mMI H ¿ea r»*" J JaUr ««•P* Sond»!» PROSVETA Hül«l»y»- V Glasilo slovenske narodne podporne jednote I Uradniški ta upravallkl proaterti M67 i. Lawsdsl« Ar«. Offio« of PnUfestloai 1617 BoiiUi Lswndal« Ava.' Telephon«, Roikw«U 4904 -— "običajna", kar bo i.t nT' k i • . noben v posameznih krajih določila fmved " ^T. ČT»"» biznisa, delavstva in vlade, -"dic^rdne ime biti p> m,nj k°80c WÄ Od vlade r" Z""ni delaüCl bltl teva da kHje kdatk, ^ uP",-Ka ur-k» H Pomeni ukinjenje "slabegs vzgle- kateremu zlu je bila bajé podvržens CWA. Nova aranžma bo nudila čim manj privlačnosti brezposelnim in jih bo silila k iskanju dela v privatnih industrijah. Iskanje dela — "osebna iniciativa" — je po mnenju pluto-kracije velika potreba, drugače ------—. , lahko vsi postanemo lenuhi in »J* «sdnjo sredo pobegnil dolamrsneži, kar bi profitni aia-Tl "j- .-m- deportad je v tem posUvilo ie v večjo nevsr-Í» včeraj vrnil na nost. Nekdo mora delati, nekdo »de. Inault ai je drugi pa iakati delo zato, da bo ^jvorni parnik in tisti, ki dela, bolj garal za čim i* ga odvede v manjšo plačo. F i* ie na mor- Novi reliefni sistem "sociali-*» otoka Krete, ko Uiranje bede". Je torej Izpolnitev brezžično br- "novega deala". En korak smo ' mora vrniti v bliže zagotovilu, da ne bo "nihče Pirej. Parnik z stradal" oziroma malokdo bolj rnil včeraj, te-| ko drugi. * vlada premi_____ Inaullu, naj gre namenjen v Abeainijo. Nekateri je parnik z grški listi danes poročajo, da je "dplul na svoj Inaull podkupil grško vlado, da •vori ae, ds je» mu je dovolila svoboden odhod. mi delamo," se mora! »•skemu poštenemu člo- « »»ivAim magnatom Insullom 18. marca.—I i11'*"- Wvšl čikaški mag- «liki •IO.O9O i'arnil j gn Washington. — "Butleganja" inozemcev po parobrodnih družbah bo konec, če bo tudi senat potrdil predlog nižje zbornice hi ga podpisal predsednik. V nižji zbornici sprejeti načrt določa, da bo morala vsaka parobrodns družba vrniti v domačo deželo vtihotapljenega inozemca ns svoje stroške. Nadalje zakonski načrt prepoveduje ukrcanje v ameriških pristanih vsem ladjam, ki imajo 60 ali več odstotkov orientalskih delavcev. Ta določba je in-direktni udarec po japonski in kitajski trgovski mornarici. Da-si bodo prizadete tudi nekatere ameriške družbe, ki operirajo ladje z orientalskimi delavci, bodo udarec najbolj občutili Japonski paroplovni interesi. Mar naj to znači pričetek nove trgovinske vojne med Ameriko in Dsljnim vzhodom? Ta poteza je več kakor simpton. Kaj navadno sledi trgovinski vojni, pripoveduje zgodovina. Za ta predlog se je boril že dolgo let Andrew Furuseth, predsednik mornarske unije. V senatni zbornici Je bil podctoen osnutek že večkrat sprejet, bil Je pa vedno pokopan V nižji zbornici. Tovarnarji sladščic smatrajo delavke maaj vredne. Zsnsks strokovna Hga proti d Iskrim!-MtttJI Washington. — (FP) — Ena-mesda za enako delo brez rasna spol je glavna zahteva šenske strokovne lige, se bori ta mezdno enakoprav- __delavk z delavci v indu- ftriji sladščic, kjer dela 56,000 parov delavskih rok, dve tretjini šsnsklh. Predloženi pravilnik za to in-diptrijo določa pet centov nižjo minimalno plačo za ženske kot za moške — 27 5c na uro na ju g» In S6c na severu, žensks strokovna liga zahteva črtanje dlikriminatornih mezdnih določb in ekonomsko enakoprav nost sa oba spola. Sprejetih je bilo že 86 pravil pikov, ki določajo nižjo plačo sa delavke kot sa delavce ln to pri siialtem delu. Ti "vsglsdi" dis kiminacije so največja navlaka v tyoju za enako plačo pri ena ¿eto delu v tovarnah slsščic. isabeth Christman od žen strokovne lige pravi, da so fe' diskriminacije v precejšnji meri krivi tudi unijskl vodite- & Prišlo je te do več sluča , ko so unijskl zastopniki pri poročali nižjo mezdo sa delavke ko sa delavce na domnevi, da b* mezdna enskoprsvnost škodovs nskam, češ, da bi bile i*-njene pri delu. da je ta strah prazen. Pri obratovanju strojev, kjer je enakomerna gibčnost glavna zahteva, delavke navadno nadkriljujejo moške. To je predvsem resnics v tovarnah za sladščice, kjer delavke tvorijo skorsj dve tretjini delsvskih moči. Glavni vzrok za diskriminacijo je v nazira-nju, da je ženska manj vredna ko moški radi spola. To nazira-nje Izrabljajo delodajalci v svojo lastno korist in ns škodo delavcem in delsvk. Kaj bi MHatt «toril i sooialisHMml Miaul? Do danes se jih še nI dotaknil. Klcrofašlstlčni rešim bi se rsd prikupil socialistom itavka avtaih delavcev določena za sredo 5,000 de 100,000 delavcev v vseh središčih avtomobilske industrije pojde v hoj sa prisnanje svoje unije, 20% zvišanja mesde in tHdeseturni delovni teden. NRA napela vse sile, da isravna spor mirno. Green pravi, da bo to največji fttrajk v zgodovini Amerike Wsahington, D. C., 18. marca — 2elezničarske unije so vče» raj zavrgle priporočilo