št. 37 (964) L. XIX NOVO MESTO, četrtek, 12. septembra 1968 DOLENJSKI UST Medobčinsko posvetovanje o položaju kmetijstva v četrtek, 5. septembra je bilo v Črnomlju posvetovanje o sedanjiih težavnih razmerah dolenjskega kmetijstva, ki je usmerjeno predvsem v živinorejo in piride-lovanje krompirja. Sestanka, ki ga je sklical sindikat, so se udeležili predstavniki druž-beno-politionih orgaiuaacij, občinskih skupščin in direitotor-ji ter predsta.vnikd DS in UO vz več kmetijskih delovnih or-ganizaciij iz šestih dolenjskih občin. Znova so predlagali nekatere ukrepe, ki jih je nujno potrebno sprejeti, saj se sedanji, že tako slabi položaj kmetijstva še slabša. Več o tem lahko preberete v prispevku' našega sodelaivca na 6. strani in v sestavMh na 11. strani današnje številke. Na sestankai v Črnomlju je bil imenovan tudd inicia-tinmi odbor, ki bo pripravil oboni ^bor novo ustanovljenega medobčinskega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne indiustri-je. — Posveta so se udeležili predstavniki KZ in ObS ia Metlike, Kočeivua, Rifattice, Trebnjega, Novega mesta in Črnomlja. S PROSLAVE XII. SNOUB 8. SEPTEMBRA V NOVEM MESTU Samoupravljanje bomo branili tudi z orožjem! Ob 25-letnici ustanovitve XII. SNOUB je na Prešernovem trgu govoril podpredsednik IS Slovenije in ljudski poslanec dr. France Hočevar — Na razviti prapor XII. brigade pripeta trakova domicilnih občin — Pozdravna brzojavka s proslave za predsednika republike Tita Osrednja proslava ob 25-letnici ustanovitve XII. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade je bila v nedeljo, 8. septembra, v Novem mestu. O XII. brigadi in dogodkih na čehoslovaškem je govoril podpredsednik izvršnega sveta Slovenije in ljudski poslanec dr. France Hočevar, ki je tudi. razvil prapor XII. SNOUB in izročil odlikovanji, s katerima je brigado ob 25-letnici njene ustanovitve odlikoval predsednik republike tovariš Tito. Predsednik občinskih skupščin Novo mesto in Sevnica, Franci Kuhar in Franc Molan, pa sta na^ prapor XII. brigade pripela trakove domicilnih občin. Za jubilej XII. SNOUB se je Novo mesto odelo s transparenti, zastavami in cvetjem, zjutrao so se Novome-ščani prebudili ob budnici, kasneje pa so se :*wali na Glavnem ti^u, kjer je imela godba promenadni koncert. Na novo asfaltiranem Pje-šemovem trgu, kjer je bila osrednja pro9ta.va, so se začeli že pred 10. uro zbirati borci dvanajste, pripadniki JLA, predstavniki družbeno-poHtrčnega življenja, taborniki in številno prebivalstvo Novega mesta in drugih krajev. Med gosti sta bila razen podpredsednika IS Slovenije dr. Franceta Hočevarja tudi predsednik republiške konference Socialistične aveze Janez Vjpotndik in dlan OK ZKJ Bogdan Osolnik, s katerim je prisipel na proslavo tudi Jehija Albu — Bakr, direktor arabske lige za in-foraiaoije iz ZAiR. Pred začetkom proslave oto 10. uri je Novo mesto netkaj-(Nadaljevanje na 9. str.) V petek, 30. avg^usta, je predsednik republike Josip Broz Tito sprejel na Brionih Golansko delegacijo črnomaljske in metliške občine. Od leve proti desni: tovariš Tito, Peter Vujčič. Anton Dvojmoč, Dako Damjanovič, Jože Vajs, Franc Vrvtščar in Lojze šterk. Več berite o obisku na 8. strani! (Foto: TANJUG) ^RAZVOJ SAMOUPRAVLJANJA TERJA SPREMEMBE Pred spremembami naše ustave 9, septembra je bilo sklicano v Novem mestu posvetovanje za 9 občin našega področja. Podpredsednik skupščine SRS in zvezni ljudski poslanec dr. Jože Brilej je govoril o predvidenih spremembah zvezne in republiške ustave, udeleženci pa so v razgovoru posredovali nekaj stališč in ugotovitev iz javne razprave, ki se je pri nas že začela, končana pa. bo 25, septembra. Dr. Jože Brlej je poudaril, da so spremembe ustave, ki so v raapravi, poledica velikega raavo-ia našega samoupravl(janja po letu 1963. Cas je že pcrešel nekatera ustavna določila, zato smo jih dolžni prilagoditi novim pogojem. Ko smo leta 1963 sprejemali sedanjo ustavo, smo še vedno precej globoko tičali v sponah starega, admini-'sti'atiivno, centralistično državniškega načina vodenja. Razen te^a smo z ustavo le- ta 1963 postavili temelje sar moupravljanja v družbenem življen^«u, saj je prej DS obstajaj samo v gospodarstvu. Delavsko samoupravIjaTije se je doslej že tako razvilo, da smo dolžni omogočiti delovnim ljudem samostojno urejanje nekaterih vprašanj samoupravljanja s statuti. Družbenoekonomska reforma je v letu 1965 in pozneje načela mnogo artivari, ki so nam bile prej neznane in so povziročile mnoge poremike v odnosih. Zategadelj je raz- voQ reforme v nekaterih pogledih že oviran z ustaivo ali pa oeto v konfliktu z njo. To velja zilasti z določila o prostoru in vlogi občine in za 151. člen ustave, ki daje pristojnost za določanje do-nodkov. Dr, Brilej je v uvodnem pregledu poudaril med drugim tudi velik mednaa-odni p>omen sprememb ustave, o katerih pravkar razpravljamo. V času, ko se v svetu bije ideološki boj med človečnim, demokratičnim in samoupravnim socialiamom, kakršnega uresničujemo in zagovarjamo mi, in med državnim, biroOcratsikim in oen-traiisitičnim socializmom, kakršnega uveljavljajo na Vzhodu, so uspehi naše demo-krajtične praikse tisto, kar spremlja in ocenjuje svet. MIRENSKA >»DANAi( je na vinskem sejmu 1968 spet presenetila kupce in pivce: Z zlati in 7 srebrnih me* dalj, to je njen letošnji izkupiček! Njena najnovejša rastlinska sp^ialiteta je novi pelii^ovec »KR/ULJ SAMO«, ki prihaja na trg brez škodljivih strupov, Id jih naravni pelin sicer vsebu.je. Več o tem berite na 11. stra^ današnje številke! (Foto: J. Primc) Medveda ulovila lovca Krepko sta ga zdelala in mu slekla bundo - Med bojem z medvedoma je lovec Stražišar ves čas slišal, kako doma igra televizor TEKMOVALCI SO POSEDLI PO BREGU IN NISO HOTELI NASTOPITI toliko časa, dokler ni vodstvo tekmovanja odstranilo z dirke Regvarta. »Strajk Športnikov« je menda do zdaj edinstven primer na Dolenjskem. Ka>ko je bilo na nedeljskih si»eedway dirktrii v Krškem, berite ua 19. Je televiaorja. Stra^.i&u-ja so odf»lj«ll Haoako WaUaii09, IJi*. i. 9, Posebni vlak za Novo Gorico ■ Id. septemtora bo voia^ v Novo Gorico poseben vlak. Vdak bo odpey^ iz Metlike Oto 3.20, iz Gradca ob 3.31, te emomlja ab 3.41,. iz Otovca ob 3.4f7, Semiča ob 4.02., Ujtš-nih sel 4.17, iz Novega mesta ob 4.47, iz Mime peči oto 5.03, sPonikev ob 5.13, izTa-eb-iXjega ob 5.22, Velike Loke ob 5.30, iz Šeniblovrenca oto 5.35, Gabra 5.40 in iz RadoJtove vasi ob 5.45. V Ijubljano lx) vlak pripeljal ob 6.40 in bo ob 6.57 nada!'jeval pot protd No\'i Gorici, kamor bo pripeljal približno ob 10. uri. Visi tisti, ki se bedo odpeljali na veliko slavje v Novo Gorico s tem vlakom, se bodo z njim lal&o tudi vračali. Iz Nove Gorice bo vlak odpeljal ob 16. uri in bo pripe Ijal v Novo mesto okrog ‘^.40, v MetMko pa fcmaJii po podnoči. ■ Tudi B Spodnjega Po-sav^ bo voail 15. septembra v Novo Gorico poseben vla^k. Iz Bjrežic bo odpeljal ob 4.43, iz «j«keiga ob 4.54, iz Brestanice ob 5XX),^ iz Sevnice ob 5.16 in iz Radeč ob 5.30. Tudi ta vlak bo pt.ipeljal v Novo Gorico ob 10.00 uri. — Iz Nove Gorice bo vlak oid-peljafl ob 18.^ in bo pripeljal v KrSko okrog p>olnoi6i. Poseben vlak fz Kočevja za Novo Gorico Na proslavo v Novo Gori-oo bo odpeljal iz Ko6enrj.a poseben vlak. Iz Kočevja bo odihod ob 3.31, v Goaioo pa bo priaped oto 9.18. Poviratek bo ob 17.25 in vrnitev v Kočevje ob 23.46. Cena vazovni-oe bo 21 din. Predviidoma se bo udeležilo proslave v Novi Gorici okoU 400 prebiviaitoev loočevisOoe oibčaine. Polharska noč na Grmadi Turistično društvo Grmada priredi v soboto, 21. septembra, v gozdovih Grmade poUbarsko noč z vsemi 'trailicicaialnimi db J. ni nih> AKo Artrk tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m PO SAMOUPRAVNI POTI BREZ KOMPROMISOV — Predsedstvo in izvršni odt>or zvezne konference SZDL sta v sredo, 4. t. m., obravnavala politični položaj doma in v svetu. Sprejela sta sklepe, v katerih je poudarjena odločna podpora stališčem tovariša rita in resoluciji X. plenuma CK ZKJ. Sklepi hkrati izražajo solidarnost vseh naših delovnih ljudi z bojem češkega in slovaškega naroda in globoko ogorčenje zaradi agresije petih držav varšavskega pakta na češkoslovaško. Dalje i)0-udarjajo sHlepi soglasne zahteve naših državljanov, da tudi v sedanjem prelomnem obdobju odločno nadaljujemo razvoj samoupravljanja ter hitreje in učinkoviteje urejamo vsa odprta vprašanja. Predsedstvo in izvršni odbor poudarjata pomen nadaljnje krepitve bratstva in enotnosti naših narodov. To bratstvo in enotnost krepimo v boju za nove samoupravne družbene odnose. Ta enotnost naj najde svoj najpopolnejši izraz v učinkovitejšem uresničevanju reforme, ki pomeni pot za krepitev materialne in obrambne moči naše družbe. Za naše narode je že od nekdaj jasno, da o suverenosti in neodvisnem notranjem razvoju naše države ne more biti niti pogajanj niti kompromisov s katerimkoli in za nol>feno ceno, ■ OBRAMBNA PRIPRAVLJENOST —- Pred dnevi so sekretarji občinskih komitejev ZK iz vse Slovenije obravnavali naloge komuni- stov v pripravah na vseljudsko obrambo. Dne 4. t. m. je bila v Ljubljani tudi seja sveta za narodno obrambo skupščine SR Slovenije. Na njej so obravnavali obrambno pripravljenost prebivalstva ter druga vprašanja oziroma naloge republiških in občinskih organov, ki jih predvidevajo novi zakoni o narodni obrambi. ■ SEJA CK ZKS BO 26. T. M. — Predsedstvo in izvršni komite Krepitev naše obrambne moči CK ZK Slovenije sta obravnavala mednarodni politični položaj, še posebej po zasedbi O^koslovaške in priprave za vseljudsko obrambo v primeru napada s katerekoli strani. Hkrati sta sklicala sejo centralnega komiteja, ki bo 26. sept. Na njej bodo obravnavali idejnopolitične zasnove nadaljnjega ekonomskega in družbenega razvoja Slovenije, prav tako pa bodo sklicali VI. kongres ZK Slovenije, ki naj bi bil v začetku decembra. ■ KONEC SKUPŠČINSKIH POCITNIC — Letos sta zvezna in republiška skupščina končali počitniško obdobje prej kot prejšnja leta. V zvezni skupščini bodo že v septembru začeli obravnavati izvajanje reforme, gospodarske ukrepe za prihodnje leto, ustavne spremembe in priprave na volitve, ki bodo spomladi. Republiška skupščina pa ima v programu med drugim tudi vprašanja narodne i obrambe, davčni sistem preprečevanja neopravičenega bogatenja, visokošolski sistem ter vprašanja zdravstvenega varstva, socialnega zavarovanja, prosvete, kulture in znanosti. ■ 27. APRIL BO DRŽAVNI PRAZNIK — Pred:^stvo SR Slovenije je sprejelo pobudo predsedstva in izvršnega odbora republiške konference SZDL, da se uzakoni 27. april, dan ustanovitve OP, za slovenski državni praznik. O tem zakonu bosta sklepala pristojna skupščinska zbora 25. t. m. ■ DRAŽJI ŽELEZNIŠKI PREVOZ BLAGA — Od 1. oktobra naj bi se prevoz blaga na jugoslovanskih železnicah podražil povprečno za 4,8 %. ■ ZA OBRT — STROŽJE — Republiška skupščina naj bi v kratkem sprejela nov zakon o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov. Novo v tem zakonskem predlogu je to, da bodo odslej lahko opravljali nekatere zahtevnejše obrti samo tisli, ki bodo dejansko imeli predpisano strokovno izobrazbo. kel de Gaul!e. čeprav ni nih če pričakova’, da bo povedal kaj posebno navega. Znano je, di je francoska vkda obsodila okupacijo CSSR., Francoski predse Jnik ni spremenil svojega stal šči. D.>jal je, da je postala CSSR" žrtev dogodkov, ki jih treba obsoditi še posebno zato, ker so nesmiselni glede na perspektive popuščanja napetosti v Evropi. De G ul e ni prav nič prizanašal Moskvi, ko je dejal: »To, da so z vojaško intervencijo pod pla';čem socialistične sol dar-nosti spravili češkoslovaške voditelje k poslušnosti, ni nič drugega kot izraz sovjetske nvdvlade ter vzdrževanji vzhodnega in zahodnega bloka, četudi je sistem blokov v nasprotju s tistim, kar potrebuje Evropa.« De Gaulle je ostro naparfel to blokovsko razdelitev Evrope in poudari!, da nihče ne bi smel vsiljevati evropskim narodom tuje nadvlade v imenu take ali drugačne ideologije. Toda kljub očit..om, da je zdaj njegova politika sporazumevanja med Vzhodom in zahodom v Evropi v reševinali, je de G ulle dejal, da si bo Francija še naprej prizadevala za neodvisnost evropskih nirodov in za popuščanje nauetosti med Vzho-dom in Žihodom. Francija vsekakor še daleč nima tiste teže v sovjetskih očeh, kakor jo imajo ZDA. Znano je, da je Johnsonovo opozorilo glede Rom. verjetno več zaJeglo od vseh protestov evropskih državnikov. Navzlic temu pa Moskvi ne more biti '-seeno če po vsej zahodni Evropi — in ne samo zahodni Evropi — sliši samo obsodbe svoje intervencije v CSSR. Sovjetski diplomatski predstavniki so v zadnjih dneh predno obiskovali zunanja ministrstva natovskih in nenatovskih držav v Evropi — in tudi drugod po svetu — z zagotovili, da ZSSK nima prav nobenUi sovražnih namenov do Romunije in da so vse govoriM o koncentraciji sovjetskih čet ob romunski meji »grda laž imperialistične propagande«. Ali se nigerijska tragedija bliža koncu? Medtem ko so ljudje v Evropi In po svetu v zadnjih dneh z zadržanim dihom spremljali neenaki pogumni boj Cehov In Slovakov mesto Aha, eno izmed zadnjih mest v B atri, čeprav jc Lagos oznanil njegov padec že pred desetimi diievi. Mirovna pogajanja v Adis Abebi pod okriljem etiopskega cesarja in organizacije De Gaulle obsoja afriške enotnosti doslej niso pripeljala nikamor. Spora* zumeli so se edino o tem, da bodo lahko posamezna letala .Mednarodnega Rdečega križa nekaj dni vozila hrano in zdravila v Biafro, kjer ljudje, posebno otroci, vsak dan umirajo od izčrpanosti in bolezni v tisočih. Kljub temu so znani primeri, da so zvezne čete streljale celo na tista letala, ki so dobila od zvezne vlade dovoljenja za prelet nad nigerijskim ozemljem. Tuda kljub silovitemu pritisku se B afrovci še nadalje upirajo. Prepričani so, da jim grozi genocid — to se v resnici že dogaja — |n se pridušajo, da se bodo borili kot partizani še naprej, ko bo celotno ozemlje Biafre zasedeno. 2e zdaj organizirajo partizanske oddelke. Državljanska vojna v Nigeriji ni umazana samo zarjdi zločinov, ki se dogajajo vsak dan in so v popolnem na* sprotju s haaško konvecijo. Umazana je tudi po mednarodni plati. Splošno je znano, da 'ne bi bila ta vojna tako krvava in neusmiljena — ker ne bi mogla nobena stran premagati druge in hi potemtakem morali skleniti nekakšen sporazum - če se bi predvsem Velika Brita ija in v nekoliko manjši meri Sovjetska zveza izdatno podpirali zvezno v'ado v Lagosu z orožjem, strelivom in cel6 bombniki. Učltno je, da si obe državi obetata od te pomoči lepe obresti, ko bo Lagos podjarmil Biafro. Toda te obresti, kakršne že bodo, so že omadeževane s krvjo in trpljenjem tisočev in sto-tisočev. PRED VI. KONGRESOM ZK SLOVENIJE Namen: bogatejša družba in posameznik Teze o idejno političnih osnovah za, izdelavo programa družbeno-ekonomskega razvoja SRS pravijo med drugim: ■ ZVEZA KOMUNISTOV OCENJUJE, da bi morali izoblikovati cilje, ki so realni in dosegljivi, zaradi česar ne bi smeli dovoljevati kakršnegakoli pretiravanja, pa tudi ne pesmjizma. Celotno pro-gramirianje naj bo podre.jeno interesom delovnih ljudi in občanov. Cilj morata biti bogatejša družba in posameznik v duhovnem in materialnem pogledu. ■ NEPOSREDNI INTERES OBČANOV in s tem namen programa je, omogočiti usklađeno in stabilno rast osebnega in družbenega standarda-Pokazati je treba, kako ga je mogoče doseči, pod kkšnimi pogoji in s kakšnimi napori. Za skladen družbeno-ekonomski in politični razvoj je treba jasno opredeliti, v kolikšni nieri moramo in moremo zagotoviti znanstveni, izobraževalni, kulturni in zdravstveni ter socialni napredek. I TEZE GOVORE NATO o blagovnem gospodarstvu ter vse bolj neposrednem uveljavljanju zakona dohodka in nagrajevanja [X) delu. To dvoje je že doslej dalo spodbudne uspehe; zato bomo tudi vnaprej razvijali blagovno gospodarstvo, vendar ob dogovarjanju in planiranju razvoja naše samoupravne družbe. Za socialistično družbo ie njvažnejše, da obvladuje enostranosti in protislovja blagovnega gospodarstva. Skrb za družbeno raven je in ostaja prvina našega razvoja, ki dobiva čedalje pomembnejše mesto. Program bo zato moral zelo določeno opredeliti tudi naloge glede razvoja družbenega standarda ■ USTREZNA IZOBRAZBA JE TEMELJNI POGOJ nadaljnjega razvoja. Zato moramo omc^očiti našim otrokom obvezno osemletno ali celo desetletno šolanje, to pa seveda v ugodnejših in bolj izenačenih materialnih možnostih. Uveljaviti 'je treba celodnevno varstvo otrok v šolah, v predšolskem varstvu pa odpraviti izredno neugodno stanje. Vsem nadarjenim in sposobnim ljudem je treba ne glede na socialne in materialne razmere omogočiti nadaljevanje študija. — Seveda sodi v program tudi razvoj socialnega in zdravstvenega varstva, kakor tudi zagotovitev socialnih in tehničnih pogojev za delo. Prav v Sloveniji bi morali doseči tak socialni in zdravstveni standard, ki bo ustrezal našim potrebam in možnostim. ■ HITREJŠI IN SKLADNEJŠI DRUŽBENI RAZVOJ nam bo seveda omogočala le stalna rast gospK)darstva in narodnega dohodka, ki pa ju bomo dosegali spet le samo s kar največjim izdcori-ščanjem vseh naših proizvodnih čmiteljev. Gospo-daraika rast se bo večala lahko tudi s poispešenim razvojem tistih panog in dejavnosti, ki imajo v danih okoliščinah in v bodočnosti najugodnejše možnosti za svoj razvoj. Pri usmerjanju tega razvoja mora ZK ustvarjalno sodelovati s tem, da dograjuje naš družbenoekonomski sistem. Sredstva celotne družbe moramo usmerjati na tista področja, ki nam bodo dajala v čim krajšem času kar najvišji možni narodni dohodek in največje možnosti zaposlovanja. P SLOVENIJA RAZPOLAGA SORAZMERNO z majhnimi ekonomsko uporabnimi površinami, katere za je treba nujno kar najbolj pametno izkoriščati. Iz tega izvira naloga: vlogo posameznih območij (regij) je treba opredeliti v nadaljnjem razvoju tako, da bodo možnosti, ki jih nudi naš naravni prostor, čimbolj izkoriščane. ZVE7A KOMUNISTOV PRI URESNIČEVANJU SMERNIC Za pravi lik komunista Večkrat ugotavljamo, da je v Zvezi komunistov precej ljudi, ki niti po najbolj liberalnih merilih ne morejo imeti svoje mesto v avantgardi delavskega razreda. Ne gre samo za »nevtralce«, ki so za Zvezo komunistov pravzaprav ravno tako nevarni, temveč za ljudi, o katerih je zanesljivo znano, da se postavljajo po robu temeljni politiki Zveze komunistov J.igoslavije. Nadaljnja diferenciacija v Zvezi komunistov bo terjala veliko bolj pretehtano akcijo, saj proti samoupravljanju in reformi malokdo ugovarja na glas. Zlasti ne bo hotel nihče odkrito nasprotovati proti smernicam in politiki Zveze komunistov, posebno sedaj ne, ko so te smernice in politiko sprejeli v vsej državi in vse napredne družbene sile. Nasprotno: mnogi bodo hvalili samoupravljanje in reformo, hoteli pa bodo s tem skriti svojo politično-diverzan-tsko dejavnost v praksi. Diferenciranje se bo torej poslej V nasadih AGROKOMBINATA v Krškem bodo letos pridelali okoli 200 ton hrušk. Zgodnjo sorto viljamovk so že obrali. Dobra sadna letina se obeta letos v večini naših pokrajin. (Foto: M. Ve«el) V Jugoslaviji: julija za 11 % več kot lani Zvezni zavod za statistiko poroča, da je bil obs^ industrijske proizvodnje v SFRJ julija za, 11% večji kiot lani v istem mesecu. Proivodnja je v primerjavi z istim obdobjem lani v 7 mesecih letos narasla za 4,6‘’b (do konca junija letos: za 3,8®/o). V ladjedelnicah so v tem času povečali prodzvodnjo kar za 57%, v kemični industriji za 11%, v nektovinski industriji in indiustriji gradbenega m-i-teriBila aa 9%, medtem fco .le proizvodnja v usnjarsko-obubveni industriji nižija za 3% Živahneje na domačem tržišču Ohrabrujoče ugotovitve: proizvodnja je oživela in vse kaže, da zdaj ne bo več zaostajala! — Dejanski osebni dohodki so se povečali za 4%, proizvodnost v industriji pa za 5% — Cene so veliko bolj ustaljene kot lani ali v začetku tega leta, čeprav v maloprodaji še naraščajo Na zadnjem zasedanju zvezne skupščine 30 poslanci prvič v zadnjih treh letih lahko slišali optimistično novico o gospodarstvu: proizvodnja je slednjič le krenila naprej in znamenja zanesljivo kažejo, da se ne bo več ustavila. Kaže celo, da bo letos proizvodnja večja, kot je predvideval plan. Po večkrat ponovljenih ugotovitvah o zastoju gospodarstva, in celo o upadanju nekaterih gospodarskih dejavnosti, je ta novica prava osvežitev in ohra-britev. Porast industrijske proizvodnje v prvem letošnjem izvoz še naprej upada Razen teh rezultatov, ki polletju znaša v odnosu na bodo morda še ugodnejši v isto ra2!dobje lani 3,8 odstot. Po ocerii zveznega izvršnega sveta ni nobenega vzroka, da se to ne bi nadaljevalo tudi v prihodnjih mesecih. Obeta se celo, da bo proizvodnja še narasla, saj so ukrepi za poživitev proizvodnje šele začeli delovati in bodo torej polni reziultati šele prišli. To pKMneni, da bo industrijska proizvodnja letos nemara za 2 o(^totka večja od planirane — namesto planiranega porasta od 3—4 odstot., bo porast, kot vse kaže, od 5—6 odstot. Vzrok za povečano proizvodnjo je predvsem zaradi večjega iskanja na domačem tržišču. Ugodna gibanja so zaznavna tudi na f>odročju investicij, narasli so potrošniški krediti in povpraševanje prebivalstva, stvarni osebni dohodki so se povečali z 4 odstot., prav toliko kot življenjski stroški, produktivnost v industriji se je povečala za 5 odstot., cene na veliko so ustaljene, toda t maloprodaji naraščajo itd. drugi polovici leta, je pa tudi precej nemajhnih težav. Zlasti vzbuja skrb stanje v zunanje trgovinski izmenjavi. Izvoe je bil v prvem polletju manjši za 6 odstot., medtem ko je uvoz ostal na enaki ravni. Prav tako resno je vprašanje zaposlenosti. Neugodno finančno stanje gospodarstva je tretji osnovni problem, ki ga bo treba rešiti čimprej. Ko so poslanci soglašali s to oceno zveznega izvršnega sveta, so obenem poudarili, da se je treba varovati preti- rauiega optimizma. Potrebna je nadrobna in temeljitejša ana.iza gospodarskih gibaixj v tem letu, da bi tako dobili trdnejšo in stvamejšo podo-00 stanja našega gospodarstva- Probleme je treba reševati z uskladenim in sistematičnimi ukrepi, to je splošni sklep, m zmeraj upoštevati ravnotežje in soodvisnost gospodarskih tokov. Posamično reševanje problemov poedi-nih panog in skupin ni več sprejemljivo.- ker to samo odpira druge probleme in sproži verižno reakcijo. Vloga zvezne skupščine in zveznega izvršnega sveta ni v tem, da bi ta dva organa gasila nastale požare, ampuk da sta ustvarjalca ekonomske politike! B. L. Več hranilnih vlog in potrošniških posojil Poročali smo že, da hranilne vloge prebivalstva še vedno razveseljivo naraščajo. Ob zadnjem napetem položaju na češkoslovaškem na našem trgu nismo opazili nikake nakupovalne mrzlice, pa tudi ne-pKrtrebnega dviganja denarja-Tudi to — med drugim — kaže na dobro državljansko zavest. Od marca do konca junija letos so se hranilne vloge povečale za 486 milijonov din. v primerjavi z lanskim decembrom je bilo letos 30. junija tudi za 254.000 več hranilnih vlog, kar znova potrjuje, da število vlagalcev še narašča. Zadnje mesece pa so se povečali tudi potrošniški krediti, ki v znatni meri oživljajo blagovni promet in porabo različnega, predvsem pa industrijskega blaga. Zadnja leta je delež potrošniških posojil v prometu na drobno precej padel, v letu 1964 je znašal še kakih 15%, nato pa se je zniževal takole: 1965 — 8%, 1966 — 7®/b in lani komaj še 6*'o. V letošnjem juliju so znašali -nakupi blaga na potrošniške kredite že pribl, 20% od celotnega prometa na drobno, kaže pa, da se bodo ti krediti v državi še povečali. Od marca do maja letos so znašali mesečni zneski odobrenih potrošniških kreditov v državi od 266 do 323 milijonov, samo v juniju pa so se že dvignili na 711 milijonov din. v jimiju in juliju .so se potrošniški krediti v državi povečali za prav toliko, za ko-hkor so se v istem času dvignile hranilne vloge občanov, čeprav so potrošniška posojila v zadnjem času naraščala hitreje kot hranilne vloge, pa so imele banke in hranilnice konec junija še vedno za 2,9-krat vei hranilnih vlog. kot je bilo izdanih potrošniških posojil. Kmetijski nasveti lahko razvijalo, samo na temelju stvarnega odnosa in ponašanja do samoupravljanja v svojem okolju. Saj za nekakšno »globalno« reformo smo vsi. Delitev sil bo treba z vsemi močmi spodbujati v vsej Zvezi komunistov, v vsej družbi, in na vseh ravneh. Prav zato so smernice tako dobrodošle. Diferenciacija se je torej šele začela in od tega, s kakšnim tempom se bo razvijala naprej, bo odvisno učinkovito in dosledno izvajanje smernic Zveze komunistov. Prihodnji razvoj ZK Jugoslavije terja razpoznavanje, da se bo vedelo — kaj je kdo. Smernice nemara bolj kot katerikoli drugi partijski dokument takšno razpoloženje omogočajo in olajšujejo. Izključitev najmočnejših pobornikov tuje politike in ideologije torej še bolj p>ou-darja aktualno vprašanje o sestavi članstva Zveze komu-nisto" S. VUČKOVIČ OHRABRUJOČE UGOTOVITVE — Zavarujte avtomobil pri nas! Ce vam ga ukradejo, boste lahko vsaj komu potožili... (Karikatura iz JE2A) Katero sorto pšenice sejati? Resda niso naši kraji žitorodni v pravem pomenu besede, toda tudi naša zemlja pri žitu ne skopari, če ji znamo prav postreči. V Sloveniji so se pridelki žit, posebno pšenice, občutno p>ovečali, veliko zaslugo pri tem pa ima izbor donosnih pšeničnih sort, I Odgovor na vprašanje, katen> sorta pšenice je pri nas najbolj primerna, ni lahek. Izmed stotin različnih sort so za skromnejše rastne razmere primerne stare udomačene sorte: kadolška, plantahofška, pofilik, bavarska kraljica, beltinska itd., ki djejo dobro moko z veliko vlečca (beljakovin). Njihova slabost je v tem, da jim z močnim gnojenjem ne moremo povečati pridelka. Prav to pa l^ko dosežemo pri tako imenovanih intenzivnih sortah, med kateriani smo pri nas najprej poznali italijanske. Tovrstne sorte dajejo mnogo več pridelka, toda zrno vsebuje več škroba in manj beljakovin in je slabše za peko. Po rasti so nižje, njih stebla pa močnejša, tako da skoraj ne polegajo, četudi jim močno gnojimo z dušikom. ■ Po. poskusih, ki so jih v zadnjih letih opravili sodelavci ljubljanskega Kmetijskega inštituta, so izmed italijanskih sort pri nas najbolj primerne: leonardo, san pastore 14, funone in libellula. Zaradi dobrih lastnosti, predvsem rodnosti, sta se tudi pri nas že uveljavili ruska s')r-ta bezostaja in francoska sorta etoile de Choisy (etoal d’šoasi), dobri sorti pa sta tudi hellkom in triumph, ki sta primerni predvsem za slabša zemljišča. Francoska in ruska sorta dajeta velike pridelke, vendar sta manj odporni proti nekaterim rastlinskim boleznim: E>egavosti in plesni. Posebno bezostaja se je v poskusih izkazala kot manj zanesljivo, toda hkati zelo dobro prenaša zimo, pa tudi njena moka je najbolj kakovostna. _ I Tudi naši žlahtnitelji so vzgojili nekaj sort pšenice, ki so bolj kot mnoge tuje odporne proti vremenskim neprilikam. Te sorte so: starška, novosadska »bačka«, ja-ble 141, St. 6011 G. Med novejšimi ruskimi sortami je znana ohabljenih za vse življenje, ker let delali onkraj meje, in se med prvi-taJtrat pisal premieru italijanske vlade so jih fašistični zločinci prisilili piti mi vključili v osvobodilni boj. Pisana urianau o imdcmskem p>aktu, ki je Ita- ricinovo in rabljeno strojno olje, jim in tiskana slovenska beseda je spet za liji omogočil zasedbo Primorske in lomili kosti in pekli s cigaretami sklenitev zloglasne rapallske pogodbe: Na Bazovici pri Trstu so 6. septem- J»... to je bila bolj navadna kupčija kot bra 1930 fašisti ustrelili mlade sloven-pa mirovna ureditev med prizadetimi ske upornike Ferda Bidovca, Franca nar(^.:,«< z vrsto proldamacij in izjav Marušiča, Zvonimirja Miloša in Ludvi-M italijanski državniki takrat obljub- ka Valenčiča. Javno so potem spet stre- Ju^slavije in uporne misli še globlje poostren okupacijski režim, kakršnega potopili v svoja srca, obupani m razo čarani nad razsulim upanjem. Počasi pa so začeli spet dvigati gla- so uvedli v tako imenovani Ljubljanski krajini, prenesli tudi na Primorsko in v Istro. Uprizarjali so strahovalne sod-ve, ko so iz Jugoslavije pričele doteka- ne procese v Rimu in Trstu. Samo na decembrskem procesu v Trstu 1941 so nastajanju obsodili 64 Slovencev — od teh 9 na smrt, 23 na po 30 let ječe, nadaljnih 24 obtožencev pa na sKupaj 389 let ječe. Sodil jim je posebni fašistični vr- ložnost prišel iz Rima. Noben pritisk ne more zatreti želje po svobodi * non • TT * r.” .