptuje finaneijelne pomoči- Prekop mora biti in mora ostati povsem ameriško podjetje — o tem mora biti sedaj prepričan vsak Američan. To nas pa ne sme motiti, v zavesti, da stori s tem ameriška vlada miroljubno ei-vilizatorično delo, ktero je namenjeno prospehu blagostanja vsega sveto. Velika vodna pot mora biti na razpolago vseh ljudstev sveta in prekop mora ostati neutralen tudi v vojnem času, baš tako, kakor Sueški kanal med Azijo in Afriko. Potem, ko bo prekop gotov, bodo promet med ljudstvi še iskreneji, nego je sedaj. Edi-no-le, ako bode tem um v resnici tako, bode tudi svetovni mir zajamčen. Uverjeni smo, da nam na tem mestu -ni potreba ponavljati poročila, kako dolgo je trajalo, in koliko diplo-inatičnih naloi? je bilo treba izvršiti, predno se je dosegel sedanji rezultat. Toda tudi v nadalje bode treba prebiti še mnogo težkoč. Upajmo toraj, da se bode naša vlada pri tem podjetju ozirala na izkušnje drugih vlad in da bodo dela hitro napredovala do dobrega konca — nikomur v škodo, vsem v korist. Not hrvatski list. — Iz Chicaga, 111., smo prejeli novi hrvatski list imenom "Hrvatska Zastava", kteri list ureduje rodoljub in splošno priljubljeni Mr. Hinko Sirovatka. List izhaja vsaki četrtek na 6. straneh in je pred vsem posvečen delavstvu. Naročnina znaša na leto $2 in jo je poslati Stjepanu Po-poviču, 369 W. 18th St., Chicago, 111- "Hrvatskej Zastavi" želimo najboljši napredek in vspeh. Nezgoda v rovu. Hazleton, Pa., 4. maja. V nekem ostavljenem hodniku rova Harleigh, podrla se je velika stena premoga. Osemnajst delavcev je bilo v smrt-nej nevarnosti, vendar so se pa vsi rešili. Prvotno se je bilo bati, da so vsi vsmrteni, toda premogarjem se je po velikem naporu posrečilo priti na prosto, ne da bi bili poškodovani. Sneini vihar t Colorado. Buena Vista, Colo., 5. maja. Snežni vihar, kteri je tekom zadnjih dni razsajal v goratih pokrajinah države Colorado, se je včeraj zopet obnovil, V gorah je zapadel sneg po 6 čevljev visoko. V dolinah se sneg hitro topi, tako, da je pričakovati povodnji. Financijelni spor Hrvatske z Ogrsko. Hrvatski spisal F. Milobar. 1. i Dogodki mi no lega leta na Hrvatskem zanimali niso le nas, najbliž-njih sosedov njihovilu Tudi širša javnost je izvedela o njih. In izven-avstrijski svet se je čudil, da je mo- j žno, da se hrvatski narod upira tudi, e. in kr. vojski, ker ta narod Šteli so med stebre avstrijske armade. Citaj zgodovino naše države! Brez hrvatskega imena ni izšla naša armada še iz nikakega boja. Jugoslovanski polki so jej tvorili vedno častno predstraio. Nočem ponavljati tukaj zgodovino dogodkov in bitk, ki so se vršile ob času turških napadov, ob kterih bojih je nas narod branil ne le svojo lastnino, ampak je ščitil tudi Evropo pred polumesevem in barbarstvom. A da rod naš prejema od nazovi-kulturnih narodov tako plačilo; to je menda že v praksi. Ni bilo dovolj, da so dopustili, da je kulturelno zaostal v večstoletnih bojih; pripustili so še, da so istega ukovali v spone suženjstva: in tomo-ralno in materijalno. V znak plačila so mu a pomilovalnim nasmehom na ustnih podali častni naslov — pred-straža krščanstva: antimurale chri-stiantatis! A poglejmo najprej v dobe, ko so Hrvatje živeli bolj svobodno in varno pred turškimi spopadi 1 Ze baron Trenk, ki je vodil svoje pandurje v boj za časa. ko so se stebri naše države majali, je dobil v plačilo brezplačno bivanje in hrano na — Spiel-bergu. Zagrebško krvoprelitje leta 1845. še ni izučilo Hrvatov, da bi bili prašali rekompenzacijo za svoje žrtve. Navdušeno so Šli leta 1848 pod varstvom svojega Jelačiča v boj za ohranitev skupne domovine. Hrvatski in slovenski junaki so bili, ki so močili s krvjo tla severne Italije, ko se je ta borila za svoje ze-ilinjenje. Ne malo mržnje do našega naroda od strani Italijanov tiči v slednjih še iz nue dobe- V nemalo nitastih severne Italije nahajamo spominskih spisov, ki žalijo našo narodnost z "barbarstvom"' kakor n. pr.: Tega in tega dne je padel meščan X. Y.kakor žrtev barbarskih Hrvatov, ker je javno branil misel zedinjenja naše domovine. In kaj vse^a niso obljubljali avstrijski državljani našemu narodu, kadar so istega potrebovali 1 A plačila ne vidimo Slovani ne na tej, ne na onej strani Litve. Le jarm čutimo, ki nas duši, tlači iii mori na duhu in na telesu. V naslednji razpravi podam čita-teljem razloge, ki so nagnili hrvatski narod, da se je lani uprl svojim izmozgovalcem. Jasno jim bo, kako hudo je tlačena Hrvatska na gospodarskem polju in kako jo odrska na-godba izmozguje. Razprava je prevod iz knjige *Tza-Jbrana poglavja iz narodnoga gospodarstva". Spisal Fran Milobar. Izdala "Matica Hrvatska" v Zagrebu. S. Predno preidemo na stvarno razpravo, navesti moramo ob kratkem, kako je prišlo do takih gospodarskih odnošajev. Po nesrečni vojni s Prusijo 1. 1866 v kteri so bile naše čete premagane, bila je Avstrija izdatno oslabljena. Tedanji minister Beust je videl edino rešitev v tem, da zadovolji Ogre. Pred porazom Avstrije je ponudil bil Deak Hrvatom "bel list" (na kteri naj izrečejo svoje zahteve). A to le za to, da jih privabi na stran Ogrske. Po onem porazu Avstrije pa so postali Ogri drugačni. Niso več vpraševali Hrvatov, da li hočejo ž njimi ali ne, ampak na kratko so stavili Avstriji za nadljno pogajanje pogoj, da prepusti Hrvatsko kakor sestvani del krone sv. Štefana. Avstrija je dovolila in Hrvatska, ne da bi jo bili vprašali, ne da bi vedela kaj in kako, prišla je pod Ogrsko. Hrvatski ni preostalo druzega. nego da se je pogodila z Ogrsko, kakor je najbolj vedela in znala. A tu nas v prvi vrsti zanima gospodarska nagodba. 3. Kadar je leta 1867. razpala monarhija v dve državni polovici, nastala so pogajanja, v koliko ima prispevati vsaka polovica za skupne potrebe (dvor, skupna vojska, poslaništva in konzulati itd.) Ogri so predložili, da se na temelju zaključnih računov od L 1860.