predsed« nika Roosevelta, da bi sedanja mezdna pogodba s desetodstotno redukcijo ostala v veljavi Še eno leto. Unije žeiesnlčsrjev odločno zahtevajo, da se 1. julija 1.1. vrne nasaj stara mesda, ki je bila pred krito. Waah!ngton, D. C„ 17. marca. —Voditelji unije avtnlh delavcev so ririenili, da ss stavka v avtnl industriji pričns prihodnjo sredo. Stavka bi se imela pričeti V pondeljrft, toda ao jo odlošili sa dva dni ns apd Johnsons, administratorja NRA, ki js napel vse sile, ds se isrsvna spor med unijo in svtnfrml magnati mirno. Orgsnitirani avtni delavci imajo tri glavne sahtsvs: pri-snsnje unije, dvajsetodstotno svlšanje mesde in trideaetuml delovni teden. Stavtce se udeleži UkoJ v začetku 76,000 do 100,. 000 delavcev; to število bo stalno naraščalo, ko bo unija organl-sirala ostale svtns delavce. Johnson in NRA nista do danes pokassla nobenega uspeha pri poravnavanju tega spora. Johnson js ipcmval vas vsftjs avt-ns magnate v Washington in šs tri dni ss vršs rasni ssstankl ln konfsrencs, s brat vsakega r*. tuKsts. Predstavniki General Moteni C*mpany In oni, ki sa* I Dunaj, 17. marca. — Ko se Dollfuss vrne s svojegs obiska strica Mussollnlja v Rimu, ga čakajo doma težki prdblsmi. Prvi problem je, kako bo pomiril socialiste, ki predstavljajo 40 odstotkov volilcev v Avstriji; drugi problem, kako bo prlddbil hitlerjevce, ki predstavljajo drugih 40 odstotkov; tretji pro-)lem, kako se bo itnebil oborožene fsšistične bandt Hslm-wehra, ki Imajo med prebivalci najmanj pristašev, so ps t njegovim dovoljenjem ns krmilu. Avstrijski socialisti so trd orsh. Preveč jih Je, da bi Jih mogel Dollfuss enostavno ignorirati is pogasiti, sato bo pa skušal alepa pridobiti jih ta svoj rsiim. Is toga razloga ss dunajski fašistični komisar Schlfclts šs ai dotaknil socialističnih stanovanjskih hiš, niti nobenegs občinskega podjstja, ki ga j« zgradila bivša socialistična u prava as Dunaju. Edina sprememba, ki ss je itvršil* po pu-da so odslovili sooUllstlč- Christman pravi, ds bodo delavke prišle do mezdne enakopravnosti le z organizacijo. Nič prej. In v industriji sladščic, kjer Je izkoriščanje notorično, je potreba organizacije velika. Najvišja plača za ženske Je od $12 do $14 na teden In za pretežno večino $6 do $8 kljub "novemu dealu". Zadnjo jesen ni bilo niti en*ga podjetnika v tej industriji, ki bi plačeval $14 ns teden. Teh razmer tudi pravilnik dosti ne izboljšuje, če sploh kaj. Izkoriščanju daje le pečat novih "dealerjev". 2000 Kitajcev maaakrlrenlb Moskva, 17. marca. — Iz Ta-škenta poročajo, da je bilo zadnje dni v Kašgarju, glavnem mestu kitajske province 8inki-ang, kitajski Turkeatan v srednji Aziji, okrog 2000 oseb po bitih v bojih med rebelnlmi domačini in četami neodvisne vlade, ki je pred nekaj meseci razglasila neodvisnost »inklanga Čete neodvisne vlade so bil« topen« in zmagujoči domačini ao napadli tudi angleški konzulat in več oseb v konzulstu Je bilo rsn jenih. ■laski "dtgmr" MuMAollnl za jamčil AvatriJI svobodno luko v Trstu Kim. 18. marca. — Uradno poročilo ae glasi, da ao Muaaoll ni, DoUfuas ln Goemboea včera podpisali "dogovor", n« pakt, političnega in ekonomskega za vezništva. Politični del "dogovora" določa, da vse tri držav« vprašajo druga drugo za svet p redno store Vak korak v med narodni politiki. Ekonomaki de pa Jamči razne prednosti In u-godnosti v trgovini. Italijs jam-¿í Avstriji svobodno luko v Trstu. Ogrski pa na Reki. nadomestili s svojimi pristaši 8istom uprsvs je ps ostsl star n tudi družin socislističnlh de-avcev v stanovanjskih palačah niso še vrgli ns cesto kakor so grosili prve dni po civilni vojni. Med iem ps dollfussovcl pri povedujejo socialistom, ds pri znavajo dobra dela socialistične uprave in ne bodo jih zavrgli — dolžnost soci si Isto v ps Je, ds nsdaljujejo svojo delo pod novo uprsvo. NiHar lita prljataljalva z Jugoslavijo Ponuja trgovske ugodnosti v boju t Musaollnljem za kontrolo 1'odonsvja Dunaj, 17. marca,—To otrJ«na vest, da Hitlerjeva vlada ponuja Jugoslaviji razne ugodnosti in prlviMJe v zsmeno za podporo svoje svstrij-ake politik«. Hitler ve, ds Ima Jugoslavija važno pozicijo med Ogrsko In Jadrsnaklm morjem In lahko prepreči marsikatero nakano Italije, katera zadnje čase dekjje z vsemi mogočimi sMami in Intrigami, da *pravl srednjo Evropo pod tvojo kontrolo. Ako se Hitlerju posreči olja ekonomska kooperacija i Jugoslavijo, bo Hitler v stanju wn«-šati račune Mussolini ju, ki bi raurgu. Ilelglja »višala plačo kralju Bruselj, 17. marca.—'Belgijska sbornka J« novemu ln miadsmu bslgijüicffiu kralju l^opolds III. zvišala letno plačo 33 odstotkov, Odslej |K> prsjemsl 12 milijonov frankov letno, Hoclallstl so kritizirali |>redlog in glaaollciJ«ki naval na tajne organize«-i je, ki raketi rajo z ukradenimi avtombolll ln z visoko uvarovalnlno proti av-tnlm tatvinam. C&t sUi oseb j« bUo ar«tlranih prvi dan AreU-clj« se nadaljujejo. A ved »k« dala «to Milijonov kr«-dlts Huslü Stockholm, 17. msrea.