-------:•--------------------- “— Upor pa se je širil tudi p>o Primor- vojske, ki je bila po vojaški in politični i oiovencem m Hrvatom v Istri m Ijali talce že po napadu na vojaško skem. Nastajala je mreža odborov ljud- plati neposredno povezana z vodstvom na Primorskem vse narodnostne in de- skladišče mokratične pravice. Tako je grof Sfor-za dejal Primorcem 27. januarja 1920 v rimskem parlamentu: »Za vas bo Italija sončni žarek, najboljša pokroviteljica, izvor prave svobodne in vroče Ijubezaii ..m Že 13. julija naslednje leto pa je ta prevroča ljubezen požgala Slovencem Narodni dom v Trstu, razdejala kmalu nato še Jadransko banko, dovensko šolo v Orlj^ru in se lotila načrtnega uničevanja slovenskih kulturnih, gospodarskih in peptičnih organizacij in ustanov. žar te proklamirane vroče ljubezni je z naraščšuijem moči fašističnega re-žirna na grmadah sežigal slov^iske knjige in napise, omrtvil slovensko pesem in besedo ter za vsako malenkost pretil tudi obstoju in življenju Slovencev. v Klani leta 1940 — še pre- ske oblasti, rastle so enote partizanske V srcih je tlelo... Primorci so materino besedo zaprli v svoje domove, v svoja srca, kjer je v upanju na svobodo nenehno tlel tudi upor. Vročekrvni Istrani so se prek kremnitih Kraševcev, Vipavcev in Go- povezovali s potomci tolmin- Nova Gorica (na sliki) je nts^e najmlajše mesto. Zrasla je na zamočvirjenem skih puntarjev, se opajali z junaštvom svetu na robu stare Gorice, ki jo je objela nova državna meja in odrezala od predmkov iz Bevkove in Pregljeve pro- naravnega zaledja. Zaledje pa je z zgraditvijo Nove Gorice postavilo sebi središče ze ter čakali svoj dan ob preroških sti- upravnega, političnega, kulturnega in gospodarskega pomena za širše območje hih goriškega slavčka Gregorčiča in pev- severne Primorske. osvobodilnega gibanja v Sloveniji. Razraščanje upora je prisililo samega fašističnega vodjo Mussolinija, da je prišel v Gorico grmet proti osvobodilnemu boju in grozit Slovencem s hudimi *n najhujšimi represalijami. Vse zaman. V partizane so odhajali /edno novi in novi borci. Da bi preprečili in čimbolj zavrli odhod mladih Primorcev v vrste ljudske vojske, so množično zajeli mladeniče od šestnajstega in sedemnajstega leta naprej v tako imenovane posebne bataljone, ki so bili prikrita oblika konfinacije v močvirnih predelih južne Italije, Sicilije in Sardinije. V svojih represivnih akcijah so požigali slovenske vasi, pobijali prebivalstvo in ga pošiljali v internacijska taborišča, deportirali in konfinirali — potem ko so jih oropali vsega Mnogi se iz taborič in zaporov niso vrnili in za mnoge svojci niso nikoli zvedeli, kje so omahnli v smrt Fašisti so v svoji i)esni nemoči uporabljali proti upornim Primorcem vsa sredstva, ki so se jih mogli domisliti, vendar nič ni moglo več zlomiti enotnega poguma Primorske. Da, spodletel je tudi njihov skrajni načrt, ki so se ga v svoji nemoči fašisti poslužili v ostalih delih Slovenije — da bi s pomočjo plačanih izdajalcev sedli za vrat upornemu ljudstvu. Med Primorci ni bilo nikogar, ki bi se hotel za ’udeževe groše oprijeti krvavega oprič- 4 DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! SREBRNI JUBILEJ MNOŽIČNE VSTAJE PROTI FASISTICNI OKUPACIJI niškega dela, pa tudi drugje ga niso uspeli dobiti. Svet dotlej le ni videl takšne enotnosti. Ni je videl in ni mogel razumeti, kako more biti tako trdna po vsem nasilju, ki je nad dvajset let skušalo ubiti v ljudeh slovensko misel. V svoji kratkovidnosti so fašisti spregledali, da je prav to nasilje še povečalo željo po svobodi in pripravljenosti na boj. Tako je v trpljenju in mukah Primorska čakala svoj dan, večala svojo vojsko in tudi sama vedno bolj udarjala nazaj. Spet je prekipela v veselju že julija 1943, ko so spričo porazov in grožnje zavezniške invazije italijanski generali in politikanti spo^esli Mussolinija. Vendar se je izkazalo, da žival najbolj brca, kadar poginja — fašistično vojaštvo je zlasti na Primorskem prav v tistih dneh od padca fašizma do uradne kapitulacije Italije najbolj divjalo in prizadejalo prebivalstvu še ogromno škodo. Tedaj je le prišel tako težko pričakovani dan — polom in razsulo italijanske vojske m oblasti • 8. septembra 1943. Ni izrazov, ki bi lahko dostojno prikazali spontano veselje in navdušenje Primorcev. stu na Soči na Tolminskem, ki je bil kot voditelj kmečkih puntov ujet, obsojal na smrt in aprila 1714 usmrčen na Travniku v Gorici. Pod rdečo zastavo z vsemi narodi važna. Nikakor niso mogli dopustiti za hrbtopi svojega bojišča v Italiji takšne nevarnosti za svojo oskrbo po železnici in cesta, kakršno je 'zanje predstavljala močna partizanska vojsjp na osvobojenem ozemlju Primorske. Navdušenje ob zlomu fašistične Italije pa ni zajelo samo primorske Slovence — veseli so bili tudi italijanski vojaki, siti dolgoletnega vojaškega življenja in trpljenja. Veseli so bili italijanski delavci, med katerimi je že dolgo vrelo napredno gibanje in jih pripravljalo na upor proti fašizmu. Zato se je tudi veliko število teh naprednih Italijanov vključilo v slovenske partizanske enote, oziroma so celo ustanovili lastne in jih podredili slovenskemu vojaškemu poveljstvu. Znana je bila Tržaška brigada v sklopu sil IX. korpusa NOV in POJ, prekomorskim brigadam pa "se je pridružila divizija »Italie«. Ita-lijansld delavci so namreč spoznali, da sami ne bodo kos maščevalnim nacistom, ki so hitro dovažali v Gorico in Trst nova ojačenja In so že v drugi polovici septembra 1943 začeli veliko ofenzivo proti osvobojenemu ozemlju na Primorskem. Mogočna reka, k\ ni presahnila Vseljudska vstaja v Slovenskem primorju septembra 1943 je bila elementaren pojav po svoji hkratnosti, silovitosti in veličastnosti. Vendar pa sta zanjo značilni dve stvari, zaradi katerih je prišla v zgodovino kot primer uspele zavestne akcije in kot eden najbolj pomembnih triumfov Osvobodilne fronte. Prva stvar: vseljudska vstaja ni prišla kot vihar, ki se razbesni in poleže. Povsod so bile že organizacije OF, ki so se naslanjale na četrt-stoletni odpor primorskega ljudstva. Te so zajele vihar v mogočno reko, ki ni presahnila. Iz vseljudske vstaje so izšle nove enote osvobodilne vojske, ki jih ni uničila nobena ofenziva; iz nje je tudi zrasla nova oblast. Druga stvar: vseljudska vstaja na Primorskem je zajela slovensko j^e-bivalstvo in italijanske antifašiste ter je bila primer skupnega boja proti fašizmu in nemškemu okupatorju. Globoko demokratična vsebina osvobodilnega gibanja slovenskega naroda, id jo je izražala in tolmačila OF, je od prvega trenutka omogočila bratovsko- sodelovanje z italijanskimi antifašisti. Tako je vseljudska vstfija položila temelje za široko sodelovanje med slovenskim ter italijanskim in furlanskim ljudstvom. Dr. JOŽA VILFAN Množično so se vsi prebivalci priključili svoji vojski. Orožj"a je bilo dovolj, saj so takoj razorožili vse italijanske vojake, vrdli v kasarne in utrjene bunkerje ter odnesli orožje in municijo na varen kraj. Nenadoma je nastal problem poveljnikega kadra za nove in nove enote, ki jih je bilo treba formirati. Nastajale so nove čete, bataljoni, brigade. Vse je hotelo v Gorico in proti Trstu, kjer so se še upirali fašistični vojaki v družbi z maloštevilnimi nemškimi enotami navalu navdušenih borcev za svobodo. Partizanska vojska je opasala Gorico s pravo frontno črto, vendar spričo neizkušenosti in pomanj-Ijive organiziranosti ni mogla zavzeti mesta. Množičnemu uporu so se takoj pridružili tudi Primorci, ki so po sili razmer služili v italijanski vojski, oziroma bili v glavnem prikrito konfinirani v že omenjenih posebnih bataljonih. Le nekateri med njimi so imeli srečo, da so se lahko takoj prebili do doma in se vključili v partizanske enote. Največ jih je šlo v tako imenovane prekomorske brigade in v druge enote Jugoslovanske ljudske armade. V njih so prešli dolgo pot iz Italije in - celo Egipta v Dalmacijo ter sodelovali v osvobodilnem pohodu JLA celo iz Beograda prek Srema proti Zagrebu, v glavnem pa v pohodu čez Dalmacijo in Liko mimo Reke čez Ilirsko Bistrico in Postojno na Trst. Prelita kri istr^ih in primorskih Slovencev je napojila vse kraje Jugoslavije, koder so se te enote ‘ spopadale z nadmoćnim sovražnikom. Zlila se je s krvjo Dalmatincev, Makedoncev, šu-madincev, Vojvodincev, Bosancev, Hercegovcev in drugih Ji:^oslovanov, pa tudi s krvjo mnogih Italijanov, Rusov, Poljakov in Cehov, Francozov in dru-borcev, ki so se za boj proti fašizmu odločili bojevati do konca v enotah JLA. Naglo, kar se je le dalo, so Nemci skušali zapolniti vrzel, ki je v osni fronti proti zahodu nastala z izpadom Italije. Dovažali so v Italijo vse več svojih enot, hkrati pa skušali na vsak način obdržati na oblasti fašiste. Po gangstersko so ugrabili z Gran Sassa zaprtega Mussolinija in ga spet instalirali kot vodjo nove, fašistične republike Italije s sedežem v Brescii ob Gardskem jezeru. Posebno pozornost pa so posvetili Slovenska obala in slovensko morje sta stara pravica našega naroda in tudi razmeram na Primorskem, ker je bila naglo razvijajoče se koprsko pristanišče je dokazalo gospodarsko ^trebo svota 2^radi zemljepisnega položaja in po- j^a zaledja. Kje bi potekala slovenska zahodna meja, če ne bi bilo partizM* membnih komunikacijskih zvez izreter pa je najpomembnejši med vsemi, zakaj to zahtevajo zapleteni odnosi, od katerih je odvisen napredek dežele. Francija je postala ena prvih kmetijskih dežel na svetu! NAPAKE POŠTENO PRIZNATI Resnično je veliko laže U4»o-tavljati posledice, kot^pa jih predvideti. Toda v razvoju nagega kmetijstva je bilo narejenih nekaj takih napak, katerih posledice bi lahko vide- li vnaprej. Kampanjska, aktivistična izgradnja velikih družbenih obratov, ki so bili premalo proučeni za slovenske razmere, in je imela pri njih kmetijska in ekonomska znanost premalo veljave, ni rodila pričakovanih rezultatov. Kje so vzroki? Kmetijska znanost in praksa povsod v svetu dokazujeta premoč velikega obrata nad majhnim, vemdar ne na te način, da adrurimo zemljo in delamo po starem. To so ovrg- le tudi naše obdelovalne zadruge. Ce hočemo sodobno tehnič-rvo opremiti hektar obdelovalne zemlje, potrebujemo štiri, pet ali še več milijonov starih dinarjev; to pa pomeni, da velja en odstotek podruž-bljene zemlje v Sloveniji nič manj Icot 30 milijard din. Podružbljanje zemlje je šlo torej čez ekonomske možno- ‘ sti. Stalno razvrednotenje denarja je sililo*delovne organi--zacije v premalo pretehtane naložbe, vsiljene so bile nekatere tehnološke rešitve in s tem zmanjšana odgovornost nosilcev naložb. In danes? visoke obresti m kratki odplačilni roki niso zadržali jemalcev posojil, da se ne bi zadolžili čez glavo. Najbolje je naredila tista kmetijska delovna organizacija, ki ni v času izgradnje ničesar naredila. Primer: KZ Trebnje ima zdaj dvakrat večje dajatve od kreditov za goveje hleve, kot znaša skupna amortizacija na vseh obratih in od \'seh za-. družnih dejavnosti. TO, KAR ZAHTEVAJO, NI PRIVILEGIJ Kmetijstvo se iz znanih vzrokov nikoli ne more samo postaviti v enak položaj kot druge dejavnosti, če so načrtovalci reforme mislili, da bodo odnose uredMe same cene, so se iMnotili. Kmetijska BIZELJSKO: DOZOKEIA JE SL.4DK.4 iSENTLOV-KENKA (Slika * zgoraj). Kako prijetno je zdaj na deželi za mestnega človeka, Ri pozablja, da je pridelek sad žuljev, znoja in celoletnega up;^ja ... proizvodnja se je povečala, cene so padle, monopolni položaj nekaterih drugih proizvajalcev, posebno posrednikov, pa je ostal. Trdimo celo več: velik del sedanje ustaljenosti je na hrbtu kmetijstva. V zadnjem letu se je kmetijski reprodukcijski material podražil za skoraj 10 odst., za približno prav toliko pa so se pocenili kmetijski pridelki. Gola fraza je trditev, da je položaj kmetijstva odvisen predvsem od lega, kako se samo znajde. V današnji družbi so se pojavile nove oblike ze-1 lenaštva, ko sadove žanjejo velikokrat tisti, ki semena še videli niso. Mimo trgovine ni mogoče. Takrat, ko je bil še čas povezati proizvodnjo s prodajo, so kmetijci dobili nasvet: vaše mesto je v kmetijski proizvodnji. Temu nasvetu so seveda sledili tudi ustrezni predpisi. Danes, ko so kmetijske organizacije prezadolžene in v izgubah, naj se »gredo trgovino«! Prodaje ne bi imeli izločiti iz proizvodnega procesa, saj bi le na ta način zajeli zaslužke, ki jih zdaj kot .smetano pobere trgovina. Naj to podkrepim z besedami francoskega kmetijskega ministra: »Prihodnost kmetijstva je odvisna od stopnje povezave kmetov in kmetijskih organizacij z živilsko industrijo in trgovino vse do izvoza in nadrobne prodaje.« Kaže, da je zdaj že vse zamujeno. Danes ni v Sloveni- PRED 121 LETI O KMETIJSKEM IZOBRAŽEVANJU Za spremembo naj o pomenu kmetijskega šolstva in izobraževanja spregovori uvod Matije Vrtovca v njegovi knjigi Kmetijska kemija, ki jo je izdal 1847. leta: y»Kem\jo smo spisali z veliko marljivostjo, skerbjo in trudam; spisali smo jo v razjašnjenje, razsvitljenje in blažnost verlih sinov Slovenije; o de bi se pa vendar pri tem ne bili zastonj trudili! Ako bi se kmetijska kemija v celi naš narod vcepila in se mu vrasla; kako^-na bi neki bila Jiaša domovina čez 20 — 30 ali 50 let? Ljudje zdravi, lepi in krepki; hlevi polni dobro rejene in zdrave živine; dežela modro obdelana, v prijeten raj spremenjena; pridelki, da bi se ne vedlo kam z njimi, bi zdelani in nezdelani plavali na vse kraje iz Slovenije; velika kupčija bi se odperla in domovine blaznost bi čez vse naše zapopadke rasla...« Zanesenjak Vrtovec je pač precenjeval pomen kemije in podcenjeval ekonomiko. Nič ni predvidel, kaj bo, če se bo kupčija »zaperla«... ji trgovske organizacije, ki bi hotela vsaj tesno poslovno tehnično sodelovati s kmetijsko organizacijo, kaj šele, da bi se hotela združiti. V teh razmerah zahtevati od družbe določene ukrepe za ustalitev ter olajšave pri družbenih dajatvah kmetijstva nikakor ne pomeni zahtevati družbene privilegije. Posebnost kmetijstva ni njegova olaj.ševalna, marveč oteževalna okolnost! JE ZADRUŽNIK DOLŽAN TRPETI IZGUBO V ZADRUŽNEM HLEVU? Težave, ki jih nekateri imenujejo že kar sabotaže, pri- JL. i V:-- ^ IK)BRNIČ. PODOBNO KOT DRLGJE: ČAKANJE NA delkov in živine, so se trgovci pulili za vsako živinče. (Foto: Jože Kržič) KUPCE. Takrat, ko je primanjkovalo kmetij.skih pri* Danes, ko so kmetje v stiski, se zanje nihče ne zmeni... bližino enako zadevajo kmetijske kombinate, zadruge in zasebne kmetovalce. Značilno je, da prizadenejo predvsem slovenske proizvajalce, ker se je položaj pridelovalcev pšenice in koruze z reformo popravil, Slovenija pa je predvsem kupec in ne pridelovalec teh dveh kmetijskih kultur. i Posebne težave imajo zadruu-'ge, ki. morajo pokrivati izgube v lastnih živinorejskih obratih. Kmetje spoznavajo, da zadrugo potrebujejo, toda kako naj postane ta oblika svobodnega združevanja in samoupravljanja zanje privlačna, če je zadruga »prisiljena molsti kmete« in denar prelivati v lastne obrate? Zadruge morajo imeti nekatere družbene olajšave, saj je vendar družbeni interes navezati kmetovalce in jih pripeljati do velike, tržne proizvodnje. Toda na kak način naj se zadruge okrepi,)o, B če še celo zatiružne kredit- ■ ne vloge niso uzakonjene, ■ če ni bančnih sredstev za I zasebno kmeti.jstvo, če ni ■ dolgoročne gospodarske ■ usmeritve, če ni izravnalnih ■ skladov, če ni spodbudnih I in usklajenih zajamčenih ■ cen. če ni olajšav pri na> ■ kupih strojev, če drugi po- ■ bero zaslužek, zadruga pa ■ naj vlaga in izobražuje ■ kmeta itd. V isti sapi vsi trdimo, da je kmetijstvo osnovna panoga za gospodarski napredek, da bo kmet še dolgo ostal pomemben nosilec kmetijske proizvodnje in da mu je zato potrebno zagotoviti jasno prihodnost ter mu pomagati, da bo lahko izkoristil vse svoje možnosti, saj ga konec koncev ni mogoče drugje zaposliti. Velik je razkorak od besed do dejanj. Ko so stvari že prišle do tiste meje, ko ni mogoče več tako naprej, so se zganili naši politični organi. Ta sestavek naj bo prispevek k temu, da se bo resnično kaj spremenilo. O tem pa so zadnje dni govorili tudi nla številnih sestankih kmetijci v vseh naših občinah: ča8 je, da kmetijstvu takoj in odločno )>omaganio, preden bo zare« prepozno! Inž. MARJAN LEGAN To stran ste napisali saim! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Nikar nam ne vzemite sonca! 16. avgusta smo se zbrali podpisani predstavniki in lastniki stanovanjskih hiš s Ko-štialove in Cankarjeve ceste ter Prisojne poti v Novem mestu. Ogledali smo si predloženi urbanistični načrt za zazidave 7ia teh treh cestah in pripominjamo, da se ne strinjamo z dozidavo na novo predvidenih vrstnih hiš k sedanjim hišam. Glede Prisojne poti menimo, da ze pogled, s Ceste herojev vzbuja pomislek, da so vrstne hiše na tako markantnem mestu zelo neumestne in da sploh ne sodijo, v ta okoliš (domačini in tujci jim pravijo »kitajski zid«). Te vrstne hiše so bile zgrajene na podlagi tirbanistične zasnove iz 1964, ki je bila takrat veljavna in neoporečna. Stanovanjska zadruga »Bor« je takrat prosila za dovoljenje za 8 vrstnih hiš. Pristojni organi so ji odgovoi'ili, da to ni mogoče. Zato je zgradila 7 vrstnih hiš (4 in 3) z vmesnim skupnim prostorom, širokim 8 m, ki naj bi bil namenjen za parkiranje avtomobilov, odlaganje drv, otroško igrišče itd. že takoj po vseli- tvi pa se je videlo, da je prostor za te namene veliko premajhen. Zaradi lege zemljišča je tudi pot mimo hiš tako stisnjena, da že otroški voziček zapre promet. 18 otrok se na tej poti igra, saj drugje nimajo nobenega prostora, če bi tu dozidali še 4 vrstne hiše, ki jih zdaj načrt predvideva, bi se razmere poslabšale do skrajnosti. Na tako stlačenem prostoru sploh ne bi bilo več mogoče primerno živeti. Dozidava vrstnih hiš na podlagi zdaj predloženega načrta pa bi razen tega popolnoma skopila in zaprla pogled na kolonijo kot celoto. Zaradi tega se s takim načrtom ne strinjamo in ga odklanjamo. Na parceli Danice žen, Vladke in Katice Hočevar sta začrtani dve hiši z dodatkom nekaj zemlje, ki je last Majde in Antona Birse ter Alojza in Frančiške Jarc. Na to parcelo sodi le ena družinska hiša, kot je bilo rasparcelirano že v stari Jugoslaviji in kot j^ tudi odločila republiška komisija iz 1964. v kateri so bili izkušeni strokovnjaki. — — Na hribu potrebujemo ve- Vsem pošiljam lepe pozdrave Cenjeno uredništvo! Dobila sva Vaše pismo, najlepša hvala. Prej nisem mogla odgovoriti zaradi moževe bolezni; bil je v bolnišnici, zdaj pa se zdravi doma. Bolan je že od maja. Rad bere list in oba ga imava rada, saj nama prinaša veliko notne iz domačih krajev. Posebno naju zanimajo vesti iz okolice Novega mesta, kjer je mož s fanti v njegovi Cešči vas‘i prebil najlepša leta. Lani smo tam vse prodali, ker imava tu družino. Ko pozdravljava vse znance in prijatelje v starem kraju, se hkrati najlepše zahvaljujeva bratu Jožetu Dninarju, njegovima sinovoma Jožetu, Tinetu, ženi in hčerki za lep sprejem ter za ure, fci smo jih skupaj preživeli. Hvala tudi g. Grmu in njegovi ženi za poslovilni dan, ko so nam tako lepo postregli v moževi rojstni hiši. Bodite srečni in zadovoljni v njej. Najlepše pozdravljava tudi ži-vinozdravnika g. Pv£ka, ki je bil na počitnicah, pa ga takrat nisva mogla obiskati. Ko smo bili u domačih krajih leta 1952, nas je večkrat obiskal pri Miščevih v Zalogu. Bodite pozdravljeni, Micka in ^arHna, Mi^ič in vsi prijatelji v Cešči vasi, loi berete Dolenjski list! Pošiljam vam 2 dolarja za doplačilo letošnje naročnine, pa še 2 dolarja za te pozdrave, če jim lahko najdete malo prostora v listu. Hvala in najlepši pozdrav vsem v odboru! AVGUST in JULIJA ZUPANČIČ Indianapolis, ZDA Odprto pismo ribniške mladine zavodu RTV Ljubljana v zvezi z Vašo radijsko oddajo »Mladina sebi in vam«, ki ste jo predvajali 21. avgusta t. l., sporočamo Vam in javnosti, da se ne strinjamo z neobjektivnostjo in načinom, s katerim ste hoteli pfikazati življenje in delo ribniške mladine. Nerazumljive so nam anonimne okolnosti, v katerih ste omenjeno oddajo posneli. Z enostranskim, izborom peščice zelo mladih ljudi, od katerih večina še ne more biti včlanjena v mladinsko organizacijo in ki prav gotovo ni seznanjena z dogajanji in utemeljenostjo vzrokov nekaterih problemov, bodisi zaradi nezainteresiranosti ali pa zgolj in zlasti zaradi lastnega nerazumevanja, ste izoblikovali oddajo, s katero ste, o tem smo prepričani, neposredno vsilili mladini drugih krajev Slovenije zelo slabo mnenje o Siv- Ob vsaki spremembi nu« slovo nam sporočite svo| stari In novi naslov! ljenju in delu večine mladih ljudi v našem kraju. Nedvomno bi se moral reporter te oddaje tov. Konjar prepričati o verodostojnosti nekaterih mladoletniških izjav, ki so nehote, še bolje ne-' vede, dajali skrajno neumestne pripombe o političnem, kulturnem in ne navsezadnje tudi o športnem življenju v našem kraju. Po oddaji sodeč, so v ribniški občini samo zelo mladi mladinci, s temu primemo mentaliteto. Pa vendar imamo tudi »starejše« mladince, angažirane v aktivih mladinske organizacije. Klubu študentov, Klubu OZN idr., samo niste JMšli prave poti do njih! Nočemo se odkupiti s tem pismom, nočemo pa tudi, da prikazujete življenje mladine v nekem kraju s tako pomanjkljivim in neobjektivnim kriterijem neke oddaje. V IMENU RIBNIŠKIH MLADINCEV OBČINSKI KOMITE ZMS ZA PREDSEDNIKA: BOŽO BREGAR dno več prostora kot v ravnini. Dve hiši bi vzeli sonce in svetlobo sedanji glavni hiši. Koštialova ulica je razen tega glavna ulica na Mestne njive. Tako kot stoje ob njej že sedanje hiše. je treba gradnjo tudi nadaljevati. Vse drugo skazi in uničuje lepo podobo mesta, tudi za to slednje pa si Novomeščani prizadevamo in hočemo tekmovati z drugimi kraji. Novi dve hiši bi jemali sonce tudi gorenjim hišam. Zemljišče družin Birsa in Jarc ne more dati vrta k drugi hiši na zemlji žen-Hočevar, ker je že zdaj premajhno in bomo delali tudi garažo. Na zgornjem prostoru, ki je vrt, pa dva lastnika že obstoječe hiše tudi ne moreva odstopati zemlje, ker bi nam nove gradnje na tem vrtu vzele vse sonce. Morda v Novem mestu nekateri ne vedo za geslo urbanistične inšpekcije v Novi Gorici; tam pravijo: »Vzeti človeku sonce se pravi vzeti človeku polovico življenja!« Lado Ferfolja, Elza Božič, Dušan Švara in Slavko Tešar izjavljamo: na naših parcelah ni mogoče postaviti hiše. Vsak ve, da so stare hiše bile zgrajene s skromnimi prihranki in so zaradi tega tudi zelo pomanjkljive. Nimajo urejene kanalizacije, vlažne so, nasproti stoječi bloki na Prisojni poti so nam vzeli že dosti sonca, nove hiše pa bi nas popolnoma uničile. Zato se ne strinjamo, da bi na naših vrtovih zidali nove stavbe. Jože Kramar s Prisojne poti: moja parcela stoji docela pod hribom. Nimamo ne sonca, ne prave svetlobe. Na prostoru, kjer je zarisana nova stavba, stoji garaža s potom, tako da na ta prostor sploh ne pride več nova stavba, kar se na kraju samem pač najlepše vidi. Vsi podpisani pripominjamo še tole: na novo razstavljenem zazidalnem načrtu je zarisan le del Koštialove ulice, ne pa cela, ki sega vse do pokopališča. To ulico t»s» poznamo, vemo pa tudi, da je na njeno gornjo stran (od hiše dr. Žnidarja pa do Brezovarja) veliko zazidalnega prostora, kar pa v sedanjem načrtu ni predvideno. Ugotovili smo tudi, da urbanistični načrt ni bil razstavljen na primernem kraju; bil je na skritem prostoru, težko se ga je našlo in bil je brez tolmača. Datum njegove izgotovitve je leto 1964; zdelo pa se nam je, da je zdaj drugače izdelan, kot je bil v resnici leta 1964. Zato zahtevamo, da pristojni organi upoštevajo sklep republiške komisije, ki si je naša zemljišča ogledala 18. 12. 1964. Sestavljalo jo je pet strokovnjakov, ki so podpisali tudi zapisnik. Takrat je predsednik ObS Sergij Thor-ževskij pred navzočimi člani komisije iii našimi predstavniki izjavil, da bo veljal sklep nevtralne komisije. Gornje naše pripombe smo že poslali predsedniku ObS in predsedniku sveta za urbanizem pri ObS v Novem mestu, kakor tudi zavodu za izgradnjo in urejanje naselij v Novem mestu ter svetu za urbanizem SRS v Ljubljani, želimo pa, da ta problem, ki zadeva v bistvu vse prebivalce Novega mesta, spoznajo tudi vsi naši meščani. Danica 2en in Katica Hočevar; Pavla Penca za Majdo in Antona Birsa; Vinko Vitkovič, Ignacij Grandl.US za Elzo Božič; Ladislav Perfolja, Jože Kramar, Alojz Jarc, Marija Radovič, Vinko 5n Elica Rustja; Jože Splihal, Dušan Švara, MiloS JanfiiC in Slavico TeSar — vsi v Novem mestu Obvestilo dopisnikom Vsako pismo, namenjeno za to stran v našem domačem listu, je treba podpisati s pravim in celim imenom ter z naslovom. Nepodpisanih pisem ne objavljamo, prav tako pa tudi ne pisem, ki imajo zlagane (izmišljene) podpise. Ker vsako pismo glede iMsca in vsebine preverimo, gredo vsa nepodpisana pisma zanesljivo v koš! Na željo pisca ohranimo njegovo ime v u-rednižtvu, vendar se mora v takem primeru podpisati pod objavo vsaj s kraticami. Ni nujno, da se uredništvo lista vedno strinja z vsebino pisem, ki so objavljena na tej strani. UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA Odgovor iz „Kometa" Delavci in delavke v metliškem konfekcijskem podjetju KOMET iz Metlike smo bili žalostni in ogorčeni, ko smo brali v 36. Mevilki vašega lista vest, da so metliški kolektivi pridno pomagali pri partizanski proslavi 1. septembra, mi pa da smo prav tedaj organizirazi izlet v Italijo. To, kar ste napisali, ni res, saj smo bili že 20 dni 'pred proslavo obveščeni o proslavi, hkrati pa so nam rekli, naj se je vsi udeležimo. Naš kolektiv je v pripravah TUL proslavo veliko naredil. Najprej smo postavili prodajni kiosk, Tiaredili smo 460 črk za transparente, pomagali pri preskrbi s hrano, nekateri pa so sodelovali tudi v folklornem sporedu. Da bi zagotovili čimveč udeležencev na proslavi, je naša sindikalna podružnica vsem zaposlenim razdelila bone za prehrano, vprašanje čim večjega števila udeleženih na zborovanju pa smo reševali v vseh političnih aktivih tovarne. Zakaj ni nobenega odgovora? Začudeni smo, hkrati pa ogorčeni, da ste nas z nepreverjenim pisanjem prizadeli. Ker vaš list berejo po vsej Sloveniji,,pa tudi v drugih republikah, bodo na podlagi vašega pisanja delovni ljudje dobili vtis, da pri nas ne delajo ne politični aktivi ne partijska organizacija, temveč da smo proti skupnim akcijam. Mi smo res organizirali izlet v Italijo za 42 naših delavcev, toda potovali so 31. avgusta in so bili v Metliki še isti dan zvečer ob 22. uri, da bi lahko naslednji dan prisostvovali zborovanju in proslavi! Mislimo, da je imelo pisanje v vašem listu že vnaprej pripravljen namen: škodovati časti naših delavcev in naši tovarni, ker bi nas nekateri radi očrnili samo zato, ker ne morejo trpeti posameznih članov KOMETA. Preko naših hrbtov bi radi lomili kopja, česar pa ne bomo dovolili. Prosimo tas, da objavite naš odgovor in s tem vsaj delno ublažite jezo, ki je nastala 2 nesramnim klevetanjem nc{s delavcev, vodilnih v podjetju in direktorja. DELAVCI PODJETJA KOMET: Vida Kraševec. Aco Dimitri- Pred nekaj tedni ste ob- skupščine. Ali imajo kak-jainli na tej strani moje šen vpliv in zakoniti po- pismo z naslovom »Mar seg na to področje? Ali so cene mesa v naših me- niso občinske inšpekcijske snicah primerne odkup- službe pristojne za nadzor i^vič, Joža Bezeg, Justa Zu-nim cenam živine?« To vseh dejavnosti? Kdo jih Ivanka Pezdirc, ste objavili 2, avgusta z zavira v njihovem delu in upanjem, da bodo mesar- jim morda odvzema sa- OPOMBA UREDNIŠTVA: podatke za vest »BETI polno- ska podjetja pošteno od- mostojnost pri odločanju številno na proslavi«, ki smo jo objavili pretekli četrtek na metliški strani, smo^ dobili v pisarni SZDL osebno govorila na postavljeno ter jih podreja lokalnim vprašanje. Ker ni nobene- vplivom? ga odgovora, se zdaj še prosim nrizad^tP da — enkrat sprašujem, če so ^ od predsednika občinske kon mar vsa mesarska podjet- ferenoe SZDL. Verjeli smo ja med sabo dogovorjena, da čuvajo svoje kalkulaci- ZOFKA VAHČIČ Šolska ul. 2 KRŠKO jim in jih zato nismo preverili! UREDNIŠTVO DOL. LISTA NAGRAJUJE je kot strogo tajnost pred potrošnikom. Prosim, tovariši iz AGROKOMBINATA Krško, mar ne čutite i i .. , poslovne odgovornosti do sti računi Vašega pošlo- VELIKAN MED DETERGENTI vanja skladni z nabavo in prodajo? Menim, da je edino opravičilo jasen in konkreten odgovor, s katerim bi lahko ovgrli r^-lična mnenja tn govorice potrošnikov. Ob vsem tem pa je omembe vredno tudi vprašanje, kaj glede cen mesa mislijo naše občinske Opravičilo šoferju Požunu Pred 14 dnevi sem Vam pisala v sestavku »Zakaj šofer avtobusa ni ustavil?«, da je 16. 8. ob 7. uri zjutraj vozil tisti avtobus šofer Jože Po-žun. Njegovo ime sta mi povedala Drago Zupančič in Jožica Ribič, oba zaposlena v trgovini Zdole. Tudi Ivan Planinc iz Lok pri Zdolah mi je povedal, da se piše šofer tega avtobusa tako, kot sem vam pisala. Zdaj pa se je pri meni Jože Požun sam oglasil in mi povedal, da on ni vozil takrat avtobusa. Zares obžalujem, da sem ga z objavo imena razžalostila in ga prosim, da mi neljubo napako, ki so jo zakrivili podatki drugih Ijudi^ oprosti- Medtem sem tudi od drugih ljudi zvedela, da je tovariš Požun dobrosrčen šofer in sploh spoštovan človek med ljudmi. Zato mi je še težje, da ga je moj članek prizadel. Zdaj sem tudi zvedela za pravilno ime šoferja, ki takrat ni hotel ustaviti na postajališču; to je Jože Presker. S pozdravom! MARIJA ZUPANČIČ Zdolska cesta 35 p. Krško / ZA SNEŽNO BELO ROČNO PRANJE f ŠEST BELOKRANJCEV NA OBISKU PRI PREDSEDNIKU TITU Prevzela nas je preprostost človeka In veličina duha Tremo bi iahko pustili doma, ker je obisk potekal v povsem domačem vzdušju — Tovariš Tito se je izrecno zanimal za borce in ostarele ljudi, iz vsake njegove besede pa Je vela skrb za človeka in veliko zaupanje v delovne množice — Udeleženci spre-jema v predsednikovem zasebnem delovnem kabinetu pripovedujejo že marsikatero direktorjevo ali •funkcionarjevo sobo, a većina teh je bila bolj luksuzno urejena. V teh Titovih zasebnih prostorih nisem videl niti ene perzijske preproge, temveč sem v njegovem kabinetu opazil skoro enako bosensko preprogo, kakršno sem imel jaz na občini v svoji pisarni. Z^o ceni tudi darila, ki mu jih poklanjajo kolektivi. Ko nam je pokazal svojo delavnico, je rekel: »Vidite, ta stružnica, varilni strojček in drugo, vse to so mi poklonili naši delovni ljudje.« Delavnica je bila res pospravljena, ključi in orodje zloženo, sicer pa povsem vsakdanja, z delovnimi mizami kot povsod drigje. Šestčlanska dedegacija metliške in črnomaljske občine je hiia v petek, 30. avgusta, ob 11. uri dopoldne sprejeta na Brionih pri predsedniku Titu. Tovariš Tito je naše predstavnike zadržal še enkrat dlje, kot je bilo določeno, razkazal jim je tudi svojo foto temnico in delavnico, kjer rad preživlja redke trenutke prost^fa časa. Delegacija se je vrnila domov s predsednikovo obljubo, da bo ob prvi priložnosti prišel v Belo krajino. ČISTO PO DOMAČE SMO KRAMLJALI Z delegacijo Belokranjcev je bil na obisku pri predsedniku Titu na Brionih tudi Dako Damjanovič, vi predsednik občinskega odbora ZZB NOV Metlika. Kakor je povedal, je s tovarišem Titom že prej dvakrat mimogrede govoril, na uradnem obisku pa je bil tokrat prvič pri njem in si je zapomnil precej podrobnosti. Takole nam je pripovedoval: — V četrtek, 29. avgusta, me je klical tovariš Vipotnik iz Ljubljane in naročil, naj čez eno uro sporočimo imena 6 predstavnikov obeh občin, ki bodo naslednjega dne ob 11. uri sprejeti pri predsedniku Titu na Brionih. Takoj sem obvestil naše na občini, oni pa Črnomaljce. Nemudoma smo se sestali ter določili delegacijo: iz Črnomlja so bili določeni predsednik občine Anton Dvojmoč, sekretar komheja Jože Vajs in predsednik občinske konference SZDL Lojze Slerk. Metlika pa je v delegacijo izbrala predsednika občine Petra Vujčiča, sekretarja komiteja Franca Vr\iščarja in mene. V petek, 30. avgusta, smo šli na pot že ob 4. uri zjutraj. Potovali smo čez Vinico in Reko do Pulja. Od tam so nas prepeljali na Brione. Sprejel nas je predsednikov sekretar Jože Smole in nas po zajtrku odpeljal k tovarišu Titu. Ves nasmejan in zelo dobre volje nas je predsednik republike sprejel. Posedli smo okoli mize in kramljali z njim čisto po domače. Naš metliški predsednik mu je pripovedoval o razvoju gospodarstva v Beli krajini, o cestah in težavah. Tovariš Tito se je izrecno zanimal, kako žive borci. Povedal sem mu, da je zanje že precej bolje poskrbljeno, da pa bomo sk'.išali v prihodnje urediti še to, česar nismo mogli doslej. Na sprejemu so nam postregli s pijačo, z narezkom in s kavo. Pogovarjali smo se resne stvari; o Cehoslovaški, o položaju v svetu in doma, pa tudi kakšna šaljiva je padla vmes. Ker je bil videti tovariš Tito tako razpoložen, sem ga prosil, ali bi se lahko .z njim fotografirali. Takoj je bil za to. Ko je beseda nanesla že na fotografiranje, nam je pokazal tudi svoj foto-laboratorij, kjer sam razvija filme in dela fotografije, če ima čas. Razen tega nam je pokazal še sobo, kjer ima shranjene spominke kolektivov, in svojo delavnico. Sam sem že v letih, zato sem med nami vsemi najbolj opazil, kako je tovariš Tito kljub letom še mlad in svež. To sem mu povedal in pristavil da mu Belokranjci želimo vsaj še 30 let, a se je samo nasmejal in rekel: »Tovariši, pozdravite mi vso Belo krajino in povejte ljudem,* da bi zares rad prišel k vam. Ob prvi priložnosti bom poravnal dolg na vaša vabila.