—6o. ustanovi kvota za bodoče prispevanje. Doprinos Ogrske se je izračunil na 304,275,288 gld., a za Hrvatsko 13,132,164 gld. Avstrijski odbor je izračunil, da bi Hrvatska doprinašala 3.58%; Ogrski odbor pa je izračunil za Hrvatsko 4.14%. Ta razlika je za Hrvatsko j ako nesrečna, ker po isti se j' odtrgala "gospodarska moč", ki je imela biti v podlago bodočemu doprinaša-nju. V pogajanju z Avstrijo so se Ogri pokazali prave mojstre, in da ni bilo Beust-a, ki je silil, da se stvar dovede do zaključka, bi se bila morala luiipfju.wwimum u. mm IPS Avstrija še dolgo na teza ti. Občno mnenje je, da so Madjari jako dobro izišli iz pogajanja z Avstrijo. Ko se je Ogrska pogodila z Avstrijo, tedaj je prešla na pogajanja s Hrvatsko in takoj je povišala kvoto od • 3.58% )ktero je bila ona izračunala na 4.14%) na 6.44%. Hrvatska je I privolila v to in tako je že od prvega' dne dalje plačevala za skupne potre- | be skoraj še jedenkrat toliko, nego je' bila dolžna. Leta 1872. je hrvatski kraljevski odbor uvidel, da bi bila Hrvatska morala plačevati za skupne potrebe; 1. 1868—1872 pravzaprav samo 3.6%. (Vrbanič: Osvit na finaneijelnu na-godbu.) Kasneje se je to kvoto višalo. Na videz je tudi v letih 1875—SO ostala ista, faktično pa je bila višja vsaj za 2%. Evo, zakaj ( V to razdobje pada kaj čuden dogodek pravnega značaja : Ogrska pobira dohodke Reke' (okolu 280.000 gld.) in takozvanel "krajiške proven te" (okolu 815,000 j gL), v vsem 1,095,000 gld., ali dobro' četrtino dohodkov Hrvatske; in to' celih osem let poleg popolne kvote! 6.44%. Po osemletnem pobiranju teh zvi-škov dovolila je Ogrska da se kvota zniža na 5.57%. Od leta 1S89. pa do dnnes plačuje Hrvatska visoko kvoto od 7.93% poleg tega, da je v zadnjih časih izgubila tudi dohodek od po-trošarine (užitnine). Po nagodbi plača Hrvatska od svojega čistega prihoda 56%, da tako zadosti 7.93% skupnih stroškov. To je precejšnja svota, ako dežela uporablja čez polovico lastnih dohodkov za skupne potrebe. A pri tem trdi še Ogrska, da Hrvatska ni v teh 35. letih še nikoli izpolnila svoje obveznosti, ker po § 13. nagodbe skrbi Ogrska iajprej za to, da Hrvatska-Slavonija dobi 44% za avtonomne posle in če ostanek ne zadostuje za skupno kvoto, obvezana je Ogrska pokriti ta primanjkljaj. Po zaključnih računih skupne vlade (torej po madjarskem računenju) .ie razmerje Hrvatske do Ogrske v okroglih številih sledeče: Leta 1868. je bilo v Hrvatski dohodkov 4,900,000. skupna kvota 6.44 odst. — 3,900,000 gld.; od tega preostaja Hrvatski 900.000 gld.; Ogrska dodaja pa 2,000.000. Leta 1889. je bilo v Hrvatski dohodkov 9, 400,000 gld., skupna kvota 5.57%— 9,100,000 gld., od tega preostaja v Hrvatski 300,000 gld., Ogrska dodaja pa 3,- so se delavske razmere neugodno spremenile. Iz srca želimo vsem rojakom in našim darovalcem, da bi za Vaš obstanek kmalu prišli boljši časi. Za poslani dar bodi srčna hvala vsem darovalcem v Huntington, Ark., in blagoslov Vam bodi pri Vašem delu in zaslužku. — Vsem tistim darovalcem, ki so darovali po eden dolar smo poslali na rojaka Adamiča obljubljeno darilo. — Ob prilike še kaj spregovorimo iz stare domovine v tem listu. Vsem rojakom iskreni pozdrav! Za cerkveno predstojništvo vPodpeči dne 24. aprila 1904. __ Anton Jakopič. E?ropejske in drage vesti. Budimpešta, 6. maja. ifadjarski pesnik in patrijot, po rodu in krvi pravi Zidov, ilauro Jokui. je v starosti 79 let umrl vsled pljučnice. Paris, 6. maja. Bivši francoski mi-nisterski predsednik Waldeck Rous-seua je nevarno obolel na jetrih in so ga morali včeraj operirati. Vendar se je pa bati radi njegovega stanja. Paris, 6. maja. Iz Madrida se brzo-javlja, da je kralj Alfonso sklenil obiskati Paris. Duuaj in Berolin. Rim, 6. maja. V poslanskej zbornici je poslanec Mirabelli predlagal, da se pošlje predsedniku Loubetu pozdrav v imenu italijanske demokracije. Lizbona. G. maja. Nem-ki poštni parni k "Kurfuerst" je 4 milje severno od Sagres na Portugalskem, zavo-zil na pesek. Prednji del parnika je poln "vode in je v velikej nevarnosti. London, 6. maja. V gorenjej zbornici govoril je danes vodja liberalcev Earl Spencer o položaju na Balkanu. Lord Newton je pri tem povdarjal,. da na Balkanu še vedno ni opaziti uvedbe obljubljenih reform in je priporočil. da se radi Macc-donije skliče mednarodna konferenca. Berolin. 0. maja. V jugozap. nem. Afrike se brzojavlja, da se je glavar Maharero združil z rndom Ovambo. kteri bode tudi pričel z vstajo proti N emcem. Tudi Bondelzwart.i na jugu postajajo zopet nemirni, tako. da bo morala vlada poslati nadaljne čete v Afriko. Položaj je skrajno resen in skoraj obupen. Kranjsko slovensko katoliSko pot društvo svete Barbare Ekspresni parnik "francoske družbe" LA LORRALNE odpljuje dne 12. maja ob 3. uri pop. iz New Yorka v Havre. Ekspresni parnik DEUTSCHLAND odpljuje dne 12. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Hamburg. Najnovejši ekspresni parnik KAISER WILHELM II. odpljuje 17. maja ob 7. uri zjutraj iz New Yorka v Bremen. Ekspresni parnik LA SAV01E odpljuje dne 26. maja ob 10. uri dop iz New Yorka v Havre. v Forest City, Penna. Inkorporirano dn6 31. januarja 1002 t PennsjiTauyL ODBORNIKI: Predsednik: Josip Zal ar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Zidan, P. O. Box 478, Forest City, Pa L tajnik: Ivan Telean, P. O. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: Ivan Zigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa* GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Bttoineli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. ANTON OVEN, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gorenc, P. O. Box 5C9, Forest City, Pa. POROTNI ODBOR: Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Karol Zalar, T. O. Box 28, Forest City, Pa, Ivan Opeka, P O. Box 02 G, Foi-est City, Pa. Primož Matc.> P. O. Box 652, Forest City, Pa, Dopisi naj se pobijajo I. tajniku; gtaest City, Pa. John Telban, P. O. Box 60^ Društveno glasilo je "Glas Naroda"., Ekspresni parnik "francoske družbe" LA TOURAINE odpljuje dne 2. junija ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre. Vožnje listke za te pamike prodaja Fr. S a k a e r. 109 Greenwich St.. New York. Za ekspresne parnik« si je preje potreba zagotoviti prostor, ker so po navadi prenapolnjeni in obilo potnikov zaostane. Naznanite nam odhod rotom brzojava ali pa nas pokličite po telefonu: 3795 Certlandt, ako ste na kaki postafi T N w Vn^kn rinhro mi Kftnomnito wmr pozor rojaku Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri „Triglavu"f 617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležan«* ,?ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, tajbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralna miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonje nost rojakov, gledal bodem v prve j vrsti za točno in solidno postrežbe Vsak potujoči Slovenec dobrodošel Končno priporočam ožjim rojakoo. da me blagovolijo vsčkrat počasti«.' s svojim obiskom ! Mohor Mladič. 617 So. Center Av., blizo 19. ni. CHICAGO, ILLINOIS. NAZNANILO. Glavni odbor je sklenil zaradi konvencije združenih družtev sr. Barbare: 1. Vsaka postaja ima pravico poslati do 50 članov ene^a delegata, od 50 do 100 članov po 2 delegata in od 100 naprej po o delegate in tako naprej. 2. Vsaka postaja pošlje svojega delegata ua svoje stroške in to v drugem pomenu, da vsaka postaja, ktera odpošlje delegatu, plača sama za istega stroške. 3. Zaradi postaj,"ktere ne morejo posamno poslati svoj«ga delegata, se lahko bližne postaje združijo po več skupaj in odpošljejo skupno euega delegata, kterauiu dajo pooblastilo za to in pridejo tako z manjšimi stroški za vsako postajo. 4. Vsak delegat mora imeti pooblastilo od dotičnega drnžtva, ktero ga pošlje na konvencijo, in to pooblastilo mora biti podpisano od predsednika in 1. tajnika ter potrjeno z družtveuim pečatom. 5. Assessment se ne more povišati, da bi se plačevali delegatje iz glavne blagajne, ker assessment se ne Mue za drugo povišati, n«go za bolniško in smrtno podporo. 6. Vsak delegat mora imeti spisano od večine članov potrjeno listino, za koga in kako ima glasovati. 7. Vsaka postaja, ktera ne pošlje delegata, mora poslati spisano poročilo, česa družtveniki zahtevajo: kaj da bi se pri konvenciji pre-drugačilo in zboljšalo, ter kaj da bi bilo bolj pristno za družtvo. Ti spisi, oziroma poročila bodo pr«brana pri konvenciji in potem, ko jib delegatje presodijo, so zahteve odobrene ali zavržene. 8. Konvencija bode dne 19. septembra 1904 v Forest City, Pa., zatoraj prosim vse tajnike, da to poročilo shranijo in da ga pri sejah prebero članom. Ktera postaja bode poslala delegata, naj naznani do 1. avgusta t. 1. Pozdravljam vse združene sobrate združenih družtev sv. Barbare in želim, da bi se še več novih poetaj oglasilo do prve konvencije združenih družt«v sv. Barbare! IVAN TELBAN, I. tajnik. Nižje podpisana priporočam potu joči m Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107=109 Greenwich Street. - - ivevv york . . v katerem točim v e d 11 o pivo, doma prešana in importirana vina, fme likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset se priporoča FRIDA V0N KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. 1 li&C^ž »AbiJcVO tVoO f/oN^Cr no* Rojaki larečajte edini slovenski dnevnik "GLAS NARODA", kteri donaša najnovejše in najobširnejše vesti iz bojišča ter priobeuje tudi slike. * * * * * Velja za irse leto • . $3,00 " pol leta . . l.SO " 3 mesece . 75 ct« TTunvn^wv "J- •».-•"i-*.*1*"!1 7» »•?■*« JneoslovaBska Inkorporirana dne 24. januarja :goi v državi Minnesota. Sedež v ELY, AllINNESOTA. I W Vft »»-."i.» 0KADNTHI; Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Vi™ Podpredsednik' JOHN KERŽIŠNTK, P. O. Box 138, Federal P»-X. tajnik: JURIJ L. BKOZICH, Ely, Minn. II. tajnik: AXTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumel, Mich. Blagajnik: IVAN GOVZE, P. O. Box 105, Ely, Mina. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O Box 114, Eveletk, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 5102 Buttler St., Pittaburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box ^056, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: G«o. L. Brorich. Ely, Mi nn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Gevia, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Društvena glasilo je: "GLAS NARODA*. PRISTOPILL K družt v m sv. Jožefa št. 20 v Sparti, Minn., Fran Znidaršič rojen 1877. eert. št. 20/0. Družtvo šteje udov. K družt vu sv. Alojzija št. :}1 v Braddoeku, Pa.. Peter Jan- 1872, eert. 2«;s0. Družtvo šteje 1 17 udov. K družt vu sv. Barbare št. 3!> v Roslynu, Wash., Ivan Majnarič IS/ 1. eert. 2(Jsl. Anton Petrovič 1872, eert. 2082, Anton Skufca 1872, e.Mt. 2083, Josip Pleše eert. 2«iS4, Ivan Miloš eert. 2085. Družtvo šteji 50 udov. SUSPENDIRANI. Od družtva sv. Barbare št. •> v Soudano, Minn., Jurij Jaužekovič eert. 7o2. Družtvo šteje 20 udov. Od drnžtva sv. Jožeta št. 23 v San Franciscu, Cal., Alojzij Rogina eert. Ki Hi. Družtvo šteje 51 udov. Od drnžtva sv. Alojzija št. 31 v Braddoeku, Pa., Fran Turšie eert. 2072. Družtvo šteje 110 udov. Od družt va sv. Barbare št. 39 v Roslynu, Wash., Ignacij Mervar eert. 23-">0. Družtvo šteje 55 udov. ODSTOPILI. Od drnžtva Marija Zvezda št. 32 v Black Diamond, Wash., Jakob 1. sovnik eert. 2142, Gregor Klun eert. 2105. Družtvo šteje 45 udov. ZOPET SPREJETI. K di užtvu sv. Jožefa št. 20 v Sparti, Minn., Ivan Erčul eert. 1403. Družtvo šteje .V* udov. CRTA2TL Od družt v a sv. Alojzija 31 v Braddoeku, Pa., Fran Šuštaršie eert. 2070, Andrej I rbas 2099. Družtvo šteje 114 udov. Assessment št. 11. — Za meso c m a j. Za miri o Ano Ilrincovo, soprogo brata Vincenca Brin ca, uda drnžtva sv. Barbare št. .1 v Soudanu, .Minn, Umrla dne 2. decembra 1903. Uradno naznanjena dne 23. marca 1904. Uzrok smrti: tifus. Opravičena podpora $300. Za umrlega brata Mihaela Brozoviča, uda drnžtva sv. Cirila 111 Metoda št. U v Calnmetu, Mich. Umrl dnč 17. februarja 1904. Uradno naznanjen dne 27. marca 1904. Uzrok smrti: pouesrečenje v Tamarack rudniku. Opravičena podpora: *S00 za usmrtnilio in 8100 za pogrebne stroške. Z;i umrlo Marijo Cimermanovo, soprogo brata Ignacija Cimermana, uda družt va Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minn. Umrla dnč 24. marca 1904. Uzrok smrti: pij učili ca. O pravičemi podpora soprogu $300. Za umrlo Heleno Lesarovo, soprogo brata Roka Lesara, uda druživa Sokol št. :;s v Pueblu, Golo. Umrla dnč 10. marca 1904. Uradno naznanjena clue .">. aprila 1904. Uzrok smrti: jeterna bolezen. Opravi-čena podpora soprogu §300. Za rezervni sklad Jednote plača vsaki član s tem assessmentom po ."