--Bev-JoUka unljs J« doblls ns ftvsd-«k«m prvo več j« posojilo sa sedem let. Posojilo «naša Sto milijonov švedskih kron. PH08VETÄ PROSVETA TEB ENUCHTKMMWT UITKINA rooroBMB •umi* n lUBODNI •nu at amà _ „M M M» im « IS - ■ - » CStM«. to O-** Glasovi iz naselbin Zanimiva bolaike is raznih krajev Iz mojih zapiskov i dovale s čedaJJe večjo silo. Tudi ^ IHvi^m Wto. - 2up«n Španska bo takrat ie prebolela H^a^j-že nekaj dni vaedanjo krizo ia delavstvo bo SSSCtoou, kjer s, vršo kan- ference kako rešiti zavoženo go In tako se bo pogrezal pred tiasi-i^rstva HoMn je ponovno mi očmi .Url družabni red, na podložil zahtevo sociajiatičae katerega razvalinah bo gradil stranke- deset bilijonov dolar- zmagoviti proletariat novega- PROSVETA |M Y-M S*. U»»Sli ma or ms rEDKmatao r Ltolum » vktapat». •»• i»S4|. (M/W .»In« ""•< Mat. »•«■ )••«*• Vli Domač drobiž Dečki ponarejujejo drobiž Gary, Ind. — Zadnji teden Je bilo tu aretiranih devet dečkov v starosti od 14 do 18 let, ki so ponarejali drobiž za 10, 26 in 60c. Med imeni aretiranih dečkov so tudi sledeča: John Pavlo-vich, star 15 let, Steve Pavlo-vich, star 17 let in Andy Pa-shich, star 17 let. Nagla smrt Waukegan, III.—Pred nekaj dnevi je umrl nagle smrti Frank Barle, mlekar star 62 let in doma od Sv. Vida pri Cerknici. V Ameriki je bil 36 let in zapušča ženo, tri sinove in tri hčere. Novi grobovi Calumet, Mich. — Na Raym-boultownu je umrl pionir Jos. Zupančič, star 60 let. V Calu-metu je živel 32 let in zapušča ženo in pet odraslih otrok. — V sosednjem Ahmeeku je umrl Paul Malnar, star 52 let. Bil je že več let mrtvouden v obeh nogah. Zapušča dve hčeri. — U-mrl je tudi Jakob Kocjan, star naseljenec. Livingston, III. — Tu je umrl Louis Stariha, star 42 let. V Ameriki je bil 26 let in zapušča ženo in dve hčeri. Bil je član društva št. 96 SNPJ. Cleveland., — Umrl je John Bečaj, star 40 let. Zapustil Je ženo in tri sinove. Nesreča v starem kraju Cleveland. — Mary Burja, 1149 E. 172th st., je prejelu vest, da je avtobus do smrti povozil v Otepanji vasi pri Ljubljani 10-letno Anico Grosmano v o, ko se je sankala čez cesto. Dva dni prej so pokopali njene-gH očeta. Obink v gl. uradu SNPJ Chicago. — Gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete so v soboto obiskali: Edward Penca Silvia, lil., Ignac in Jennie Res tleh, K. Moline, III. In tawrence Jenkole, Pittsburg, Kans. Iowa uvedla staroalno pokojnino Dos Moines, la. — Iowa je devetindvajseta država, ki je («prejela zakon z* starostno pokojnino. V veljavo stopi 1. novembra, 1934, in določa $25 mesečne pokojnine za revne osebe stare nad 65 let. Zu jdačevanje starostne pod pore bo držav» dobila sredstva s pomenim volilnim davkom, oMavčenjem vsake,s volilca kur pomeni, da je to breme zvr njeno na delovne sloje, na far marje in delavce. Holj pnavlč no bi bilo, da bi drtaVa dobila nmJrttva z dohodni*kim In za puščin«kim davkom, z obdavče njem lx»gatejAih alojev in boga tinov, česar pa legislature hotelu «tont!. ,ev za javna dela. Brzojavno jo poaval delavstvo v Milwaukee in okolici, naj skliče protestni ahod proti ukinjenju CWA. V pon-deljek zvečer, dne 12. marca, ae je zbralo nad 4000 delavcev in delavk v veliki Eagles dvorani, kjer so bile med silnim navdušenjem sprejete reuolucije a zadevnimi zahtevami. Hoan Je v avojem brzojavnem pozdravu na U ahod izjavil med drugim: "Ce je vlada tako lahko našla 16 mi-Ijard za pomoč industrijam in tanka m, bo našla tudi teh deset milijard, ki bi pomenile resnič-no dvignenje nakupovalne moči udstva in a tem rešitev krize vsaj začasno." e e e Veliki bazar socialistične «tranke, o katerem je bilo na tem mestu poročano, je prinesel stranki nepričakovan uspeh. O-krog 16,000 dolarjev čistega dobička za atranko in naš čaaopia, Milwaukee Leader. Z agttacij-skim delom, ki se je vršilo za časa bazarja v velikem obaegu, pa se je dosegel tudi velik moralen uspeh. e e e Kratko poročilo v ameriških dhevnikih je naznanjalo, da ao o vršila na Dunaju konferenca avstrijskih monarhistov pod neposrednim vodstvom goape Cine, bivše avatrijske cesarice. Tega sestanka pa ao ae udeležili tudi , zastopniki—krščanskih Hr-atov. Seveda, gotovi gospodje še niso pozabili mastnih služb, katere so zavzemali pod vlado apostolakega veličanstva". Stara avatrijaka monarhija, daai manjša, obnovljena. Krona a3u Štefana na glavi več ali manj bedaatega Habsburžana in hrvatska priatno katoliška dežela pod črno-iolthn orlom. Človek bi ne verjel, toda je letina, da ae še najde tako zabite ljudi na avetu, ki sanjajo taka prasne sanje in goje blazne načrte. Stavim pa glavo, če potuje "naš rodoljub" Jrdina ša enkrat v Evropo, da bo pel hababurško himno! * pravičnega. Za naa, ki stojimo v vrstah borbenega proletariata, se bližajo dnevi zmagoslavja. Zato je baš sedaj naša sveta dolžnost, da stojimo trdno in zvesto v boju in sledimo praporju bratstva, enakosti in svobode! Fr. Novak. V Waehingtonu še zmerom i-ščejo zdravila za umirajočega kolona — kapitalizem. Trideset-urno delo -r edina mogoča in v resnici reševalna ideja, je za gospodo nesprejemljiva — celo 36-urnega tedenskega dela se branijo valekapitaliati in njih za-atopniki. Ce ae to tudi aprejme, mora biti "flexi>ble" — tako da bo ustreženo vaem — gibčno, da se lahko uporabi, če mogoče, če pa ne, bo pa tudi tako dobro. 