« Ko smo se poslovili, je vzel tovariš Tito svoj fotoaparat, čeprav je medtem prišel fotograf. Slikali smo se večkrat. Najprej je fotograf opravil svoje, potem pa mu je predsednik Tito dal Se svoj aparat in rekel, da bi rad imel zase naš skupen posnetek. Bilo je zares nepozabno doživetje. V TITOVI ZASEBNI DELAVNICI — Na obisku ni bilo prav nobenega protokola. Malo nas je skrbelo, kaj in kako se bomo s predsednikom pogovarjali, a je pregra-ja zadrege v hipu padla, ko nas je tako prisrčno sprejel, — je povedal predsednik metliško občine ‘PETER VUJCIC. — Sprejel nas je v svojem zasebnem delovnem kabinetu. Pričakovali smo luksuzno opremo, vide- li pa smo sicer zelo okusno, toda skromno opremljeno sobo. Rekel nam je, naj se p>očutimo kot doma. Ustvaril je vzdušje, da nas je zadrega minila in da je vsak izmed nas čisto preprosto sodeloval v razgovoru. Rekli so nam, da bomo na obisku lahko največ 45 minut, predsednik Tito pa nas je zadržal skoraj dve uri. Zmenili smo se, da bo Franc Vrviščar pazil na uro in me opozoril, ko bo čas obiska potekel. Res me je pet minut pred dvanajsto dregnil v koleno, tovariš Tito pa je to takoj opazil in dejal: »Nič ne skrbite, ostanite še, saj smo < Dogovora. Bodo naslednji obiski že počakali.« Najbolj zanimiva se mi je zdela njegova delavnica. Videl sem razstavljen star Tomosov moped. V šali sem ga vprašal, kdaj bo popravilo končano, on pa je odvrnil: »Ko bom končal z vsemi sprejemi, se ga bom še danes lotil. Tu se spočijem. Zdi se mi, da prav v tej delavnici ustvarjam lastno energijo.« Mimogrede sem tovarišu Titu omenil, da se po mnenju ljudstva preveč napreza in da bi moral več počivati, on pa je'nato dejal: »Več imam dela, bolje se počutim. Ce bi po vašem predlogu več počival in sedel za mizo, ne da. bi imela naša družbena skupnost od mene tega, kar ji dolgujem.« — Tovariš predsednik, sem nadaljeval, saj niste iz jekla. On pa spet duhovito; »Iz jekla res nisem, sem pa iz dobrega testa .. m MNOGO DIREKTORJEV IMA DRAŽJO OPREMO FRANC VRVISCAR, sekretar občinskega komiteja ZKS iz Metlika, je bil že drugfC pri predsedniku republike. Pričkoval je, da bo od leta 1962, ko je bil pri njem v Beogradu, opazil leta, ki so odtlej minila, pravi pa, da se mu je tokrat zdel pre^ednik še mlajši. Tovariš Tito je zelo zaposlen. Vi; deli smo knjigo obiskov za tisti dan. Pred nami je bilo vpisanih že kakih 15 ljudi, prav toliko i>a še za nami. Poudarjal je,* naj sporne zadeve rešujemo strpno in brez histerije. Ima tudi izredno zaupanje v delovne množice, kar sem spoznal iz naslednjih bes^; »Prepričan sem, da Je ljudstvo dobro in pošteno, čeprav ljudje malo godrnjajo. Paziti pa moramo na tiste, ki množice vodijo.« Presenetilo me Je zlasti to, kar sem videl v njegovem osebnem kabinetu, v foto temnici in delavnici. Doma in po svetu sem videl NAREZKA SE NISMO DOTAKNILI Prvi vtis J02ETA VAJS A, sekretarja črnomaljskega občinskega komiteja, je bil naslednji; ^ Na Brione sem šel s tremo, ker nismo vedeli, kakšne podatke bo od nas predsednik zahteval. Cim pa mi je toplo in prijateljsko ■ stisnil roko, je odpadlo vse, kar me je težilo. Sprva ni bilo na mizi nič, razen pepelnika. Začeli smo stikati po žepih za cigaretami, a je kot dober gostitelj to takoj opazil in poklical uslužbenca: — Saj ni nič cigaret na mizi, je dejal. — Poglejte, če je kaj pijače, tovariši so prišli od daleč. Potem so nam prinesli cigarete in pladenj z več kozarci, v katerih soi bile različne pijače. Z roko sem šaril po pladnju in iskal kakšno brezalkoholno pijačo, a sem iz nerodnosti kozarec prevrnil, pijača pa se Je polila po pladnju. Bil sem v zadregi in se skušal opravičiti, tovariš Tito pa me je zavrnil: »Nič ne skrbite, to je povsem vsakdanja stvar! Moj pes bo to rdd polizal.« 2e ko smo prišli do vrat njegovega kabineta nam je prišel naproti lep pes. Vsakega je povohal, nato pa se usedel h gospodarjevim nogam. Bil je čisto miren in nas prijazno gledal, dokler ni prišel v sobo še manjši, liel kužek. Pod mizo sta se začela nekaj cukati, nakar je tovariš Tito energično ukazal; »Mir, na svoje mesto!« Na mah sta ga ubogala in se nista več ganila. Med pogovorom je tudi naš gostitelj pil alkohol, mešan s sodavico, in pokadil nekaj cigar. Ko pa mu je hotel metliški predsednik Vujčič prižgati cigaro z vžigalnikom, je rekel; »Hvala, ne, tu je bencin, ki je škodljiv! Jaz prižigam samo z vžigalicami.« Ko smo mislili, da je že skrajni čas za odhod, saj nas je v pogovoru zadržal mnogo dlje, kot je bilo določeno, so nam na treh krožnikih prinesli še narezek. Nikomur od nas pa ni bilo do jedi. Tudi dotaknili se nismo narezka. Vsi smo bili preveč prevzeti od maršalove silne preprostosti in hkrati veličine. Tako duhovitega sobesednika doslej še nisem srečal. TEŽAVE Z DARILOM Obe delegaciji sta se bili zmenili, da bosta predsedniku Titu nesli za spomin belokranjsko narodno nošo ter določili Lojzeta Sterka, črnomaljskega predsednika občinske konference SZDL, da mu bo darilo predal. V zvezi z darilom pa je bilo precej težav, kot nam je tovariš STERK p>ovedal: — Platno za narodno nošO smo dobili v Adl&ičih. Izdelano je bilo leta 1929 za balo, a je ostalo še pri tisti hiši. V delavnici podjetja »Novost« so nošo ukrojili. Pas nam je naredil črnomaljski tapetnik Rems, po klobuk pa smo šli na Vinico, kjer so prav pred kratkim dobili nove narodne noše. Darilo sem mu izročil proti koncu razgovora. Vstal sem in rekel, da mu Belokranci podarjajo skromen spominček, on pa je dejal; »O, ta klobuk mi je znan.« Videti je bilo, da je bil darila vesel. Vsi smo pričakovali, da bo več ceremonij, preden bomo prišli do predsednikove sobe, a je bil ves postopek povsem preprost. Nihče nam ni rekel, kako naj se obnašamo, kaj se bomo pogovarjali, in tudi nihče ni vprašal, kaj imamo v zavoju in aktovki. Tudi med pogovorom smo bili s tovarišem Titom sami. Tu in tam je prišel v sobo njegov sekretar Jože Smole, ki je medtem tolažil druge čakajoče goste. Sprejem na Brionih je bil res enkratno doživetje. Take prisrčnosti, kot smo jo videli pri tovarišu Titu," človek zlepa ne sreča. Bil pa je tudi na moč dobre volje. Segav in duhovit, če je to sodilo k pogovoru, in v hipu resen, žalosten in zaskrbljen, ko je govoril o dogodkih v svetu. IZREDNO ZAUPANJE V LJUDSKE MNOŽICE — Prvo dobrodošlico smo na Brionih doživeli že na pomolu. Padal je dež, nas pa so pričakali z dežniki — je povedal predsednik črnomaljske občine ANTON DVOJMOČ. — Predsednik republike zelo pogumno gleda na naš razvoj. Najbolj mi je bilo pri njem všeč izredno zaupanje, ki ga ima do delovnih ljudi. Nenehno nam je poudarjal skrb za ljudi, za borce, boj za humane odnose pri nas in v svetu sploh. Kar smo doživeli na Brionih, so verjetno povedali že tovariši pred menoj. Skratka, bilo je domače vzdušje, da bolj ni moglo biti. Med potjo tja smo si delali čisto nepotrebne skrbi. Ko smo se poslavljali, kar nismo mogli najti primernih besed. Prav res smo bili ganjeni. Ko pa smo se fotografirali, sem se nalašč postavil tik tovariša Tita. Gre namreč za stavo! Ko smo izbirali velikost narodne noše zanj, so eni trdili, da je predsednik približno tako velik kakor jaz, eni pa, da je večji. Stavili smo za 100 litrov vina. Mero za narodno nošo so vzeli po meni, ko bomo dobili fotografije, pa se bo videlo, kdo bo plačal. Vsekakor bomo skupaj pili in še enkrat obujali brionske spomine. Tovariš Tito nas je pospremil y park. Tudi tu ni nobenih umetnih nasadov, temveč kar se da naravno okolje. Pokazal nam je še rastline, ki Jih je sam posadil. Ko nam je slednjič segel v roke, smo prav gotovo vsi mislili le eno; da bi še dolgo ostal tako veder in čil! RIA BACER X . .. ^ l '-'- Po skoro dveumem razgovoru Predsednik ima v rokah svoj so se Belokranjci s tovarišem Titom fotografirali Se na vrtu. fotoaparat, s katerim je fotograf naredil še posnetka zanj. (Foto: TANJUG) Samoupravljanje bomo branili tudi z orožjem! (Nardal je vanje s 1. str.) krat preletelo letalo s poasdra- vi XII. brigadi, nato pa je slavje pričel predsednik občinske skupščine v Noivem mestu Franci Kuhar. Ko je borcem dvanajste- zaželel dobrodošlico, se je v kratkem govoru spomnil velikega de- leža XII. SNOUB za NOV na Dolenjskem. Posebna delegacija, sestavljena iz pripadnikov JLA, borcev, tabornikov in pionirjev, je zatem položila venec v spominski loži padiih borcev, talcev in žrt«v fašističnega nasilja jK>leg študijske knjižnice. Obširneje je o XII. SNOUB govoril prodpredsednik republiškega izvršnega sveta dr, France Hočevar. Ko je opisal številne boje in žrtve XII. brigade, je poudaril, da se moramo tAidi tej brigadi zahvaliti, da lahko danes razvijamo socializem in samoupravljanje. »Kar imamo, smo zgra- Priulsediiik ObS Trebnje Ciril Pevec pripenja na tribuni pred zbranimi borci Do-lenjskei^a odreda spominski trak na bojno zastavo odreda (Foto: M. Jakopec) Mladina naj ohranja in brani Ob 25-letnici ustanovitve v Kriški vasi so se v nedeljo, 8. septembra, zbrali v Trebnjem borci Dolenjskega odreda na slavnostno podelitev domicila. Blizu 300 borcev nekdanjega partizanskega odreda je z množico občanov na pravem partizanskem mitingu izpričalo pripadnost našemu samoupravnemu socializmu tCt izrazilo pripravljenost graditi in razvijati ta socializem še naprej in ga tudi braniti. Mladina naj prevzame na svoja ramena nadaljevanje tega, kar je začela generacija, ki je z orožjem v roki izvojevala svobodo. Predsednik ObS Trebnje lx>v. Ciril Pevec je po uvodnem pozdravu v govoru orisal gospodarski in družbeni rassvoj občine in pozval občane, naj tako, kot v usodnih dneh naše zgodovine partizanski boroi, tudi oni adaj v gospodarski in v družbeni gra-cUtvi združujejo svoje sile v boju za napredek. Predsednik je nato iaročdl predstavniku Dolei\jskega odreda Avgustu žitniku listino o domicilu ter pripel spominska trak na bojno zastavo odreda. Avgust Žitnik je izročil predsedniku Cirilu Pevcu in predsedniku ObS Gro&i^lje Ivanu Ahlinu spominski zastavici. V imenu borcev Dolenjskega odreda je nato govoril zbranim borcem in občanom nekdanji politični komisar odreda Miro liipuš-Mišo. Po-udaail, je, da se borcd odreda zavedajo dolžnosti, ki jih vežejo na trebanjske kraje in ljudi. V razvijanju naše socialistične samoupravne družbe ni poti nazaj. Oe bo pro-trebno, se boano zato še enkrat odzvali klicu partije v boj za svobodo domovine in za očuvai^e pridobitev našega socialiajma. Poasval je mladino, naj z revolucionarno eik) in z napredronti stremljenji nadaljuje naš razvoj in naj bo pripravljena, če bi bilo to potrebno, ohnmiti s tako dragocenimi žrtvami priborjeno svobodo. Sledilo je polaganje vencev na grobišča padlih, v kulturnem delu programa pa sta razen pevskega zbora iz Trbovelj sodelovala tudi partizanska imietnika Bogdana Stritar, članica Opere SNG, in Janez škof, član Mestnega gledališča iz Ljubljane. M. JAKOPEC Slavje v Podbočju ni pozabljeno Poročali smo že, da so borci v Po(B>odJu pred kratidm rassvili svoj prapor. Prisrčnega slavja so se udel^U tudi predsednik republiškega 25druženja ZB NOV Franc LeakoSek-lAlka, predstavniki občiiv-ske skupfičlne Krško in nekaterih družbeno-poUtičnib organizacij ter številni gostje. Borci iz Podbočja se zahvaljujejo vsem, ki so jim pomagali z denarjem, da so dobili svoj prapor, še posebej pa po. krovitkju pri raevitju prapora La-du Tranipoiu za darilo, sindHcalni podružnici tovarne »Djuro Salaj« in občinskonu ZZB NOV za podarjeni trak. Prisrčna slovesnost Je uspela tudi aaradi neutrudnega de la nekaterih borcev in odbornikov, popestrili pa so jo tudi Solarji £ kulturnim programMn. dddi z lastnimi žu^i, zato bomo vse pridobitve odločno branili tudi z orožjem« je poudaril. V aveoii s t«m je ponovil besede tovariša Tita: »Delajmo, kot da bo vedno mir, a pripravljajmo se, kot da bo jutri vojna.« Tovariš Hočevar je nato v govoru prešel na dogodke na čehoslovaškem. »Oe kdo napade suvereno sociatotično državo in pravi, da je to storil zaradi prijateljstva in zaščite socializma, mu naši ljudje pravijo agresor, ne glede na to, kakšna je napadalna država — kapitalistična ali socialistična; če je takšna država socialistična, toliko prej zasluži obsodbo. In če takšen napadalec okupira deželo proti volji ljudstva te^ dežele in imenih ustavno izvoljenih organov, ga naši ljudje imenujejo okupator,« je med drugim poudaril podpredsednik Hočevar. Po govoru je dr. France Hočevar raavil prapor XII. SNOUB in izročil brigadi red zasluge za narod z zlato z\-ez-do in red bratstva in enot-nosJti z zlatim vencem, s katerima jo je ob 25-letnici ustanovitve odlikoval predsednik republike Josip Broz-Tito. Predsednika občinskih skupščin Novo mesto in Sevnica, Franci Kuhar in Franc Molan, pa sta na prapor XII. SNOUB pripela trakove domicilnih občin Novo mesto in Sevnica. Ko so borci XII. brigade sprejemali prapor, so obljubili ; »Pod to zastavo se bomo še borili proti- vsakemu sovražniku, če bo treba!« Predsednik* občinskega komiteja ZMS Novo mesto, Andrej Repinc je na koncu osrednje proslave prebral pozdravno brzojavko tovarišu Titu, s katero dajejo mladinci in ndadinke, borci XII. SNOUB in drugi udeleženci proslave vso podporo sklepom XI. seje OK ZKJ. S sreča-njean na Lokd je bik) slavnostno zborovanje XII. SNOUB lepo zaključeno. I.Z. Prišlo Je 250 borcev XII. brigade Nedeljsikega srečanja XII. SNOUB v Novem mestu se je udeiležilo 250 nekdanč-ih borcev in voditeljev te brigade; od tega jih je 235 dalo osebne podatke v informativni pisarni. Obvestilo borcem — udeležencem proslave v Novi Gorici Zaradi boljše orientacije dajemo borcem, ki ee bodo \>de-ležidi proslave ob 25. obletnici vseljudske vstaje na Primor-skem v Novi Gorici dne 16. septembra 1968, nasiledknja navodila: Vsihodno od siavnostnega prostora pred agradtoo občinske pkupščin« Nova Gorica bo nrioravljen »Pa.Ttizan^Vi talbor IX. iGoapusa in preko-monikih brigad«, ki bo sprejel 10.000 borcev in ilegalcev tistih enot, ki so se borile v sestavu IX. korpusa. Tabor bo imoi dva vhoda, in Ie Vojkove ulloe in ob stav* bi obSim’.te skupščine. Tabor je razdeljen po domioilnih občinah na deset enot, in sicer: Posameesne občine, ki imajo domicil za brigade, bodo s poselbniml tablicami sibralena določenih prostorih naslednje vojaške enote: # NOVA GORICA: brigada »Ivana Gradnika«, I. preko-n:K>rska brd^[ada, II. brigada VDV, Briško-ibene^ odred; # SEŽANA: brigada »Sreč- ka Kosovela«, Južnoprimorski odred; # KOPER, IZOLA, PIRAN: II. prekomorske brigada, brigada Triestina d’Asalto, letalci — praikjcanopci, Tsfcrelki odred, Slovenski partizanski pomorščaka; # IDRIJA: bn^ada »Janka Premmla - Vojka«, artUerajska brigada IX. koipusa; # TOLMIN: brigada »Simona Gregorčiča«, Idrijsko -tolmin^ odred; # ITALIJANSKE ENOTE: divizija »Garibaldi Natiso- ne«, brigada »Bruno Buotazi«, brigada »Guido Piocelli«, brigada »Antonio Gramsci«; # ILIRSKA BISTRICA: III. prekomorska brigada; # KRANJ, RADOVLJICA, SKOPJA LOKA, JESENICE IN TRŽIČ: brigada »France Prešer«!«, Jesendiko - bohinjski odred — škofjeloSki odred, Gorenj siki odred, Kotorski oOred — Oankarjeiv bataljon) 9 POSTOJNA: artileroi in tankisti — prekomoroi; 0 AJDOVŠČINA: Bazoviška brigada, kurirji, IV. pr^o-morska brigada. Tabori domicilnih občin in imena vojaških^ ^i'ot bodo oznsUSeni s posebnimi tablicami. ■ Vsi tisti borci, ki niso razvr-iiicni po domicilnih enotah (zaSCi-tn! bataljon IX. korpusa, minerski vod, s^teta, ileg^cd itd.), naj se pridružijo enoti, v kateri so bili vključeni prej ali pozneje, ali pa v domicilno ^jčino. Partizanske enote se na osred njem prireditvenem prostoru in tudi v ti^ru ne bodo postrojile tn se ne bodo predstavile v celoti. ■ Odredi in b l^ade IX. korpusu, italijanske enot« ter prekomor. ske brigade bodo s svojimi zutop. iiiki in z bojnimi ali domicilnimi zastavami razporejeni pred (lavno tribuno. Zastopstvo je sestavljeno iz 3 borcev in 8 mladincev. Mladince je jx>trebno določiti sporazumno z občinskim komitejem mladine in z oddelki aa narodno obrambo pri skupščinah. Zastopniki borcev so lahko oblečeni v dostojne partizanske uniforme ali pa v civilu, medtem ko morajo biti mladinci obvezno t oblekah pred-vojuške vzgoje. ■ Vfte partizanske enote Slovenije bodo na slavnostni tribuni za-stopam* h 3.člansku delrgacijo. Partizanske enote same določijo dolegocije. ki bodo zastopale svojo domicilno enoto na proslavi 15. septembra v Novi Gorici. ■ Vsem borcem, borkam in ak. tlvistom odbor priporoča, naj imajo pripeta odlikovanja ali vsaj vrvice odlikovanj. Namen partizanskega srečanja v Novi Gorici je tudi v tem, da se borcem, borkam in ilegalcem podelijo spondiv •slcc značke in pesniSka zbir^ Mateja Bom »Previharimo viharje«. Navedeno zbitko, vezano T moder ovitek. In spominsike mačke, m Goriška vas vabi na osrednjo slovensko proslavo v Novi Gorici 15. septembra 1968 ob 11. uri. Tovariš Tito, predsednik republike, je pokrovitelj te proslave. ki so oštevilčene od 1 do 10.000. prejmejo boroi brezplačno. Značko in pesniške zbirke bodo prejemali borci, borke in ilegalci — udeleženci proslave, po domicilnih eno. tah v »Taboru IX. korpusa in pre. komorskih brigad« v Novi Gorici ■ Po prihodu v Novo Gorico naj se borci takoj javijo svoji domicilni enoti. Po osrednji proslavi se bodo borci in ostali d>rani v svojih enotah domicilnih občinah, kjer jim bodo vodstva organizirala kiri-tumo-zabavni program. Petnajsta brigada se spoprime z Nemci 3. nadaljevanje Bušinjčaoi so hoteli z razbitinami v kraj, dekleta so sprala krvave madeže in jih posule s cestnim prahom — in nad zasedama je sf>et razprostrt varljiv mir, poln vznemirljivega pričakovanja. Naslednji dan — glej avtobus iz Metlike! En sam avtobus ... Med Sukljetovo in Molkovo hišo so ga dohitele krogle iz obeh zased, ali avtobus bi skoro ušel. Tedaj pa je obstala ob mačkovi bari brigadna p>atrola, ki se je vračala iz Semiča z nekaj dezerterji. V kritičnem položaju je patrola sprevidela položaj in o pravem času z leve strani udarila avtobusu, da so se potlej čudili, kako je spioh v njem ostal kdo živ, ko je bil tako zrešetan. Torej je obstal, vrata se od-pro, prvi izstopi neki civilist in surovo zavpije: »Kurbe, kar streljajte!« Tedaj pa je bil Samo že zraven, pokazal pištolo in onega srepo pogledal. Tudi oni je je zasrepel, ko je opazil zvezde na triglavkah. Tedaj so se že nagnetli dirugi iz avtobusa. Sami civilisti. Le eden je bil ranjen. »Fantje, ne streljajte! civilisti smo. Oženjeni. Otroke imamo,« so prosili ter cagavo poklekali na kup gramoza. Trojka jih je odpravila proti Bušinji vasi, partizani pa so izpraznili avtobus. Devet kovčkov so našteli, civilistov pa je bile le osem. Ue eden utekel? Bržčas je tega videla babica Neža Kočevarjeva s Triglava, ko sta ga ranjenega dva podpirala, tavajoč pod hišo kar povprek. Edino wj trojici je uspelo uteči. Onad/a pa sta morala biti ujeta d^.-zerterja, ki jima je ob nenadfiem posegu brigadne patrole v boj uspelo izmakniti se drugam usmerjeni partizanski j-azljivos-ti. V zasedi se je iz odprtih kovčkov pokazalo pravo bogastvo. V vsakem je bila zložena civilna obleka, sedem zavitkov zeta cigaret, perilo, milo in pribor za britje. Cigarete so si bratsko razdelili, obleke pa oddali na štabu brigade, ko so borce prepričali, da so p>otrebne za terence. Komisar Ivo Kušar si daje opravka z avtobusom. Zavzeto ga ogleduje, od blizu pozorno gleda kljuko, volan, poskoči, kot bi ga modras usekal, se z dlanjo poči po čelu in ves iz setoe zavpije: »Fantje, moj je, moj! To je moj avtobus!tt Tvoj ... Kaj se to reče? ... Naš vendar! Ali komisar Ivo dopoveduje, da je pred vojno vozil prav ta avtobus iz Ljubljane na Ježico, in zaljubljeno ogleduje zrešetano vozilo. »Sedaj pa vsi v avtobus! danes vozim zastonj!« je navdušeno vabil. Ves iz sebe se je vrtel na znanem sedežu. Četa se je na Radatoviče pripeljala prej kot kolona civilistov po bližnjici. Ce bi pa partizani le vedeli, koliko strahu so s svojo divjo vožnjo povzročili, se ne bi vozili. Zato se je zlil vaški srd na avtobus. V Maličih so ga do samega železja oplenili. Ko je bil zadnji kos usnja porezan s sedežev — usnje bo za čevlje in priljubljene komisarske torbice — so ga zažgali. Na .štabu brigade so zajeti civilisti povedali, da jih je bil v Ljubljani poklical sam gospod general Leon Rupnik in jih počastil z odbiro za belokranjsko civilno upravo in potolažil njih strah, češ da na Dolenjskem in v Beli krajini ni partizanov; umaknili .so se na Hrvatsko. Kar pa jih je le še ostalo, ne predstavljajo nobene nevarnosti. Bodoči beli ali nemški civilni predstavniki Bele krajine so bili ali tako fini »ospodje ali tako iz sebe zaradi r^jsnič-nosti, da jim ni i’^-jal močnik, ki ji ', 'a je prinesla štabna kuharica. Nemške a sede so se v zadnjem tednu meseca vinotoka razlezle po vzpetinah in 'gričih od Privršja navzdol proti Ueli krajini v ožjem smislu. Steljniki pod Božičevim vrhom in Skemljevcem tja do Gradnika so bili polni nestalnih nemških zased. Iz neke take zasede je prišla nemška trojka na škmelje-vac. Eden od njih je pomignil-s prstom Gabretu Popoviču-Gabuši; odvedli so ga v gmajno in ustrelili. To je bilo drugi dan nemškega vdora. Tri dni zapored so prihajali tudi na Božičev vrh, kjer so jim vse tri gospodinje morale kuhati. Zahtevali so kurje juhe kot porodnice, kurje pečenke, ali partizanski učitelj jim je znal po nemško prikazati belokranjske tegobe, da so se prvi večer zadovoljili z zabeljenim krompirjem. Jože Kr-štinc pa je v tišini zbijal krsto za ustreljenega Gabreta. Kdaj p>a kdaj so ga prihajale nadzirat nemške patrole. Iz njihovega ogledovanja desak, kazanja s prsti po njih je sklepal, da so vmes tudi taki, ki se razumejo na les; torej mizarji. Pomembno opozorilo udeležencem proslave v Novi Gorici Spričo velikega števila motonuh vozil, ki bodo pripeljala udeležence proslave, bo potrebna v prometu popolna disciplina. Vozniki bodo nrorali dosledno upoštevati prometne oiake in se ravnati po določilih miličnikov, ki bodo urejali promet, ker bodo na ta način hitreje in varneje prispeli do p>arkimih prostorov- Parkirni prostori so že urejeni. Da bodo ti pravilno in enakomerno zasedeni in da bo promet porazdeljen sorazmerno na vse vpadnice, bodo miličniki takole usmerjali promet; 1. iz smeri Ljubljane: na križišiču na Ajševici del vozil pK) kromberš:ki cesti, drugi del pa skozi Rožno dolino in predor pod Panovcem v Novo Goreioo; 2. iz smeri Sežana: v Rožni dolini vsa vozila po cesti čez Pristavo v Novo Gorico: 3. iz tolminske smeri; vsa vozila obrnejo v Solkanu po ulici IX. korpusa na določ*ena parkirišča. Tranzitna vozila bodo usmerjena vo Vojkovi ulici. Voznikom, ki bodo prišli iz ljubljanske smeri, priporočamo, naj bi v Kalcah zavili proti Idriji in nato skozi Godovič — Cmi vrh in Col v AjdovSino in Novo Gorico. Ta cesta bo do proslave v celoti urejena in asfaltirana. ZMkai krvodajalska akcija v Brežicah nikoli ne uspe? Občinski odbor RK Brežice se pridno pripravlja na krvodajalsko akcijo, ki bo v Brežicah 23. in 24. oktobra ter na Bizeljskem 25. oktobra. Ker seje majske akcije udeležilo zelo malo občanov, morajo zdaj zbrati vsaj 1000 kn’oda-jalcev, če hočejo pokriti potrebe občine. RK prosi vse družbene in gospodarske organizacije, naj začno pravočasno zbirati prostovoljce, ki bodo dali kri, da se ne bi zgodilo isto kot spomladi in tudi prejšnja leta. Vsi zdravi občani naj bi dali kri, kajti le tako bodo pomagali drugim in sebi, saj nihče ne ve, kdaj jo bo sam potreboval! Tudi letos bo premalo sredstev za šolstvo Na vprašanja o nekaterih letošnjih težavah šolstva v občini Krško, je odgovarjal Ciril Plut, ravnatelj osnovne šole v Leskovcu, ki je tudi predsednik TIS Krško in poslanec prosvetno-kulturnega zbora SRS Telefonski drog ni na pravem mestu Kostanjevica na Krki je pred kratkam dobdle naogočen spocnenik. ki ga je iadelel ro muniki kip>ar Ciuca. Kostanje-viški odbor za postaviitev spomenika slovej>9kemiu partiza-mi se zanian trudi, da bi biila okolica spKMnenika čdm lepSa, kajti sredi ceste stoji telefonski drog v obliki- črke A, ki o6em skoraj popo’nDnia zakriva spomeotik. Na drog se lioravičeoo jezijo tudi voani-ki. saj ovira promet in vafno vošrvjo. Kc*5'taajeveani upajo, da bo PTT Novo meS'to kmalu prestavilo drog na ustreznejše saj bo potem lepše tudi n-'d-^ba njihovega kraja. FGD Kočevje 16. v državi Na zvcinem tekmovanju gasU-«;kih draStev, Iti j€ bilo od 5. do 8 ',eplsn>bra v Titovem Užicu, je M pa p ostovoljnega gasilsk^a Kočevje med 24 najboljšimi ek pami v državi zasedla 16. mesto To je doslej naj večji uspeh pr.") Kočevje. Iti bo te dni praz-no-. alo 90 letnico obstoja. Udelrf-bo na tekmovanju so kočevskim fns^.sm omogočili domaCi delovni' ko’ektivl: Kovinar. Trgopromet, o'jjlnski s'ndikalnl svet. občinska s'^u’JŠč’na, ITAS. Komunala Avto, St-’Aovanjsko podjetje, Trikon, LTK. INKOP Elektro in KGP. ki to v različnih oblikah (denar, dnev-rrce za tekmovalce) prispevali ga-silrom za udeležbo na tekmovanju Poslanec Franc Šetinc v Brežicah Zveziia poslanec organi zacr;sko-p:>litrI6nega zbora Franc Šetinc je v soboto, 7. septembra, bbdskal Brežice-Olane političnega aktiva je v večurnem raizgiovoru seznanil z mednarodnim p>oloža-je.Ti in vzroki napada na Češkoslovaško. Tovariš Šetinc je isti dan sodeloval v razgovoru z dijaki, nato pa je v izjavi za radio ^ enkirat na kratko osvetlil aktualna p>olitidne dogajanja in naša stališča do njih H Kakšni so bili povprečni uspehi ob koncu preteklega leta? — Na vseh šolah v Oibčini so bili letos doseženi boljši &olefci usipehi kot v preteklem šolskem letu. Tokrat je uspešno izdelalo razred 88 odst. vseh učencev, leto dni prej pa le 86,3 odst. Podatki kažejo, da 50 uspehi vsako leto bO'ljši in da smo tako slednjič vendarle tudi pri nas dosegli republiško po^rprečje učnih uspehov. Kljub vsemu pa še ne smemo biti zadovoljni, saj so na nekaterih dobro urejenih šolah v mestih dosegli tudi 95-odstoten iični uspeh. Priznati pa je treba, da so se pri nas začeli zadnja leta šolsiki uspehi izbodj-ševati, materialno stanje osnovnih šol pa je ostalo prav tako, kot je bilo. Pl Kje so vzroki, da učni uspehi večine naših šol zaostajajo za prej navedenimi učnimi uspehi? — Za to je prav gotovo več vzrokov. Na naši šodi smo ' dalj časa spremiljaii varoke, ki so vplivali na slabši uspeh. ’jT^'vt vvili smo, da večina oceno »li več negativnih, pre- in ne izdeluje sacnos^cjiK) domačih nailog. Pogosto so neuspeha v šoM kiivi tucM starši, ki otroke preoibremenauoe-jo z delom, tf^o da so zvečer zaradi preutrujenosti nesposobni za učenje. Taki tičenci so nediscipHnirand in imajo učitelji z nji^i največ težav. Republiški setoetariat za kulturo in prosveto doslej še ni predpisal potrebnih vagojnih ukrepov, ki jih predvideva zar kon o osnovni šoli. Učitelji iščejo sami isdiod in se tru- dijo, da bi izboljšali učno in vzgojno delo, vedar se težave \’sak dan večajo. Skoraj vse šole, izvzeta je treba le nekaj redkih izjem, so slabo opremljene s sodobnimi učili, imajo slab inventar in prostore. Pouk zato ne more povsem lostrezati tistim zahtevam, ki jih narekuje hiter raawoj našega gospodarstva, zato mora biti prepogosto verbalističen. Mislim, da je že skrajni čas spoznati, da brez dobro urejenega šoJstva ne mo'remo pričakovati hitrejšega napredka. Pl Zadnje čase smo pogosto pisah in govorili o nujnosti usklajevanja o-sebnih dohodkov prosvetnih delavcev s kadri v go-spodarst'vu. Kako se ta problem rešuje v naši občini? — O nizkih osebnih dohodkih govorimo že več let. Razlike v osebnih dohodkih tistih, ki so zaposleni v šolstvu, in tistih v gospodarstvu se večajo v škodo prosvetnih dedavcev. Plan gospodarsk^a razveja naše občine predvide-\'a v letošnjem letu 8-odstot-no povečanje osebnih dohodkov tistih, ki so zaposleni v gospodarstvu, sredstva, s katerimi razpolaga TIS, pa dovoljujejo le približno 5-odstot-no povečanje osehnih dohodkov prosvetnih delavcev. V »Dolenjskem listu« smo brali, da je dobilo šolstvo po rebalansu iz občinskega proračuna še 440.000 din. Prosvetni delavci in odborniki so bili prepričani, da se bodo začele razmere v šolstvu vendarle izboljševati in da bo tudi porast osebnih dohodkov letos zadovoljivo rešen. Za povišanje osebnih dohodkov je ostalo 96.000 din za 230 zaposlenih. Povedati pa je treba, da ima na naših šolah nižjo izobrazbo le tehnično osebje (10 odst. vseh), ostali (90 odst.) pa imajo srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Po podatkih TIS so znašali osebni dohodki v prvih petih mesecih letos za učitelje 864,75 din, za predmetne učitelje 925,73 din, 'za profesorje pa 975,48 din. »Šolski uspehi so boljši, toda materialno stanje šol v krški občini se ni kaj prida premaknilo« trdi poslanec Ciril Plut. lili dodatnih 440.000 din, ki stvo? — Del teh sredstev je bil že na seji občinske skupščine namensko razdeljen. 60.000 din je bilo namenjeno za nove oddelke in delno kritje povečanih materialnih izdatkov, 60.000 din t& nujna popravila na podružnični šo3i Gradec, 10.000 din za fizkul- tumo dejavnost, 5.000 din za odplačilo |x>večanih anuitet osnovne šole Brestanica, 5.000 din za opremo nove delavnice na posebni šoU, 5.000 din za nujna popravila stavbe glasbene šole. 190.000 din je dala občinska skupščina iz svojega rezervnega sklada. Ta znesek moramo nakazati na rezervni sklad TIS. S tem bomo sprostili 1-odst. obvezno rezervo-za leto 1968, kar pa je že zadeto v zn?'''” '''M) d’ • ’ečanje osebnih dohodkov. TIS pa laliKO uporab: ie, če bi bil dotok finančnih sredstev TIS nereden. In kakšne so tvoje posebne želje? — želim si, da bi TIS dobila vsa tista sredstva, ki so ■’ namenjena. 