►() centov. To zavzema prvi in drugi obrok za leto 1903—4. > Ta assessment je razposlan na 2334 udov ter vsaki član plača po ?1.50. JURIJ L. BROZICH, I. tajnik. Drobnosti. Slika iz tržaškega življenja. V stanovanje zakonskih Cocn v ulici Farneto -t. so udrli neznani tatovi. Poizvedovanja so pa kmalu privela na sled dvema tatovoma, enemu moškega in enemu ženskega spola. I lomila -ta hišna dekla in nje ljubimec. Ta poslednji je bil nekdaj zapeljal sestro sedanje ljubimke in postal ne/ak' 11-ki oče, a sedaj je ob enem — zakonski mož jedne tretja, v iekoliko mesecih pa postane zopet nezakonski oče se sedanjo ljubimko. Kadi te okvlnosti, — tako je saj zatrjevala policijskemu komisarju — jo je nagovarjal, da skupno ok rade ta nje gospodarja, da bosta inogla potem bežat; nagovarjajl jo je toliko časa, da ae je res udala. V karakteristiko tega zakonskega moža in ljubimca slu/i okolnost, — če je resnično, kar pripoveduje njega ljubimka, — rerskegt na štiri mesece težke ječe, poostrene z jednim postom nn mesec in sieer radi razžaljenja Veličanstva, — in 331 e t nega kurjača Josipa Bianca na 24 ur zapora radi prestopka upora .tažarjein. Ta poslednji je bil tožen radi zločina javnega nasilstva, a sodišče ga je oprostilo obtožbe radi zločina in ga obso- dilo — kakor prestopka. novedano le radi — Sneg v aprilu. Iz raznih strani, tako iz Tirolske, Zg. Avstrijskega, Češke in Nemčije, prihajajo vesti, da je v zadnjih dneh ztptdlo mnogo snega. V Inoniostu je n. pr. snežilo nepretrgoma 20 ur. — Svoboda na Ogrskem. "Novi Srbobran" javlja, da so v Izbi-štu srbski kmetje ustanovili "srbsko kmetsko čitalnico" in poslali pravila ministerstvu v Budimpešto v odo-brenje. Alinisterstvo je pravila odobrilo, ali pod pogojem, da izostane iz imena čitalničnega beseda "'srbska", Srbi v Curugu so osnovali "Srbsko Kole >", tona ministerstvo je zahtevalo da se beseda "srbsko" briše. enem je z višine prestola pripoznan temelinS pomen poljedelstva kakor podlage narodni blaginji. Kmečko prebivalstvo, ki se svojimim mladimi močmi polni vrste vojske in nosi veliki del davkov, žrtvuje zadostno na oltar domovine, ne ^e v vojnih ' pak tudi v mirnih časih. S tem, d; je ear od vezal narod od prispevkov za vojne namene, izraža popolno zaupanje v njega mogočni in neizčrpni patrijotizem z istodobno željo, naj bi se njega blagostanje dalje razvijalo. Knrz. Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.55 in k temu Se 15 centov za poitnino, ker mora biti denarna pošiljate v registrirana. V svarilo. Poslednji čas so razni newyorski dnevniki opozarjali ljudstvo, poli- am-'ot ttvtt-tvtt » „ - C1j° in Postavodajalstvo na vedno ra- ^ .SLUŽKINJA DOBI SLUŽBO, CI- stoče "banke", ktere so v istini tako l'"1, J™-^ Plefn0 dv°-,f;astle, kakor gobe po poletnem de- 'žju. Ti "bankarji" razpošiljajo po Skušnja uči! — Ne o . r žen o. "Povejte mi, zakaj so Vaši lasje že beli, Vaša brada pa Še vsa črna. Ali si jo maže te?" — "Xe. vzrok je ta, ker je 20 let mlajša." — X a ruskega c a 1 a prihaja največ pisem. Ako bi 011 čital vsa pisma, ki jih dobiva na dan., ne bi mu preostajalo ni trenotka svobodnega časa. Car dobiva nad .">00 pisem vsaki dan in zraven teca še mnogo prošenj in pritožb. Vsebino teh prošenj in pritožb pregleduje več tajnikov. ki morajo obvestiti eara o vsaki prošnji ruskega podanika, pa naj je to miren podanik ali kak puntar, — Tz naravoslovja. V japonskih gozdih so pajki, ki predejo tako močno pajeevino, da treba noža, ako se jo hoče pretrgati. — Razloček med Židom in Kristjanom. Na nekem javnem kraju kjer ie bila družba samih bogatinov. njim, ter si naročil jodnakih jedi. ka kor jih je videl pri drugih 11a mizi. Vsi so ga nekako čudno gledali; je-ilen ga je pa začuden vprašal: "Kako pa morete sesti k nam, ko ste še pred par meseci pri nas beračili Ž" — "Ej, gospodje" — se je na muzal Žid — 'med nami je drugače, nego večkrat pri vas. Pri nas hodimo prej beračit, potem si kupimo hiše, pri vas si pa kupujejo ljudje prej hiše ter dobro žive, potem še le gredo beračit." rano; plača $20; ne sme biti prestara. Pisma naj se pošljejo: Jos. Miklieh. Box 582, Salida, Colo. (5-7 5) KJE JE1 Frank O z v n 1 d , po domače Pe-triček. Lansko zimo je delal v Isola, Mississippi. Več pisem sem mu pisal, pa mi ni odgovoril. Ako se ne oglasi, ga bodem objavil prihodnjič s polnim imenom. Josip Žagar, Box 96 Morgan, Allegheny Co., Pa. (5-7 5) KJE STA? Frank in J o ž e if R a č i č, doma iz Viher št. 1., sodni okraj Krški. Bivala sta nekdaj v Diamond vile, Wyo., potem 1082G Torente Ave., So. Chicago, 111. Xju žalostna mati bi rada zoedela, ali sta živa ali mrtva. Znance in prijatelje prosimo pojas-nilaglede imenovanih rojakov in naj se bližnji podatki blagovolijo poslati Glas Xarodu". (4-10 5) KJE JE! Gregor Put z, doma iz Žirov na Xotranjskem, star je kakih «0 let, majhen, plavolas. Poslednjo vest o njem sem dobila nred jednim letom je prišel med nje Žid. Prisedel je k iz Rugby, Colo., pred tremi leti se je - Narodnosti v Evropi. Po nekem statističnem izkazu je bilo koncem leta 1900 narodnosti v Evropi v okroglem številu: Germansko pleme je štelo 127ln milijona; slovansko pleme 3201y-> milijona; romansko pleme 108. ostala plemena 4s 11 pol milijona: vseh skupaj torej i'jT iu pol milijona duš. Ako razdelimo pojedine narodnosti v navedenih plemenih, prihajamo do sledečega rezultata: Germansko pleme Nemcev, Holandcev in Fincev a bilo 77 milijonov, Angležev 40 in na tretjina mil. in Skandinavcev lO1^ milijona. Slovansko pleme: Rusov 82 mil., Poljakov 17 mil., Čehov S mil., Luži-kili Srbov 105.000, Hrvatov in Srbov S mil., Bolgarov 4 in Slovencev 1,350,000. Romansko pleme: Franeozov in Valonov 41 mil., Italijanov 34 milij.. Spancev in Portugizov 23 in pol mil., Kumuneev (JlA milijona. Ostale narodnosti: Madjarov S1, j mil., Fincev 6 mil., Turkov