2e to, kar imamo sedaj, to je šepa-vo Niro, imenujejo naši burbon-ci socializem in celo komuni&em. V sv kaže torej, da bo te dni do-ali grmenja, pa malo dežja. Sest-intrideseturno delo bo sicer sprejeto, toda učinkovito bo le na papirju. In tako bomo romali dalje proti polomu. To je popolnoma pravilno, kajti čimveč bodo krpali, tem dalje bo trajal ta neznosni položaj. Se nekaj o banki in drugem Cleveland, O.—Pred par dnevi, se zdi, se je vnftil zadnji sestanek vlagateljev slovenske banke North American Trust Co. Navzočih je bilo okrog 600 vlagateljev, čijih odbor je poročal, da ae je sporazumel t odborom delničarjev v točki načrta za reorganiziranje banke. Posamezni člani vlagateljt&ega od bora so nam pojasnili, kako se ta načrt približno glasi. Sledilo je razmotrivanje o načrtu in reorganizaciji banke . Bilo je precej razburjenja, očitkov in nasprotovanj, končno pa je bil soglasno oavojen predlog, da se banka reorganizira na podlagi predloženega načrta. Cim bo zadeva uradno odobrena v Co-lumbusu in Wa»hingtonu, se prične 3 prodajo delnic nove banke. V načrtu stoji, da prodati delnic najmanj za $125,-000.00. Vsaka delnica stane $25.00. Kadar bo prodanih delnic za omenjeno vsoto, bo vladna finančna Icorporacija posodila oziroma kupila za $100,000.00 delnic te banke. Ko ae (bo vse to uravnalo, če se bo, bo nova banka pričela poalovati. Iz omenjene veote, ako jo bodo spravili skupaj, se plača vlagateljem stare banke 20 odstotkov na njih vloge, katere pa ne&ko morajo vložiti v reorganizirano banko. Za ostalih 80% pa bodo morali čalkati in čakati, dokler se ne bo banka upet postavila na trdne noge, Če se bo. Kako naj nova banka uspeva, če nimajo vlagatelji in občinstvo Vfcnjo zaupanja? Edino tipanje dbotoji v tem, če bi društva in organizacije stopila v ospredje banke in da bi vodstvo stare banke držalo svoje prate popolnoma proč od move banke. Potem bi se vpostavilo nekaj zaupanja v novo vodstvo in banko samo. V vsakem drugem sluča- in morda usodno, to je, če reorganizirana banka ne uspe. Kaj potem? < To, kar sem napisal o banki, je moje osebno menje. S tem pa še ni rečeno, da nasprotujem reorganiziran ju banke. Naj se poskusi! Prošlo soboto in nedeljo se je vršila proslava 10 letalce največjega slovenskega narodnega doma v Ameriki—Slovenskega aa rodnega doma na St. Olair »ave. v Clevelandu. Celotno slavje se je završilo povoljno. Lahko bi se boljše. Nekaterih naših zvezd, bančnih in drugih, smo mo*no pogrešali. Nekatere so se maJo pokazaje, pa so jadr-no izginile. Stmo nekateri so «tali, ki ao vztrajali in žrtvovali.' Čast jim! Dobro bi bilo, da se jih prihodnjič imenuje in zapiše z imeni zato, da bodo naši ljudje, natši delavci, vedeli koga podpirati. Vreme v Clevelandu in okolici je lepo. Pomlad prihaja. Na 25. marca priredi zbor Zarja, odsek soc. ¡kluba št. 27, svoj velik pomladanski koncert v avditoriju Slovenskega doma na St. Clair ave. Uprizorjeni bosta tudi dve igri. Pričetek sporeda ob 3. popoldne. Zarjani in Zar-janke se pridno veflbajo, da bodo spet nudili občinstvu nekaj izredno tlepega na odru. Ne pozabite 26. marca! Anton Jankovich, 147. 1 ii sem še kdaj slišal, je stiskanje apolovil. Brankoviču so jih zdrobili pred no so ga umorili s streli. Imena teh surovežev, ki sc imeli opravka s tem jetnikom, so Vujkovič, Stankovič in Kosma-jač. V glavnjači so imeti tudi dekle, ki so jo mučili .in bili po podplatih ter napravili zločin na spolnem organu. Sramota je, da se dogajajo take stvari v drŽavi, za katero Be j« Amerika borila. Roger N. Baldwin je poslal protestno pismo dr. Pitamlcu v novembru 1938 s podpisi več kot 20 promfoentnih oseb. Dolžnost bi pa bila tudi naših jednot in društev, da bi protestirala proti,r takim zločinom, ki se dogajajo v Ce ^P™^ Naie obletnice in Chkholm, Minn. J znuje SNPJ gVojo J KSKJ svojo 40 letnjj, je končala svojo 3$ u, menjam zato, ker ¡¡*L H narod toliko jed^ J Poleg imenovanih imiJ HBZ, JPZS, SHs!z3N manjSih centralnih t» ^ nih podpornih orgMn2 društev. Ako se bi d^u polnem ali perfektne®7 mu, bi lahko imeli eno t liko podporno jednoto "perfektnosti" pa j€ ¿¡? Lahko je