'e '’o- ski proračun kar za 9 odst. niž, .... - no. Republiška izobražev-ilna skupnost pa naj bi upoštevala tudi kritično stanje osnovnega šolstva v naši občini in naj bi nam dodelila nekaj finančnih sredstev iz s-klnda za dopolnjevanje manjkp^očih sredstev TIS v Sloven’*- SLAVKO SMERDEL Spet volitve v delavskem zavarovanju! Letos poteče mandat članom, ki so bili v skupščino izvoljeni leta 1964 — V pripravah poudarjajo odgovorne naloge skupščine — Nove člane bodo izvolili v 25 volilnih enotah v petih občinah statut komunalne skupnosti socialnega zavarovanja de-iBfV'cev v Novepi mestu določa, da je treba vsaki dve leti izvoliti polo\'ico novih članov skupščine. Ob koncu letošnjega oktobra bo potekel mandat tistim članom, ki so Preizkušajo gasilske enote v Polomu so se izkazali, v Strugah pa ne Občinska gasilska zveza je začela že mesec dni pred tednom požarne varnosti preizkušati stalno pripravljenost T JRIKO N TRIKOTAŽA IN KONFEKCIJA • koCevje* Sodne takse so prenizke! Naše sodne takse so zelo nizke, o tem, da bi jih bilo treba zvišati, pa teče razprava že nekaj let. Nizke sodne takse spodbujajo k tožbarje-nju, ki sodišča preobremenjuje z delom. Tudi upravne takse so sorazmerno nizke. Ko so o obojem razpravljali 28. avgusta na seji medobčinskega sveta ZK v Novem mestu, so menili, da ni opravičila, če Zvezna skupščina tako odlaša s povišanjem obojnih taks. gasilskih enot. Na svojih obhodih sprožijo nenadne alarme, preizkušajo motorne brizgalne in pregledujejo urejenost ter čistočo gasilskih domov. Prvi preizkus so^ opravili 24. avgusta v Polomu in je zelo uspel. V nekaj minutah so se zbrali vsi člani društva in tudi ostali vaščani, ki so prišli z vedri in nekateri celo z vodo v njih. Zelo slabo pa so prestali preizkus gasilci iz Strug. Najprej ni delovala električna sirena. Z ročno sireno pa so priklicali komaj 5 članov. Društvo nima niti svojega vozila. Vse to dokazuje, da stru-ški gasilci ne bi bili sposobni v primeru požara učinkovito posredovati. Tudi vaščani so to mnenje o svojih gasilcih potrdili, ko so dejali, da bi prej prišli na kraj požara v Strugah gasilci iz Vidma kot domači. Razen ostalega je komisija ugotovila, da ima gasilsko društvo premalo članov, in sklenila, da bodo preizkusni alarm v Strugah kmalu ponovili. Občinska gasilska zveza bo s preizkusi nadaljevala tudi v ostalih gasilskih enotah. bili izvoljeni leta 1964. Nove člane bo treba izvoliti v 25 volilnih enotah, od tega so tri v črnomaljski, šest v krški, ena v metliški, trinajst v novomeški in" dve v trebanjski občini. V dveh volilnih enotali t novomeški občini bodo opravili izredne volitve in tako zamenjali dva nedelavna člana. Izvršilni odbor je volitvam v skupščino posvetil vso pozornost. Naloge skupščine niso lahke, saj mora skupščina kot organ za upravljanje sklada skrbeti ne le za dotok denarja in za to, da imajo zavarovanci možnost uveljavljati svoje pravice, marveč tudi za solidarnost zavarovancev v skupnosti. V pripravah na volitve je izvršilni odbor imenoval vo- lilno in kadrovsko komisijo. K volitvam je sklenil pritegniti občinske sindikalne svete in vse sindikalne organizacije v delovnih organizaci- jah. Organi upravlja.ija v delovnih organizacijah, kjer bodo volitve, bodo dobili odločbe in navoSila za izvedbo volitev. Izvršihid odbor je predlagal svoji skupščini, naj razpiše volitve za 20. septembra. Volitve bodo morale bti opravljene najkasneje v mesecu dni po tem datumu. Tradicionalno tekmovanie gozdnih delavcev - sekačev pred „Jazbino“ v Podturnu Sredi priprav za razpravo o spremembi ustave Tudi v Brežicah so sredi priprav za javno razpravo o tezah in dopolnitvah zvezne ustave in o spremembi zakona o volitvah. V začetku septembra bo sestanek političnega aktiva, ki bo te teze razlagal na zborih volivcev. Do 20. septembra bodo imeli 40 sestankov po vsej občini in v delovnih organizacijah. Na koncu bo izvršni odbor SZDL zbral mnenja občanov in jih poslal republiški konferenci SZDL. Po novem volilnem sistemu bo imela SZDL najvažnejšo funkcijo, ker bodo zbori volivcev samo še nekakšno dopolnilo. 31. avgiista se je na jasi pred »Jazbino« v Podturnu zbralo kar lepo Število goaiarjev iz vseh obratov Gozdnega gospodarstva Novo mesto. Med njimi so bili goed-ni deJavci — tekmovalci, sodniki, oglukijoći n^K>t motornih žag pa ‘e privabil tudi nekaj gledalcev. Zanimanje za to teicmovanje, ki je ie četrto po vrsti v okviru gozdnega gospodarstva Novo mesto, je bilo zelo veliko, saj se je k tekmovanju prijavilo 21 sekaćev iz gozdlnih obratov Novo mesto, Straža, Podturn, CrmoSnjice in Črnomelj. Namen tovrstiiih tekmovanj , 'ki so postala že tradici-(Mialna ne samo v lokalnem, ampak tudi v republiškem in zveznem merilu, je v tem, da se gozdni delavci med seboj pomerijo t spretnosti in hitrosti pri izdelavi gozdnih sortimentov, hkrati pa pokažejo širšemu krogu občin-stva vse lepote in težave goadarskega poklica. Zbranim tekmovalcem je najprej spregovf.ril direktor GG Novo mesto inž. Janez Penca. Orisal 'e pomen tekmovanja in zaželel tekmovalcem čim več uspeha. Po žrebanju startnih številk se je pričelo tekmovanje. Vsak tekmovalec je moral preizkiJsJti svoje znanje v osmih ^sciplinah, ki obsegajo zasek • in ciljanje s sekiro, obračanje letve pri motorni žagi, kombiniran in definitiven rez z motorno žago, ir.aklanje in sortiranje oeluloanega lesa. Pri vsaki od navedenih disciplin se upošteva poleg doseženega časa titdi kvaliteta opravljenega dela. Vsaka disciplina se točkuje po pravilniku, ki se v ta namen uporablja na republiških in zvezjnih tekmovanjih, tako da število doseženih točk upošteva doseženi čas in kvaliteto opravljenega dela. Zbir doseženih točk iz vseh disciplin predstavlja vrstni red oziroma plasma po-samezne-ga tekmovalca. Po tri ure trajajočem tekmovanju, kjer se je zvrstilo vseh 21 tekmovalcev, so bili doseženi naslednji rezultati; 1. Janrz Strunibelj iz GO Straža 569 točk 3. Alojz Bobnar iz GO Podturn 53S točk 3. Ivan Bukovec iz GO Straža 327 točk 4. Jože Grandovec ie GO Straža 519 točk 5. Alojz Pekolj i* GO Straža 508 točk Med tekmovalci je bil tudi Matija Vidic iz GO Straža, ki .se j« •Ijvrt) svojim .Sa letom .starosti pomeril z mlajšimi delavci in pokazal, da je še vedno trdna gozdarska korenina. Prvih 5 tekmovalcev je prejelo lepa praktična darila, ekipa GO Straža, ki je osvojila I. mesto pred GO Podturn, Črnomelj, Novo mesto In CrmoSnjice, pa je dobila orehodni pokal. Prvi trije (Stium-)elj. Bobnar in Bukovec) sc bodo udeležili republiškega prvenstva goadnih delavcev v Lovrencu na Pohorju inž. J02E PETRIČ (šIšIšSIšIšlalalšIIalšIšIšIšlBlšIšIšSIšIšlalalšSIšišišIšOI m KAJ !§ VAM j| NUDI H |C] l^OLENJKA: ^ V SVOJIH PRODAJALNAH ŠIROM PO DOLENJSKI: Namizno grozdje in grozdje za predelavo, vse vrste sadja, zelenjavo, mesne in ribje konzerve in drugo prehrambno blago. Sveže meso v Marketu v Bršlinu in na cesti Herojev ter v samopostrežbi na Glavnem trgu v Novem mestu! SSSlSISSlIilElElSElElSISlSISlSlEISISlSISISlSlSISISlSlSISlSlEIElSlSilfll Zmagovalci tekmovuija: Bukovec, štrumbelj in Bobnar (od leve proti desni) — Foto: inž. Janez Penca MEDOBČINSKI SVET ZK NOVO MESTO; Neustrezen davčni sistem v kmetijstvu Medobčinski svet ZK Novo mesto je na seji 28. avgusta začel razpravljati tudi o davčnem sistemu v kmetijstvu — Opozorili so na mnoga neskladja — Svet bo nadaljeval z razpravo na seji, ki bo septembra pK>tekati po mejah katastrskih občin in zaradi tega prihaja do nesprejemljivih razlik pri odmeri prispevka, kar povzroča med kmetovalci negodovanji. Zaradi tega nekatere občane že do zdaj niso upoštevale zveznega predpisa o nedeljivosti katastrskih občin. Medobčinski svet ZK Novo mesto je na seji 28. avgusta med drugim razpravljal tudi o davčnem sistemu v kmetijstvu. V obširni razpravi 'je prišlo na dan mnogo zanimivih ugotovitev, izmed katerih povz^namo najvažnejše. Ugotovili so, da ima večina občin na našem področju urejeno stopnjo soraaner-ne obdavčitve znotiraj proizvodnih okolišev, medtOTi ko ima novomeška občina ©notno stopnjo brez proizvodnih okolišev, toda cenilne okraje in bonitetne razrede. Dosedanja obremenitev kmetovalcev je skupao s prispev- kom za zdravstveno zavarovanje največ, kar zmorejo plačati mnogi, zlasti manjši kmetovalci. Zelo veliko takšnih primerov je v občini Trebnje. Zato na našem področju občii*6 niso mogle uskladiti stopenj za obdavčitev s stalili republiške skupščine, ki je predlagala i>ove-Čai>je prispekov iz kmetijstva. Zvezini predpis o urejanju proizvodnih okolišev terja nedeljivost katastrskih občin. To je zaradi izredne razgibanosti našega terena in velike 'razparceliranosti zemljišč nesprejemljivo. Meje proizvodnih okolišev namreč morajo po tem zveznem predpisu V i^vomeški občini menijo, da upošteva razlikovanje, ki so ga ustvarili s cenilnimi okraji in bonitetnimi razredi, tudi del tržnih pogojev. Razlika med najboljšim in naj slabšim cenilnim okrajem aii bonitetnim razredom znaša 15.000 do 200.000 S din. Stopnjevanja obdavčenja PREMAJHNA OBDAVČITEV DOPOLNILNE OBRTI V ČRNOMALJSKI OBČINI Ali bo manj dopolnilne obrti? Vse tiste, ki se ukvarjajo z dopolnilno obrtjo, bo treba ostreje nadzorovati in obdavčiti — Honorarni naj se umaknejo mlajšim ni mogoče uvesti samo za tisti del prispevka, ki ga določajo občine, ker je ta prispevek premajhen, da bi ustvaril pravilne odnose v davčni politiki. Stopnjevano obdavčenje bi moralo veljati tudi za prispevek republiki in zvezi ter socialnemu zavarovanju. Zveza in republika torej ne bi smeli imeti predpisa za kmetijstvo izraženega z enakim odstotkom za vse kmetovalce, ne glede na to, koliko zemlje imajo in kakšno zemljo imajo. Davčna politika bi bila veliko bolj učinkovita, ko bi stopnjevano obdavčenje veljalo tako kot za občinski tucU za zvezni in republiški prispevek. Močno neurejeno je tudi vprašanje olajšav in oprostitev, zlasti glede borcev. V občini Črnomelj je npr. ob nedavni zamenjavi kmečkih zdravstvenih izkaznic ostalo brez zdravstvene zaščite okoli 400 kmetov borcev. Izkaznic niso dobili zato, ker niso imeli plačanega prispevka. Na seji so ugotovili, da davčni sistem v kmetijstvu na dosedanjih osnovah premalo upošteva tržne pogoje in da je predvsem zato neustrezen. M. J. Občinski komite ZKS je na svoji zadnji seji razpravljal o davčni politiki in honorarni zaposlitvi v občini. Ugotovili so, da je davčna politika dopuščala zasebnikom dokaj proste roke in da je prav to omogočalo nekaterim večje utaje dohodka. Na seji so tudi poudarili, da je bUa popoldanska dopolnilna obrt doslej premalo obdavčena in da je prav zato v zadnjem času naraslo število tistih, ki se ukvarjajo z njo. V črnomaljski občini je nad 2(X) takih delavcev, ki se v popoldanskih urah ukvarjajo z dopolnilno obrtjo. Čeprav na rednem delavnem mestu ne morejo od sebe dajati vsega, kar bi morali, saj jih popoldansko • delo utrudi in izmuči, doslej ni p>oiz-kušal tega nihče zaustaviti. Med 'dopolnilnimi obrtniki je bido doslej mnogo takih, ki so plačevali letno le nekaj tisoč starih dinarjev davka. Pri obdavčitvi dopolnilne obrti nihče ni upošteval posameznih zvrsti obrti, čeprav v občini močno primanjkuje obrtnikov, ki bi se ukvarjali s sodarsko, kolarsko ali kovaško obrtjo. Davčna uprava je doslej preveč dopuščala pavšalne pogodbe, premalo pa je kontrolirala resničen dohodek. Na seji občinskega komiteja ZKS so spre3eli sklep, da mora občinski svet za družbeni plan in finance v pri- hodnje ponovno proučiti davčno politiko v občini in davčne obremenitve za leto 1968 in da mora še natančneje nadzorovati vodenje poslovnih knjig. Davčna uprava bo morala v prihodnje tudi strožje in natančneje ugotavljati dohodek posameznih obrtnikov. V črnomaljski občini je bilo doslej honorarno zaposlenih 16 ljudi. Med honorarno zaposlenimi je največ upokojencev, ki so razen pokojnine prejemali tudi honorar. Občinski komite ZKS je predlagal, podjetjem in zavodom, ki so imeli doslej ho-norarce, naj razpišejo prosta delovna mesta za mlajše ljudi. Prvi pelinkovec brez strupa Izdelala ga je šele pred dvema mesecema DANA na Mirni — S sodelovanjem mnogih strokovnjakov je DANI uspelo iz pelinkovca odstraniti vse škodljive snovi — Kralj SAMO presenečenje letošnjega vinskega sejma IZ RAZPRAVE O KMETIJSTVU V RIBNICI Zaskrbljujoče na trgu z živino Mnogi kmetje ne znajo prav uporabljati kmetijske kemije — Doslej nekoristno sodelovanje med KZ in drugimi kmetijskimi organizacijami in trgovino — Republika in zveza že več let zvišujeta prispevke od kmetijstva — Kmetje žele več besed pri samoupravljanju KZ in GO Konec avgusta so v ribniški občini razpravljali o osnutku stališč, sklepov in priporočil v zvezi z nekaterimi problemi kmetijstva v Sloiveniji, ki jih je Do.^lala v razpravo republiška skupščina. V razpravi so sodelovali kmetje-odbomiki zibora delovnih skupnosti, občinska vodstva družbeno-političnih organizacij in občinske skupščdine ter predstavniki kmetijske zadruge Ribnica. Vsi so se strinjali s pred- trebno. saj mnogi zasebni logi republiške skupščine, kmetovalci ne znajo prav dodali pa so še nekatere svo- uporabljati kemičnih pripoje predloge, mn«vja in ugo- močkov za kmetijstvo, tovitve, kot: IH Izvajati je treba koma- I Zaradi neurejenih razmer sacijo zemljišč, na trgu z govejo živino zaskrbljujoče narašča prodaja telet in plemenskih telic za zakol. B Kmetijske zadruge morajo najti koristen način dolgoročnega sodelovanja z drugimi kmetijskimi organizacijami in trgovino, kar jim došle' ni uspelo. H V osnovnih šolah bi moral učni program predvidevati, da se učenci sami odločajo o sodelovanju pri kmetijskem pouku, ki naj bo organiziran v obliki svobodne aktivnosti. Pri ostalih oblikah izobraževanja kmetov pa naj pomagajo delavske univerze in kmetijske zadruge, vendar morajo pri svojih programih upoštevali, da ostajajo na kmetijah otroci, ki ne končajo uspešno osnovne šole. Strokovno izpopolnjevanje v kmetijstvu je po- Sejmišča Na sejmu v Brežicah v soboto, 7. septembra, je bilo na brežiškem sejmu naprodaj 795 prašičkov, prodali pa so jih 516. Za manjše so zahtevali 6 din, za večje pa 5 din sa 1 kg žive teže. Za prašičke malo zanimanja v ponedeljek, 9. septembra, je bilo na sejmu v Novem mesti naprodaj 770 pujskov, pokupili pa so jih samo 352. Cene so ostale take kot pretekli teden, gibale pa so se med 80 in 240 dinarji. ■ Sedanje stopnje prispevkov in davkov od kmetijstva so že prešle mejo gmotnih in proizvodnih možnostd kmečkih gospodarstev. Znano je, da se občina že več let postopno odreka prispevkom od kmetijstva, hkrati ■ pa isti prispevki za druge družbeno-politične skupnosti (republika, zveza) naraščajo. B Občina bo s posebnim odlokom zaščitila najboljša kmetjska zemljišča pred gradnjami. Ugotoviti bo treba tudi dejansrko škodo po divjadi in jo, če je prevelika, spraviti v primerne okvire, se pravi, zvišati odstrel divjadi. B Razni obrtniki in obrtniki ^ dopK>lnilne dejavnosti (velja za domačo obrt) naj plačajo prispevke po enaki stopnji. Samo kmetom naj bi puščali prispevek od osebnega dohodka, medtem ko bi prometni davek morali plačati. H Kmetje so proti ustanavljanju majhnih kmetijskih zadrug. Zavzemajo pa se za večje sodelovanje pri samoupravljanju KZ in gozdnih obratov- Več prisotnih je razpravljalo tudi o gospodarstvu z zasebnimi gozdovi, vendar bo o tem izdelana še posebna študija in šele nato organizirana razprava. Po 1310 letiih je kralj Samo spet med nami. Tokrat ne kot kralj nad ljudmi, ampak kot kralj med našimi pelinkovci. Pelinkovec je priljubljena zeliščna greaičica mnogih narodov, posebno pa je priblju-bljena v Sloveniji. Vendar so že takoj ptrošnikom.<( Direktor DANE Lojze Krhin nam je o ceni KRALJA SAMA, ki bo v prodaji po 15. septembru, p>ovedal: »Ceno naš^;a novega pelinkovca bomo skušali čimbolj približati cenam ostalih pelinkovcev. Morda bo dražji le za nekaj 10 par ali celo nič, čeprav bi ga morali z ozirom na naše stroške (raziskave, sodelovanje z inštituti, privlačnejša embalaža itd.) podražiti za okoli 2.00 din.« Prehrambni strokovnjak inž. Janez Vičič, ki vodi razvojni sektor DANE, pa je med drugim poudaril: »Naš kolektiv je že pred leti spoznal, da moramo nuditi tržišču visoko kakovostne pijače. Naše nove specialitete, izdelane na alkoholni ali brezalkoholni osnovi, so potrošniki zelo lepo sprejeli. Naštejem naj le popularno HERMELIKO, aperitiv (30RJAN, VODKO APOSTOLSKO in novo oran-žado PRUTELLA. Te dni pa bomo prvič poslali na trg KRALJA SAMA.« In zakaj ime KRALJ SAMO? »Ime kralja Sama je tesno povezano z našo zgodovino. Njegovi državi smo pripadali tudi Slovenci,« je začel inž. Janez Vičič in nadaljeval: »Zavedali smo se tudi, da mora imeti slovenski izdelek čimbolj slovensko ime. Prepričan sem, da smo imeli srečno roko. Hkrati pa smo tako po svoje prispevali k proslavljanju 1400-letnice naselitve Slovencev, ki se bo začelo že letos. Seveda pa nismo pozabili na simpatičnost imena in njegovo propagandno vrednost.« J. PRIMC Prihodnje leto iste cene Leto 1965 se za gostince noče ponoviti - Prostornino posod v gostinstvu bodo določali poslej v Novem mestu - Domačih gostov vse več Cene gostinskih in turističnih storitev v novomeški, trebanjski, metliški in črnomaljski občini se prihodnje leto ne bodo povečale, razen tam, kjer bodo bistveno izboljšali storitve in pogoje poslovanja. To so ^sporočili v četrtek, 29. avgusta, na seji strokovnega odbora za gostinstvo in turizem, ki deluje za omenjene občine v Novem mestu. Ta strokovni ogran bi se moral sestati že pred štirinajstimi dnevi, vendar pa sklicanje ni bilo uspešno. Na seji so poročali, da je letos v prvem polletju obiska- lo štiri dolenjske občine za 22 odstotkov več domačih in za 12 odstotkov več tujih gostov. V primerjavi z lanskim prvim polletjem se je znatno povečalo število nočitev domačih in tujih gostov, in sicer za 19 odstotkov. Ko so na seji primerjali podatke o nočitvah, so ugotovili, da je bilo letos za 36 odstotkov manj nočitev kot leta 1965, v kasnejših sezonah niso ponovili, da pa se stanje izboljšuje. Strokovni odbor se je ponovno zavzel za to, da bi go- stinskim posodam (sodom, steklenicam itd.) poslej določali veljavno prostornino v Novem mestu, in ne več v Ljubljani. Davki različni, cene enake Krška, sevniška in brežiška občina raalično obdavčujejo promet z alkoholnimi pijačami. Kdcr pričakuje razliko v cenah, se moti. Za steklenico piva plača.;‘o gostje v sevniški gostilni prav toliko kot v Brežicah, čeravno je t'm prometni davo'< 32 p8T, v Brežicah pa 90 par. (Za pojasnilo samj še podatek, da je sevniška občina dotirana, brež ška pa ne.) Jt MALI OGLAS, ki ga objavite v Dolenjskem listu — zanesljiv uspeh! Prebere ga 130 tisoć gospodinj, vdovcev, kmetovalcev, dijakov, uslužbenk in vojakov doma in po svetu! — Poskusite! Ptuj, Bori in Haloze vabijo na ti^iatev jinski muzej v Ptuju bosta hkrati pripravila na gradu Borlu razstavo orodij in priprav, ki so jih nekoč uporabljali ljudje v vinogradništvu ■---------------------------------------—-------------------------------------------------------------- in kletarstvu. Razstavljeni bo- 21. . iif 2. septembra bodo ta pa kmetijski kombinat zdje in se sladkali z njim, v do nekateri predmeti iz rim-v Ptuju, ki bo kmalu prazno- Ptuj in ptujsko turistično ptujskih kleteh in V zidani- ske in predrimske dobe, obis- Stare navade in običaji ob trgatvi so se ohranile v Halozah in Slovenskih goricah vse do danes — Domači in tuji gostje, ki se bodo udeležili 21. In 22. septembra »vinske trgatve«, jih bodo spoznali Visoko kvalitetna sodobno embalirana val svojo 1900-letnico, organizi- društvo. rali v Halozah in na gradu Med prebivalci Haloz in Borlu »vinsko trgatev«, ki naj Slovenskih goric se je do da-bi poitala tradicionalna, tu- nes ohranilo nešteto siarih ristična in folklorna priredi- običajev in navad, povezanih lev. F:budo zanjo je dal z obdelavo vinogradov in vi-kolektiv radia Ptuj, sodeluje- narstvom. Da teh običajev in navad ne bi pozabili, so orga-■ nizatorji vinske trgatve skle- ^ lil bodo odslej vsako le- to organizirali v vinorodnih Halozah trgatev, ki jo bodo 2 razstavo orodja. To naj bi bila v bodoče tudi ena izmed osrednjih turističnih priredij,ev v ptujski občini, kjer se turistična dejav-nos^t ke ni razvila tako, kot bi se morala. liStošnja vinska trgatev bo prav gotovo privabila mnogo domačih in tujih gostov. Na gradu Borlu, ki leži sredi vinorodnih Haloz, bo dovolj prostora za vse obiskovalce. Blizu gradu so tudi vinogra- „ . di, v katerih bodo udeleženci ^ nasi trgovini, trgatve lahko sami trgali gro- ■■■■■■■pamBnaii cah po Halozah pa bodo lah- kovalci pa bodo lahko opazo-ko poizkušali tudi vino. vali tudi najsodobnejše stro- Prireditveni odbor in pokra- je, ki jih zdaj uporabljajo vi-, nogradniki. Ptujčani se na vinsko trgatev skrbno pripravljajo. Ker si bodo želeli nekateri domači in tuji gostje najbrž ogiledati tudi vse zanimivosti v mestu in okolici, so izdali tudi poseben prospekt. ena »n ZA MLADE PO SRCU Zahtevajte jo s . Mast v ročnih granatah ■l v (iUAl)EC J K PRIŠEL VA«ON z rtjčninii granatami, ki je bil namenjen za Drutsch-Landsberg. Vagon je spremljal pi.ieben spremljevalec. Bistrim očem oblasti so se pa zdele granate sumljive in so jih zaplenili. Preiskava je dognala, da nV.s() imele granate smrtnih snovi, ampak najvfcćjo živ'ijenjsko moč — mast. ■ Z.AOCTEK ZIMSKEGA CASA. Pred demo zopet k navadnetnu času, in sicer dme IG. s€:otembra ob 3. uri zjutraj. Treba je tii^ej kazalce vseh javnrh ur pomakniti ns 'iaj na 2. Ta prehod se je določil v noči od nedelje na pKinedeljek, ker je ob tem času železniški promet najmanjši in se da tL>rej stvar najlaže izvesti. ■ KONJSKO MESO na Dunaju je dosegle že ceno 20 kron za 1 kg. Kam plo-vemo! ■ POSNEMANJA VREDNO. Ker so se plesi zadnje čase pre\'eč razširili, je okrajno glavarstvo v Olomucu naročilo vsem objin-kim predstojništvom, naj saj za čr a tužne vojske ne dovoljuje plesov. Pl '130ved velja tako za mesta kakor za va-.i. — Kedaj pa dobimo pri nas tako prop.,trebno prepoved? Skrajni čas je! K NOVA OROŽNIŠKA POSTAJA se je zo >e.t ustanovila v Stranski vasi pri gra-šč;ni. Ruperčvrti. Bila je pa tudi prav po-ffbna, kajti v tamošnjih gozdih in v okolici se vedno skrivajo cigani in drugi po- .'i.ii ntbfxiijih treba, ki postajajo vedno nadležnejši in predranejši ljudstvu in njegovemu imetju doma in na p>olju. Orožniškemu poveljstvu v Novem mestu gre za to novo postajo velika zahvala. ■ APROVIZ.\CIJA v KANDIJI. Šmi-hel-Stopiče, največja občina na Kranjskem, ima menda naiboljšo aprovizacijo. V tej občini, osobito v Kandiji, stanuje mnogo uradniStva in drugih nekmetov, ki so navezani na tujo pomoč. Ker je treba nekako 2700 oseb aprovizijonirati, bi vsak razumen zemljan mislil, da se to na merodajnih mestih tudi upošteva pri nakazilu raznih potrebščin. A motimo se. 2e sedem tednov smo brez moke in kruha. Na osebo se je pred navedenim rokom delilo pol kilograma moke ržene in deset dek ješprena, druzega pa nič. Kruha se pa sploh ne deli tako kakor recimo v Ljubljani. Dobljena moka mora biti za kruh in kuho. Torej z pol kilograma moke in desetimi dekami ješprena živi dva meseca! Drugod dobiš vsaj majhen košček kruha na dan. Da nas nekoTiko potolažijo, nam bodo menda poslali ta mesec nekaj moke; iz obljubljenih 6 kg na o.sebo je nastalo menda 3 kg na osebo med vožnjo, in to ne za en mesec, ampak par mesecev. Torej reci in piši: s tremi kilami jnoke izhajaj dva ali tri mesece! Vsled odredb ministrstva se tudi ne sane živil nakupavati. Mesa ni, masti ni, krompirja ni, moke ni, kruha ni! S čim naj živimo, ako nas Kandijance ne apro-vizijoni.rajo tako kakor v mestih. S\raka sila do vremena! ili£ DOLENJSKIH NOVIC, iSL (teptembra 1918) Nune v Kaliforniji so se uprie ieševanje kulturnih dejavnosti je dal 25.000 dinarjev, toliko pa bo dala tudi občina, manjkajoči denar pa bo odštela krajevna skupnost. Večje količine gradbenega lesa imajo za obnovo gradu pripravljene že več let. Krajevna skupnost bo kupila opeko. Mladi glasbeniki na radijskih valovih v četrtek, 5. septembra, so v oddaji Uspehi glasbenih šol v preteklem šolskem letu na-stoi^ili dijaki .jiovomeške glasbene šole. Letos Se je v prvi razred glasbene šole vpisalo 35 dijakov, tako da se sedaj šola že 145 dijakov. V letošnjem letu nameravajo ustanoviti harmonikaški orkester, deloval pa bo tudi godalni orkester ter orkester kitar, ki ga bo vodil tov. šproc. Drugo leto bo na Telčah nova šola Gradnja nove šole na Telčah zelo lepo napreduje. Delavci so postavili trdne temelje, in če jim bo šlo delo zares dobro od rok, bo nova šola že čez nekaj mesecev pKxi streho. Ljudje s Telč in okolice se veselijo nove šole in zato tudi pomagaj9 s samoprispevki. Na zadnjem zboru volivcev so imenovali poseben gradbeni odbor, ki bo zbiral les, potreben za gradnjo nove šole. Naj.bolj nestrpno p>a opazujejo gradbena dela pri novi šold učenci in učitelji, ki upajo, da se bodo v prihodnjem šolskem letu srečali že v novih prostorih. L. U. ALEKSANDER KOVAČ IN JOŽE SVETINA V KRŠKI GALERIJI Tako je življienje polnejše MED VRHUNSKA IMENA jugoslovanske naivne umetnosti je znani umetnostni kritik in publicist Oto Bihalji-Merin ob svojem zadnjem obisku v Kostanjevici prištel starega znanca Forme vive Petra Smajiča ter letošnja udeleženca mednarodnega srečanja kipar-jev Bugo.suva Zivkovića iz Srbije in Petra Jovanoviča, kmeta izpod Blegoša nad Poljansko dolino. — Na sliki; STEBER ŽIVLJENJA, čudovito lepo izrezljan kip iz mogočnega orehovega debla (Foto; T. Go.šnik) V petek, 6. septembra, je bila v krški galeriji otvoritev razstave kiparskih del Aleksandra Kovača, opemfeva pevca iz Maribora, ter akvarelov Jožeta Svetine, učitelja iz Za-vodenj nad Šoštanjem. Razstava kiparskih in slikarskih del dveh likovnikov, ki sta si različna p>o temah, ki jih izbirata, ter tudi po izrazu, ima nekaj skupnega. Takole je pKxv’edala tovarišica Milena Glasbeni filmi navdušili predvsem starejše Glasbene filme, ki jih je v okviru Dolenjskega poletja 68 pripravil novomeški Zavod za kulturno dejavnost, so obiskovali predvsem starejši ljudje. Teden glasbenega filma je dal organizatorju p>obudo, da tudi v prihodnje pripravi p>odob-ne cikle filmov. Zavod za kulturno dejavnost pripravlja v jeseni nekaj predavanj o filmskem jeziku. Organiziral bo brezplačna predavanja s filmi, predavali pa bodo znani slovenski filmski delavci. V Brestanici petdnevni pouk Otroci iz brestaniškega šolskega okoliša bodo imeli pouk le pet dni v tednu. Njihovo šolo je sekretariat za prosveto in kulturo vključil v krog šolskih zavodov s poskusnim programom. Učenci bodo ob sobotah prosU. če bodo uspehi doseli pričakovanja, EK>tem bo verjetno nov delovni urnik tudi na drugih osnovnih šolah v občini. Bogata diskoteka v glasbeni šoli Diskoteka novomeške glasbene šole šteje že več kot 4000 posnetkov glasbenih del. Urejena po skladateljih ter vsebini, je šoli in vsem tistim, ki si posnetke izposojajo, v veliko pomoč, šolska strokovna knjižnica šteje že okoli 5000 zvezkov. V glasbeni šoli se zavzemajo za to, da bi sproti kupovali vso literaturo, saj je ta ustanovi nujno potrebna. Moškonova, ki je imela ob razstavi krajši govor: »Razstavij alca sta si sicer na zunaj različna, eden je kipar, drugi slikar: Kovač ima opravka s trdnim železnim materialom, Svetina pa s prozorno vodenimi barvami. Kovač posega rad po zanimivi, pogosto literarni ;vse-bini, Svetina pa najraje slika pokrajino. Če pa si ustvarjena dela ogledamo in p>otem pomislimo, spo2aiamo, da imajo vendarle nekaj skupnega: Kovačevo železo se namreč na svoj način ob zaživetju nekako zdematerializira, podobno, kot- se Svetinova pokrajina raztaplja ob dotiku z vodeno barvo.« Aleksander Kovač je svoj-čas delal v celjski tovarni emajlirane posode in tja je iskal njegovo nagnjenost do oblikovanja železa, materiala, ki je zahteven in težak, kot je težko fabriško življenje. Iz gledališča se vrača v kovaške delavnice, kjer mu prijatelji delavci shraiijujejo kose nerabne kovine, da bi jo potem zvaril, obdelal ter jo tako oživil. Ta stik z delavnico, kakxDT se po delu v mariborski operi tako pogosto Vrača, je dal tudi njegovemu kiparskemu delu svoj p>ečat. Sicer urfKJdablja najraje obraze in figure iz gledališča (Don Kihot in Sanco pan-sa, Don Basilio itd.), vendar pa rad prisluhne vsakdanjemu življenju (skupina Klepetulje, Petelin). Al^csanderKovač pomeni v likovnem življenju severnega dela Slovarje prijetno osvežitev in tudi presenečenje. Da obvlada tehniko upodabljanja v kovini — to je edini material, kf ga uporablja že od vsega začetka svojega kiparjenja — je na krški razstavi več kot očitno. Vidna je tudi zveza med umetnikovim poklicem in likovnim udejstvovanjem. »Dela'obeh (Aleksandra Kovača in Jožeta Svetine) so ^fovoma, razumljiva, zato je tudi obema ustvarjalcema skoraj povsod zagotovljena široka in iskrena simpatija,« je ob razstavi v katalogu zapisala tov. Milena Moškonova. Slikarju Jožetu Svetini, uči- DELO SVETA ZA PROSVETO IN KULTURO V jeseni o kulturi Svet za prosveto in kulturo pri občinski skupščini Novo mesto je v letošnjem letu obravnaval vrsto problemov s področja prosvete in kulture; zlasti se je zavzemal za ureditev odnosov v spomeniškem varstvu. V septembru so v programu dela sveta za prosveto in kulturo naslednje teme: poročilo in ra?5prava o delu Zavoda za prosvetno-pedagoško službo, razprava o učnih uspehih na vseh vrstah šol v šolskem letu 1967-68 ter raaprava o problematiki, ki se je porajaJa ter onemogočala boljše usp>ehe na šolah, govorili pa bodo tudi o delu malih šol kot priprav predšolskih otrok pred vstopam v šolo v šolskem letu 1968-69. Kasneje, oktobra, novembra in decembra, bo svet za prosveto m. kulturo obravnaval še vrsto tem. Oktobra bo komisija za podelitev Trdinovih nagrad sporočila svetu svoj predlog za letošnje Trdinove nagrade. Kot smo izvedeli, priprave oziroma dogovor, da bi Trdinove nagrade postale medobčinske, še ni dokončen. Vsekakor pa bi dobile Trdinove nagrade v medobčinskem merilu večjo ' težo. Končno smo majhna ‘ občina in pravi čas je, da ! postanejo Trdinove ni^ade 'ijte aelinkoven telju nad Šoštanjem, bo komajda ostal še kakšen akvarel, ko bodo p>odrli razstavo. Ob otvoritvi so jih ljubitelji likovne umetnosti iz Krškega in od drugje kar razgrabili. Svetina je lirik v izrazu. Njegove krajine so včasih komajda zaznavne. Kar prosojna so njegova drevesa, poti in znamenja ob njih. Svetina je dosegel v akvarelu, kateremu se že dlje časa posveča, poetično prosojnost. Ra2;stava kiparskih del Ale-sandra Kovača ter akvarelov Jožeta Svetine je bila v Krškem toplo sprejeta. Z razgibanim življenjem krške galerije nastaja poleg Kostanjevice na Krki še eno zanimivo kulturno žarišče na Dolenjskem, zlasti še, ker večino razstav v Kostanjevici na Krki, in prav gotovo bodo temu sledili tudi drugje, spremlja umetniško podajanje naše besedne imietnosti. ŽIVLJENJE JE POLNEJŠE, BOGATEJŠE — če ga dopolnjuje poleg poklica še tako plemenita amaterska dejavnost, kot sta slikanje in kiparjenje. Učitelj Jože Svetina iz Zavodenj nad Šoštanjem in opemi pevec Aleksander Kovač iz Maribora (desno) razstavljata te dni zanimive akvarele in plastike iz varjenega železa v krški galeriji (Foto: M. Vesel) ŽETINJSKI SAMORASTNIK V LAMUTOVEM LIKOVNEM SALONU Peter Jovanovič razstavlja v Lamutovem likovnon salonu v Kostanjevica na Krki je bila v soboto, 7. s^tem-bra, odprta razstava del žetinj-skega samorastnika Petra Jovanoviča. Udeleženec letošnjega mednarodnega kipar- ji slikarjev in rezbarjev Poljanske doline prinaša Peter Jovanovič iz svoje umetniške delaivnice podobe preprostega, kmečk^a življenja. Njegovi leseni kipci so težfci, ljudje pa taki, kot da bi nosili na NAD.iRJENI SAMOUK Peter Jovanovič iz Žetine pod Blegošem med pripravljanjem razstave, ki si jo laJiko ogledate v Lamutovem razstavišču v Kostanjevici na Krki (Foto: M. Vesel) priznanje za delo kulturnim delavcem, ki delujejo na širšem področju Dolenjske. Oktobra bo svet za prosveto in kulturo razpravljal tudi o sklepih in priporočilih občinske skupščine glede kulturne dejavnosti v občini Novo mesto. Kasneje, to bo že novembra, pa bo na vrsti poročilo o poteku zbiranja finančnih sredstev za grrad-njo nove šole v Novem mestu. Skratka, navedeni program dela sveta za prosveto in kulturo ter teme, ki se bodo vanj še vrinile, bodo vsekakor prispevek h kultur-no-prosvetni dejavnosti v naši občini. 