in Tarta-rov G mil., Židov 5,7 milijona, pravoslavnih 118 milijonov, protestantov 1GG iu pol milijona,vseh kristjanov skupaj torej 549 milijonov. Na posamične dele sveta so ti kristjani razdeljeni tako-le: Evropa jih šteje 374 mit., Amerika 134 mil, Oceanija 4 mil., Afrika 8^2 mil., in Azija 2SV2 milijona. Xekristjanov je na svetu: Židov 11 milijonov, Mohamedaneev 292, poganov 7G7 milijonov. Vseh ljudij živi na zemlji približno 1529 milijonov. Kretanje parni kov. V New York so doapeli: Pennsylvania .">. maja iz Hamburga z 1009 pot. Deutsehland 5. maja iz Hamburga z 7751 potniki. Teutonic 5. maja iz Liverpoola 1113 potniki. Dospeti imajo: Pretoria iz Hamburga. Philadelphia iz Southampton«. Waldemar iz Hamburga. Astoria iz Glasgowa. Laurenti an iz Glasgowa, La Lorraine iz Havre. St. Paul iz Southamptona. Umbria iz Liverpoola. Celtic iz Liverpoola. Kroonland iz Antwerpena. Anehoria iz Glasgowa. Kaiser Wilhelm LL iz Bremena. Friedrich der Grosse iz Bremena. Rotterdam iz Rotterdama. Odpljuli bodo: Bulgaria 7. maja v Hamburg. Irene 7. maja v Genovo. Astoria 7. maja v Glasgow. Lucania 7. maja v Liverpool. La Gascogne 7. maja v Havre. Germanic 7. maja v Southampton. Vaterland 7. maja v Antwerpen. zapadu, kjerkoli le kak naslov vlove. tiskovine in hvalne spise, denarje in parobrodne listke ponujajo "skoraj zastonj", parobrodne listke od $8.00 naprej, ceneje, kakor vsak pravi agent. Ti možakarji nemajo n i -kjer založene varščine, niso nikomur odgovorni za njih delovanje in to le oni trpe,_ kteri se jim na li-manice vsedejo. Časniški poročevalci so v glavnem stanu policije navajali take "banke", a reklo se jim je: "Mi nemarno postave, ktera bi zabranje-vala ustanovljati banke, vsak človek, dasi je znan lopov, lahko banko otvo-ri, v to mu ne brani noben zakon." To so bile besede poglavarja newyor-ških detektivov. Tiskane okrožnice v raznih jezikih ti "bankarji" razpošiljajo raznim narodom, ako kaj napravijo je prav, ako ne, pa tudi. Mnogokrat se je že zgodilo, da je taki bankar zvabil od lahkovernih ljudi novce, a necega dne je bila pisarna prazna, a prazen je ostal tudi preveč lahkoverni mož. Dandanes, dokler ne dobimo postave, ktera bode zahtevala dobro poroštvo in vlada nadzorovala vse banke, je zelo paziti, komu se novci izroče. Najbolj fanatični Židje postanejo v lovu za denarje dobri narodnja-k i, fanatični Mohamedanci celo kristjani, ošabni Madjari dobri Slovaki, in fanatični Italijani pristni Slovani, vse le v lovu za novce. Rojaki, pazite se tacih zasebnih bank, najbolje so narodne banke (National Bank), ker te so pod državno kontrolo; v kupčiji pa se bavite z ljudmi, ktere dobro poznate; ako pa dobite tiskovine, jih pa porabite za podkuriti, pa pazite, da se mleko ali juha ne prismodi pod takim papirjem. Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu is najboljših rož in kt.snin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki ter iz finega, naravnega vina. Kdor boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno. Pošilja se v zabojih po jeden tucat (12 steklenic) na vse kraje zapadnih držav Ser. Amerike. V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS, 432 S. Santa Fč Av. Pueblo, Col. NAZNANILO. Podpisani naznanjam Slovencem in Hrvatom, da sem odprl svoj novi. lepo urejeni SALOON imenom "GERMAN HALL", 50 korakov na levo od postaje t Raton, New Mexico. Točim vedno sveže pivo in najbolje californijako vino ter whiskey. Za obilen obisk se priporoča MARTIN BUKOVC. i Raton New Mexico. (3rt 8-3—8-6) NAZNANILO. Nižje opdpiaani naznanjam bratom Slovencem in Hrvatom, da mbd se preselil iz East Helena, Memt, ▼ Aldridge, Mont., in tu edprl im urejeni saloon, t kterim točim vedno SVEŽE PIVO, DOBRO KALIF ORNSKO TINO, IZVRSTEN WHISKEY im prodajata FINE SMODKE. S speitovamjoai MARTIN RAUH, Aldridge, Moat., Park O*, — Živali v ognju. Večina živali se boji ognja ter iz straha beže pred njim. Nekatere pa ogenj kar začaruje ter silijo vanj. kljub bolečinam, ki jih provzroča vročina. Konj postaja iz strahu kar besen v gorečem hlevu, med tem, ko ostaja pes sredi plamena povsem miren. Samo nos drži pripognjen v tla, kjer je čist zrak ter povsem mirno išče, kam bi bežal. [Mačke pa grozno kriče, ako so obdane od ognja. Oči obračajo proč od svetlobe ter beže v kote kjer se stiskajo. Ce jih hoče kdo rešiti, so popolnoma mirne in se ne branijo s tacami oziroma z zobmi. Tiči postanejo od ognja kakor omamljeni in so popolnoma mirni, in celo blebetave papige ne kriče, ako jih obdaja ogenj Krave so, kakor psi: popolnoma mirne, ne puščajo se odveza ti in odvajati in tudi same si poiščejo izhoda iz nevarnosti. NAZNANILO. Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Cirila in Metoda št. 1, J. S. K. J., v Ely, Minn., da je bilo sklenjeno pri redni seji društva dne 27. marca, da mora vsaki član točno plačati vse svoje redne prispevke, to je na dan seje, za vse oddaljene člane pa je čas podaljšan do vsacega prvega dneva v mesecu. Vsak, kteri tega ne stori, bode kot tak suspendiran od društva, toraj bratje, pošiljajte točno svoje mesečne doneske. Nadalje uljudno prosim vse odsotne člane, da mi naznanijo njih natančen naslov, da jim potem zamorem aoposlati Certifikate in pravilne knjige. Nadalje tudi prosim, da vsak oboleli član dopošlje zdravniško spričevalo kadar zboli, kakor tudi, kadar ozdravi. Pisma je nasloviti na prvega taj-□ika. M&thew Levstik, (12-12-5) Ely. Itinn. V FRONTEN AC, KANS., in okolici je moj zastopnik Mr. Leopold Krushitz. Imenovani gospod deluje že mnogo let z menoj in sva vedno v najlepšem soglasju, zato ga rojakom toplo priporočam. Fr. Sakaer. cunard line -1 _=zF»ARINIICl PUUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M nitnnia odpljuje iz New Yorka due UllUUId 04. maja 1!m. Slavonia [%0fK Yo,k;l dne Pannonia Yo,ka due Ultonia, Slavonia in Pannonia so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju* in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in ^Cunard Steamship Co., Ltd. 29 Broadway, New York. 126 Stale S?., Boston, ■K- a- -X* 67 Dearborn Street. Chicago, -s -s- Parniki imajo jako