sicer reči, *y to in če bi bilo ono," mu ♦ „ «A,.»» ____ ju bo najibrž polom. To je moja Iskrena beseda glede banke, ker dobro poznam situacijo naših ljudi, posdbno pa mi je znano razpoloženje vlagateljev do banke. Med njimi je mnogo podpornih in drugih or ganizacij ter društev, ki imajo svoje prihranke v tej in drugih bankah. Na vsakem sestanku se je poudarjalo, da pred nam stojita dva zla: likvidacija, huj še zlo in reorganizacija, manjše zlo. Torej se moramo oprijet manjšega zla: reorganizacije To je prav, kajti s stari toča seda nje situacije akoro ni druge poti. Postoji pa bojazen, da manjše slo lahko postane veliko drŽavi, kjer smo se ml rodili. Kako bodo zopet zagovarjali t« brutalnosti /naši cleivfelandski dušni pastirji in Jože Grdina, prodajalec svetnikov, je vprašanje. Ampak pobožne duše vedno najdejo zagovor, a katerim alepe nevedneže. Fr. Bar bič, 63. O trpinčenju jetnikov v Jugoslaviji Cleveland, O. — Pred letom dni je društvo "V boj" št. 63 SNo drugih jetnišnicah Jugoslavije s političnimi jetniki. Citali ate o mučenju Brankoviča, močnega in sedem čevljev visokega Srba. To pa ni vse. Ako se hočete bolj natančno seznaniti s "tretjo stopnjo", ki jo izvajajo nad komunisti, socialisti in drugimi, ki so storili kak prestopek proti režimu, v mestih Belgrad, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Skoplje, Novi Sad in Samobor čitajte nov Adamičev pamfiet "Struggle", ki vam pove le o mučenju političnih jetnikov v Jugoslaviji. Knjiga je bila tiskana v tiskarni A Whipple, 1169 North Virgil ave., Las Angeles, Cal. Pisatelj je posvetil to brošuro, ki stane 60 centov Američanom, da izvedo, kakšne metode rabijo balkanski rablji pri mučenju jetnikov. Škodovalo nam tudi ne bo, ako zvemo, kako so se združevali trije narodi, ki so prišli iz dežja pod kap. To, kar se je dogajalo, je izpoved nekega Jugoslovana, ki so ga mučili, da izvedo od njega kako dobivajo komunistično literaturo in odkod. Jetnike pretepajo in jim dajejo žerjavico pod pazduho, bijejo jih z "bok-sarji", in najnesramnejše, kar Jo&ko Oven v Clevelandu Cleveland, 0. — Živimo v težkih časih. Delavstvo in kapitalizem se borita za obstoj. Zadnji je svoje naravno življenje dovršil, ker pa je v svoji moški dobi bil zelo radodaren napram svojim prijateljem, kateri so ga za dobljene materialne koristi lepo negovali in povsod zagovarjali, mu hočejo podaljšati življenje na. "znanstven" način. Vce-pajo mu fašistične žleze, da ga rešijo pred polomom. V svoji fašistični blaznosti kliče kapitalizem svoje prijatelje in neza vedno maso skupaj in jim daje ukaze, naj gredo z brutalno brezobzirnostjo na delo in uničijo vse, kar ne sledi njegovim u-krapom. Ni treba veliko govoriti o blaz ni brutalnosti fašizma. Citali sme o terorizmu italijanskega ia nemškega fašizma in zadnje čase o krutosti avstrijskih klero-fašistov, ki so s topovi rušili delavska stanovanja, v katerih so se takrat nahajali delavske matere in otroci, ki so v strašnih bolečinah umirali v razvalinah. O vsem tem in drugem, kar bo zanimalo vsakega slovenskegi delavca in delavko, bo govori Joško Oven iz Chicaga na cleve-landskih shodih. Shodi se bodo vršili po naselbinah in sicer SDD v Colinwoodu, v četrtek 22. marca; v West Parku, v ta-mošnjem Slov. domu v petek večer, 23. marca; v Slov. del. dvo-rani v Newburgu na Prince ave pa v soboto, 24. marca. Apeliram na rojake, da se teh shodov u-deleže. Vsi ti shodi se vršijo zvečer Pričakuje se, da bodo slovenski delavci in delavke napolnili dvorano do zadnjega kotička, ker govornika kot je Joško Oven, vsak z užitkom posluša. V nedeljo, 25. marca, popoldne bo pa Joško Oven govoril na koncertu pevskega zbora Zarja v Slov. nar. domu na St. Clair ave. in sicer med odmorom, ko ae bo postavljalo kulise za igro "Kdo je blazen". Kot mi je priletelo na uho, ima Joško za ta dan pripravljen bolj kratek, zelo zanimiv govor. Pa kaj bi vse pravil — saj boste prišli na koncert, kjer boste poslušali in uživali z menoj vred On. Kakor pravi pregovor "vrag raztresel nemir in med Slovenci po v«em < Gre za razna vprašanji ne stvari, ki ovirajo ^ največja ovira pa je me« ba za kruh, za čast in d za druge take postrand Ki se pa staramo in ^ )rej k zatonu. 