2al se vse prepogosto pojavlja dejstvo, da se kulturne ustanove v naši občini ubadajo predvsem z denarnimi sredstvi, ki jih je pogosto komajda za obstanek, pri tein pa trpi ustvarjalno delo. P. B. skega simpozija je tretji razstavljavec letošnje izredno plodne skupine kiparjev, ki je v Kostanjevici ustvarila vrsto del, koir jih doslej kostanj eviško poletje še na dalo. Pred njim je v krški galeriji razstavljal romunski ki-kipar £ugen Ciuca, nedavno tega pa je v Lamutovem likovnem salonu gostoval kapar Bogosav 21vkovič. Peter Jovanovič iz Poljanske doline je eden izmed trojice jugoslovanskih kiparjev naivcev, ki so v svojem delu najbolj uspeli. Vsi trije (Smajič, 2ivko-vič, Jovanovič) so se udeležili kiparskega simpozija. Za pe-tra Jovanoviča bi lahko rekli, da je neutruden ustvarjalec, kot človek p>a je tak, kot so ljudje v Poljanski dolini. V, času jutranje košnje je Peter Jovanovič prihajaj v zavetje kostanjeviškega samostana da bi ugrabil čimveč dne\’a. Zato se ne čudimo njegovemu obsežnemu delu, ki se nam predstavlja v razstavišču. Kot na letošnjem simpoziju Peter Jovanovič ustvarja tudi doma, če mu le delo na polju in okoli doma dopušča. Iz lipovega lesa je izdolbel ljudi okoli sebe: otroke in pastirje, ljudi pri njihovem vsakdanjem delu, žanjice pri delu in spet otroke. Tako, kot je čista njegova risba, v njej pa se posveča predvsem otroškemu svetu, je izčiščen tudi njegov kiparski izraz. Zakoreninjen v bogati tradici- hrbtu težo svojih polj in gozdov. Razstavo kiparskih in slikarskih del Petra Jovanoviča je odprl Lado Smrekar. V sproščeni pripovedi je predstavil kiparjevo delo, ne da bi skrival privrženost in ljubiteljstvo do Jovanovičeve umetnosti. Na otvoritvi razstave je prvakinja reškega gledališča Branka Verdonik — Rasber-gerjeva z več kot uro trajajočem recitalu predstavila Can- karjevo Gospo Judit. Za čudovito podano Cankarjevo umetnino je požela tako prisrčen aplavz kot že dolgo nihče izmed nastopajočih v Lamutovem salonu, za vse udeležence večera pa je bil njen umetniški nastop dragocen užitek. Umetnica je po predstavi dejala, da tako pokornega občinstva že zlepa ni srečala. S tem so se v Kostanjevici na Krki spomnili tu-d i;n.iofnice Cankarjeve smrti. P. BREŠČAK Naša knjižna polica Uredništvo skupne publikacije slovenskih založb Knjiga 68 je zbralo podatke o najbolj iskanih knjigah v maju in juniju. Te so: Doktor Ži-vag^ (Boris Pasternak. Cankarjeva založba). Vojni spomini (Charle de Gaulle, Državna založba Slovenije), Dogodek v mestu Gogi (Slavko Grum, Mladinska knjiga), Zlato pero (Bernard Grun, življe-, njepisni roman o Mozartu. Lipa-Koper), Grof Monte Chri-sto (A. Dumas, Obzorja-Mari-bor). Nenavadna poroka (Kal-man Mikszath, Pomurska založba, Dober kcnec v.se povrne (W. Shakespeare — M. Bor, Slovenska matica). Sorge, obveščevalec stoletja (Mi-hailo Marič, Zavod Borec) ter Otroka kapitana Granta (Ju-les Verne, Tehniška založba Slovenije. VSEM ŠOLAM! VSEM BRALCEM! vabimo na ogled RAZSTAVE O XII. SNOUB v mali dvorani Dolenjske galerije. Razstava bo odprta do nedelje, 22. septembra. Obisk vsak dan od 8. do 13. ure. Popoldanski skupinski obisk je treba poprej javiti upravi Dolenjskega muzeja. V SOBOTO ZVEČER so bili obiskovalci Jovanovičeve razstave prijetno presenečeni.' samouki kipar in risar iz žetine pod Blegošem je podaril gostom tega večera sto risbic z domačimi in kostanjevis-kimi motivi. Na sliki: PETER JOVANOVIČ: DRVAR Upravni odbor osnovne šole 2UZEMBERK razpisuje delovno mesto PREDMETNEGA UČITELJA za telesno vzgojo (deklice) za 1 leto. Rok prijave je 15 dni po objavi. NOGOMET SPEEĐWAY DIRKE ZA DRŽAVNO PRVENSTVO Ognjeni krst Krčanov uspešen i Bo Regvart še lahko tekmoval? NogometaSi Celulozarja, edini predstavniki Dolenjske v višjem nogometnem telanovanju, so prvo srečanje v 2alcu odločili v svojo korist. Krčani so dobro pripravljeni in ni nikakršne bojazni, da bi v tekmovanju zatajili. V ljubljanski conski ligi, kjer igrajo naši predstavniki Bela. krajina, Novo mesto in Mirna, so v nedeljskih srečanjih zabeležili vse tri možne izide: Belokranjci so zmagali, Novomešeani so izgubili, Mirenčani pa so remizirali. V zasavskem derbiju so Brežičani bili boljši in so porazili Rudarja s Senovega. Drago Regvart s svojo vožnjo spet ogrožal življenja tekmovalcev — Čas je, da se takšnim tekmovalcem prepove vstop na športna borišča — Važnejše ^ je življenje kot športne zmage! 'v ^ ^ 1 S ' ^ v nedeljo, 8. septembra, so bile speedway vozači: Stankovič, Stoj- V Krškem speedway tekme za pr- knvič, Resr\’art, Oršie, Sel, Pinta- venstvo SFRJ. Na piTenstvu so ri , Molan, Perko, Kukovrc, Kos. nastopili najboljši jugoslovanski V'isučnik, Horvat, Vurcer, Kranjc, Žalec : Celulo^ar 2:3 Ognjeni krst, prvo srečanje Ce-lulozarjevih nogometašev v višjem nogometnem tekmovanju, je bil uspešen. V pravi prvenstveni tekmi so nogometaši iz Krškega prijetno presenetili svoje navijače, saj so premagali 2alec na njegovem igrišču. V razigranem napadu Celulozarja sta se posebno izkazala Klajić in Paunovič ter Stanojevič. Vsi trije so se vpisali med strelce. L. Hartman Prežice : Rudar (Senovo) 3:2 l 2e v prvem kolu celjske nogometne podzvezne lige sta v Brežicah prekrižali kopje ekipi Brežic in Senovega. Domači nogometaši so bili ves čas v terenski premoči. Senovčani so sicer prvi' prišli v vodstvo po zaslugi Gaser-ja, to pa je bilo tudi vse. Za Bre-žičane Je oba zadetka v prvem polčasu dosegel Tasič, naj lepšega pa v nadaljevanju Djokič. Za goste je bil uspešen še Vid Budna. V. Podgoršek Bela krajina : Enotnost 6:0 V Črnomlju je r prvem kolu nogometnega prvenstva Ljubljanske podzveze gostovala ekipa Enotnosti iz Jevnice. Domači so zasluženo slavili visoko zmago. Kljub temu da so bili v prvem delu igre boljši od gostov, jim je uspelo samo enkrat spraviti žogo v mrežo. V drugem delu pa se je odprlo in se je žoga kar petkrat zna-^la za hrbtom sicer dobrega vratarja Bizjaka. Sodnik Novakovič je bil zelo dober. Strelci zadetkov so bili Zunič (3), \’ipavec (2) in Ferfo-Ija (I). A. Laterner Odred (Ponova vas) Novo mesto 3:2 Mladi nogometaši Novega mesta so imeli svoje prvo prvenstveno srečanje z odredom iz Ponove vasi pri Grosupljem. Neizkušenost je botro\'ala porazu, vendar ta ne bo vzel poguma nogometašem, saj njihov dan šele prihaja. B. K. ROKOMET Rokometaši so zadovoljni Ckipe, ki nastopajo v republiškem tekmovanju, s« dosegle vse tri možne izide; Ribničani so zasluženo močno porazili Medvode. Brežičani so podelili izkupiček z odlično ekipo iz Tržiča, rokometašice Brežic pa so, žal, bile poražene, nekolike nepričakovano. Rokometaši Krškega so v jesenskem delu startali zelo dobro. S takšno igro, kot so jo pokazali zadnje nedelje, .se lahko nadejajo, da bodo pristali v samem vrhu razpredelnice. Novomeščani se ne morejo še prav »ogreti« in izgubljajo tekme precejšnjimi razlikami. Krmeljčani igrajo po ustaljeni navadi, borbeno, dobro in brez večjega hrupa. Dokaj nesrečno so se končale nedeljske speedway ilirke v Krškem za dirkača TAM iz Maribora Ivana Kosa, ki ^ padel v zadnji dirki. Zdravniška služba ,je biia takoj pri roki. Ponesrečencu so najprej dajali kisik, ko se je zavedel, pa so ga odpeljali v bolnišnico (Foto: Polde Miklič) Krautu in Manček. Tekmovanje se je odvijalo nor-m-iino vse do osme vožnje, ko so ’• Kv^ari, Stankovič, Sc! in Kukovec-. V tej vožnji je zopei ;>.iazarder« Dragu fletrvart i pov.:.-očil hujši padec vozača Stan- I koviča. Ta primer in nekateri prejšnji, ki jih je povzročil ome- I njeni tekmovalec, so izbili sodu j dno. Te!cmot’alci so protestirali m zahtevali od vodstva dirke, naj ga izloči. Vodstvo teltmovanja in sod- I niški zbor sta diskvalificirala Re. j gvd. ra in mu prepovedala nasto- j pimje. Ko je Regvart zvedel, da Je diskvalificiran, je prisilil še svojega klubskega tovariša Oršiča, da je tudi ta iz protesta zapustil tekmovanje. Samovolja in nešportno Regvartovo obnašanje, znova že s prejšnjih tekmovanj, opozarjata, da je treba takim tekmovalcem j prcijovedati vstop na dirkališče, j Saj je vsem še v dobrem spominu njegova vožnja na mednarodnem tekmovanju v Krškem, ko je spravil domačina Babiča v tak | položaj, da je komaj še ušel naj- j hujšeniu. Šport je namenjen kre- j pitvi duha in moči, ne pa, da ne- | kateri to izkoriščajo in strežejo j druj;im po življenju! Rezultati tretjega kola državnega prvenstva: 1. Perko 15 točk, 2. Molan 14, 3. Sel ' 12, 4. Visočnik n, 5. Pintarič 10, 6. Stojkovič itd. Omeniti moramo, da je mladi vozač Ivan Molan iz Krškega pre- I •senetil z osvojitvijo dnieejja me- j sta in da g;re po poti svo,jeg» uči- j tel ja, večkratnega draa\iiega ima- i ka Franca Babiča, ki jr prenehal j tekmovati. I. H. USPEH PLAVALCEV CELULOZARJA CELULOZAR osmi na ekipnem prvenstvu SFRJ Plavalna ekipa Celulozarja je osma v Jugoslaviji Zlatiča in Jenkoletove Odlični uspehi Čarga, Ribnica : Medvode 24:16 : bničani so v tretjem kolu re-puuliške rokometne lige slavili prvo zmago nad novincem v ligi Medvodami. Srečanje, ki Je bilo zeio nervozno, se Je končalo z za-sluieno 2mago domačih, s precejšnjo razliko zadetkov. Za Ribnico so igrali; Kersnič I., Tumiomenilo priboriti si mesto v prvi zvezni ligi. Vsekakor bi morali po tej poti naprej — še večiim u'JDehom naproti! L. H. Kar deset zmag za naše odbojkarje Brežice : Tržič 15:15 Več kot 100 gledalcev je prisostvovalo pravi prvenstveni borbi, v kateri so v drugem polča.su bor-tieni domačini morali prepustiti dragoceno točko odličnim CJorenj-cem. Za Brežice so nastopili; Mars, Rovan 5, Antolovič 1, Kole>inik, Arsec 1, Stangel, Svašič 3, Lipej, Pavlič 5 in Dolenc. V. Podgoršek KOŠARKA Stadion : Novo mesto 75:61 V drugem kolu II. slovenske košarkarske lige sta se v soboto, 7. septembra, v Ljubljani za Bežigradom srečali moštvi Stadiona in Novega mest«. Zaslufeno so zma. gaH domačini z rezultatom 75:61. Za novomeško eldpo so bili uspešni: Pirc 27, Spliha! 10, 2. Kova-čer!£ 6. Kopač 8, Aobar 4, Goilnik 4. P«m' 1’InB 3 in PearlJ Z. Dušan Zupanc je na minulem republiškem prvenstvu letalskih modelarjev v Celju prijetno presenetil z osvojitvijo prvega mesta. Uvrstil se je na državno prvenstvo, ki bo če* nekaj dni v Vršcu. (Foto: S. Dokl) Start na^ih odbojkarskih ekip v jesen-skein delu tekmovanja je več kot zadovoljiv. Odbojkarji so iztržili kar 10 zmag;, in to vse z ekipami iz drug;ih krajev. Novomeščani, ki brez težav zmajujejo, so resni kandidati za prvo mesto. Odbojkarji Kočevja, ki vodijo v tem tekmovanju, so v nekakšni krizi, saj jim nikakor ne gre tako, kot bi moralo. Upamo, da jih prehodna kriza ne bo preveč prizadela. Trebanjci, čeprav nekoliko nižje uvrščeni, kar pridno pobirajo zmage in so trdno na četrtem mestu. V prvenstveni razpredelnici je med na.šimi ekipami samo Šenčur, ki ga bodo gotovo izrinili, tako da bodo vse tri dolenjske ekipe na prvih treh mestih. Brestanica : Kamnik 3:1 v prvenstvenem odbojkarskem BTučanju ženske republiške odbojkarske lige so odbojkarice Brestanice premagale Kamnik s 3:1 (15:11, 13:15, 15:9, 15:8). Tekma je zadovoljila številne gledalce. Pri domačih se Je posebno odlikovala Marinka Fila. N. Galeša Novo mesto : Bohinjska Bistrica 3:0 v zaostali telmii H. slovenske odbojkarske lige so Novomeščani preteklo sredo na Loki premagali moštvo Bohinjske Bistrice z rezultatom 3:0 (15:1, 15:4, 15:12). Igra se Je malo razživela samo v tretjem setu, drugače pa ni vredna pohvale. Tekmo Je dobro sodil sodnik Romih. M. G. Bohinjska Bistrica : Novo mesto 0:3 v rednem kolu II. slovenske odbojkarske lige sta se p>onovno srečali moštvi Bohinjske Bistrice in Novega mesta. Tudi tokrat so bili Novomeščani usftešnejši: ponovno so zmagali z rezultatom 3:0 (15:9, 15:5, 15:4). S tema izdatnima zmagama so .se novomeški odl>ojkarJi še čvrsteje utaborili na 'drugem mestu v ligi. M. G. Kamnik : Trebnje 0:3 v manj kot eno uro trajajoči neztuumivi tekmi v Kamniku je v nedeljo, 8. septembra, odbojkarska ekipa TVD Partizan Trebnje premagala drugo moštvo Kamnika s 3:0 (15:11, 15:8, 15:9). Gostje so sprva podcenjevali Kamnik B, ki je na repu lestvice, to pa bi se kmalu maščevalo z izgubljenim setom. Trebnje v naslednjih kolili čaka vrsta težkih tekem m bo potrebno mnogo bolje zaigrati, da bo kaj uspeha Kropa : Kočevje 2:3 Moštvo TVD Partizan Kočevje je igralo v tretjem kolu v Kropi s tamkajšjnimi odbojkarji in zmagalo s 3:2 (15:5, 13:16, 14:11 in 15:5). Za moštvo Kočevja sta bila teren in igra zelo zahtevna. Sicer pa imajo odbojlcarji Kočevja že nekakšen predsodek. Pod takšnim vtisom je bila igrana tudi igra, ki se je končala zelo tesno, Sama razlika v setih kaže, da je bila igra zelo borbena. A. Arko Od tu in tam p BRfcIZiCE — Me.i ... .oni «ta ekipi Brežic igrali pokalni rokometni tekmi; fantje so v Trbov-lifih izgubili z Rudarjem 13:9, članice pa v Hrastniku s Steklarjem 10:8. (V. P.) ■ KR.<^KO — Pretekli četrtek je bil v Kopru zadnji pomembnejši nastop v letošnji plavalni sezoni za pionirje. Na tekmovanju so nastopili tudi plavalci Celulozarja. Najbolj uspešen je bil spet Igor Turk, ki Je osvojil' tri prva mesta. Rezultati Celulozarjevih plavalcev: 200 m prosto — 1. Tiirk 2:38,7; 50 m prsno — 2. Pečnik 43,7; 50 m delfin — 1. Turk 0:36,0; 50 m hrbtno 3. Grajžl 43,5; 50 m prosto — 1. Turk 32,7; 50 m prsno 3. Meta Novak 44,5. (L. H). ■ NOVO MESTO — Na občinskem plavalnem prvenstvu, ki je bilo prejšnji teden v Dolenjskih Toplicah, Je nastopilo blizu 40 tetanovalcev iz desetih delovnih organizacij. Zmagovalci v posameznih disciplini: ženske 50 m prosto — 1. Sanda Šmalc (Krka) 52,0; 50 m prsno — 1. .Stanka Dokl (SCXt) .54,7; moški 50 m prosto — I. Miro Hočevar (Krka) 29,0; 50 m prsno — 1. Miro Hočevar (Krka) 40,9. Štafeta 4 x 50 m prosto — 1. Krka 2:34,8. V ekipnem tekmovanju Je ekrat zmagala Krka, trikrat pa Pionir, Najboljši iL‘;peh med vsemi tekmovalci je dosegel Mire Hočevar, Id je postavil odličen rezultat na 50 m prosto. (N. N.) ■ SEVNICA — Na rednem hitropoteznem šahovskem turnirju, ki šteje aa letošnjega prvaka in osvojitev pokala. Je zmagal \’ojk* IH-ojmoč. Končni vrstni red; 1.' Vojk« Dvojmoč 12 točk. 2. Jank« Blas 11,5, 3. Stane Gošte 10. 4. Jože Mjuirer 9,5 itd. V skupnem zbiru vodi Janko Blas prod Vojkom Dvojmočem. Na turnirju so .Šahisti piogrešali tovariše iz Krmelja in Kršlttga, ki so bili obljubili udeležbo. (J. B.) ■ NOVO MESTO — Na tehniškem prvenstvu Novega mesta ja v prvi skupini zaključil s tekmo- vanjem Pavle Uhl, ki je zbral S zmag. Možnost za osvojitev pver-ga mesta imata še .Samo Medic, ki je doslej požel same zmage, in Joie .Splihal, ki ima en poraz. V drugi skupini je trdno v vodst%’u StaM Lukšič, ki Je zabeležil 10 neoporečnih zmag. (N. N.) ■ KRi^KO — Karate klub Krško bo organiziral karate šolo za začetnike, in sicer od 16. septembri dalje. Vadba bo štirikrat tedensko v domu TVD Partizan. Solo bodo vodili Alfonz Hostnik ter brata Rudi In Stanko Iskra. Organizatorji pričrkujejo prijav« mladine. (L. H.) ■ NOVO MESTO — Na Stadionu bratstva in enotnosti bo v nedeljo dopoldne veliko atletsko tekmovanje, na katerem bodo nastopile atletske reprezentance Jesenic, Kočevja, Mur^e .Sobote, Kopra, Raven in Novega mesta. Pokrovitelj, delovni kolektiv tekstilne tovarne Novoteks, Je pripravil za nastopajoče ekipe pokale oziroma praktične nagrade. Na tem tekmovanju, imenovanem »Kriterij malih mest«, bo nastopila vrsta znanih slovenskih atletov. (N. N.) Zakaj Babič ni nastopil? Tovari &urednik! Ko sem v nedeljo kupil n Krškem prospekt XXV. spe-edway dirk (3. dirke za šampionat SFRJ), sem bil nemalo presenečen, ko sem videl, da med tekmovalci ni več našega priljubljenega vozača, večkratnega državnega prvaka Franca Babiča. Od drugih ki so bili prav tako razočarani sem zvedel, da je tov. Babič še v dobri kondiciji, da pa vendar ne bo tekmoval zaradi nepravilnih odnosov vodstvenega kadra v ^AMD Krško do njega. Prosim Vas, pozanimajte se, kaj je z dirkačem Babičem! Lep pozdrav! M. H.. Krško Kje, kdaj in kdo? v republiški rokometni igi bodo rokometašice Brežic imele doma srečanje s Slovanom iz Ljubljane Ribničani bodo gostovali v Trbovljah pri Rudarju. Brežice pa bc>do imele doma dvoboj z ljubljanskim Slovanom. V ljubljanski (x>nski ligi bodo Novome.ščani gostovali v Radečah, Krčani bodo imeli doma obračun s Hrastnikom, Krmelj bo gostoval v Šentvidu, Grosuplje pa pri novincu v ligi Radovljici. V odbojkarski ligi bo zanimiv dolenjski c>bračun v Kočevju, kjer se bodo domačini srečali s Trebanjci. Novo-tneščani bodo imeli v gosteh ekipo Bov(». V ljubljanski conski nogometni ligi bo dolraijski obračun .ned Novim mestom in Belo krajino, Mirenčani pa bodo gostovali v Jevnici pri Enotnosti. Naš predstavnik v na j višjem tekmovanju. Celulozar iz Krškega, bo imel doma srečanje s !>«martnim- Košarkarji Novega mesta bodo v soboto igrali doma z Mostami, odbojkarice Brestanice pa v Mariboru pri Braniku. m Takoj po otvoritvi K-MARKETA v novem brežiškem naselju, ki ga je 'v sredo, 4. septembra, odprlo domače trgovsko podjetja KRKA, so šte\ilni potrošniki segli po veliki izbiri blaga. (Foto: M. Vesel) NA BIZELJSKEM LOVCI NE DRŽE ROK KRIŽEM Lovski dom ponos vse družine Brez upoštevanja prostovoljnega dela bo veljal 120.000 dih — V gosteh inr^ajo veliko tujcev, za katere niso imeli primernih gostišč Na pobočju Drenovca je zraseJ eden najlepših . lovskih domov na štajerskem. Postavili so ga sami prostovoljci, člani domače lovske družine. Vsak izmed njih je moral lani in letos delati po 90 ur ali pa plačati prispevek v gotovini. Ta ni bil majhen — 300 din na člana. Dom ima dvorano, dolgo 8 in široko 5 metrov, šest spalnic, kuhinjo, klet in kopalnico s tušem. Skupine tujih lovcev so se že najavile za obisk v prihodnjem letu. To jesen se bodo zadrževale še v drugih gostiščih, ker dom verjetno še ne bo do kraja dokončan. Predsednik lovske družine Anton Balon je zelo ponosen na lovsko hišo, ki so jo člani v tako hitrem času gadili z lastnimi silami in lastnim denarjem. Do sedaj 90 vložili vanj okrog 50.000 vazali vsak dan po sto hektov iz doline. Posebno požrtvova^ len je bil Ivan Hribeirski. To je povedal tov. Šekoranja. Vstajal je ob treh zjutraj, se odpeljal do su4ičkega potoka in sam natočil po sto hektov v rezervoar. Vodo je nato z goseničarjem odpeljali v Drenovec. Lovcem je pri gradnji doma nudila pomoč tudi zadruga. Za razumevanje so ji ze- lo hvaležni. Sicer pa so ji tudi oni pomagali in ji dali na razpolago devlte za nalkup mehanizacije. J.T. Septembrske razprave o ustavi v soboto. 7. septembra, so jah pa 17. Javna raaprava bo se v brežiški občini začele zaključena z raaširjenio sejo prve razprave o dopolnitvah političnega aktiva v občini, ustave in novem volilnem si- kjer bodo dokončno iaobli-dinarjev. Vse od temeljev do stemu. Občinska konferenca kovali izrečene pripombe in podstrešja so napravili udarniško. Niti enega ni med njimi, ki bi se izmaknil delu ali prispevku. Za lopate so prijeli lani marca. — Ta mesec bo končano vse, razen spalnic. Ured'li jih bodo pozneje. Tudi vodo bodo napeljali SZDL organizira javne razgovore po vseh krajevnih organizacijah in v delovnih kolektivih. V delovnih organizacijah je stekla razprava ob pomoči sindikatov. Istočasno je na dnevnem redu tudi kandidiranje članov v komunalno v dom Za zidavo so jo do- sl^^pr^ost socialnega zavarovanja- Največ pripomb zade- Matični urad Artiče v avRU-stu ni .bilo rojstev izven porodnišnice. Uiiirlr «»: Tatjana Sotlšek, otrok ir, Trobeža, atar 5 mesecev Marija Bogovič, gospodi nja iz Arnovetia sela, 71 let. Poročili so se: Jožef Cizel, delavec Iz Glogov broda in Marija Knap. delavka iz Pods’ivnice; Stjinislav Cl. sjel. strojni tehnik iz Zg. Pohance in Marija Cizel. trgovska pomoćnica v. Glogov broda va dvotirnost in neekononiič-nast dosedanjega dela v skupščini. Za ustavne spremembe je med ljudmi precej zanimanja, zato se obra- jih posredovali republiški konferenci SZDL. Konec počitnic za skupščino Za .sejo občinske skupćoine v Brežicah, ki je bila v ponedeljek. 9, septembra, so prejeli odborni^tl kratko informacijo o gibanju gospodarstva v prvi polovici leta. V razpravi so opozorili na težave v nekaterih panogah in na to. da slika položaja zaradi kliringa ^ ni realna. Na .seji so sprejeli novo stopnje prometnega davka na alkoholne pijače in sklenili, da morajo zasebniki in obrati družbene prehrane Čaj o na vodje razprav s št e- pl^-ati davek U pri^ nabavi vilnimi vprašanji. Na terenu se bo do 2. septembra »vrstilo 18 razprav, v delovnih organizaci- NOVO V BREŽICAH —B I)KIX)VNI KOI.KKTIVI SK Phen del po nmkadainu. Wa čeUi kolune bosta dva nK)tori«t«, Id jim bodo sledila okrušena vozila izletnikov. Kolmio bosta z^ljućila avtomobila s potujočo delavnico in komoro. V Iziet je vključen tudi obi.sk .\MD iz sosednje občine, offled /4{odovii\<»kih in kulturnih siKMnenikov in krajev Iz NOB. ■ K)LK(i KKSIAVRACIJK NA GRIČU končujejo izgradnjo prodajnega paviljona. Investitor je kmetijsko in trgovsko podjetje AGRARIA 12 Brežic. V paviljonu bodo prodajali sveže cvetje is: vrtnarije na Čatežu, pakirano sadje In morda Se kaj, po četner bodo vpra.^li domačbii in turisti. ■ OBČINSKA (iASILSKA ZVE- Z.4 je 10. saptembrg ^iklicala sejo operativnega St«ba. Zanjo so pri pravili program akcij za teden po-Samo varnosti. Pričakujejo, da ;ie bodo druStva tudi to pot Lakazulu taKO kot v minulem oblobju. ■ PRCUKKIIVNI BIR« bo do 15. septembra iadelal izdejni načrt /a dom Avto-moio društva. V njem želijo imeti upravne prostore, garaže in delaTfvioo nvanjSti po-oravila motornih votsil Ob tem so opozorili na to, da bi mo. rale biti inSpekcije budne do ponarejevalcev vina In mošta. Tako bi zaščitile poStene vinogradnike. Skupščina je prevzela ustanoviteljske pravice do poklicne šole zu izobraževanje trgovcev v Brežicah. Biez bistvenih dopolnitev je sprejela poročilo stanovanjskega pod. jetja za leto 1967. poročilo o izpolnjevanju odlokov, poročilo o delu komi.sije. za prošnje In pritožbe ter poročilo .‘»veta za urbani- Radio Brežice PICTKK, 13. SKPTKMBRA; 20.0C—20.25 Nove ploSče RTB. obvestita In reklame. 20.25 GlaslK>na oddaja: Izbrali ste sami. NEDKUA, 15. SKPTKMBUA: 11.00 Doma^ zanimivosti — S .seje občin.ske skupščirie Brežice po-loča !>pela Pirnat — O kmetijski problematiki se pogovarjamo .«i po slancem gospodarakega zbora zvez-zne skupščine Inž. Bučarjem — Vzgojno predavanje: Otrok med 7. In 11. letom v stikih z ljudmi — 7a naSe kmctovalce — Zabavata vas trio Vitala Ahačiča in Božo GroSelj — Kreditna bartka Celje vam priporoča — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame in .spored kinematografov. 13.00 Občani čestitajo in pozdravljajo. TORKK,. 17. SEPTEMBRA: 1«.00 ‘Rvetujemo vam: Kako bomo oblačila dlje očuvali — Jugoton vam predstavlja — Literarni utrinki — Iz naSe glasbene Sole — Tcflei^kl Športni komentar. 19.00 Glasbena oddaja. ZAKAJ NE BI ZADOSTOVALO MANJ ZBOROV? Zahteve po učinkovitejši skupščini v javnih razpravah med občani »Kakovost je boljše merilo od številčnosti,« je ena pogostih pripomb na sestankih Po delovnih organizacijah in krajevnih središčih je razgibala občane razprava o ustavnih spremembah in novem volilnem sistemu. Občinska konferenca SZDL je tolmačenje predlogov za dopolnitev ustave zaupala skupini strokovno razgledanih tovarišev, ki v javnih razgovorih seznanjajo občane predvsem z vsebinskimi novostmi. Nekatere krajevne organizacije SZDL so se povezale z Borcem brezplačen prevoz v Novo Gorico v krški občini smo že nekajkrat zasledili izredno razumevanje za borce, ki žive v zelo skromnih razmerah in si ne morejo privoščiti niti letovanja niti izleta. Občinska konferenca SZDL bo tudi za obisk proslave v Novi Gorici poskrbela za brezplačno potovanje dolgoletnih funkcionarjev v družbenih organizacijah ^ in borcev. S tem se jim bo oddolžila za njihovo nesebično delo. V Novo Gorico se bo veliko zaposlenih odpeljalo z avtobusi, precej pa tudi z vlakom. V mnogih delovnih organizacijah bodo obisk proslave financirale sindikalne podružnice. Napredni kmetje se oglašajo ' v ra^igovorih o razvoju kmetijstva, ki jih sklicujejo na pobudo občinske konference SZDL. sodelujejo kmetovalci z velikim zanimanjem. Njihove predloge bodo organizatorji sestankov prenesli republiškim organom. Sestanki so napovedani v Kostanjevici, v AGROKOMBINATU v- 'Krškem, v Podbočju in na Senovem. Predlog občinskega sindikalnega sveta Občinski sindikalni svet v Krškem je poslal občinski skupščini predlog za ustanovitev posebnega, strogo namenskega sklada za odpiranje novih delovnih mest. V ta sklad naj bi prispevale le najmočnejše delovne organizacije ki imajo za to največ možnosti. ' Skupščina je ocenila predlog kot pozitiven, več pa se bodo o tem pogovarjali na prihodnji skupščinski seji. Neprijetno nasprotje še vedno ni potrebne dokumentacije za komunalno opremo zemljišč, posebno zazidalnih okolišev krške občine. Medtem ko gradnja stanovanjskih in drugih objektov iz dneva v dan narašča, so ekonomske možnosti za razširitev vodovodnega in kanalizacijskega omrežja slabe. Takšno naisprotje je očivid-no več kot zgolj neprijetnost za krško občino. Izšla je nova številka informatorja Turist it-no driL^tvo Kriiko je tudi letos izdalo žepni Informator me.sta KrSko, v katerem so objavljeni želcTRiiSki In avtobusni voasni rod, uradne ure družbenopolitičnih orRanizaclj, delovni 6as trgovin in KostiSč ter raane druge informacije. Nati.snlli so 1500 primerkov, od te»{a 300 za Brestanico in Senovo, ker Je železniški vami red za te kraje nekoliko drunacmbe in mnenja občanov posredujejo občinski konferenci SZDL. Po 30. septembru, ko bodo razprave v javnosti končane, bodo sklicali v Krškem še politični aktiv. Ta bo predloge občanov še dopolnil. Ljudje se vsepovsod v občini ogrevajo aa promejši in ekonomičnejši skupščinski sistem. Večina je za to, da bi imela bodoča skupščina manj zborov, da pa bi bili ti bolj učinkoviti. Kakovost naj bi nadomestila dosedanjo številčnost. Zato pa naj bi postala izbira poslancev še bolj odgovorna. Besede tega ali onega poslanca o tem, da ga niso izvolili v pravi zbor, smo že večkrat slišali. Ob izvolitvi tudi sam še ni poznal dela, zato se kandidiranju ni izmikal. Merila za izbiro so bila torej večkrat napačna. In tako ni bil zadovoljen niti poslanec niti volivci z njegovim delom. Organizatorji javne razprave pričakujejo od občanov še kopico zdravih predlogo^' ta- ko v zvezi z ustavo kot z bodočim volilnim sistemom. — Ljudje postavljajo na prvo mesto učinkovitost in ekonomičnost na vseh področjih družbenega življenja. Jt. Ocena prvega polletja pred odborniki Danes se bo v Krškem sestal zbor delovnih skupnosti. Odborniki so dobili gradivo o gospodarjenju delovnih organizacij v prvem polletju. Razpravljali bodo o uspehih in neuspehih posameznih panog in sprejeli smernice za izpolnitev zastavljenih nalog v drugi polovici leta. V nekaj dnevih dva pogreba v Podbočju v F*odbo6ju 90 pred kratkim pokopali 69-letno Karolino 2ugič. skrbno ženo in dobro mater treh otrok. Pokojnica je imela težko mladost in je morala že zgodaj skrbeti aa družino. Dobro so jo poznali tudi partizani, saj je bila vedno radodarnih rok in je tudi svoje otroke navduševala za sodelovanje v NOV.- Borci iz Podbočja so jo spremljali na zadnji poti z novim praporcan. na grobu pa so se od nje poslovili s prisrčnimi besedami. Nekaj dni prej so v Po6lx>čju pokopali 62-letno Nežo Grutjar ie Malega MraSevega, ki jo je zadela kap. J. S. Takole je obstal po 'JO-metrskem skoku v nedeljo ob 14.15 uri na njivi pri Velikem Podlogu opel kadet, ki ga je vozil Stanko Vizlar iz Velike vasi pri Krškem, bo nesreče je prišlo zaradi prehitre vožnje pa tu^ cesta od odcepa do Kostanjevice še nima potrebnih prometnih znakov (Foto: Polde Miklič) KRŠKE NOVICE ■ ŠOIJ-: srn ouPRiJ<: vk.