obsežen pokrit prestor na krovu za šetanje potnikov tretjega razredajj# BENZ[GER BROTHERS, NEW YORK, N.Y., 36-38 BARCLAY STREET. CINCINNATI, OHIO, 343 MAIN STREET. CHICAGO, ILL., 211-213 MADISON AVE. POZORj SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA! Izdelovalci fc> a n d & -a v , društvenih zastav, znakov in rejgalij po naročilih. Ysako naroiilo se izvršuje pod osobnim nadzorstvom tvrdke. Na zahtevo pošljemo vzorce naših znakov, prevzamemo tudi načrte in risanje raznovrstnih zastav in bander. Vedno v zaiogi ZLATI in SREBRNI ZNAKI z iglastim ali gumbičnim priveskom. Pišite po katalog in __ ceno, predno se drugam obračate. Odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku. Dopisoval Vam bode rojak g. Lupša. Hallo, rojaki! Slovencem naznanjam, da sem kupil ^ SilLCOlT oa gospoda J. Stublerja 1r Duluth, Minn., 217 OT. Superior St Točil bodem vsakovrstne 4ohce ače, imam lepo prenočišče za potnike, kakor tudi prosti lunch. Prodajam tudi železniške in parobrodne listke ter požiljam denar v staro domovino. Kojakom preskrbim delo, kteri delajo po šu-mah. Rojake Slovence in Hrvat«, kteri potujejo čez Duluth, Minn., vabim, da me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zelo dobro postrežem. spoštovanjem ✓ <31jl| Josip Scharaboo. ________ Arabela. Bpisala Faviia* FmfHf. zamolklo: "Le razjoči se, Arabela! saj ti bode potem lažje. Toda tukaj na mojem srcu je odslej mesto, kjer se smeš pritoževati in radostiti. Moje srce bode znalo jednako prenašati." — — Jubilej kitajske cesarice. Te dni preteče 40 let, odkar, vlada Kitajska cesarica-vdova svojo ogromno državo. Ta dan se bode pro-teboj obojo' slavil po vsej državi. Cesai je izdal !za to priliko dekret, ki pravi: ''Vse (Konec.) Arabela je prosila dovoljenja, da se sme oddaljiti. Vsi so jej radi privolili: saj so mislili tudi oni, da se bodo skoro razšli. A temu ni bilo tako; pozni večer jib je še našel združene. Arabela je šla v svojo sobo in da bi se količkaj iznebila svoje otožno-sti, vzela je molitveno knjižico in začela moliti iz nje. A tudi v molitvi ni našla zaželenega pokoja. Knjiga jej zleze iz rok v naročje, roke počivajo na njej, ona pa se za misli globoko, globoko. Na kaj je mi slila?! Edino okno, ktero je imela soba. bilo je na pol odprto. Na enkrat pre drami Arabelo tanek, občutljiv prepih. Ozre se na vrata, da vidi, ali niso menda odprta. Pri tem se pa zgane, za rudi in obledi zaporedoma in neizmerno začudena zašepeta: Gospod profesor i! Pri vratih je stal v resnici profesor Waldek, oblečen v popotno obleko in ni premaknol očesa od nje. Ravno je prišel s popoldanskim vlakom. Stopivši v roditeljevo stanovanje, čul je iz obednice glasno govorjenje. Julije ni videl nikjer. Ta je šla ravno takrat gostom luči prižigat. Profesor je sklenil najprej se preobleči in stoprav potem predstaviti se zbranej družbi Šel je v ta namen v stransko sobo, ki je bila nekdaj njegova učna sobica, in tam je nenade-jano našel — zamišljeno Arabelo. Ko profesor zapazi, da ga je Arabela zagledala in spoznala, zapre vrata za seboj, pristopi bližje in reče: "Arabela. ali se niste še do današnjega dne odločila, dati mi drugo ime, kakor formalno: gospod profesor?" Arabela močno zarudi. Ozre se na-nj z nemim pogledom; ali ta pa je moral biti dosta zgovoren, kajti profesor je nenadoma roki razpel proti njej, iz globočine svoje duše kličoč: "Arabela 1" Arabela ga Še enkrat pogleda, i sedaj na pol zmedeno, na pol sramež ljivo. Ko pa vidi njegov radostno izpremenjeni obraz, hiti mu brez na-daljnega pomisleka v naročje, iz ust pa s© jej ukrade ime." Walter! Profesor jo presenečen drži krepko v rokah ter reče s trepetajočim glasom: "Da, Arabela! tako je prav! Pa kako sladko se moje ime glasi iz tvojih ust! Sedaj te ne izpustim več, ne morem, — nočem te izpustiti 1 Ti si moja, na vse veke moja! — Ah, in koliko si mi prizadejala trpljenja, dokler sem dosegel ta blaženi treno-tek! Ti bi se mene tudi sedaj ne usmilila, ko bi ini ne bil ugodni slu •čaj prišel na pomoč. Ti bi bila čakala da bi se obadva pogubila vsled neizpolnjenih namenov, rajši ko pa da bi bila storila le en korak k najinej svr-hi. Toda dovolj tega!" pristavi ne-žneje ter se nekoliko oddalji od nje da jej zamore pogledati v lice. "Sedaj pa, Arabela, odgovori mi samo na jedno vprašanje: Ali si pri volji, zapustiti za vselej ta kraj in kot gospa profesorica slediti mi ono mesto, kjer menim nastopiti sto-lico kot docent tamošnjega vseučilišča? Povej, Arabela, ali hočeš zaupati meni svoje življenje, ktero hočem čuvati s svojo ljubeznijo!" In Arabela odgovori z globoko re&rf-nostjo v očeh, a vendar s presrečnim smehljanjem na trepetajočih ustnah "Da, Walter, tebi ga zaupam!" Dolgo sta se še zaročenca v prijetnem somraku pomenkovala. Kar sta si povedala, odkrila in zaupala, bilo je srčno, prosto, in besede enega našle so odmev v srcu druzega. Življenje nam ponuja včasih tre-notkov, polnih slasti in zamaknenja; ti minejo sicer, a puščajo pa zato v nnja neizbrisljive spomine. Tak tre-notek se je i njima prikazal. "Kaj pa bode z mojimi roditelji?" vpraša profesor med drugim. "Ali jih pustiva tu, ali —." "Z nama morata iti!" reče Arabela predno je on še svoje vprašanje dopolnil. "Dobro!" odvrne profesor zadovoljen; "ali predno odpotujemo, hoče-no skrbeti za dostojno bivališče tudi najinim dragim, ktere tu zapustiva." Arabela ga radovedno pogleda. Ni ga razumela, "Glej, draga", nadaljuje on in dene ljubkovaje roko okolu njenega života kakor da ve, da jej utegne to, kar jej hoče razložiti, napraviti bol; "tvoja roditelja ležita na raznih krajih pokopana. Jaz vem, kje je tvoj oče pokopan; ti pa veš, kje je tvoja mati. Kaj, ko bi kupila rake v in bi združila v smrti, kar je bilo šiloma ločeno v življenju?!" = "Kako si blag V* od vrne na to Arabela, gin ena in skrije solce, ktere je že ves dan premagovala in ki so jej wiaj pri bridkem tem spominu silile v oči,-ter dene glavo na njegovo ramo. A on jo rahlo potegn® k aebi, nasloni nje glavo na svoj« prsi in re5a Gospodična Arabela! Častiti go- cesarske hčere in hčere visokih prin-spodje gosti se hočejo od vas pošlo- cev dol»e posebna darila. Vsi častniki viti", oglasi se nenadoma tanki Ju- višji in nižji, se pomaknejo za eno lijin glas. Bila je nepričakovano sto- -topujo višje. Dvorni in pokrajinski pila v sobo z lučjo v roki. Ko pa po- mandarini dobe odlikovanja, ki pregleda po sobi, odpre zavzeta široma'idejo tudi na praunuke. Odstavije- oči, kakor da ne verjame temu, kar vidi. Arabela se pomenkuje z nekim gospodom in ta gospod ni nihče drug, kakor Walter, njen ndadi, od nje tolikanj oboževani gospodar, resni in učeni gospod profesor, največji ženski sovražnik! 