0 združ^ ie mnogo pisalo in govori dar nismo mnogo tega u i, z izjemo par manj&ik nav. Pred volitvami j« i vsepolno obljub tu in volitvah pa se izvoljeni Ijajo ko sraka s pavjim češ: jaz sem odborniki se mora poslušati in i Seveda so izjeme in tem t več priznanja za resničai dek, ker so bili vseskod bični in požrtvovalni; «o za korist skupnosti. Staramo se mi in z na jednote in zveze. Zapis katerih jednot in zvei suhoparni, da kaj, ker i samohval. Tudi tu so iij te štejejo največ. Got« samohval članstvo ne hoče dejstev. Te vrsti» onim, ki se jih tičejo, ft pregovor: "Čevelj naj« ati, ki mu paše." Matija P< Hn> llurt Imenovan za aoe. or Kantaatorja Chicago. — Roy Hurt je bil mennvan za alalnega «»rganiza torja in potovalnega gov<»mlka social l stične stranke. Predlar «kim je bil soeialiatični kandidat ca gn\«»rnerja države Illinois. Glatni «tan ga najprvo pošlje v Kansas. Tajnik Senior pravi, da bo nastavljen je nadaljnjih (Organizatorjev odvisno od uspeha tekoče kampanje ta organisatarič-ni »klad V U namen akuša Angleško delavstvo je s|>et iz-vojevalo veliko zmago. Delavska, to je socialistična stranka je sedaj na krmilu v upravi menta Umdona in okolice. Ker no do-sedaj vse nadomestne državno-sborake volitve, tudi v nazadnjaških okrajih prinesle socialistom tako velike in pomenljive image, ni več dvoma, da bo stranka Isvojevala odločilno zmago pri prihodnjih dršavnozborsk i h volitvah. It tega ae jaano razvidi, da je MacDonaldovo iadajatvo prineslo stranki samo koristi—položaj ae Je razčistil in stranka Je nastopila drugo pot; v bodoče ne bo več ponsvljala atarlh napak. In tako bomo v par letih videli aledečo allko: Socialistične države. Anglija. Norveška. Dan-aka. S vedska, t močno aoclaliati-čno stranko v Cetioaiovakijt. V j teh deželah ae bo foapodarski •tranka zbrati $50,000. od kateri-1 pnioAaJ laboljštval bliskoma. VNole I h» šlo 46%' državnim in okrajnim organiser i jam. Ge»lo prt ablmji tega «klada Je: "R-nodi • % na idača aa enoletni pro- gram H medtem ko bo stala poleg njih mogočna, nepremagljiva Rusija. Fašistične de Me. še bodo še v rokah aedanjih zločincev, bodo guapodnrako in kulturno nas* Naši dopisniki in ta Elizabeth, N. J. — V ti Čitam dopise, v kater razpravljajo o raznih Nekateri opisujejo, kako sjcovali božja pota, druf omenjajo razne druge JI Iz teh dopisov se vidi, 4i vsi enakih misli. Br. Zaitz opisuje zp društva Slavija in jeda njegovih člankih vkiimi Belokranjcev, ki so usti gradili SNPJ. Beloknai lahko ponosni na delo, I vršili. Belokranjci ao vseh organizacijah ui in uradniki. Martin J lanako leto pisal o Bdi je izzval malo polemiko* ti, ker se niso vai š njegovim izvajanjem Naj omenim, da se je jak Anton Turk iz J Pa., kot vojak amerilto ustavil tu predno j« tajsko. V San Fri je tudi obiskal moje prijatelje, med temi kovich, ki ga je z vei jela. Tam si je tudi venski napredni doiM druge stvari, ki so g« On je hvaležen roja rmu šli na roko in g» sprejeli. Tukaj smo imeli hu« veliko snega. Pravijo,« snega kot letos ni bflšf letih v tem kraju. Oim bro izrabili priliko in » lo drsali in sankali po se s tem naplačali u leta, ko ni bilo tolik Ji Z zanimanjem ** "Smeh v džungli", drt^ pisatelja Louisa prišel v Ameriko Mi»» Tukajšnji list "n«'^ nedavno prinesel nj^J ie d< H Demonalraoje otrok v Vorku proti nevarnost požara » dfastriktu "alon.ov.w kjer Je nekaj dnevi tgorelo o*en) naefc, med temi pet otrok. kar kaže, da med Američani miču, ki se j« P*v kot p^artA L1ÄTNICA l*^' West Allia, Wis. Mj stvari ni ** nič slej je vse samo * F1, jah In načrtih sveto za nadaljnj» Cigani, čraei ia kaiH ^^ v H«"*** TamicifaH*- H traîna Arnika. Kongres Honduras. ^nrUEK. !»• MABCA. fr08.veta ¿odovina zastavljalnic ..1 ali ai morete ¿"ffi i" ne- Toda naj te k" f" vjefen: ia»Uv- btlnu.bou-ca: C, pomen«. Kje n.j do-KJ iSroraik'» nezaposleni ^boijUumiraJoiap... ustanove, ki h rent ni kov posojilo, če ne "eli ¡z boljših časov še to ali dragocenost ali siceršnjo « inek ne ravno neobhodno bno stvar, da jo nesejo v ivljalnico? Nikar hinavsko ivijajmo oči: zakaj naj bi ustavljanje tako sramotno, r živi še danes v očeh ma-udi in srednjega sloja? Za-wj bi bilo sramotnejše ne-ro, brošo ali kakšno drugo ocenost na nevtralen kraj »raviti za to nekaj kovačev , za prvo silo — kakor pa t a v i t i v banki šop delil dobiti nanje posojilo? V u gre vendar tam kakor tu ivadno posojilno transakci-akrsne so v današnji dobi j docela vsakdanjega. * istavljalnica in posojila v iftarem veku so bila po-i z majhnimi izjemami ne-vo združena z zastavlja-; to se pravi, kdor si je ta- hotel izposoditi denar, ga >bil le na zastavo kakšne lote. Ta običaj je prešel tu-krščanski srednji vek. Ta-na primer takratni posvet-cerkveni knezi zastavljali krone in žezla, mesta svo-»estva, vitezi svoje konje iremo, meščanski patriciji icenosti in rokodelci svoje e. V to poslovno življenje iaj prinesla cerkev sicer i- 0 in človekoljubno, a ven- 1 poslovnim življenjem ne-ljivo novost: prepovedala tmreč vernikom zaračuna-1 obresti, Češ, da nasprotu-Sčanskemu nauku, in je to prepuščala Židom; kako oni opravili s svojo vestjo, cerkve seveda ni tikalo, ko je razumljivo, da je za-ialniiki posel kmalu docela 1 v židovske roke in postal privilegij. 