\ta 4o() učeooem prvih razredov. Vse snovne Sole razen brestniSke so obdi'žale stan delovni čas. Učenci in učitelji ob sobotah nimajo prosto, zato pa Imajo daljše poletne In zimfike počitnice kot v ekspe-rmientalnlli šolah. Novi delovni ča« bodo šole vpeljale Sele potenn. ko se bodo pokazali prvi uspehi petdnevnega delovnega tedna v poskti^inih zavodih. ■ v M.VFKR.ADI PRI PORKCl' mvmeravajo ustanoviti občinsko letovišče za otroke. V počitniškem domu naj bi imeli dva prostora s 30 k'ži^i In sobo za dnevno bivanje. v katerem bi se otroci za drifcvali v deževnih dneh. Na po-iMido občinske Zvem: prijateljev mladine je prispevala skup^ina zh ureditev otroSkoga letovišča 4000 diimrjev. Zvedb ae Je obrnila za pomoč tudi na delovne organizacije. Mnoge izmed njih so žo pokazale veliko razumervanja za poletni oddih najmlajših. ■ V I)EM>VN1I1 KOLKKTIVIH se zaposlonl množično pripravljajo za obi»k proslave ob 2S-letnici vstaje primorskega Ijud-^tva v No- vi Oorioi. VelHto sii^ikulnih pod- ntraiic 2)dru^ije to potovanje i ogledom turistićnili, zgodovinskih in kulturnih zanimivosti GoriSike. Sindikalne organizacije pritavajo tudi denar za vožntjo. Solarji se bodo večiiKMna octpeljali na proslavo z vlakom. ■ SKPTtUVIBKR Je v delovnih organizacijah aelo razgiban. Viiepovsod sklicujejo sestatt-ke. na katerih ranpravljajo o ustavnih ^rememib, o dohodkih na će&koslovaikeim, o novem volilnem sistemu in tekočih političnih vprašanjih. Gibalo te aktivnosti j« sindikat. ■ »J^TIPKNDISTI (MHIAJAJO«. pravijo štipenditorji v Krfikem. Po doikančanem študiju se namreč mnogi mladi lj\idje odločijo m iUitžibovanJe lirugod. Stir/andd je raje vračajo, kol da bi sc vsa.j za nekaj časa zaposlili v domači občini. ki Jim Je nudila materialno “(omoč med študije*«. BREŽIŠKE VESTI VESTI IZ KRŠKE OBČINE Itt OOL£NJSKi LIST St. 37 (964) Kakšni učni uspehi v minulem letu Nič manj kot učni uspehi nista važna tudi vzgoja in idejnost pouka Znova: otroci s šolskimi torbami na cestah, živžav v šolah in na šolskih igriščih. Začelo se je novo šolsko leto. Za otroke Telč in otkolice so p^itnice prinesle veselo vest. Na Telčah so začeli graditi novo šolo. Učitelji so v tem času pripravili poročilo o lanskem delu. V minulem šolskem letu je v 15 šolah sevniške občine obiskovalo 2269 otrok pouk v samostojnih oddelkih, 387 pa v kombiniranih. Pomembno je, da se je število sedanjih ponovno zmanjšalo in dosega le še 14,6 odst. od skupnega števila učencev. V primerjavi z letom dnd Vsak po svoje Zakon natančno določa, da za novo gasilsko opre-iTK) ni treba plačati nobenega prometnega davka. Ni pa dovolj natančen glede nadomestnih delov. Pri gasilskem društvu se pritožujejo, da nadomestnim delom za gasilske naprave, ki se kaj hitro poškodujejo, razna podjetja različno zaračunavajo prometni davek. Medtem ko so nekateri deli brez davka, morajo za druge odšteti še 12 do 20 odstotkov od vrednosti. Gasilci menijo: če so nove naprave oproščene prometnega davka, bi morali biti tudi nadomestni deli! KRATKE IZ TRŽIŠČA ■ ZJW)UA VOLIVCKV, ki je bil predzndrvjo nedeljo v Tržišču, se j€ udeležilo večje Število občanov. Na zboru so razpravljali o predlogu za spremembo ustave in o položaju kmetijstva v Sloveniji. Posebno živahna je bila razprava o odkupu kmetijskih pridelkov, saj so volivci trdili, da se kmetijski kombinat iz Sevnice premalo zanima .za raajvoj kmetijstva na ten»K poilročjitj. In da je zadnja leta proafija najvafeiejsa dejavnost. V s\’0jih razpravah sio kmetje pogosto omenjali tudi doslednejše reševanje zdravstvexo2-ga znvarovsnja kmetov, zavzemali pa''so. se tudi za vključevanje pouka-o kmetijstvu že v programe' osnovne šole. 1 KUAJKVNA SKUPNOST Trži«:« je aelo delavna. Neikateri odborniki se zares turdijo, da bi bile vasi dobro urejene. VaSčanl so s skupnii)! delom popravili poti že v petih vaiseh. Najbolj prizadevni so prebivalci iz Gredic in Spodnjih Vodal, ki žc več mesecev vsako nedeljo pridno popravljajo vaške poti in se ne jsmenijo sa tiste redke vaSčane, ki jim za tako .skupno delo ni mar. . * B V NOVO GORICO, kjer bo 15. septembra veliko partizansko slavje, bo šlo tudi 20 članov KS nekaj vaščanov iz Tržišča in okolice. Skupni i?.let — udeleženci se bodo peljali z osebnimi avtomobili — bo organizirala krajevna skuTonost. ■ (;rozdje vsku vrst bo tudi letos odkupoval Hmeljnik — Vinska klet Malkovec. Pred kratkim so že začeli odkupovati rani-no, Portugalko pa bodo odkupovali že prihotoji teden. Prvovrstno grozdje bodo tudi tokrat plačevali po sladkorni sto^mji. L. tr. prej se je v odstotkih merjen učni usf>eh v minulem letu poslabšal za skoraj dva odstotka. Brez slabe ocene je izidelalo 81,3 odst. učencev, eno slabo oceno pa je imelo 7,6 odst. učencev. V pregledu učnih uspehov v posameznih razredih posebno odstopajo peti razredi, v katerih ni izdelala skoraj četrtina šolarjev. Razumljiva je zato zahteva pedagoških svetovalcev, da se je potrebno tem razredom iz več znanih razlogov posebej posvečati. Tudi v sevniških šolah se je dobro obnesel dopolnilni pouk. Vse bolj se kaže potreba, da takega pouka ni potrebno u\^jati le za manj nadarjene ali prizadevne, temveč tudi za nadpovprečno nadarjene, sicer njihove sposobnosti okrnijo; to pa je velika škoda. Na šolsko delo vpliva vrsta dejavnikov. V lanskem letu so se zelo obnesle tako imenovane ma!e šole, ki so jih imeli v Tržišču, Krmelju in Šentjanžu. Tudi pred.šolsko varstvo labko pripomore k boljšim učnim uspehom, vendar se razmere v tem pogledu v občini niso izboljšale. Razveseljivo je. da se je lani močno povečalo število otrck, ki dobivajo toplo malico. Če bi meščani tako kot vaščani... 29. avgusta je svet krajevne skupnosti v Sevnici znova imel na dnevnem redu nekatera komunalna vprašanja in ugotovil, da se še vedno pre-po^si urejajo. Tako je menil, da je potrebno dosledno upo.^tevati odlok o javnem redu ter urediti pritoke Save, ki so v kraju postali prava smetišča. Glede* sevniškega kopališča je svet menil, da se je treba povezati z gostinci in pripraviti načrte ter zbirati denar. Sevnica vse bolj potrebuje tudi mrliško vežico na pokopališču, že dolgo pa so na dnevnem redu tudi otroška igrišča in otroško varstvo. • Za Sevnico je značilno, da v nasprotju z bližnjimi vasmi In zaselki težko navdušijo meščane za različne akcije. Da bi se sedanje stanje izboljšalo, je svet sklenil prirediti sestanke s stanovalci posameznih ulic, saj bi se tako lažje pogovorili o konkretnih vprašanjih in nalogah. SEVNIŠKI PABERKI ■ gostinsko i*odjetje odprlo — PAPIRN1CX) in knjigarno. Pred kratkim j« sevniško gostinsko podjetje v svoji stavbi uredi- lo prodajalno papirja in šolskih potrebnščin, ki nosi napis: Vse za Solo. Hudomušnežl predlagajo različna nova imena za podjetje, katerega vodstvo se dobro zaveda, da je v trgovini denar. ■ SOLA JE 2E PRETESNA. Letos se je na sevniSko osnovno Solo na novo vpisalo 120 učencev, kar je za štiri razrede. Vodstvo tole Je moiralo izprazniti knjižnico In ukiniti en oddelek za dodatno varstvo v bližnji pcihodnosti pa bo potrebno razmisliti o gradnji dodatnih prostorov ali stavb. ■ odborniki z AVTOBtSOM. v petek so odborniki obeh zborov občin^e skupščine sklenili, da se bodo skupno z avtobusom udeležili proslave v Novi Gorici. Prevoz bo Esa odbornike za.stonj, saj Je v letnem načrtu predviden en skupni lalet občinskih mož. ■ SLAB IM)TOK DOHODKOV ZA SOI.^TVO. Temeljna izobraževalna skupnost je do zadnjega avgusta dobila 14 odst. manj dohodkov, kot )e bilo predvideno. Redno plačuje le osebne dohodke prosvetnih delavcev, materialni izdatki pa ostanejo neizplačani. ■ OTROŠKO VARSTVO NA DNEVNI RED SKCPSCINE. Zaradi preipočasn^a urejanja zelo težkih razmer v sevnlškem otroškem vastvu Je bilo sklenjeno, da bo iačrpneje o tem spregovorila občinska skupščina na prihodnji seji. ■ LEPO LE OKOLI 2KLKZNI-CAR.SKt:GA BLOKA. V okolici železniške ix>staje je 13 stanovanjskih blokov, gradijo pa že štirinajstega. Okoli stavb je videti ostanke gradbenega materiala, lepo je urejena le okolica železničarskega bloka, katerega stanovalci so dobili 'riznanje tudi od turističnega društva. ■ IHJDO BREZJE: STRELA U-DARILA V KOZOLEC. Nedolgo tega je ob hudem neurju udarila sb'ela v kozolec dvojnik, last Justina Mlakarja. Zgorelo je poslop-'e, letoSnji pridelek sena, 10.000 kosov zidne opeke v siu-ovem stanju in 3 kub. metre desk. Kozolec s hišo vrod je bil zavarovan le za poldrugi milijon starih dinarjev. Za minulo' leto je značilna tudi pK>živitev dela pionirskih organizacij, ki v obliki krožkov in drugih dejavnosti mnogo prispevajo k dobri vzgoji mladega rodu. Uspešen zbor volivcev v Krmelju Pred kratkim je bil v Krmelju zbor volivcev, ki se ga je udeležilo 60 občanov, med katerimi je bilo tudi več mladdh ljudi. Na zboru volivcex’ so govorili o predlogu sp”»a?mb nekaterih členov ustave SFRJ, o delu krajevne skupnosti, o prodaji klavnice v Krmelju in o po.s!ovnem uspehu kmetijskega kombinata »Zasavje«, Volivci so razpravljali tudi o nc-kateriji večnih krmeljsklh težavah. Zanimali so se za ureditev moderne samopostrežne trgovine, ki bo po zagotovilih predstavnikov občinske skupščine zgrajena čez leto dni, za urtditev kanalizacije In raz-STetljave. Zborov volivcev se Se redr»o premalo udeležujejo upokojenci it Krmelja in okolice, premalo zanimanja pa so pokazali tudi nekateri bližnji stanovalci iz Krmelja. D. B. Socialistična zveza o mladini v ponedeljek, 9. septembra, je bila v Sevnici seja občinske konference SZDL, ki je bila posvečena predvsem mladini in mladinski organizaciji. Udeleženci seje so obravnava- li tudi preilog ustavnih sprememb. Več o t«m bomo še poročali. Sprejem mladih v Zvezo komunistov Te dni bo krajevna organizacija ZK v Krmelju sprejela v svcje vrste šest mladincev, podoben sprejem pa pripravljajo tudi v Sevnici. V torek je občinski komite ZK obravnaval aktivnost članov ZK pred republiškim kongresom, k temu pa spada tudd prizadevanje za pomladitev članstva v*^Organizaciji. Nove — večje cene za olje Ker je bila povečana zajamčena odkupna cena za sončnično seme, je bila dovoljena tudi delna podražitev olja. V sevniški občini bo odslej veljal kilogram odprtega odja 5,05 din (prej 4,80), liter olja v steklenici 5,30 din (prej 5,00), pol litra v steklenici 3,00 din (2,80), pol litra v plastični embalaži pa 3,00 din. Taka je odločitev občinske skupščine; po zagotovilu predlagateljev spremembe pa so nove cene usklajene s cenami v sosednjih občinah. Za rokometno igrišče ni denarja Na športnem igrišču »Svobode« v Krmelju so začeli urejati rokometno igrišče. Prizadevni krmelj-ski rokomeitaši, ki že dalj časa eastopajo sevniško občino v LCL, pričakujejo, da hod/a naposled le naleteli na razumevanje in da tx)do zbrali dovolj sredstev, ki so potrebna za asfaltiranje rokometnega igrišča. D. B. Avto v potoku Drago Lupšina iz Sevnice se je 6. julija zvečer peljal z, osebnim avtomobilom iz Krškega proti Sevnici. V Lo^ je v blagem levem ovinku zavil na travnat pas, po katerem je peljal 37 metrov, se nuto zaletel v leseno ograjo mostu, jo podrl in ^ z avtomobilom prevrnil v potok, kjer je obstal na boiku. Pri nesreči se Je poškodoval sopotnik Milan Gabrič Iz Sevnice, ki so ga odpeljali v brežiško bolnišnico. Na avtomobilu je Škode za okrog 3000 N din. Napredek v bizeljski kleti Kolektiv bizeljske zadruge je odštel 150.000 din za nakup sodobne centrifuge za čiščenje mošita. Naročili so jo s Švedskega. Bila je razstavljena na ljubljanskem vinskem sejmu. To je druga centrifuga v Jugoslaviji. Imajo jo samo še v Ptuju. Vino bodo odslej lahko čisti- li brez žvepla in ga ne bo treba pretakati. L > a/ 2200 METROV NOVE VOZNE CESTE od Šentruperta do Lokev ob Bistrici so /gradili prejšnji mesec vojaki iz enote polkovnika Slapnika iz novomeške garnizije JLA. Ljudje se še kar pogovarjajo o »pridnih vojakih« in lepi cesti, ki skrajšuje domačinom s Homa, Zaloke, Grmade in drugih zaselkov nad Bistrico pot v Šentrupert. Zvedeli smo, da bodo morda ta mesec vojaki prišli še na nekatera inženirska dela, ki jih bodo spet uskladili z načrti krajevnih skupnosti. Na sliki: prizorček s »prvega mitinga« na Urlnčevem travniku ob Bistrici, kjer so čudoviti taborni prostori. (Foto: Tone Gošnik) Izguba zadruge je — neizbežna Primanjkljaj KZ Trebnje se bo do konca leta še močno povečal, če ne bo izboljšana predaja goveda in krompirja, ki največ pomenita ' v prejšnji številki našega lista smo poročali o nekaterih ukrepih, ki jih je zadružni svet KZ Trebnje predlagal v torek, 3. septembra. Da bi preprečili grozečo in neizbežno izgubo zadruge, je po mnenju zadružnega sveta edini izhod odpisati nekatere obveznosti, doseči ustreznejši položaj zadružništva in ustaliti tržišče z živino in krompirjem. Naj to dopolnimo še z nekaterimi podatki. Vodstvo zadruge je prepri-^ čano, da s« ne bi tako zaostrilo, če se ne bi razmerje cen iz različnih varokov tako spremenilo v škodo kmetijstva. Posledice so zelo velike: odkup živinč je še leta 1966 znašal 812.000 kg, lani pa samo še 466.000 kg. Pred štirimi letd je zadruga odkupila več kot dvakrat tolikp krompirja kot lani, za letos pa kljub dobri letini pričakujejo še slabši uspeh. Prav govedo in krompir pa sta dva daleč Osebni dohodki ne rastejo po predvidevanju Na občinski upravi ocenjujejo, da bo občinski proračun letos dosegel predvidene dohodke. Polletni rezultati kažejo, da je pričakovati izpad le v prispevkih iz osebnega dohodka, ker zaslužki ne naraščajo tako naglo, kot je bi- lo predvideno. Po planu *bi se morali v primerjavi z drugo polovico lanskega leta povečati za 8 do 9 odstotkov, v resnici pa so se za 6,4 odstotka. Na to je vplival predvsem majhen porast osebnih dohodkov v obratih, ki imajo sedeže ziuiaj občine. Precejšen zastoj je tudi pri plačilu prispevka od osebnega dohodka od kmetijstva, to pa je reden pojav v tem letnem času. Ker je prebivalstvo imelo manjše dohodke, kot je bilo predvideno, so se posledice pokazale tudi pri plačevanju prometnega davka od prometa blaga na drobno. Pričakujejo, da se bodo v drugi polovici leta razmere popravile. najbolj pomembna kmetijska proizvoda v občini. Zadruga ima izredne težave z lastnim pitališčem v Martinja vasi. Samo za odplačilo kreditov mora letos zbrati 77 milijonov starih dinarjev, celotna amortizacija pa znaša 37 milijonov. V prvi polovici lanskega leta je znašala povprečna prodajna cena goveda še 682 din, letos pa le še 576 din. Kljub večjemu prirastu na en krmni dan se je zaradi V štirih šolah ni šolskih kuhinj Znan je vpliv šolske malice na počutje in delo šolske mladine, zato bo ob ukinjanju mednarodne pomoči potrebno poiskati vse možnosti, da bi število malic povečali, ne pa zmanjša-ir V trebanjski občini od 13 šol štiri sploh nimajo šolskih kuhinj. Značilno je, da so to bolj odročne šole: Jelševec, Čatež, Dobrnič in Knežja vas; prav v teh krajih pa je veliko otrok s pomanjkljivo prehrano in dolgo potjo v šolo. Mokronog: zaprosili za vrnitev prostorov Občinska skupščina bo na eni prihodnjih sej obravnavala prošnje Helke Koželj, Jožeta Ziherla in Henrika Bulca iz Mokronoga, ki so zaprosili, naj bi jim vrnili nacionalizirane prostore. Oddelek za gospodarstvo je imenoval posebno komisijo, ki je vsak primer posebej ocenila, končni pristanek pa je odvisen še od odločitve občinske skupščine. dražjega rep!rodukcijskega materiala in večjih dajatev polna lastna cena povečala na 810 din. To pa pomeni, da nastane pri vsakem kilogramu prirasta celih 234 dan izgube. Razkorak je tolikšen, da ga ni mogoče pokriti z notranjimi rezervami. Zadruga ima okoli 80 odstotkov sredstev iz tujfih virov in ne more d'^”"""' •^''~*''>daTiti. M.. L. Šentlovrenc: zanemarjeno grobišče NOB Pred dobrima dvema letoma je bil v šentlovrencu nia pokopališču odkrit spomenik borcem, padlim v NOB. Ko nas je pred kratkim pot znova zanesla v ta kraj. smo se lahko samo čudili, kako zaraščena in zanemarjena je okolica spomenika. To oi v čast ne kraju ne družbeno-po-litičnim organizacijam. Državne rezerve najele dva hleva v Martinj! vasi KZ Trebnje je prejšnji teden dosegla sporazum, po katerem bodo državne rezerve vzele v najem dva hleva v Martinji vasi in jih up>orabile za skladiščenje pšenice.' To •bo delno omililo izgubo, ki jp je v sedanjih razmerah povzročalo pitališče ne oziraje se na to, ali je bilo polno ali prazno. V enem izmed treh hlevov zadruga še pita nekaj nad 300 glav goveda, ki so že godna za objavo, le kupcev ni. 200 ljudi v Novo Gorico Otulašiijte v »L! IzTi'ršni odbor občinske konference SZDL je v ponedeljek, 2. septembra^ obravnaval osnutek stališč, sklepov in priporočil o sedanjem stanju v kmetijstvu in občinski koordinacijski komisiji posredoval več pripomb. Na dnevnem redu je bila tudi PUjoslava 25-letnice vstaje na Primorskem, ki bo 15. septembra v Novi Gorici. S posebnim vlakom se bo peljalo na to proslavo najmanj 200 ljudi, iz Miokronoga, Šentruperta Doba, šentlovrenca in Trebelnega pa Dodo vozili avtobusi. Železnica je obljubila tudi brezplačen prevoz z vlakom iz Mokronoga do posebnega vlaka v Trebnjem, če bo dovolj ijcrijav- Te dni vse krajevne organizacije nabirajo prijave, zato se uvrstite med udeležence proslave! TREBANJSKE NOVICE SEVNIŠKI VESTNIK Ribič Jože Sarvaš iz Kočevja jc pred kratkim ujel v Rinži ščuko, ki je bila dolga 97 cm in tehtala 5,24 kg. Ta ščuka je med največjimi, če ne celo največja, kar so jih v Rinži ujeli po vojni. Nagrade v INKOP 6. septembra je minilo že 22 let, odkar obstaja kočevsko podjetje INKOp oziroma nj^osti in častilci Gutenberga so v Kočevju,?, septembra na tiskarskem krs^tu sprejeli medse pet norvih članov oziroma umetni ko\’ črne umetnosti. Krščeni (namazani z barvo in politi z vedo so bili: Stane Rački, Rafael Lindič, Tone Resma"!. Cvetko Obrano-vič in Ana Premrl, Prodajalna v Polomu v Polomu je trgovsko podjetje TRGOPROMET iz Kočevja odprlo novo prodajno mesto, predvsem za pijsiče. Razen tega bo podjetje predvidoma poskrbelo, da bodo vaščani dobili enkrat na mesec tudi živila, ki pa jih bodo morali prej naročiti. Na tem območju je le malo ljudi, zato se TRCiOPROMETTJ tu ne iaplača urediti večje trgovine. Pogrebi in avtobusi Cesta do novega pokopališča v Kočevju bo kmalu asfaltirana. Nekateri predlagajo, da bi hkrati ureddli pri pokopališču še primerne prostore za obračanje avtobusov, saj večkrat po nekaj avtobusov pripelje pogrebce. Parkirarvje in obračanje za osebne avtomobile je Pri pokopališču že zdaj zadovoljivo urejeno 21 iieelektrificiranih vasi Slabo kaže, da bi bile, kot predvideva občinski petletni plan do leta 1970 elektrificirane vse vasi v kočevski občini v kočevski občini še nima elektrike 21 vasi in zaselkov, največ v Kostelski dolini. Po predvidevanjih občinsik^:a petletnega plana pa bi morale dobiti elektriko do leta 1970 vsa naselja. Trenutno zelo slabo kaže, da bodo pcredividevanja o elektrifikaciji podeželja izpolnjena do predvidenega roka. Letos namreč nd dobilo elektrike niti eno naselje, ker menda za te namene ni denarja. Po drugi straoii pa smo avedeli, da z elektrifikacijo podeželja zavlačujejo zato, ker v teh vas^ in zaselkih prodaja električne energije ne bi bila rentabilna. Naj bo tako ali drugače, drži le. da so ostale neelektrifici-rane v glavnem le vasi, ki so med vojno naj'bolj pomagale partizanoon. ~ ^ Zavlačevanje elektiificiranja , ^ . podeželja pa ta dela tudi po- Vedno vec tujcev dražuje. Po nepopolnih poročilih bodo dela, ki jih ^ le V hotehi PUGLED v Ko- treba opraviti, že zaradi za-čevju so v avgustu letos za- vlačevanja dražja za okoli beležili 674 nočnin (406 do- 300.000 din. mačih in 268 tujih), v istem mesecu lani pa 710 nočnin ------------------------------------------ (583 domačih in 127 tujih). Skupno so v prvih osmili osmih mesecih letos našteli 5316 nočnin (4129 domačih in 1183 tujih), v istem obdobju lani pa 5795 nočnin (4792 domačih in 1003 tujih. Število domačih nočnin je letos v primerjavi z lani občutno padlo (za 583), število tujih nočnin pa poraslo (za 184. Posebrko občutno se je povečalo število tujih nočnin v juliju in avgustu letos. Cene v Kopevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem In zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene: (cena v din za kgi Kočevje: Kihnica: DROBNE IZ KOČEVJA ■ B ■ KOCKVJE LEPO NA-PRKnUJE. Stanovanjskih blokov In zasebnih hiiic Je vedno več. Mesto zavzema vedno večjo povrSino. Nekje so nove ulioe ie urejene, okoU enostanovanjskih hišic pa je Se vedno vse razrito In razmetano. Nekatere nove ulice ie nimajo imen, nekatere hiAe v novih predelih pa nimajo številk. Poštarji imajo veliko težav, zato bi moralo biti to čimprel urejeno. ■ P ■ MANJŠI VLOMI SE VR.STUO. Minuli t^den sta bdla kar dva, obakrat Je vlomilec obiskal bife GAJ. Bil Je zelo spreten in izvrsten poznavalec pijač ter ostalih dobrot. Izbral je najbc^J-še Konjake, cifrarete in salame. Seveda ni pozabil popraviti blagajne, za spomin pa je odnesel ie ročno uro. Svoj podvig Je zaključil talko, da se je sredi garderoije pošteno podelal najbrž v nadomestilo sa prstne edtijie ■ ■ ■ PRIČETEK 80L.SKEGA POUKA Je poživil mestne ulice. 2Sopet Toeiljo avtobusi učence te okolice. Tega navala mladine aa Je posebno razveselil lastnik avto-droma, Id stoji pole«' nove osnovne ftolc in adaj pc^o obratuje. Otroci imajo denar, težko pa bo ugotoviti, koliko 90 ga poučili za naikup svcSkov In šolskih potreb- ščin ter kolike za avto vožnj« omroma avto butanje. Verjetno, da bo v marsikateri hiši huda ura, če ne bodo stare mame svojim vnučkom pravočasno stisnile v roke nadomestilo za zavoženi denar. ■ ■ ■ DELAVSKA VNIVEKZA SE BO PRESELILA v prenovljene prostore v pritjičju ginmazij« na Ljubljanski cesti. Zdaj je bila uprava delavske univerze v domu telesne kulture, šoUdd razredi pa v glnmaziji, kar je bilo zelo naporno. ■ ■ ■ GLASBENA SOLA SE BO PKESELII.A v poslopje gimnazije. Število učegocev naraSča in Je bilo nujno dodeliti šoli ustrezne prostore. Glasbena šola opravlja v Kočenrju velttco kulttimo poslanstvo in bi morala uživati TOČ podpore, kaikor Jo Je do sedaj. ■ ■ ■ GOBARJI NISO PRI-AU NA RAČUN. Razveselili so ae. ko so se prikazali pivi Jurčki, a Je bilo v ndcaj dnA veselja konec. Nabiranje gob Je postalo v Kočevju ie množična strast. Vse gre v hosto, tudi taki, ki gob ao poznajo dobro, in otroci. Zato ni čudno, da je prišlo do n^caj hudih zasibupitev in so morali nekateri za več dni v bolnišnico. V bodoče bosta potrebna večja previdnost tn večja aianje o gobah. ■ ■ ■ KAVARNO ZVEZDA PREUREJA gostinsko podjetje, ki Je doslej postopoma preuredilo lokala Kolodvorske restavracije in gostihie »Pri kmetu«. Kavarno l>odo temeljito obnoviU, da bodo knell .<»talnl gostje zopot prijeten iBotlčelc za krompir 0,85 l.(K) sveže zelje 0,70 1,00 kislo zelje 1,8.5 2,60 stroćji fižol 2,90 3.60 fižol v zrnju 5.30 4,00 čebula 2.30 1,70 česen 10.70 10,00 solatA 2,00 2,20 paradižnik 2,40 2,20 paprika 1,70 1.70 korenje 2,10 3,00 peteršilj 3.20 3,00 pesa 1,90 2,60 cvctača 2,80 4,50 kimiare 2,10 2,40 jabolka 2,20 2,.'">0 hruSke 2,60 2,.SO limone 6,20 5,60 banane 5,80 5,60 grozdje jajca (cena za kos) 3,15 3,00 0,65 0,60 do 0,70 Gibanje prebivalstva v juliju in avguslu 196B Je bilo na območju matičnega urada Kočevje rojenih 5 otrok; 2 deklici in 3 dečki. Poročilo se je 14 parov — Umrli so; Katarina 2alec, gospodinja Iz Kočevja, Kolodvondta 21, stara 79 lat; I.-anka Pantar. gos-podlivja iz Kočevja, Kolodvoi^a 18, stara 54 let; Franc Miklič, ko pač. Rudnik 27 star 38 let; Anton JeAelnik iz MTako pri Kočfvski Reki 1, star 7f let; Alojzija Kje-se, gospodinja iz Kočevja, "Rodika oesta 58, stara 85 let; Nevenka Marušič, delavka iz Kočevja, Ljubljanska ccsta 33, stara 18 let; Slavica Gorše, otrok ia IJvolda 48, star 1 mesec; Rozalija Struna, go gpodlixja iz Žedjn 36, stara 61 let: Janez Starc, kmet iz Otavic 37, umrl v Gorijih Ložlnah 13, »tar let; Alojzij Cmak, delavec iz IVžiča 3. star 53 lot; PranJo Di dovič, delavce. Posavski Podgajoi — Drenovača 2/a, umrl v Pugledu star 26 let. In Alojzij Nose, kmet ta Tiflovca 7, sUr 74, let. M 1JALSS RAZSTAVLOAin PRDDAOA pol! mmk Poslovnih prostorov bo v Ribnici dovolj, potreb* no pa jih bo pravično razdeliti ZNANO PODJETJE »SLOVENIJALES«« jje pripravilo v Ribnici zanimivo razstavo in prodajo pohištva, ki jo je do včeraj obiskalo že zelo veliko ljudi. Zaradi ugodnih cen, popusta in kredita brez porokov je bilo tudi veliko kupci j (Foto: Drago Mohar) z opeko še zguba Smotmo izkoristiti pisarne Ribniška opekama, ki je letos začela delati v sklopu Stanovanjsko komunalnega podjetja, kaže v prvem polletju kar zadovoljive rezultate. Vsa zadi>ja leta je imela velike ii^be, v prvih šestih mesecih letos pa je zabeležila le nekaj izgube. V primerjavi s prejšnjimi leti je leto.^ j a malenkostna, saj znaša samo 15 tisoč din (novah). Izgubo je povzročilo neugodno spomladansko vreme. Zaradi spomladanskega mraza je zmrzaiilo in bilo imičene okoli 50.000 kosov opeke. Opekarjem je nagajalo tudi deževje v juniju, zaradi katerega je proizvodnja opeke stala okrog 15 dni. Vendar pa so člani delovnega kolektiva Opekarne prepričani, da se bodo zgube kmalu zinel)ili. —r Prva je industrija Obračimi delovnih organizacij ribniške občine za prvo polletje letos kažejo, da so lete ustvarile v šestmesečnem obdobju 49.157 tisoč din celotnega dohodka ali za 30 odstotkov več kot v ‘istem obdobju lani. Nadalje nam podatki povedo, da vsak zaposleni ustvari okoM 40.000 din dohodka ali za 21 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Po ustvarjenem skupnem dohodku je na prvem mestu industrija s 29.563 tisoč din, na drugem kmetijstvo s 7.701 tisoč din, nabo pa trgovina z 7.469 tisoč din, obrt 2.249 tisoč din in stanovanjska ko-nnmalna dejavnost s 2.175 tisoč din .skupnega dohodka. Po ustvarjenem dohodku je prav tako na prvem mestu mdiistrijji s 5.814 tisoč din, nato pa kmetdjstvo s 727 tisoč. trgovina s 725, stanovanjsko komunailna dejavnost s 722 tisoč in obrt s 645 tisoč din. —r Nova »Naša vez« Zadnja Številka »NaAe vesii«, glasila delovnega kolektiva »Inles« v Ribnici prina.^ na prvi strani priložnostni čianek o dOKOdkih, ki so se dcH^ajali v prvih letih naie revolucije. Zanimiv jc prispevek o tovarniškem tisku, nadalje o izobraževanju, obdelovaivju lesne mase, Kot običajno, li.st obSirno po-nA^a o delu samoupravnih orpuiov v podjetju. V članku o gibanju os,?bnih dohodkov zvemo, da so 2irta.l. veČ kot v istem obdobju Itrnskega leta. Pre. cej jjublldtete so dali t\xii 30. obletnici gasilskega dniStva v podjetju. poleg tega prinai« list ile nekaj drugih zaninrivih prispevkov. Mlekar pride, osemenjevalec pa ne Od 1. septembra dalje oddajajo v0liikopoljan.ske gospodinje mleiko kar na vasi, medtem ko so ga dosleu morale nositi vsak dan v doliiK) k avbobttsni pastaji. Gospodinje »o se s prejšnjo potjo posebno poKrmi dobro namučile. Poljanci žele, da bi tudi osemenjevalec posnemal mlekarja. V. P. V Ribnici je ostalo po likvidaciji »Gradbenika« prostih 10 pišam v Opekami, Stanovar^jsko komunalno podjetje si je uredilo nove ix»-slovne prostore, v kratkem pa bodo dograjeni še novi poslovni prostori v goadar-skem domu. Hkrati pa delajo nekateri upravni organi občinske skupščine v n^ri-memih prostorih; enako velja še za občinski komite ZK, sekretariat izvršnega odbora občinske konference SZDL in druge. Prav zato se je v Ribnici začela razprava o smotrni zasedbi poslovnih prostorov. Zagotovita bi jih morali predvsem družbeno-političnim organizacijam, Dništ\Ta upokojencev in še nekaterim. Prostorov je namreč dovolj in ne bi bilo prav, da bi si jih urejal vsak po svoje, in to z denarjem, ka ga zbirajo z najemninami oziroma stanarinami za stanovanjske in FK>slovne stavbe, ter deinair- jem, ki ga delovne organizacije namenjajo za stanovanjsko gradnjo. Zadnjo besedo pri smotrnem izkoriščanju poslovnih prostorov naj bi imela zbor delovnih skupnosti občinske skup>ščine in obratni svet enote za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami pri Stanovanjsko komunalnem podjetju. Potrebna je nova klavnica V kmetijski zadrugi Ribnica razmišljajo o gradnji nove klavnice in predelovalnice mesa, za kar bi potrebovali milijon din. Po enem izmed predlogov bd uredili klavnico in predelovalnico v nekdanjem hlevu na Ugarju pri Ribnici. Kje, kdaj in kako bodo zidali, pa ni še nič dokončno sklenjeno, ker ne vedo, ali bodo dobili potrebne kredite. —r Čakalnic ni Vrtnarija na zeleni v žlebiču že dolgo pogrešajo avtobusno čakalnico. Tu je tudi preprosta postaja za Sodražico, Loški potok in Travo. Na rfjej prezebajo in se močijo potniki in šolarji. Do jeseni bi morala občina^ ki ima za gradnjo denar, postaviti montažno čakalnico. Stala naj b'i pri križiiiču: Tudi v podpoljanah imajo denar za čakalnico, čakalnice pa ne. V Ortneku pa bi morali čakalnico obiti z deskami, da ne bo prepiha. Sedaj, ko nas je želeanica popolnoma pozabila, je nujno, da si uredimo druge postale. v. P. Še o »Plačilu za neopravljeno delo« v zadnji številki našega lista je bil na ribniški strani objavljen sestavek pod naslovom »Plačilo za neopravljeno delo«. Dimnikarski mojster Ivan Rober iz Ribnice nas je naprosil, da zaradi boljšega razumevanja dodamo še na.slednje: Predpis o dimnikarski stroki (temu so prilagojeni ^tudi občinski predpisi) govori, da morajo biti kurilne naprave pod kontrolo. Dimnikar.<»ka organizacija pa je upravičena zaračunati za kontrolne preglede 75 odstotkov določene cene. Ivan Rober je opozoril, da je precej gospodinjstev, ki nerada dajejo Čistit kurilne naprave, in ima zato dimnikarska služba-z njimi precejšnje težave. Razumljivo pa je, da v primeru, ko dimnikar ne opravi kontrolnega ogleda, ne bo zaračunad usluge. Pa 5e to: prav bi bilo, da bi dimnikarji dajali za opravljeno delo straaiki pismeno potrdilo, da bi taJoo odpadeJ vsak nasponuBum o pdaičilu diimmikar^ih uslug. veji Ribniška Vrtnarija nikakor ni mogla priti na zeleno vejo. Zguba jo je spremljala vse do letos, ko je prvo polletje zaključila z ugodnim rezultatom, in sicer 18.000,00 din ostanka dohodka. To je za majhen kolektiv Vrtnarije vsekakor uspeh. Vrtnariji je obrat Stanovanjsko komunalnega podjetja. S sadikami, zelenjavo in raznimi kmetijskimi pridelki zalaga zasebne potrošnike in ti^ po ugodnih cenah. —r Novi delovni čas, nove težave Novi delovni čas, ki so ga s 1. septembrom uvedli na občinski skupščini Ribnica in na uradih občinskih političnih organizacij, je prinesel posameznikom tudi težave. Naj omenimo najprej tiste uslužbence, ki se vozijo v službo iz oddaljenih krajev. Avtobus pride v Ribnico še pred 6. uro, delovni čas se začne ob 7.30, s 1. oktobrom pa se bo začel še uro kasneje. Tudi občani iz Loškega potoka iin Sodražice, ka bodo imeU opravek na občini, bodo izgubili veliko več časa, če ne bo uvedena za te kraije še ena avtobusna proga s prihodom ' avtobusa v Ribnico med 7. in 8. uro. Ko se bo število uradov, ki bodo delali po novem delovnem času, povečalo, pa ba treba misliti na povečanje zmogUjivosti otroškega vrtca in družibene prehrane za odrasle in otroke. —t REŠETO KOČEVSKE NOVICE ^v><3Wctf V dveh mesecih je čmoinaljsko podjetje BEGRAET postavilo streho nad methskim easilskim domom. Gradnja napreduje še hitreje, kot določa plan. I^tos bo gradnja doma do tretje faze vsekakor končana. (Foto: R. Bačer) OD DOBROTE NA JEZIKU NI BIL ŠE NIHČE SIT Res prav nič sočutja med ljudmi? Belokranjska dobrosrčnost je tokrat odpovedala! Vsak se briga le zase in za svoj standard, medtem pa dva meseca stari trojčki zaradi revščine nimajo pogojev za življenjski obstoj! Jutri bo občinska seja SOLANE DELAVKE OBVLADAJO PROIZVODNJO Prve absolventke BETiNE poklicne šole 41 deklet je letos končalo drugi razred poklicne šole konfekcijske stroke in se že zaposlilo — Pri delu v tovarni jih pohvalijo Ob ustanovitvi leta 1966 se 1. septembra so se absol- pri praktičnem delu poseb- je v prvi razred poklicne ventke poklicne^ šole že red- no zadovoljni, pa je delavski šole v tovarni BETI vpisalo no zaposlile v tovarni. 