1 — Svečnik jej hoče pasti iz rok, nasloniti pa se mora na vrata, da ne pade znak samega začudenja. "Le bližje, le bližje, Julija", ogovori jo zdaj profesor z nasmehom, ker je uganil vzrok njenega položaja. "Kar tu vidite, ni nič nedostojnega ali brezbožnega. Vedite, da je gospodična Arabela moja nevesta in da postane v kratkem moja soproga. Vei!r.o ste želeli. Julija, vidite mene, kterega ste nekdaj pestovali, srečnega. Zdaj se vam je želja izpolnila. Jaz sem najsrečnejši človek na svetu. Kaj pa ti. Arabela?" popra-a jo poredno in jej poda roko. "ali si z menoj zadovoljna?" Arabela je skočila na noge. začuvši Julijin glas, in si je sedaj v največjej zadregi, na pol obrnjena od njega, brisala solzne oč'. Na profesorjevo vprašanje pa mu hitro poda roko. s sramežljivo povešenimi očmi polglasno rekoč: "Pojdiva k tvojima roditeljema, Walter!" Julija pa si otira s koncem predpasnika oči in ponavlja ginjena: "Castitam. častitain! Ah, gospol profesor1', pristavi na to veselo, "za-tonj nisem dvakrat na dan molila Boga, da bi ri enkrat dobili pridno, bogaboječo ženo. Ali gospodična Ara-bela", nadaljuje z navdušenostjo, k! je bila izgovornejša, kakor njeno be-edovanje, "je tako izvrstna v vsakem oziru, da vam bode le blagQrpri-nesla v hišo." Njena nekdanja zopernost do mla-de Židinje bila je v trenotku izginila, ko je zvedela za Arabelino krščanstvo. Jokala se je tedaj od sočuvstva od nje toliko, tin se je sama začudila, od kod jej prihajajo solze. Od tistega časa pa je bila "krščena Židinja", kakor jo je ona dobrohotno imenovala, njen največji uzor, o kterem je po dnevu in po noči sanjarila. ♦ ♦ ♦ Pol leta pozneje se je na tihem izvršila Arabelina poroka z vseučilišč-nim profesorjem, Walter Waldekom. Ta dan je bil najlepši v življenju ne samo mladima poročem-ema, temveč tudi starima roditeljema, ki sta najiskrenejimi željami blagoslavljala to zvezo. Takoj po poroki so se odpeljali vsi štirje v ono glavno mesto na Nem škem, kamor je bil Walter na vscači liščno stolico za profesorja poklican A tudi zvesta Julija, preobložena z potno robo in domačim psičkom v naročju, vozila se je za svojimi go spodarji. Arabelina vila se je pod dobrimi pogoji dala v najem, razven jedne sobe. v kterej je bivala Karpelesovka. Ta pa je kakor nekdaj, nadaljevala svojo razkošnost. Denarja je dobivala nekaj iz mestne ubožne denarnice, nekaj pa ga je naberacila po imenitnih hišah, in tudi onih 25 goldinarjev, ktere je Arabela redno plačevala za Davidovo vzgojo, rabila je za-se. A David, ki je že od nekdaj ljubil vojaški stan, učil se je vojaštva z odliko ter je smel zastonj prebivati v zavodu; stroga vojaška disciplina ga je menda tudi v moralnem oziru poboljšala. O Samuelu pa ni bilo več sluha ne duha. nim mandarinoni se odpuste grehi. Dovoljeno jim bode, da pridejo v pre-stolno mesto tei čestitajo cesarici, nato se zopet namestijo v svoje ne kdanje službe. Število kandidatov za izpite doktorata, hakolaureata in zre losti, se zviša. Osebam iz ljudstva, ki so stare nad 70 let, se dovoli, da si smejo držati sužnje; osobr-. ki so stare nad SO let, dobe nekaj kosov sukna svile, riža, in 10 funtov mesa. Osobe, ki so stare nad 100 let, dobe denarja ter se jim postavi slavolok. Siromašnim ženam in vojaškim vdovam so podeli milostinjn. Mandarini morajo preskrbeti z dobro hrano in dobrim stanovanjem bolnike, vdovce, vdove. irote in reveže. Posebni častniki po-neso darove na grobe cesarjem vseh dinastij, svetim goram in rekam. Odpuščamo vsem. k' so zaprti, razen zarotnikom proti dinastiji in osobam. ki so vzdignile roko proti starišem, -oprogu ali soprogi ali proti svojim gospodarjem ter takim, ki so storili zločin na polju, ker =o to res hudobni ljudje ter ne zaslužijo, da bi se jim odpustilo. Vte ostali, smo tudi trije. Jaz mislim da je razdelitev zelo pravična." Rojaki, podpirajte rojaka! Podpisani priporočam svojo dobro urejen« GOSTILNO, v kterej toč m vedno SVEŽE TIVO, prodajam DOBRE SMODKE in I.IKEKJE. Pri meni se tudi d< bi vsak dan DOBKA HRANA. Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji vpraša za mene in gotovo bode prišel do mene in do znancev. Ako kedo potrebuje kak svet, naj se name obrne. Na5e geslo toraj bodi: svoji k svojim! Martin Muhič, letnik. KNJIGE, ktere imamo v naši zalogi in jih od-Došljemo poštnine prost«, ako se nam znesek naprej pošlje : Molitvene knjige: Spomin na Jezusa 35 ct_ Jezus dobri pastir 60 ct. Presveto Srce Jezusovo $1.20. Sveta Nebesa $1. Jezus na križu $1. Filoteja $1.20. Zlata šola $1.20. Zvonček nebeški 80 ct. Duhovni studenec 60 ct. Nebeške iskrice 60 et. Ključ nebeških vrat 60 ct. Vrtec nebeški 60 ct. Sveta noč. 15 ct. Ave Marija 10 ct» Mati Božja 10 ct. Evangeliji 50 ct. Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30 ct. Zgodbe sv. pisma velika izdaja 60 ct. Navedene mašne knjige ao a zlato obrezo. Druge knjige: Zbirka domačih zdravil 60 ct. Mali vitez, v treh zvezkih, $3.50. Prešernove poezije, vezane 75 ct. Prešernove poezije, broširane, 50 ct. Skozi širno Indijo 40 ct. Na indijskih otokih 30 et. Iz knjige življenja $1.60. Ob tihih večerih $1.75. Abecednik za slov. ljudske šole 20 ct. Dimnik, slovensko-nemški besednjak 90 centov. Prva nemška vadnica 35 ct. Pregovori 30 ct. Mlinarjev Janez 40 ct. Domači zdravnik 60 ct. Marjetica 50 ct. Godčevski katekizem 15 ct. Andrej Hofer 20 ct. Boerska vojska 30 ct. Admiral Tegetthof 30 ct. Pavlin, angleški slovarček 40 «t. Erazem Pred jamski 15 ct . Naselnikova hči 20 ct. Eno leto med Indijanci 20 ct. May, Ery, 20 ct. Pavliha 20 ct. Potovanje v Liliput 20 ct. Mirko Pošteni ako vič 20 ct. Narodne pripovedke za mladino, I. in TI. zvezek, vsak 20 ct. Pri Vrbovčem Grogi 20 ct. Krištof Kolumb 20 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Pravila dostojnosti 20 ct. Izdajalca domovine 20 ct. V delu je rešitev 30 «t. Najdenček 20 ct. Grof Radeckv 20 ct. I.ažnjivi kljukec 20 ct. Repoštev 20 ct. Vrtomirov prstan 20 ct. Hubad, pripovedke L, II., III zvezek, vsak 20 ct. Cesar Maksimilijan I., 20 cl. Sv. Genovefa 20 c.. Vojska na Turškem 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Knez Orni Jurij 20 ct. Nikolaj Zrinjskt 20 ct. Spominjski listi iz avstrijske zgodovine 25 ct. Doma in na tujem 20 ct. Na Preriji 20 ct. Strelec 25 ct. Naseljenci 20 c+. Poslednji Mob'.Kanac 20 et. Srečolovec 20 ct Avstrijski junaki 90 ct Kako je zgorel gozd 20 ct. Šaljivi Slovenec 90 et. Navodilo za spisovanje raznih t isem SO centov. Četrto berilo za ljudske šole 50 ct. Stoletna pratika 60 ct. Izidor, pobožni icmet 25 ct. Cvetke 20 ct. Hitri računar 40 ct. Sanje v podobah 15 ct. Zemljevid 25 ct. Koledar za leto 1904 25 ct. BABI telefon kadar dospe* na. kako postajo ▼ New York in n« ved kako priti k Fr. Sajtserjtj. Pokliči številko 3796 Cortland in govori slovensko. Compapifl Generale Transatlanfique. Francoska parobrodna družba IV ' "" V DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNIKI SO t ,,La Lorraine", aa dva vi) ka.-----------------------la.ooo ton, 5VL« Savoie", ,, „ >, ------------------------I«.ooo ,, jyLa Touraine", ,, ,, ,, .................................10.000 ,, !j,L'Aquitaine", ,, ,, ,, ................. 10.000 ,, ,,L* Bretagne",................................................................8.000 ,,La Champagne",.............................. 8.000 , ,,La Gaicogne",...........................................8.000 ,, Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob zo. nri dopoludne. Parniki odpljujejo 1« priitaniiča itv 42 North River, ob Morton Strehi: 35.000 konjakih oaoSl. »5.000 „ „ 12.000 ,, ,i 16.000 „ ,1 9.-XX) ,, ,| 9.000 ,, m 9.000 ,, ,i •La Lorraine La Bretagne *La Savoie •La Touraine *La Lorraine 12. maja 1904. 19. naj a 1904. 20. maja 1904. 2. junija 1904. 9. juuija 1904. La Gascogne •La Savoie La Champagne *La Lorraine La Gascogne 16. junija 1904. 23. junija 1904. oO. juuija 1904. 7. julija 1904. 14. julija 1904. Nad 30 let se je obnašal Dr. RlCHTERJiV svetovni, PRENr -.JBNI "SI^kO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUKATIZEM, P0EQSTNIC0, PODAGRO itd. lil razne revmatične neprilike. g Ano t 28eL In 50ct. v vaeb lekarnah P. At Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. "GLAS NARODA" prWaja p* 1 mat Mb: ▲ •ton B • b • k. pooUvodja p*-drmiaiee Frank Bakiar. 1778 St. C8air Su Cleveland. Ohio. Frank A. Baudek, Milwaukee, Wis. John Snetariii. 1108 N. C«- tn SL, Joiiet. HL Frank Qabreaja, »18 Power BU Jtbaetown. Pa. JOHN KRACKER 119« St. Clair St.. Cleveland, 0. Friporoia rojakom svoja IZVRSTNA VINA, ktera t kakovosti nadkriljujejo vsa druga amerikanska vina. Kudeče vino prodajam po 50c. galono; belo po 70c. Najboljši DOMAČI TROPINOVEC «4 galone za $12, STAR IZBOR EN DROZMK 4yx g alone za $13. BRINJEVEC, ra kterega sem importiral brinje ia Kranjskega, vetja 12 buteljk ii8. Vino jc najboljše vrste ker je pridelana kapljica v !urnik vinogradih. Isto tako je tudi Iganje najDoljie vrste, ker je na isti način kuhano kakor doma na Kranjskem. Za države: Ohio, Pennsjrlvanijo in Illinois plačam prevozne atroike, posodo ne raiunam. Za mnogotera naroČila ae priporoča: JOHN KRACKER 1199 St. Clair St., Cleveland, 0. XW Parniki z rvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Glavia tgeaeija: Zi BR01UWAY. NEW YORK. Posebni parnik francoske družbe ,4I.A GASCOGNK'1 ndpljuje dne 7. maja. Spremlja potnike samo /.a 2. in 3. razred. Holland-America Line (HOLLAND-AME1UŠK V ( IM A) vozi kraljevo nizozemsko in pošij Zjpdinje :-u držav med NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne sur-Mer. parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton. parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton. POTSDAM, pai aik z dv onim vija kom, 12,600 ton. N00RDAM RYNDAM STATENDAM, paruit z dvojnim vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. ^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev juŽDe Avstrije. Radi ceue glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih..] DUNAJ, I. Kolowratring io.| 1NOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona. P a r 11 i k i od p I j u j j o: Iz ROTTERDAM A vsak ret rte k in i/. NEW YORKA vsako sred« =-■--■ - iZ -•'---—ob 10. uri zjutraj. . ^ HOLLAND-AMERICA LINE, 39 Broadway, NEW TORE. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL. RED STAR LINE (Prekomorska parobrodna družba ^Rudera zvezda") posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, * + + * * * * * * * * Philadelphia in Antwerpenom, JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York po dnevu. Og-lasite se pri; C. M. C0X, H. C. POST, Ass't Ticket Ascot, City Ticket Afeat, 313 IN. Main St.. Pueblo, Colo. Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakaerju, lastniku tega lista, čegar vslužbenec Vas pričaka potem pri prihodu v New York na kolodvoru. Prevaža potnike s sledečimi postnimi parniki: MDERLANDdva v jaka 0273« ton. KR00NLAND..........127G0ton. "EELANB............110O5 ton.j FINIVLAND............ 12760ton. ■ Pri cenah /a ntcflkrovje so v]*>Stete vse potrebščine, dobra irana, najboljša postrežba. Pot čez Ant\verp»*n je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri dopoludne ml pomola štev. '4 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILA-DELP1J1JE vsako drugo srt do od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja v o 2 n j i h listkov se »e obrniti na: Office, 9 Broadway, New Yc/tk City. Apr0odafa? ^^fa^Ju^aJ- l9^ Dearborn Street, CHICAGO. Century Building, SAINT LOUIS. riftvSI 21 Po8t Strfcet» SAN FRANCISCO, - ali na njene zastopnike. ____ __________ ___ ____________ŠBJ______________ _