2idje so bogate-idje so jih mrzili, in da bi »jih dolgov na najlepši na-idkrižali, so jih začeli iziti iz mest. Pozneje jim je last prišla na pomoč in iz-odredbe proti njim, tako je židovski element skoraj Inoma izgubil iz mest. da ti radikalni ukrepi niso I ozdraviti socialnih raz-Komaj so Žide izgnali* že pri obrtnikih ponovno po-a potreba po kreditih, a bi-nikogar, da bi jim jih dal.s Mi so zatorej žide nazaj, leruštvo je še bolj cvetelo t prej. taksnih razmerah je dozo-ipoznanje, da je treba po-kvanju po posojilih ustreči ^ugi, cenejši način, in da >v«d sprejemanja obresti, i je cerkev izdala iz idealnih r>v. ni združljiva s potre-I praktičnega življenja. Na r ^veda takrat tega nihče N reči, zakaj prepoved je logmatičncga značaja in če lo nastopil proti njej, mu Ma grmada. javna zastavljalnica ia « časom je cerkev sama Ma s to dogmo; zakaj sre-ln»M«.ga stoletja je prišel italijanski frančiškan ravnik Baraabas Interam-misel, (ta bi ustanovil za-tavljalnico, ki bi dajala na zastavljeno blago. KHmit l"» *ebi ni bila nova; nar, ki ga je bil s težavami zbral. Hkratu je pa učeni menih tudi vedel, da dogem sicer ni moči Ijged sveto stolioo ovreči, pač se pa dado s tehtnimi razlogi raztegniti; zato je pogumno odprl prvo zastavljalnico v Perugiji in odredil, da mora vsakdo, kdor si iz nje izpoeodi denar proti zastavi blaga, plačati tolikšno pristojbino, kolikor stane vzdrževanje zavoda. Proti tej novotariji so takoj vstali dominikansi, ki so si takrat bili s frančiškani v laseh, in so Barnabo zatožili pred papežem. Toda Barnabas je znal papeža prepričati, da niso pristojbine, ki jih pobira njegova zastavljalnica, nikake obresti; kdor sprejme od zastavljalnice uslugo, je le pravično, da to u-alugo tudi poplača in s tem pomaga zavod vzdrževati; sicer je pa njegovo početje zgolj delo ljubezni do bližnjega in popolnoma v skladu z duhom krščanstva. Papež je videl, da ima menih prav, in je Barnabovi zastavljalnici podelil svoj blagoslov. Frančiškani so poslej začeli misel zastavljalnice širiti v svojih pridigah in tako se je ta ustanova kaj kmalu razširila po vsej Italiji. Med tem ko so se torej v romanskih deželah razvile zastavljalnice kot plod socialnih bojev in postale tako rekoč dobrodelne ustanove, so se pa na Angleškem in Nizozemskem ustanavljale iz čisto posvetnih, trgovskih vplivov. Kakor so bila ob Vzhodnem morju hanzeatska mesta nosilci in posredovalci trgovine, tako so Zapadno Evropo obvladali v srednjem veku skoraj izključno Italijani, ker so bili takrat edini narod, ki je vršil svetovno trgovino. Že v začetku trinajstegi stoletja so se italijanski trgovci naselili v angleških in nizozemskih mestih; oblasti so jim pomagale, kjer so le mogle, vesele, da trgovina cvete. Najuglednejše trgovske rodbine so bile takrat Caorini, Caturcini, Cavarcini, Bardi in Amanti; domačini so jih navadno imenovali Langobarde ali krajše Lombarde. "Contorji Razen s trgovino so se ti italijanski trgovci ukvarjali tudi z zastavljalni&kimi posli in so v ta namen vzdrževali v večjih mestih tako imenovane "contor-je"; tam so sprejemali proti primernim obrestim zastavljeno blago in d ali nanj posojila i Papeževi prepovedi sprejemanja obresti so se znali spretno ogniti: dali so si provizijo plačati vnaprej v obliki darila. Toda prav tako kakor žide so začeli tudi Langobarde kmalu postrani gledati, če so si ¿araču-nili le previsoke obresti. Od štirinajstega stoletja dalje so morali za svoje "contorje"—ljud stvo jih je imenovalo "lombarde"— plačevati oblastem davke, dokler ni 1. 1611 magistrat me sta Amsterdama sklenil Italijanom vzeti privilegija za zastav Ijalnice in vzeti to stvar v svoje roke. Mestne zastavljalnice Tri leta nato so v Amsterdamu res odprli prvo mestno zastavljalnico in kmalu nato skoraj ni bilo večjega mesta na Nizozemskem, kjer ne bi bilo te blagodejne ustanove. Se pred Nizozemci so Nemci prišli na misel, da bi ustanovili mestno zastavljalnico. NUrnber-iki občini je namreč cesar Ma ksimilijan I. že ieta 1498 izdal patent, s katerim ji je dovolil ustanovitev javne zastavljalnice. Toda načrt so NUrnberžani izvedli šele leta 1618, torej 7 let za Nizozemci. lz Holandske, Italije in Nemčije je misel mestnih zastavljalnic prodirala zmagovito tudi v druge države. Na novd je ta u-stanova vzcvetela v začetku preteklega stoletja; takrat so začeli Angleži ustanavljati hranilnice, in od tistih dob sta se obe človekoljubni ustanovi vštric razvijali. Danes na vsem svetu priznavajo blagodejni vpliv javnih zastavljalnic pod državnim ali občinskim nadzorstvom, in nikomur niti na um ne prjtle, da bi se boril proti njim, kakur so se v srednjem veku. Vos« iz JngostavIJ» ŠTEVILKE NAJ GOVORE Neureča poštnega letala, ki je padlo v okolici Doshlerja, O. več snega ln ga pognalo na tla. r »Ow# ved al policiji, da mu j« Hrg ukazal, naj žrtvu/e svo jega sina njemu v čast , . . Dober odgovor "Oprostite, gospodična, zdi