2e pr- svet obrata konfekcije odo- 50 deklet, junija letos pa jih ve dni dela pri strojih kaže- bril še posebno nagrado, je 41 končalo drugi razred, jo lepe uspehe. Norme so Betina poklicna šola si poznale od prej, saj so se z pridobiva tudi vse večji njimi spoprijemale že na ugled med ljudmi. Čeprav le- obvezni enomesečni praksi, tos sploh niso razpisali vpi- Vse učenke I. in II. letnika so sa v prvi letnik, se je prija- bile v minulem šolskem letu vilo več kat 60 deklet, tako nagrajene za svoje praktično da bodo imeli v novem šoil- ^ ^ , .1. delo. Letošnjim učenkam I. skem letu kar dva prva raz- Od 41 absolventk šole jih ^ katerimi so bili reda. medtem ko jih ima 8 popravne izpite. Nobeni ni učna snov delala posebruih težav, razen slovenščina tistim dekletom, ki so doma s Hrvaškega. krompirja. Trojčki pa nima- žine, v kateri je vsak griž- jo ne plenic^ ne posteljine, Ijaj odmerjen. ne kurjave za ziimo in ne RIA BACER Natečaj za vso Belo krajino Pisali smo, da so se jtilija trebni pomoči dobrih ljudi, vsega dragega, kar je nujno y 6-članski ciganski družini Vendar pa sta se doslej v v vsaki hiši, ki je dobila no-V Lokvah pri Csmomlju rodili vsej črnomaljski občini na- vorojeaička. trojčki in da so nujno po- šla samo dva dobrotnika — Baje imajo ljudje pomisle- _______________ občana, ki sta zanje dala svoj ke, češ da gre za cigansko prispevek. družino, kjer itak vse zapra- Tudi sindikalne podružnice vijo. Naj povemo vnovič, da in kolektivi domače občine v tem primeru ni tako. Oče niso doslej prav nič pomaga- trojčkov je redno zaposlen v li, razen podjetja ZORA, ki poletju ZORA, pač pa ima Je darovalo 570 din, ker je tako pičle dohodke, da ko- Po p3čitmcah bo Jutri, v oče otrok član kolektiva. Ra- maj preživlja še prejšnje 4 petek. 13. septembra, občin- zen tega je Komunalni zavod šoloobvezne otroke. Tudi deska skupščina Črnomelj na- za socialno zavarovanje iz narja, ki se zanje zbira, Hu- daljevala delo. Na zasedanju Novega mesta poslal 143 din, dorovčevi ne dobe v ro-ke, obeh občinskih zborov bodo 500 din je dala občina, 300 temveč zanje nakupuje soci> obravnavali p>oročiio o pol- din pa so Hudorovčevim po- alna delavka. Bojazen, da bi letnem gospodarjenju, raz- slali Korenetovi trojčki iz Se- dwiar prišel v neprave roke, pravljali bodo o zasebni obr- gonj pri Škocjanu. je torej odveč, prispevkov pa ti, o davčnih obveznostih za Na posebni hranilni knjiži- vseeno ni. leto 1968 in po-trebndh ukre- ci, ki jo ima v imenu belo- Belokranjci se zelo radi pih ža bodoče. Na dnevnem kranjskih trojčkov socialna ponašajo s svojo dobrosrč-redu so še predlogi nekate- delavka Milena Faleskini, se nostjo, v tem primeru pa so rih odlokov, poročilo likvi- je zbralo vsega 1613 din, od popolnoma zatajili. Vsaj tisti, dacijske komisije v podjetju tega pa je za 700 din že na- ki jim dobro gre in imajo sa-LIC, likvidacija Kemične či- kupila nekaj stekla za okna, mi otroke, bi lahko pK>kaza-stilriice in pralnice, prizna- gradbenega materiala in li malo več sočutja do dru-valnine in imenovanja. Precej odhajajo v Nemčijo Zadnje mesece so se v Beli krajini spet začeli ogre\’aii za delo v tujini. Iz črnomaljskega podjetja BELT je odšlo že 10 kvalificiranih delavcev, prav toliko pa jih iz tega 4. septe'inbra je bil v čr- ske skupščine in organizacij, podjetja še prosi za soglasje nomlju občni zbor Zveze kul- Po izčrpnem poročilu Jane- k odhodu. Podobno se doga- tumo-prosvetnih organizacij, za Kramariča o stanju kultu-ja tudi v drugih kolektivih. V katerega se je udeležilo več re v občini se je razvila ži-domači proizvodnja se bo od- kot 30 delegatov. Prisotni so vahna razprava, kd je poka-hod kvalificirane delovne si- bili tudi predstavniki repub- zala zlasti na velik uspeh na-le gotovo poznal. liškega sveta ZKPO, občin- tečaja za Župančičevo nagra- do, s katerim je biio odpravljeno kulturno mrtvilo. Natečaj bo postal stalna oblika kulturno-prosvetnega dela. in to na področju vse Bele krajine, saj je za sodelovanje v letošnji seztooi dala pristanek tudi metliška otočina. Sklenjeno Je bilo, da je treba pri občinski skupščini Črnomelj izposlovati sredstva za profesionalnega tajruka. Te posle je doslej opravljal Zavod za kultumo-prosvetno de javnost v Črnomlju, za kar je dobil vse priznanje, zato so želeli, naj bi jih zavod vodil še v bodoče. Izvoljen je bil 27-članski svet ZKPO, ki se je po kon čanem občnem zboru takoj sestal. Izbrali so 9-člansko predsedstvo, vendar pa funk cije predsednika in podpred sednika ni hotel ndhče spre jeti. To vprašanje je ostalo odprto, skušali pa ga bodo rešiti na prvi prihodnoi seji predsedstva. KAMILO WEISS je 36 uspešno opravilo zaključni • izpit, 5 pa jih ima popravni izpit iz slovenščine. Pri zaključnem izpitu je bil uspeh razmeroma ” dober: 1 učenka je bila odlična, 6 je bilo prav dobrih, 17 dobrih in 12 zadostnih. Spominki gredo dobro v denar v metliškem turističnem malo takih, ki prihajajo na uradu^je v zadnjih mesecih turistični, urad po lične be-mnogo obiskovalcev. Čeprav lokranjske spominke. Kupci je malce odmaknjen od glav- posebno radi segajo po prtič-Posebno dobro so^ se vse ceste, se tu radi oglašajo kih, pisanicah, sevnicah, pe-učenke izkazale pri praktič- domači in tuji gostje, ki obi- harčkih, belokranjskih nošah nem delu zaključnega izpita, skujejo Belo krajino in po- m sodčkih. Izseljenci, ki pri-V tem predmetu so morale trebujejo najrazličnejših na- hajajo domov na obisk, pa na izpitu povsem samostoj- potkov. Med gosti je tudi ne- posebno radi kupujejo stat-no ukrojiti, zasiti, zlikati ir. ------------------------- - zapakli^tl dva kosa ženske- votini^ke. ki i* spo- 1 • . . .1--1 . 1-- minjajo na dom m na zivlje- Sietopr^SUala. je bn. 2!;, 1',. “ prav zadovoljna. učujejo na Suhorju Lepša podoba kazalo, da na osnovnih šolah zdravstvenega doma manjka učiteljev za raz redni pouk, da pa je na nekaterih šolah poučevalo pre- malo predmetnih učiteljev. V letošnjih poletnih mesecih so v metliškem zdravstvenem domu uredili v vseh prostorih centralno kurjavo, dokončali pa so tudi nekaj manjših del. Na novo so prepleskali tudi čakalnice, pisarne in zdravniške ordinacije in tako poskrbeli, da bo hoteli poskrbeti za kvaliteten imel zdravstveni dom zares pouk, so naprosili metliške lepo podobo. Za vsa dela so predmetne učitelje, naj po- porabili okrog 100.000 din. učujejo tudi na njihovi šoli. Lanski usfpehi natečaja so podlaga za nadaljnje uspešno delo na kulturno-prosvetnem področju 0ele{ekstil^ ČRNOMELJ VELIKA RAZPRODAJA! Od priznanih tovarn konfekcije smo prejeli v razprodajo moške, ženske in otroške plašče ter obleke v veliki izbiri po ceni, znižani do 50 odstotkov. Belokranjce smo sposobni solidno in izredno poceni obleči. IZKORISTITE PRILOŽNOST! ČRNOMALJSKI DROBIR ■ 7jl LINHARTOV« ZNAČKO, ki Jo potleljujejo najprizadevnej-Sim za udejstvovanje v dramatiki, je bilo na obCnem zboru ZKPO v Črnomlju predlaganih 16 iz Semiča, 10 Iz Črnomlja, 8 iz Vinice in 6 iz Prelokcf. Za Linhartovo plaketo pa so kot najzaslužnejše rm tem področju predlagali Janeza Kramariča iz Črnomlja, Ivana Moharja z Vinice in Lojzeta Kočevarja iz Semiča. ■ NA CRNOMAIJSKI GIMNA-ZIJI bo v letošnjem šolskem letu 150 dijakov. V prvi razred gimnazije se le vpisalo 51 mladih, ki so končali osemletko. ■ OBIČAJNI NAVAL V KNJI-r občinske konference SZDL v Metliki bo v začetku septembra raz- kulturo in prosveto se Je za pravljal o kmetijstvu in raz-tako organizacijo pouka ju- voju te dejavnosti v prihod-gorskih otrok že odločil, zato njem obdobju. Temu sestan-staršem ne morejo ustreči. ku bodo sledile razprave. SPREHOD PO METLIKI ■ PIONIRSKA I)KLK<;ACIJA. ki kilogram grozdja 3 din, banan pa je minuH teden pod vod.stvom ge- 5 din. __ ......, n.c. nerala Jaka Avšiča potovala po ■ ZADNJI r()ltl\0\ .SKJKM je ravnatelj metliške osemletke poteh odposlancev drugega zase- bil precej slab in je branjevk^ in nfy.^laneo orosvetno-kultur- danja AVNOJ, se je 1. septembra konku^co delal zla.st. prodajaln poslanec prosvetno KUKur ^ ustavila tudi v Metliki lec zelenjave iz Tetova^ Jajca so nega zbora Ivan Zele pa Jim ^gr se udeležila velikega partizan- minuli teden veljala ze 65 par. Vele Z nekaterimi sodelavci skega slavja. Pionirjem so med liko Je bilo na prodaj konfekdje, vrpd rionovedoval da si otro- drugim zavrteli nov barvni film o tentjernejske lončenine m ribm-vrea aopoveaovai, aa siuwu- b . .j ^obe. Predvsem so šle ci ob kombiniranem pouku BETI predstavlja novo kolekcijo v metliški tovarni BETI so se dalj časa zavzeto pripravljali na letošnji Zagrebški velesejem, na katerem bo- ............................... — _ „ do razstavili novo kolekcijo stai» nov in POS. -i® j’P® . /Irt m rtn cr> ct to ItUlirn Beli krajini, nakar so se zbrali k prijateljskemu pomenku v novi osnovni šoli. Tu Je pionirje pozdravil tudi udeleženec te zgodovinske poti leta 1943 akademski slikar Božidar Jakac in z njimi dalj časa ostal v prisrčnem razgovoru. ■ KO JE MKTLISKA OSNOVNA SOL.A 1. septembra dobila ime po XV. SNOUB -' belokranjski, je bila ta dan v avli Sole odprta razstava o tej brigadi. Rastava Je bila v dveh vitriiiah dopolnjena še z gradivom Belokranjskega odreda in oficirske šole Glavnega ■ ^ ‘ do 10. oktobra, da so st jo la)iko perila za pomlad poletje ogledali tudi val učenci te šole. 1969. Izdelki imajo nove kro- Razstavljeni so bili orlffinalni doje in modne odtenke, med kumenti. fotogi-afskl material in katerimi prevladuje močna Na^TRGifs\^)H^)K že tretji roza barva. Kombineže in teden prodaja trgovec iz mi^e-spalne srajce pa so okrašene donskega Tetova razno pov^^ 7 in južno sadje, ki gre kar dobro tudi Z novimi vzorci čipk m ^ promet. Kilogram paradižnik, čipkastega blaga. čebule ali paprike stane 2 din. 6ke suhe robe. Predvsem so šle v prodajo brente in kablice, saj je trgatev pred vrati. Prav odveč pa so bile stojnice, polne pisanega kiča, katerih prodajalci ljudem, ki jim manjka zdrav ok»w, izvabljajo denar in tako polnijo naše domove z ničvrednim okrasjem. ■ OB 25-LKTMCI OSNOBODl-TVK KABA so se tamluijšnje proslave, ki Je bila minulo nedeljo', udeležili tudi člaiii Zveze bo^v iz Metlike. tJdeleženci — peljali so se z avtobusom podjetja »Gorjanci« — so si oglertali predvsem taborišče in se poklonili spominu tistih, ki so lajnkaj zgubili življenja. METLIŠKI TEDNIK Si 36 (963) ^ s POTI PO SUHI KRAJINI ■ Dvor — Na Dvoru pri Žužemberku bodo z anketo povprašali prebivalce, ali so za vodovod in koliko bi bili pripravljeni zanj prispevati. Kaže. da bi lahko vodovod gradili v tem kraiu že prihodnje leto. ■ Klečet — V Klečetu, manjši vasi nedaleč od Žužemberka, imajo tako slabo elektriko, da komaj poslušajo radio, žarnice pa jim le tlijo. V kratkem se bodo začeli dogovarjati o prenovitvi električne napeljave. H Hinje — Krajevni urad v Hirvjah letos še ni prejel prijave za škodo po divjadi. Kaže. da lovci bolj preganjajo divjad kot druga leta. Manj škode je letos tudi na območju republiškega lovišča. ■ Lopata — Invalid Jože Novak, ki stanuje pri sorodniku v Lopati, še vedno upa, da mu bodo občani pomagali vsaj do ene proteje. Kot smo že poročali, so se v krajevni skupnosti Hinje odločili, da bodo za Novaka, ki je letos izgubil obe roki. zbrali toliko denarja, da bo lahlto kupil vsaj eno protezo. Do adaj ni še nihče nič dal. 90 pa nekateri prispevek obljubili. ■I Visejec — Prebivalci Vi-sejca negodujejo, ker se je v nekaterih družinah, ki dobivajo precejšnjo družbeno pomoč zar^i sodelovanja v NOV. pojavil alkoholizem. Menijo, naj bi tisti, ki dobivajo tako pomoč, poraibili denar za boljše življenje, ne pa za alkohol, ki je ponekod že povzročil hude socialne pro' bleme. Nova trgovina in gostišče v Šmarjeških Tooiicah v Šmarjeških Toplicah »o zadnje avgustovske dni odpr- li poslovno-turistični objekt, ki ga je dal :^raditi novomeški šolski center za gostinstvo. V novi stAvbi je manjša samopostrežna trgovina In gostišče s 60 sedeži. Darilo »ISKRE« gasilcem v Žužemberku Združeno podjetje ISKRA — tovarna elementov iz Ljubljane je podarilo žužember-škim gasilcem za 80-letnico obstoja društva, ki so jo proslavljali nedavno, kombi. M. S. p Zdaj je na vrsti še Škocjan! Škocjansko prebivalstvo hiti z urejanjem kanalizacije, da bi lahko čimprej začeli asfaltirati tudi cesto iz Škocjana v Dobruško vas v torek, 3. septembra zvečer, je finišer novomeškega Cestnega podjetja položil na cesto Prekopa— Šentjernej zadnje metre asfaltnega traku. Cesta je zdaj dokončno asfaltirana in spet odprta za promet proti Kostanjevici. Medtem so začeli pripravljati za asfaltiranje tu
  • et, odbornik občinske skupščine in predsednik škocjanske krajevne skup- Avtomobilisti so dolžni še četrtino Vsi Novomeščani še niso dali podatkov o stanovanjih, kar rabi za odmero prispe * a za uporabo mestnega zemljišča — Obiskala jih bo (na njihove stroške) posebna komisija Po podatkih novomeške uprave za dohodke je plačalo komunalno takso na motoma vozila že tri četrt tistih lastnikov, ki so motorna vozila registrirali pred uvedbo te takse. Takih lastnikov je 1951, po objavi odloka o taksah so vsi dobili položnice z opozorilom. Drugi lastniki motorom vozil morajo takso plačati pri registraciji. Do 31. avgusta je bilo na upravi za dohodke vplačano že za 110.977 dinarjev taks. Ob^ni tudi že plačujejo pri- spevek na uporabo mestnega zemljišča. Do 31. avgusta je prejela uprava za dohodke v Novem mestu na ta naslov 98.435 dinarjev. Prispevki se vsak dan p>ovečujejo. Za sejmišče sta dve lokaciji v kratkem bodo začeli v Žužemberku premeščati sejmišče. Za novo sejmišče imajo . . dve lokaciji: eno proti Stavči javile stanov^jske enote ozi Podatke o stanovanjskih in drugih površinah je do adaj dalo okoU 1.700 hišnih lastnikov. V Straži, Žužemberku in Šentjerneju so dali i>odatke že vsi lastniki, v Doleryskih Toplicah pa samo nekateri še niso prijavili stanovanjskih površin. Novomeščani in okolišni prebivalci pa so obveznosti slabše izpolnili, kar velja iziključno za zasebnike. Kdor podatkov o stanovanjskih površinah še ni dal pristojnemu organu, mu jih bo na njegove stroške ugotovila posebna strokovna komisija. •Do zdaj so tudi vse delovne organizacije prijavile pro store, ki jih navaja odlok o prispevku. Površine stanovanj v družbeni lastnini pa so pri- Novomeška godba končno dobila prostore NC(. omsška godba napihala je končno dobila prostore za vaje. Po tem, ko jih je zaman iskala že toliko časa, da je bi- lo slišati že o njenem razpadu, so vendarle dobili dovoljenje. da gostujejo v prostorih Društva upokojencev. Novomeško godbo na pihala že dlje časa uspekio vodi tov. N^''Pkov’č. Novomeška kroruka ■ v NOVOMK.-^KKM VRTCU — posamezni oddelki so kar na štirih različnih mestUi — so pred kratkim na novo sprejeli 56 otrok. Nekateri starši so se dovolj zgodaj zanimali zu vpis, nekateri pa ie vedno prihnjajo s proSnjami, čeprav je število olrok že preveliko. V vrtcu so hoteli ustreCi prav v.sem prosilcem, zato so med počitnicami prt'un*,inli nekatere prostore, v katerih i)i se lahko igralo več otrok. V -"oinovarstvena ustanova ima Se vedno premalo prostora vse f"';' otroke, ki so potrebni v>*rjtv. . Čeprav smo o neurejenem ol.'"'’:cm varstvu že marsikaj n-ip',s-’li, se bodo morali nekateri r,t.»r-.i tudi v prihodnje Se ubi-.drtti s r’Thij, kam naj pošljejo otroka t^'-ral, ko so zaposleni. a ZA ŠO'.STVO (rfROK so se ^‘.''eli stnr?t močno ztinimati. Stavba v Ket:eji-veni drevoredu je po-stula prr;n'’..o prostora za vse Dtroke, ki bi morali v varstvo. Lotos so sc močno {>oveč&li nekateri oddeki. Starši su .spoznali, da je njihovim .Solarjem potreben stalen nad/.or. n.jkalcrim pa tudi dopolnilni pouk, slasti če jim v Soli trda prede, .število otrok v posameznih .skupinah je preveliko, saj je po:,ub'io mod večjimi mnogo učencev, ki imajo v Soli več nezadostnih ocen in so zato njihovi starii prepričani, da se morajo učiteljice ubadati samo z njimi. ■ PRKU HIANO rM>BO, ki se je močno raaSirila na nekaterih ste- nah stavbe šolskega varstva t Kettejevem drevoredu, so se dolgo zaman borili. Po mnenju nekaterih naj bi jo povzročile meteorne vode, ki ob nalivu pritekajo s hriba. Med letošnjimi šolskimi počitnicami je gradbeno podjetje »Pionir« izoliralo neka terc stene in opravilo nekaj manjših del. ■ SLAVNOSTNO AKADEMIJO V DOč^ititev 25-letnice ustanovitve XII, SNOUB je p.'iredila novome, ška mladina v soboto zvečer v Donm kulture na Prešernovem trgu. Po govont predsednika občin skega komiteja Andreja Rr- plnca je bil zanimiv kulturni spored. v katerem .so sodelovali pevci in orkciter DPD Svoboda Dušan Jereb, sol'sti glasbene Sole in Odor mladih z recitacijami. Obi-, skovalcl so napolnili dvorano. ■ PKESKRNOV TRG IN DEI, Kidričevega trga so v petek dokončno asfaltirali. Prostora okro;; Irinioe in MERCATORJEVE trgo Vine s pohištvom ter dostopa nn Clavni trg tokrat ni.so asfaltirali in Je tam Se zmeraj prah. ■ NA 2IVIUSKKM TRCi; je bila aelenjava razmeroma poceni, jajca pa so tokrat veljala 7 din. Paradižnik so prodajali po 2 din kg. papriko po isti ceni, grozdje po 2,5 din. krompir po 1 din. breskve po 3 din. fižol po 1.8 din, solato po 3 din. ■ GIBANJE PREB'VAI-STVA — rodila je Ana Retelj s Trdinove 5 — deklico. vasi in eno proti Cviblju. Kaže, da bo novo sejmišče uredila in prevzela krajevna skupnost. Na sedanjem sejmišču so predvidene lokacije za vrstne hiše. V Dolah dokončujejo . vodovod Pred kratkim so vkopali ce- vi za vodovod, ki bo napajal Zgornje in Spodnje Dole, in če bo imela voda dovolj velik pritisk, tudi Mačkovec pri Škocjanu. Te dni so začeli graditi tudi večji vcdni zbiralnik nad Dolami. Prebivalca so opravili vsa zemeUska dela brezplačno, za glavni cevovod pa so dali dwiami prispevek. Znatna je tiidi pomoč krajevne skuonosti. Nova trgovina za barve in lake v Novem mestu bodo zače- li v kratkem prenavljati nekdanjo kleparsko delavnico mojstra Bevca v Hladnikovi ulici in jo urejevati za potrebe trgovine. V njej bo, kot so povedali pri Podjetju za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij, prodajalna z barvami in laki novomeškega trgovskega podjetja NOVOTEHNE. Sedanjo prodajalno BARVE — LAKI tega podjetja ob Cesti komandanta Staneta bodo zaprli, ker ne ustreza prostor, ki ga zaseda, pa uredili za drugo dejavnost. Še en most v Podborštu Pri Povšetovem mlinu v Dol. Podborštu so pred luut-kim zaibetonirali že dfltigi most čez Temefiioo. Začeli so urejati tudi pot, Jd bo držala od mlina prek mostov v Malecksiko vas. Mostova sta dvignjena in bi jih le najvišje povoderxj poplavila. Gradl-teljd, ti so predvsem iz Malenške vasi, računajo, da bodo pot lahlco uredili SeiLe jjrihadnje loto. roma Podjetje za sko gospodarstvo. stanovanj- Dobruška vas: glavni vodovod napeljan v Dobruški vasi so pred kratkim zasuli jarek, v katerem je cevovod glavnega vodovoda, ki so ga speljali iz Grmovelj. Te dni so začeli nekateri kopati jarke tudi že za hišne priključke. Vodovod bodo dobili vsi vaščani, pitno vodo pa bo napeljal tudi Tine Tomšič, ki je sezidal hišo nedaleč od avtomobilske ceste. Cesto v Dobruški vasi so večkrat prekopali. Položili so tudi nekaj kanalskih cevi in očistili cestne jarke. nosti, se je spet izkazal kot nepogrešljiv organizator, kot takrat, ko so gradili vodovode. »Moram reči,« je povedal, »da so se prebivalci tudi tega dela lotili z \’S0 vnemo in resnostjo. 2al so tudi izjeme, vendar se nanje ne bomo ozirali. Nalogo, ki so jo občani sprejeli skupaj s krajevno skupnostjo, bomo do konca uresničili.« Za ureditev kanalizacije so prebivalci plačali že 58.00 din za kanalizacijo in asfaltiranje pa morajo dati 100.000 din. Krajevni avto prevozniki so dobili nalogo napeljati cevi in drug material za kanalizacijo. To je njihov prispevek k skupnemu delu. Zdaj je tudi že anano, da bodo asfaltirali vse vaške ulice v dkocjanu. Asfaltni trak bodo namreč položili do konca \'asi tako proti Zburam kot proti Sevnici. Ko so se v Škocjanu dogovarjali za prispevke k uredita vi kraja, lovci niso hoteli slišati. da bi kaj prispevali. Predlog, da bi lovska družina dala prispevek za asfaltiranje, so -zavmili. To so storili tisti lovci, ki računajo, da bo po asfaltni cesti prišlo v Škocjan in okoliSna. lovišča še več domačih in tu;ih lovcev, od česar bodo imeli še večje dohodke. Poljane pri Žužemberku: nakladalnik v peskokopu Odkar ima žužemberška krajevna skupnost peskokop v Poljanah, je dosegla več uspehov. Lani je s svojim denarjem kupila kompresor, letos pa še nakladalnik. V peskokopu je vedno dovolj raznih vrst peska, primernega za b3ton, malto in obdelavo fasad. Cena pesku se v zadnjih dveh letih ni spremenila. Dohodek od peska porabi krajevna skupnost za razvoj komunale, šolstvu, organizacijam in društvom pa daje dotacije. Letos je dala največ sredstev za razširitev vodovodnega omrežja v Žužemberku 'in popravilo krajevnih p>oti. M. S. Predvidevajo, da bodo cesto Škocjan — avtomobilska cesta — Šentjernej asfaltirala do krvn«'" Jurčki ob gorjanski cesti Ce se peljete iz Novega Mesta na Gorjance, vas bodo začeli že pri Jedinščici ustavljati otroci in ponujati jurčke. še več ponudnikov gob je naprej' od Koroške vasi. Jurčke ponujajo ptroci razmeroma pocfflii, vendar pa jih malo prodajo, ker se skoraj noben avtomobilist ne ustavi. Otroci so pretežno iz siromašnejših vasi pod Gorjanci, kjer je bolj težko do-biti dinar, če jih vprašate, za kaj bc^do porabili denar, ki ga bodo dobili za gobe, bodo skoraj vsi odvrnili, da za zvezke, svinčnike in radirke. Eni z lopatami, . drugi s traktorji 14. avgusta je organizirala brusniška krajevna skupnost popravilo ceste iz Velikih ©nisnic v Leskovec in na Tolsti vrh. Delat so prišli predvsem prebivalci, ki imajo blizu te ceste vinograde in druge p>arcele. Največ ji^i je prineslo s seboj lopate. Material so napeljali z vozmi in traktorji. Cesta še ni po-pK)lnoma urejena. Zlasti je potrebno izkopati odtočne jarke. To delo bodo opravili vaščani, ki se niso udeležili prve akcije. Krajevna skupnost je objavila, da bo od tistih, ki tudi tokrat ne bodo prišli na delo, zahtevala p>o 30 dinarjev. KOMPAS NOVO MESTO organizira 28. 9. in 5.10. enodnevni izlet v Avstrijo z ogledom velesejma v GRADCU Informacije in prijave sprejema KOMPAS, poslovalnica Novo mesto — Novi trg 8. Borci XII. SNOUB, predstavniki dnižbeno-političncga življenja, gost je, pripadniki JLA, učenci osnovne Sole, srednješolci in druga mladina ter številni obiskovalci iz Novega mesta in drugih krajev so z zanimanjem poslušali podpredsednika _ IS Slovenije in ljudskega poslanca dr. Franceta Hočevarja, ko jim je na nedeljski proslavi ob 25-letnici ustanovitve XII. brigade s tribune pred npvomeškim Domom kulture govoril o bojih in žrtvah XII. brigade in o dogodkih na Cehoslovaškem. (Foto: Mirko Vesel) ŠSilSSBSSSSŠSSSEISSlilSSSSlSilS^S M VTOMOBILISTI! zdaj je čas za zimsko protektira-nje gum! - Ne vozite z gladkimi in izrabljenimi gumami, ker drsijo in s tem ogrožajo varnost vožnje! GRADBENO IN OBRTNO PODJETJE NOVO MESTO je odprlo v svojem vulkanizerskem obratu v Kettejevem drevoredu 1 - pri bencinski črpalki v Novem mestu ZBIRALNICO AVTO PLAŠČEV ZA PROJEKTIRANJE Z LETNIM IN ZIMSKIM PROFILOM. PROTEKTIRANJE BO OPRAVLJAL protektor — VULKAN iz Ljubljane. Išlš[9lšglšliSS[šlšIšlšIš(šIš[šlšlaIlllIšSlaSlllš Trgovsko podjetje SEVNICA Poslovalnica 6 TEKSTIL (postaja) V VELIKO ZNIŽANJE CEN! OD DANES NAPREJ PRODAJAMO: M. VOLNENO BLAGO m 64,50 din DAMSKI KOSTIMI po 80 din OTROŠKI PLAŠČI od 30 din naprej IZBERITE Sl AVTO! Sprejemamo predplačila za nove tipe osebnih avtomobilov znamke FIAT - ZASTAVA Zdaj spet za dinarje! Fiat - Zastava Fiat - Zastava Fiat - Zastava Fiat - Zastava Fiat - Zastava Fiat - Zastava 850 berlina 850 special 850 coupe 1100 R 124 berlina 125 berlina Tov. cena za devize + Ndin brez p. d. % Ndin 17.520,00 1.360 788,40 18.600,00 1.458 837,00 22.500,00 1.764 1.012,50 20.940,00 1.640 942,3Q 24.800,00 1.945 1.116,00 29.800,00 2.337 1.340,00 Cene se razumejo franko Kragujevac. Rok dobave 30—90 dni po vplačilu tx)vamiške cene. Prednost pri dobavi imajo kupci, ki odkupijo obveznico posojila Zavodov »Crvena Zastava«. Informacije dobite po telefonu št. 21-132. Predplačilo sprejema prodajni odo tehnični pregledi v delavnici podjetja »PREVOZ«, Brežice, vsak dan, razen sobote, od 7. do 13. ure. KOMISIJA ZA TEHN. PREGLEDE 128-krat okrog zemlje Tovornjaki pre\’02niS-kega in avtobusnega podjetja GORJ.^CI iz Straže so prepeljali lani 159.320 tx)fi blaga. Blago so prevažali v več e\TOf>-sOdh diržav in po Jugoslaviji ter napravili siku* peij 5,144.970 km dolgo pot. Ce bd to pot naredil en Umffngek okrog zemlje, bi >0 obkrožil 126-krat. Avtobusi tega podjetja so prepeljeli lani 2,139.043 potnikov ir^ porabili za to 2,044.988 km. Vsak potnik se je vozil povprečno 2,5 km. 36 avtobusov tega podjetje vozd ne 26 rednih, 5 šoiskih in 3 delavskih progah 60 prihodov in odhodov imajo ti avtobusi v Novem mestu. Čigava je ruska »Slava«? Pri znanem tatu N. C. so orgam javne varnosti naSli-žalsko ročno uro znamke »Slava«. Ura je ruske izdelave. Ugotovili so, da je N. Ć. uro ukradel 7. julija na kopališču ob Kolpi v Podzemlju. Uro so shranili pri postaji milice v Metliki, kjer jo lastnice lahko takoj dobi. Slabe ceste Prebivalci Loškega potoka se pritožujejo, da so občinske ceste zelo slabo vzdržane, še slabše pa gozdne, čez katere je največ pritožb. Kmetje pravijo, da plačujejo najrazličnejše prispevke, cest pa jim kljub temu ne vzdržujejo. Trdijo tudi, da so v sbdednji cerkniški občini ceste bolje vzdržane. Pripomb nimajo tudi na vzdrževanje cest, ki jih popravlja Cestno podjetje iz Novega mesta. Karteljevo: s fičkom v drevo Zagrebčan Zlatko Le\-anič se je 5. septembra popoldne v karteljevskem gozdu z zastavo 750 zapeljal s ceste in treščil v drevo. Škodo so ocenili na 2.000 dinarjev. Najprej ceste, potem ostrejše kazni Ker so za naniščajoči promet ceste v trebanjski občini zelo pomanjkljivo opremljene, je posebna komisija pi^e-gledala ceste in občinski skupščini predlagala nekatere ukrepe. Vsaj na najbolj nevarnih odsekih je treba čimprej postaviti ustrezne prometne znake in prometna ogledala, za katera naj denar zagotovi občinski cestni sl^lad. Predlagala je tudi dolgoročni načrt opremljanja cest, ki ga je treba uresničevati, kolikor tKxlo dopuščale možnosti. \ Vas potrošniki in kupci še ne poznajo!’ Rokliiite Noro mesto (068)-2U227! E-'-'* t rdečila za ' ustnice in laki za nohte BB im ^ BRIGITTE W BARDOT Vlagajte pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ter pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem! DOPISNA DEUVSKA UNIVERZA V UUBUAM Vpisuje: — v tehniško šolo strojne, elektriške. lesnoindustrii-ske in kemijske stroke — v ekonomsko šolo , — v dveletno administrativno šolo v poklicno šolo kovinarske in elektro stroke — v osnoviM) šolo za odrasle (5.—8. razred) — za ljubljansko območje bo odprt tudi popoldanski oddelek osnovne šole. VPISUJE TUDI V TEČAJE: — v začetni tečaj knjigovodstva in analitične evidence — v tečaj finančnega knjigovodstva — v tečaj tehniškega risanja — v jezikovne tečaje slovenščine, nemščine in italijanščine w — v tečaj za skladiščnike — v tečaj za varnost pri delu — v tečaj za preddelavce in kontrolorje v kovinski stroki po dogovoru organizira za potrebe podjetij izpopolnjevalne tečaje. Vpisovanje bo trajalo do 30. septembra 1968. Dopisna oblika, kombinirana z občasnimi seminarji, je primerna za vsakogar, ker šolanje ni vezano na čas in kraj. število kandidatov je omejeno! Pojasnila daje Dopisna delavska univerza Ljubljana, Parmova 39. telefon 316-043, 312-141 do nadaljnjega vsak dan od 6.30 do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. če želite pismena pojasnila in program, priložite za odgovor znamko v vrednosti 2 din. POIZKUSITE NAŠE MESNE PROIZVODE in ostanite tudi njihov potrošniki POSEBNO VAM PRIPOROČAMO; 0 kranjske klobas« % lovsko salamo % šunkarico ^ vse ostale vrste klobas in salam Za hrenovke, pečenice in safalade sprejemamo posebna naročila. k.METlJSKO IN TKCOVSKO PODJETJU ®/Wo#^ BREZICE OBRAT KLAVNICA tel. 72-231 Komisija za odtujitev osnovnih sredstev pri KMETIJSKI ZADRUGI ČRNOMELJ razglaša, da bo JAVNA PRODAJA posameznih izoliranih parcel na območju Stražnjega vrha in Dobličke gore v četrtek, 19.9.1968. ob 12. uri pri zidanici KZ v Stražnjem vrhu. Vse informacije dobijo interesenti na upravi KZ v Črnomlju ali ,pri vodji DE Maverlen — tov. Antonu šerclju. Ponudniki morajo pol ure pred dražbo položiti 10 ® b varščine ali barirani ček za isto vsoto. VASA KORINT INSE NAGRADE POVRHU! m Mercator I KOZMETIKA • USNJENA GALANTERIJA • BIŽUTERIJA • MOŠKA, ŽENSKA, OTROŠKA KONFEKCUA IN PERILO • TEKSTILNO BLAGO • ŠPORTNE POTREBŠČINE • STEKLO • PORCELAN • GOSPODINJSKE POTREBŠČINE • ELEKTROAKUSTIČNI APARATI • ELEKTROGOSPODINJSKI APARATI • POHIŠTVO • ŠOLSKE POTREBŠČINE do MILIJON Sdin KREDITA-tudi brez porokov! •blagovnica* novo mesto m i i 1 I i I i I i i m M RES JE: DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO S podružnico v krškem in ekspoziturami v METLIKI in TREBNJEM je namenila vlagateljem vezanih vlog z odpovednim rokom nad 1 leto 30 nagrad; • 1 osebni avtomobil »Zastava 750« • 1 motorna kosilnica »Alpina« • 1 šivalni stroj »Mirna« • 2 kolesi »Pony«, Rog • 5 mikserjev z mlinčkom za kavo • 5 transistorjev Captaind de-luks • 5 likalnikov z regulatorjem • 10 jedilnih priborov za 6 oseb, »Kordun« Pri nagradnem žrebanju bo udeležen vsak vlagatelj, ki bo imel na dan 31. X. 1968 na svoji hranilni knjižici pri banki naloženih najmanj 2,000 din z odpovedmm rokom nad 1 leto. Vsak vlagatelj dobi pri nagradnem žrebanju toliko žrebnih listkov, kolikorkrat izpolnjuje pogoj nagradnega žrebanja, vendar je lahko nagrajen samo enkrat. Nagradno žrebanje bo v prostorih banke 11. XI. 1968 Občani, ne zamudite priložnosti! DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO M M m- 1 -:•» i I 'M •A¥ I M K-» .«0* .-oO® oO»'“ Stroj za denar, kupon zastonj! KUPON za 40 Ndin dobite pri nakupu pralnega stroja GORENJE, tip 603, KUPON za 25 Ndin pa pri nakupu pralnega struja GORENJE, tip 652, v prodajalnah NOVOTEHNE v Novem mestu, Metliki in Krškem ter v prodajalnah drugih trgovskih podjetij, ki sodelujejo z NOVOTEHNO. Svet OSNOVNE ŠOLE KATJA RUPENA V NOVEM MESTU razpisuje prosto delovno mesto RAZREDNEGA UČITELJA na podružnici v Prečni POGOJ: končano učiteljišče. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. m Vse informacije iii preizkusne vožnje za avtomobile J^L'DI 60 — ALDI • .AUIJI L — AUDI 80 L — AUDI 80 VARIANT — AUDI SUPKR 90 pri /a IJUBIJANA, TRDINOVA 4 in pri predstavništvih Autocommerce: Beograd — Kataničeva 18; Zagreb — Varšavska 4; Sarajevo — Kralja Tomislava 19; Novi Sad — Bul. M. Tita 9; Skopje — Orce Nikolov 29; Rijeka — RačkoB 28; Split — Matije Gubca 6. A(jl>l HO (■*“na v< /.ila z 2 vrjili Cena vozilu s 4 vrati AUDI N Ona vo/ilu z 'i vruli Ona vozila s 4 vr»ti AUIM I. Ona vo/iU * 2 vruti (4‘na vo/ila s 4 vrati Al'ill K« I. Ona viir.iU z 'i vrati Ona vozila s 4 vrali AH IH «0 VARIANT Ona za osrhiiu vozilo C'«n« 2a doKiavno vozil« AUDI StPKR 90 Ona vovilu % 2 vrali Ona vodila ji 4 vmti DM Carinski in ostali stroški i3.2n.90 5.450.— IS.181.00 5.C8«.— G007.— G.J07.— 5.992.— B.301.— 6..174,— 6.374.— 6.S50.— 6.100.— 14.»05.10 15 045,20 14.7.'18.10 15.745.75 15.01 l.KO 16.;<96,25 16.Ktl 45 16.gSl,45 16.675,45 18.9S0.70 v Murski Soboti je konsignacijsko skladišče kmetijske zveze kmetov Štajerske iz Gradca, Avstrija. - Rabljeni KMETIJSKI STROJI, TRAKTORJI, PRIKLJUČKI, KOSILNICE, ORODJE, NOVI REZERVNI DELI. - Šestmesečna garancija - Zagotovljena servisna služba. -Možen nakup na kredit. - Ogled in prodaja pod strokovnim vodstvom od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure • KIK Pomurka, obrat KZ Agromerkur, Murska Sobota, Ulica Iva Lola Ribarja 3 RADIO LJUBIigANA Visoko kvalitetna sodobno embalirana PETEK, 13. SEPTEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.40 Dvakrat deset. 10.15 Pri va£- doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Veterina. 12.40 čez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in possdravljajo. 15.20 Turistični napotki. 15.25 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Človek in zdravje. 18.45 Kulturni globus. 19.00 Ltaihko noč, otroci! 19.15' Minute s pevcem Ladom Leskovarjem. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. *5<)BOTA, 14. SEPTEMBRA: 8.08 Glasbena matmeja. 9.25 Čez travnike zelene. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Joče Sušin: Možnosti za podiplomski študij v novem šolskem letu. 12.40 Narodna kola iz Srbije. 13.30 Priporočajo vam . .. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.35 Igramo beat! 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Sobotni večer z napovedovalcem Borutom Mencingerjem. 20.30 Radijska igra — Wolfgang Ecke: »Gospod v sivih hlačah« 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDEUA, 15. .SEPTEMBRA: 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igi-a za otroke — Aleksander Marodič: »Vihar«. 9.05 'Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši .. . Lojze Dolenc; S Kosovelov-ci. 10.25 Pesmi borbe in dela. 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 14.00 Čez hrib in dol. 14.30 Humoreska tega tedna — R. L. Binchley: Modri n&rokavnik. 16.00 Radijska igra — Ciril Zlobec: »Moška leta našega otroštva«. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »V i»ede-Ijo zvečer«. 22.15 Serenadni večer. PONEDEUEK, 16. SEPTEMBRA: 8. 08 GlasbMia matineja. 10.15 Pri vas doma- 11.0Q Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetij^i nasveti — dr. Leon Kocjan: čebele in njihove bolezni pred zazimljenjem. 12.40 Igra godba milice iz Ljubljane. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbili intermesBO. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič. 20.00 Z letošnjih Dubrovniških poletnih iger. 22.10 Radi ste jih poslušali. TOREK. 17. SEPTE.MBRA: 8.08 Operna niatineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Helena Zgonik: Naloga in delo odbora za sadjarstvo in vinogradništvo na Goriškem. 12.40 Iz kraja v kraj. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Kon- cert za oddih in ra*vedrilo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 V torek na svidenje! 17.05 Igra Simfonični orkester RTV — Ljubljana. 18.15 Iz naših studiov. 19.00 Lahko noč, otroc;! 19.15 Minute s pevko Metko Stok. 20.00 Radijska igra SREDA, 18. .SEPTEMBRA: 8.08 Glasbena matineja, 9.10 Kaij pojo otroci po svetu in pri nas. 10.15 Pri vas doma. 11.CO Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetij^i nasveti — inž. Nada Puppis: Kontrolo proizvodnosti krav je treba irvajati dosledno. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 m t/ ieAidAi c K L. *1 učinek peči 7.500 kcat/h * poraba olja 0,2-0,96 kg/h ogreva prostor do.lSOm^ priključek na dimnik: levo in zadaj termostat, električni vžig. avtomatska regulacija Nadležne bolhe, ščurki, mravlje In drugi •insekti vas ne bodo več vznemirjali, če boste uporabljali radonjine insekticide v prahu: mravocid, buhatoks In aldotoks so preizkušena sredstva z zanesljivim učinkom Proizvaja: ' BAUONJA SISAK Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Slavko Osterc: »Krst pri Savici«. ČETRTEK, 19. SEPTEMBRA: 8.08 Operna matineja. 9.25 V planinski koči. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje go^. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jože Salamon: Dopolnilni sortiment ocsimin za Slovenijo. 12.40 Pihalni orkester na koncertnem odru. 13.30 Priporočajo vam . . . 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrtkov simfonični koncert. 18.15 Glasba in turizem. 19.00 Lahko Doč, otroci! 19.15 Minute s pevko Alenko Pinterič. 20.00 Cetri,-kov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Sto let slovensdce lirike ^pccial Zahtevajte jo v naši trgovini! TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 15. IX. 9.10 Kmetijska oddaja v madžar. ščini tBsograd) 9.30 Dobro nedeljo vodimo z ansamblom Kumer in "Lojzetom SlakMn .(Ljubljana) 10.00 Kmetijska oddaja (Bet^rad) 10.50 Prenos prireditve ob 25. letnici vstaje primorskega ljudstva (pribl. do 12.30) (Ljub^ Ijana) 15.15 Humoristična oddaja Vase Popoviča — ponovitev (Beograd) 16.00 Reportaža-iz Nove Gorice — (Ljubljana) 16.45 Izgubljeni pes — iz serije Disneyev svet (Ljubljana) 17.35 Propagandna medigra (Ljubljana) 17.40 TV biro (do 18.00) (Zagreb) 18.0() TV kaži]^ (Ljubljana) 187.20 Jesenski ^remesnbe — 6e. ški serijski film Priroda v enem letu (Ljubljana) 19.08 Saga o Forsytih — serijski film (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.45 Vijavaja (Ljubljana) 20.50 Zabavno glasbena oddaja — (Beograd) 21.50 Športni pregled (JRT) 22.20 TV dnevnik (Beograd) PONEDEUEK. 16. IX. 9.35 TV v šoli (Zagreb) 10.30 Ruščina (2^reb) 14.45 TV v šoU (Zagreb) 15.40 Ruščina (Zagreb) 16.10 Angleščina (Beograd) 16.45 Madžarski TV pr^led (Beo. grad) 17.00 PoročUa (Zagreb) 17.05 MaM svet (Zagreb) 17.30 S poti po Mehiki — II. del — Oči mehiških otrok (Ljubljana) 17.55 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.20 Propagandna medigra (Ljubljana) 18.25 V v-zgojl ni receptov — oddaja iz cikla Vzgojna problematika (Ljubljana) 18.50 Reportaža (Zagreb) 19.20 Plošča poletja — VIII. (Ljubljana) 19.35 Skrita kamera (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 O. Wilde: K^o važno je imenovati se Ernest — predsta. va SG Trst (Ljubljana) 22.35 Poročila (Ljubljana) l^REK, 17. IX. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 10.30 ANGLEŠČINA (Zagreb) 14.45 TV V SOLI (Zagreb) 15.40 ANGLE CINA (Zagreb) 17.25 KLJUKČEVE D(XK)DIVSČI. NE — lutkocvna serija (Ljubljana) 17.40 TORKOV VECEB: Jože Kam-pič II. oddaja (Ljubljana) ~ 18.10 V SREDIŠČU POZORNOSTI (Ljubljana) 19.00 ATLETIKA JUGOSLAVIJA : NORVEŠKA — prenos (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 VIJAVAJA (LHibljana) 20.40 SPORT IN TURIZEM V KRANJU — prenos z otvoritve festivala v Kranju (Ljubljana) 22.40 TRIJE DUETI IN EN SOLO — II. oddaja (Ljubljana) 23.10 POROČILA (Ljilbljana) SREDA, 18. IX. 9.35 TV V SOLI (Za«reb) 17 .05 MADŽARSKI TV PREGLED .(Beograd) 17.20 POROČILA (Zagreb) 17.25 MALA SIRENA — oddaja za otr(*e (Zagreb) 17.45 KJE JE, KAJ JE (Beograd) 18.00 PISANI TRAK (Ljubljana) 18.20 NE ČRNO, NE BELO (Beograd) 19.05 ATI.ETIKA JUGOSLAVIJA : ' NORVEŠKA — prenos (Sarajevo) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.35 ROMEO IN JULIJA V LJUB. UANSKIH KRIŽANKAH — (Ljubljana) PREDVOLILNI VBTIUAK V ZDA (Ljubljana) POROČILA (Ljubljana) ČETRTEK. 19. IX. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) . 10.30 NEMSčIltA (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) 14.45 TV V ŠOU (Zagreb) 15.40 NEMŠČINA (Zagreb) 16.50 POROČILA (Ljubljana) 16.55 TIKTAK: Biser (Ljubljana) 17.10 DALJNOGLED -r oddaja za otroke (Beograd) 17.40 VELESEJEMSKI TV BIRO (Zagreb) 18.00 PO SLOVENIJI (Ljubljana) 18.15 PROPAGANDNA MEDIGRA — (Ljubljana) 18.20 NARODNA GLASBA (Skopje) 18.45 REPORTAŽA — Titograd — (Beograd) 19.05 ČEŠKOSLOVAŠKI BALETNI ANSAMBEL (Beograd) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 VUAVAJA (Ljubljana) 20.35 PICKWICKOVCI — nadalje-vanje in konec (Ljubljana) 21.2J-KULTURNE DIAGONALE: Umetnost ustvarjalnosti 17. stoletja na Slovenskem (Ljubljana) 22.25 POROČILA (Ljubljana) PETEK, 20. IX. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 11.30 FRANCOŠČINA (Beograd) 14.35 TV V SOLI (Zagreb) 17.40 VELESEJEMSKI TV- BIRO . (Zagreb) 17.55 BUFFALO BILL — serijski film (Ljubljana) 18.20 MLADINSKI KONCERT (Beograd) 19.05 NA POTI PO PREKMURJU (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK — z dodatkom (Ljubljana) 20.45 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.50 TRGOVINA NA GLAVNI ' ULIC7I — češkoslov. čelov, fihn (Ljubljana) POROČILA (Ljubljana) DUBROVNIŠKE POLETNE PRIREDITVE (Zagreb) SOBOTA, 21. IX. 9.35 TV V ŠOLI (Zagreb) (Ljubljana) 18.30 RESNICA IN LEGENDA O CORTEZU — ameriški film 18.25 POROČILA (Ljubljana) 19.20 ŠPORT — oddaja iz cikla Sprehod skozi čas (Ljubljana) 2O.G0 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.38 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.35 ZAGORSKE POPEVKE — prenos iz Krapine (Zagreb) 22.05 HUMORISTIČNA ODDAJA VASE POPOVIČA (Beograd) 22.55 PROPAGANDNA ODDAJA (Zagreb) 23.15 ZAGORSKE POPEVKE — nadaljevanje prenosa (Zag-_ reb) 24.00 POROČILA (Zagreb) Novost v svetovni kozmetiki Uporabljam za Idealno pričesko zato ker... gaby's ne masti In ne lepi las se razčesuje brez težav utrjuje in da lep sijaj pričeski Po licenci FLYNN COSMETIC ekskluzivno v Jugoslaviji proizvaja LEK LJUBLJANA BEKO BEKO BEKO BEKO BEKO BEKO VEUKO ZNIŽANJE OD 40—70 % konfekcije BEKO! moške kamgarn obleke samo za 270.-:— Ndin moški vistal plašči po 190.— Ndin ženski vistal plašči 135.— Ndin ženski moltopren plašči 137.— Ndin ženske bluze 28.— Ndin itd. Vso znižano konfekcijo BEKO prodajajo: »Jelka« — Ribnica, »Trgopromet« — Kočevje, »Veletekstil« •— Črnomelj, »Mercator« — Metlika, »Mercator« — bl^ govnica Novo mesto, »Mercator« — Šentjernej, »Ljudska potrošnja« — Brežice, »Preskrba« — Krško, Trir. podjetje Sevnica, poslovaiiica 3 in 6, »1. junij« — veleblagovnica Trbovlje, »Potrošnja« — Z^orje, »Mercator« — Trebnje. VSE TRGOVINE DAJEJO NA 5-MESEĆNI KREDIT. kdor ponudi D O N AT ponudi zdravje ‘^3 - " -r : ; . DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK^ vsak četrtek 60,000 uvodov i v TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 13. septembra — FiUp Sobota, 14. septembra — Zdenko Nedelja, 15. septembra — Nikodem Pooedeljrfc, 16. sept. — Ljudiiula Torek, 17. septembra — Frančiška Sreda, 18. septembra — Irena Četrtek, 19. septembra — Suzana kjer nai bi mi vzeli kolo. Obljubljam, da v bodoće kaj takega o Ivanu Moleku ne bom veC govo. rila. Prepovedujem vsako vožnjo in pregon živine po moji parceli ob hiši. Posebej opominjam Ivana in Pepco Barbič, Vinogradniška, Met-Uka, da si ne bost;a več lastila pravice do tujega zemljišča. Rudi Raniuta, Vinogradniška 39, Metlika. Dracl mami Pavli Bukovec iz Uršnih sel iskreno čestitata za rojstni dan z n&jlepSimi željami Branka in Slavko. Mara Mulej, učiiel^ca iz Gre-gOTo 3, p. Bizeljsko, izjavljam, da so popolncMna neresnične, ne. utemeljene in v popolni duševni razdvojenosti izrečene vse obSsžbe o krlv^ Roka Kržana, upravitelja osnoivne šole na Bizeljskem, za smrt mojega moža Miroslava Muleja. Obžalujem, kar sem govorila proU Marici Bao, poStarid, In Rruuni Oabriču, taj^ku. Hvala, kar sta odštetila od to^. Vida Mole, Škocjan. Tončka Ambrožič ix Bereče vasi S9 obžalujem, da sem govorila o Ivanu Moleku, da je bil ▼ družbi, Juže Piletič, Dol. Vrhpolje 30, In Karel Jankovič, Dol. Brezovica 12, Šentjernej, prepovedujeva vsako pašo in povsšročanje škode v najinem vinogradu na Vrhpolju. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno nrpfinio’- Brežice: 13. in 14. 9. meh.-ital. barv. film »Obračun Pekosa«. 15. in 16.. 9. amer. barv. film »Divji Sam«. 17. in 18. 9. jug. film »Ko bom mrtev in bel«. Črnomelj; od 13. do 15. 9. nem.-jug, film »Pesem prerije«. 17. in 18. 9. amer. barv. film »Posodi mi svojega moža«. Kočevje — »Jadran«: od 13. do 15. 9. ital. barv. film »Operacija San Genaro«. 16. in 17. 9. franc, barv. film »Vsako sredo«. 18. in 19. 9. amer. barv. film »Hodi, a ne teciu. Kostanjevica: 15. 9. amer. barv. film »Kako je bil osvojen Divji zahod« — I. del. 18. 9. »Kako je bil osvojen Divji zahod« — n. del. SLUŽBO DOBI OOSPODINJSKO pomočnico z njem kuhe takoj ^rejm^ do Saje. Gorjančeva 17, Ljubija-, na. _ ISi^M pletilsko ta pomočnico * možnos.Jo ve v naptllstvu. Naslov ▼ , oglasnem oddelku (1537.68). DEKLE in fanta za kmečka drta [^»Jmem takoj. Jakob Babnik, Vodnikova c. 123, Ljubljana. ' SPREJMEM dimnikanskega poov^-fiiira in vajenca. Hrana In novanje preskrbljena, Stai^'av Arh, dimnikar*! mojster. Kam-nlk. SPREJMEM vajenko za iaučitev krojaške obrti. Naslov t i^iravl lista (1544/68). GOSTILNA na Dolenjskem 1^ Žensko zft pomoč pri strežbi. Naslov v upravi Dol. lista (1549/68). f *________ SLUŽBO IŠČE V VARSTVO sprejmem dva otroka, Fabjan, Mestne njive, blok V. stanovanja ODDAM neopremljeno sobo v Novem mestu. Plačilo za eno leto vnaprej Naslov v upraivi lista (1516/68). »IIAKINJA iSče opremljeno sol» v Novem mestu. Naslov v tipravt Usta (1519/68). RESEN interesent želi kupiti dvo-sobno stanovanje v večstanova^). SU ali individualni hiSl T Novem mestu oziroma t neposredni okolica. Kupi enako stanovanje taMU v primeru potrebe večjih ali m^šib popravil ali podstre-ino stanovale. PlaClJivo ob primopredaji. Ponudbe oddajte iJo JB, 9. 1968 na upravi Dolenjskega lista pod ozn^o: Vseljivo 1. oktobra 1^. PRODAM enosobno podstrešno sta-noivanje v okoliol LJt^Uane. Stanovanje možno poTečatl. NaalOr v tq>raTl liirta (1546/68). MOTORNA VOZILA VRODAM dobro obranjen AMl M ugodni cem. Sprejmem t\*dlC«c. fitfonnaplj« r fbto.tetmikl« Novo me^. UGODNO prodam črpalko (hidro-for) za hišni vodovod. Lojze Strnad, Močilno pri Šentjanžu, p. Radeče. PROD.AM žago za rezanje hlodov— venecijanko, an gumi voz, TOe no. vo. Ivan Ploskan, Gorenje 5, Šmartno ob Paki. PRODAM 7 knjig Jugoslovanske enciklopedije. Mara Sajevlc, Majde Šilc 4, Novo mesto. UGODNO t>rodam raznovrstno pohištvo. Štedilnik in drugo. Ogled pri Kolenc, Glavni trg 21, Novo nrasto. PRODAM stroj za izdelavo cementne stredne opeke znamke AMBI. Naslov v iipravi Usta (1531/68). 1'GODNO prodam rabljena vinska soda 650 in 440 litrov. Ogled v nedeljo, 15. septenrinra, od 9. do 12. ure v CeSčd vosi 26. PRODAM pristen med po 750 S din. Kastelic, Trdinova 5 a. PRODAM opremo aU dam v najem delavnico 7 krat 5 m v Slovenski vasi. Opremljena Je s struibico, brusilnim in vrtalnim strojem, elefctro in avtogeno aparatom za varjenje, ročnimi šlcarjami za retzanjc do 9 mm ter ostalo po. trebno opremo in orodje. Marijan Umek, Mirna 146. PRODAM novo klavirsko harmoniko znamke Gina Soprani, bele barve, trikrat uglašeno, 120 ba. sov. Marta Strnad, Puščava 13, p, Mokronog. LVBAS harmoniko prodam — tri-tonsko, trikrat uglašeno. Kirn, Croriška vas. p. Škocjan. PRODAM novo postavljmo peč z rezervnimi pečnioaml za v kmečko sobo. Novo mesto. Cesta be-roJoT 41. POSEST PRODAM 1 ha njive pod Marofom. Marija Saje, Dol, Straža 13. RAZNO PRODAM fJRODAM komipletoo sobix> in ku> binjsko pohištvo. S^Eirlja ZoiIeo, Mcocjan S a. CRODAM trifa^ motor saa vodno črpallao za hišni vodovod, novo nmo In mlin za grozdje ter »open (gortna), širok 16 aa. mig 12 m. Jćie Plut, Rožni dol 7, Semi«. fROD^ peC iTob)« na drva ta pre, Brsun, Novo mesto. Metlika: 14. in 15. 9. franc.’ barv. film »Izlet na Tahiti«. 18. in 19. 9. angl. film - »Bunny Lake je izginila«. Metlika: 13. in 17. 9. franc, film »Pot fantov za Singapurt. Mokronog: 14. in 15. 9. amer. film »Morituri«. Novo mesto: od 13. do 15. 9. amer. barv. film »Pirat iz Moon-fleeta«. 16. 9. dom. barv. film »Breza«. Od 17. do 19. 9. domači barv. film »Brat doktorja Homerja«. Ribnica: 14. in 15. 9. amer. barv. film »Seks in samostojna deklica«. Sevnica: amer. film »Dva tedna v drugem mestu«. Sodražica: 14. in 15. 9. amer. film »Skrivnostna soseda«. Šentjernej: 14. in 15. 9. »Lev«. Trebnje: 14. in 15. 9. amer. barv. westem film »Revolveraši iz Cas-•ia Grande« Ob bridki izgubi mojega ljubega moža in očeta JANEZA SAJETA iz Gor. Kurteljevega 8 se najtopleje zahvaljujemo kolektiv SGP PIONIR Novo mesto, njihovemu govorniku, ZB Bršlin in govorniku. Enako se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Idnir. škega oddelka splošne bolnice Novo mesto, vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje in darovali pokojniku vence in cvetje. Vsem * še enkrat iskrena hvala! ^ Žalujoči žena Marija, hčerke Joviča, Anica in Marica, stara mama ter brata Lojze in Jože z družinama. Ob boleči izgubi naše ljube mame TEREZIJE KUHELJ iz Dobrniča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomaljali in nam st^ Ob strani v teh težkih dneh. Iskrena hvala vsem za izrečeno ustno in'pismeno sožalje. Posebna hvala za tako lepo udeležbo pri pogrebu. Vsem še enkrat lepa hvala? Žalujoči: mož Ivan, otroci Joža, Iva in Ivan z družinami ter drugo sorodstvo. Ojj bridki izgubi dragega moža in očeta MIHAELA KNAVSA z Vesele gore 34 se Iskreno zahvaljujemo za ovetje, V8nce In poslovilne besede ob odprtem grobu, kol^ctlvu železničarjev iz Trebnjega in sekdji v No-vem mestu. £^aka hvala vaščanom aa venec, govor na domu in sožal-ne beso^. Hvala tudi zdravniku iz Šentruperta žalujoči; žena Katarina, hči Mihaela in sin Franci z družinama, (•estri Francka in Ančka z d>užina-ma, brata Jože in Franci z družinama, Franci Kristan, Mici in Angela ter družina Pirc. Ob hudi nesreči, ki me Je doletela 19. julija letos — pogorel ral je kozolec dvojrilk z vsem pridel. kom žita in gospodarskim orodjem — se iskreno zahvaljujem po- žrtvovalnim gasilcem iz Trebnjega in Račjega sela, ki so bili takoj na mestu požara in so preprečili s hitro akcijo, da ni pogorelo Se ostalo gospodarsko poslopje. Za. hvaljujem se tudi vsem, ki so pomagali s prostovoljnimi prispevki ali z delom. Frane Stepic, Studenec. itfoEVESTILA I CEMENTNO strešno opeko dostavim takoj po 1 Ndln. Milana Majcna 47, Ljubljana. ŠČETKE ZA LOSCILCE in za sesalce za prah obnovi ščetarstvo Armič, Ljubljana. Tržaška 52. GOSTILNA MARIJA ZAGORC v Dol. Stari vasi pri Šentjerneju priredi v nedeljo, 15. septembra, Ob 15. im veliko vrtno veselico. Za zabavo bo igral ansambel Lojzeta Slaka. Vabljeni! Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Jožefa Cemič iz Podgore — Mira, Tončka Palič jz Črnomlja — Jasmina, Stanka Mervar iz Praproč — Ireno, Zdenka Strozak iz Trebnjega — Betko, Ana Kavšek iz Mirne peči — Brigito, Cecilija Kik iz Rožemplja — — Stefana, Marija Štukelj iz Rožanca — Marjano, Marija Horvat iz Tribuč — Marjana. Justina Molan z Rake — Mojco, Tončka Medle s Potovrha — Martina, Ter^ja Cim-ski iz Gotne vasi — Rudolfa,. Ana Glavan iz Železnega — Kristjana, Angela Anžur iz Roj — Vladimirja. Jožefa Kos iz Krmelja — Karmen, Gizela Avbar iz Dolnje Straže — dečka, Marija Hrovat z Dol-ža — deklico, Milka Rešetdč iz Grobelj — dečka, Marija Udovič Iz Mihovega — dečka, Ana Metelko iz Grobelj — deklico. Vera Strajnar iz Male Bučne vasi — dečka. Milica Žugelj iz Etobravioe — deklico, Zofka Brunskole iz Črnomlja — deklico. Stanislava Psl-čič iz Male Bučne vasd — dečka Lojzka Tomažin iz Gmajne — dečka, Lojzka Štepec iz Starega trga * deklico, Amalija Rožman iz Male Lahinje — deklico in Marija Horvait ia Tribuč — Marjana. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Olgica Skovrič iz Brežic — drfdico, Marija Jura-tovec iz Volčjega — Brigito, Marija Kučič z Gore - deklico, Mira Kunst z Malega vrha — Marjanco, Andjela Kovačič i^^avor-ja — dečka, Marija Jalovec iz Malega Cirnika — Roberta, Hermina Levičar s Senovega — Karmen, 1 Edit Lukež Iz Brežic — Matejo, Bogdana Grivoc iz Kompolja ' dečka, Marica Novak iz Senkovca ! —^ Božidarja. Pavla Zupanc iz Sev- i nice — Na'tašo, Cvetka Kožar iz Crnca — Vlada, Stefica Orajič iz Lipnice — Draga. Straža: treščila pri silosu Pri žitnem silosu v Straži je Prane Pezderšek iz Dolenjskih Toplic 2 septembra zvečer z osebnim avtomobilom treščil v osebni avtomobil, s katerim je Igor Gruden iz Jurke vasi zavijal na desno k silosu. Pezderšek in sopotnik sta se laže ranila, škodo pa so ocenili na 10.000 dinarjev. Otočec: hud nesporazum Na tretjerazredni cesti na Otočcu sta se 8. septembra popoldne zaletela avtomobilist Maks Trebu-šak iz Podgore pri Šentvidu in motorist (brez vozniškega dovoljenja) Franc Jeglič iz Orešja pri Smarjeti. Trebušak se je peljal po levi strani, ko pa se je naproti pripeljal Jeglič, je naglo zavil na desno. Ker je Jeglič medtem že zavil na levo, sta se vozili zaleteli. Motorist je bil laže ranjen, škodo pa so ocenili na 2.200 dinarjev. Brezovica: Zagrebčan vozil po levi Vlado Pudorič iz žakanja pri Ozlju se Je 8. septembra dopoldne peljal z osebnim avtomobilom iz Radatovičev v Bušinjo vas. Na nepreglednem ovinku pri Brezovici se je prii)eljal nasproti z asebnim avtomobilom po levi strani ceste Milivoj Kmjarič iz Zagreba. Vozili sta trčili, škodo pa so ocenili na 1.700 dinarjev. Novo mesto: kolesar V motorista 7. septembra popoldne je kolesar Jože Klančar na križišču pri bencinski črpalki v Novem mestu izsiljeval prednost in se zaleiel v motorista Jožeta Progarja. Kolesar se je laže poškodoval. Novo mesto: motorist v neprevidnega pešca Florjan Hren iz Ločne je 3. septembra popoldne neprevidno prečkal Cesto herojev pri MERCATORJEVEM skladišču. Z motorjem se je pripeljal Marko Picek iz Novega mesta in zadel pešca. Hren se je pri padcu hiulo poškodoval, motorist, ki je tudi padel, pa si je odrgnil kožo na rokali in nogah. Gor. Vrhpolje: deček skočil pred kolesarko Kolesarka Jožefa Kos se je 3, septembra peljala po Gor. Vrhpolju in srečala vo* s konjem, ki ga je vodil Jože Cigoj. Za vozom je hodilo več ljudi. Ko se je kolesarka pripeljala do voza, je na sredino ceste prednjo pritekel 9-letni Jože Bregar. Krinflo kolesa je zadelo dečka, dii je padel, padla pa je tudi kolesarka, tako da so jo morali zaradi pretresa možganov in rane na čelu odpeljati v novomeško bolnišnico. Hrast: neprevidno prehiteval voz Peter Badovinec se je 3. septembra zjutraj peljal z osebnim avtomobilom iz Jugorja proti Metliki. Pri Hrastu je prehitel voz v trenutku, ko se je naproti pripeljal z osebnim a\Homobilom Martin Molek iz Metlike. Vozili sta trčili. Poškodovali so se voznik Badovinec in Molekovi sopotnici, ki so jih takoj odpeljali v novomeško bolnišnico. Škode je bilo za oko- li 6.000 din. Neprimerna hitrost 8. septembra popoldne se je is smeri Dmovega proti Kostanjevi(9 peljal z osebnim avtomobilom Stanko Vizler iz Velike vasi. Pri velikem Podlogu je zaradi neprimerne hitrosti zavozil na levo stran, peljal 28 metrov po skra^ nem robu ceste, nato pa se štiri-kraiti prevmtU Sn obslaA na nji\»i. Pffi nesreči sta bila lažje poškodovana voznik in potnica Anica Božič iz Kalc. Odpeljali so ju v novomeško bolnišnico. Na avtomobilu je za okrog 25.COO din škode. Zaneslo ga je v betonski steber Franjo Fresl iz Samobora je 5. septembra zjutraj vozil poltovomi avtomobil iz Brežic proti železiii-ški postaji. V Sentlenartu m\i ;e pripeljal naproti motorist Germovšek iz Podgorja, ki je .o-zil sem in tja po cesti. Da bi .se voznik poltovornjaka izognil trče. nju, je naglo zavil v levo, pri tem pa ga je zaneslo v betonski steber \Ttne ograje. Na poltovomem avtomobilu je škodp za okrog 500 din. Srečanje na ovinku Mopedist Lado Cizej iz PirSen-brega se je 6. septembra zjutraj peljal PirSenbrega proti Globokemu. Na mopedu je peljal tudi sVi>jo ženo. Na nepreglednem lev. m ovinku je iz na.sprotne smeri pripeljal mopedist Franc Kos z Malega vrha, ki je vozil brez vozniškega izpita vzporedno z nežna, nim mopedistom. Da ne bi trčil v Kosa, je zavil na desno in zaradi po.sute ceste padel. Pri padcu se ,ie njegova žena lažje poškodovala. Prekucljaji po nasipu Voznik- ■ osebnega avtcmioblla Franc Pungerčar iz Ljubljane se je 2. septembra ponoči peljal Šentjanža prot! Krmelju. Na ost- rem ovinku pred Krmeljem je za. peljal na demo čez rob ceste, se trikrat prevrnil in padel 15 m glo^ boko v potok Gomila. Voznika .so odpeljali v novomeško bolnii^ioo, na avtomobilu' pa je za okrog 5.00() din .*ikode! UPOKOJENEC S precej gotovine iS6e žensko srednjih let s hlSo. Možna tudi ženitev. Ponudbo pod »Lepo življenje« (1518/68). SOLIDEN moSkl z lastnim stano. vanJem želi spooiati solidno dekle od 25 do 30 let. Pismene ponudbe poAljdte na upravo lista pod »Dobro življenje« (1534/68). PRI ZDRAVLJENJU hemoroidov (slate Ule) j« prvi pogoj redno iztrebljanje. S tem iiblažite bo. ledne in krče. Prijetoo učirirovl-to sredstvo za to Je rogaški DONAT vrelec. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe ▼ Novem mestu prt Hmeljnlku, Stan. dardu (Mercatorju) in pri Dolenjki. ZLATO darilo po najnovejši modi vam izdela zlatar, v Gosposlcl S v Ljubljani (poleg univerze). ZELO uspešno poučujem klavirsko harmoniko, italijan^ino, nom-fičino In francoščino. Mara Pez-derSek, Breg 5, Novo mesto. OSEBA, U Je viela na pokopati. SCu v Liaskovcu na grobu pomenI-ka vloddč s Šopkom in vazo, i^a«) to vme, ker Je bila opazovana fn it sanana. UUkA Novak. »OBRTNIK« NOVO MESTO NUDIMO VAM U(X)DEN NAKUl ženskih in moških jesenskih in zimskih plaščev, ženske, moške in otroške HLION bundice v lepih barvah in modelih, več vrst damskih kostimov, otroške LILION plaščke in pelerinice ter večjo izbiro fantovskih in dekliških hlač. Vse to dobite po znižanih cenah za 30 do 60 odstotkov, V NOVI MODI in trgovini na Glavnem trgu. ZAHVALA Ob težki izgubi moža in očeta VINCENCA BLATNIKA iz Gor. Su3ic pri Dol. Toplicah se zahvaljujemo vsem, ki so se v tako velikem St^ vilu poslovili od njega, mu darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala nadzomištvu proge, sindikalni podružnici IMV in kolektivu presrenice, sindikalni podružnici tovarne zdravil »Krka« in kolektivu ampul-nega oddelka Novo mesto ter sosedom in prijateljem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih. 2alujoči: žena Veronika, sinova Vinko, Alojz in hčerka Zinka z družinami KRI KI REŠUJE ŽIVLJENJA Pretekli !cdcn so darovali kri na novomeNki tramiuzi^ski postaji; Jože .^urla. član Cestnega podjetja Novo mesto; Franc Čcčelič, t'ranc Pavlenič, Ciril Ba^lj, Štefka Kovačič, Stanislav Plaveč, Martin Kukik', Peter Brucko. Janez K aniar, Darko Kek, Franc Zupančič, .Milan Čelik, Stanislav I.ozar. B»ii-dar Sotler, iVIilan Burger. Ivan Turk, Anica IHirk In Marija D.avincc, čland IMV, Novo mesto; Drago Bučar in Miha (iro. šclj, člana Iskre, Novo mesto; l'Yanc Prinic_ član Novottk.sa —- Novo mesto; .\ntun Kastelic, član INIS, Novo meisto; Marjan Pavliha, član osnovne šole Suhor; !\lartin Bec, čevljar iz Regerče vasi; Tone (So.šnik, urednik Dolenj.skega lista. No. vo mesto; Miro Pivk, .Silvo Ohlak. Mini Zunimcif, Ki’jilolf KIm, Lucija Ja.snič, ŠU^fka Kota*. Aloj/. Brulc, St«-fka Mežik, Mihaela ^uštar.šič, Anton (ior.^in, Milena Av.sec. OI|;a Jakcij. Franc Grmovšek, Cveta Kotlrič, Anica Mrvič. Vitla liUzar in Ivanka (Jorenc, člnni Krke, tovarne zdravil. Novo mesto; Vinko (J.m, Milia Macedoni. Kdvard JakSc, Slavka Gnn, Alu,iz Hočevar, Jožefa Pavlič, Marija Klobučar. Minka Ptšič in Jože Nagelj, člani Industrije obutve. Novo mesto; Franc Medic. Slavko Plcclj in Anton I.uk.%lč, člani Novolesa, Straža; Iva« Kolih, član občinske skupSčine Novo me.'>to; Milan Mrak, Janko Mali in Rado Zupančič, člani UJV, Novo mesto; Rozalija Kovačič, članica Industrije obutve. Novo mesto. DOLENJSKI UST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konfereii-ce SZDL Brežice, Omotmelj, Kočevje, Krško. Meitlika,/ Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. / UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Ck>šnik (glaivni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Legan, Marija Padovan, Jože Primc,' Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnična urednik: -Marjan MoŠkon. IZHAJA vsak čelrtek — Posamezna številka 70 par (70 .Htarih dinf — Letna naročnina: 32 NdLnarjev (3200 Sdln), polletna naročnina 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo: 50 novih dinarjev (5.000 Sdin) oz. 4 ameriške dolarje ali ustrezna druga vaJuUi v vrednosti 4 ameriških dolarjev — Tekoči račun pri podr, SDK v Novem mestu: 521-8-9 — NASIvOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal: 33 — Telefon: (068)-21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska CP »Delo« v Ljubdjani