se mi, da sva se zadnjič peljala v istem vagonu v Celju," "Zr mogoče; za tiej>onu-mbuc obraze nimam spomina," "O. jaz ga pa imam, gospodična!" h z* v poganskem Rimu A ^t iz premoženja zlo-^ ki ga ji. država zapleni-" ' blagajno, ki je O"!10 • 1 'ida kaj kma-,r*videti, da bo vzel, če bo de-Posojal. Kaj bi «nj«- zastavljal-požrlo ves de- ■ * mi ^ fUvi m«.,., i Demon«! raci J* fra ih detavcv v Pariz« proti i («Um* ia f*i*tUme diktature v Kreaciji. Albany. N. Y. — Newyorškl delavski komisar je drftavnim poslancem povedal, da j« v drŽavi kljub "novemu dealu" še vedno tisoče in tisoče delavcev, ki prejemajo od 50 do 75 centov plače na dan, delati pa morajo često po 14 ur. Največje likorlš-čanje je v oblačilni industriji, kjer podjetniki nesramno izrabljajo cule družine. Delavski komisar Andrew« Je te razmere razkril pred zborničnim odsekom, ki Ima pred aaboj zakonski odsnutek za odpravo domačega dela. Komisar je reke), da so v drŽavi, predvsem v mestu New Yorku, kontraktorjl, ki uposlujejo do 2500 "domačih" delavcev, katerim oddajajo delo na dom. V Now Yorku je nsd 30,000 teh mezdnih auftnjev. V "dobrih" časih, leta 1021, so ti kudijl zaslužili povprečno komaj $6.19 na teden, krlsa pa je te "plače" pognala skoraj na absolutno ničlo — še vedno zaslužijo kljub vsem pravilnikom in predsednikovim uposlevalnim dogovorom le od dveh do desetih centov na uro. Deset centov je že veliko! In "člzlerjuv" Je v državi New York po Andrewsovi ocenitvi o-krog 2500. V«« gloda in grize, celo tovarnarji, kjer so se delavci organizirali, Delavski komisar pravi, da mora 'biti iuduntrljsko domače delo odpravljeno all pa "humeri izi rano" s plačevanjem dostojnih mezd. Zakonski osnutek stremi za odpravljenjem in določa obdavčenje vsakega lastnika stanovanj, kjer se tako delo lsvr-šuje, tovarnarja, ki oddsja delo na dom in tudi zaslužek kull-fev, — "Ce ne odpravimo tega kullj-flkega dela, je v nevarnosti vsa mezdna struktura in ogrožani so tudi tisti podjetniki, ki plačujejo primerne plač«", je naglašal Andrews. Klične razmere obstoj« tudi v drugih mestih in drugih državah, |jov*od, kjer J« oblačilna In-duatrija. Žena governerja Pin-chota Je zadnji teden v Washington u rekla, da je v PenneyI-vauiji stotine mest, kjer "new deal" čisto nič n« po/inni, Tri, l>et in šestdolarsk« plače na teden niso nobena redkost, ampak so splošne v mnogih mu«tih. Linglirrgh »trantno zagovarja kapitaliste Washington, D. C. — U-taitfC Charles A. Lindbergh j«16 marca strastno zaguxiirjsl privatne zrakoplov ne družb« pri zaslišanju pred »«patnim poštnim odsekom, ki ga Je povabil, naj pov« Iv oje mnenje o novem zakonskem načrtu glede zračne j»ošte. Lindbergh je dejul, da s« Je zgodila privatnim druž> bam velika krivica, ker Jih Je vlada obsodila, ne da oi Jim prej zabitl tako daleč in verjeti, da je ta človek tam Hihard. Njen Kihard! . . . Nazad- nje in resnično pa je vendarle ležala s tem tam v postelj L Njegove roke so bile, njegove, njegove roke in njegova usta. Saj ji tudi ni bil ne tuj ne zoprn. Tudi zdaj ne. Čudno to. In misel, da je bila to storila, tudi še ni bila tako huda, tako strašno huda, če le ne bi trdil, da je Rihard. "Kaj pa počenjate? To vendar ni delo za vas." "Vi mi praviš?" Sunkovito se je okrenila, usta so ji drhtela. "Ce samo enkrat še rečete, da ste moj mož, slišite, samo enkrat še, če mi rečete !" V njenih očeh so bile solze jeze. "Davi si vendar sama« vedela, rekla si, da sem tvoj mož. Rihard si mi rekla .... Midva spadava vendar drug k drugemu, ti in jaz." "Midva sploh ne spadava skupaj. Svoj živ dan vas nisem videla. Včeraj ste prišli . . . Mogoče moj mož še živi, mogoče še živi. Saj ste sami rekli. In se vrne." "No, pa? Kam potem? Ce pride? Kam potem? Kaj misliš?" Tok nagle divjosti mu je prikipel v oči, ki eo postale globoke in temnočrne. Govoril je z napetimi ustnicami in ne glasno. "Tu pride lahko, kdor hoče. Tu živ krst ne more priti. Midva spadava skupaj." Njegove mišice so se sprostile; Obrisi obraza so se omečili. "To je usoda, Ana. To je usoda," je ponavljal z glasom in smehljajem, v katerih je spet znova živel globoki mir gotovosti. _ Kari je imel imel lepo izoblikovan nos, močno roko in razumno oko. Toliko da se ni Ana zasmejala, tako smešen se ji je zazdel, ko se je razburjenosti vzpel na prste in oprl na metlo, da ne bi padel.. Tudi to pot sta neposrednost in sila njegovega čuvstva znova zatrli vsako trohico njenega dvoma o njegovi poštenosti, in spričo njegove silne divjosti, ki jo je krotila močna volja, so se njene sive oči na široko rzaprle. NI bila misel, bil je iz jeze, kljubovalnosti in napol pripravljenost zlit občutek, ki ji je rekel, da bi Kari po vsej priliki lahko premagal preteklost, ki jo je bil sam oživil, če bi prenehal trditi, da je njen mož, da je on sam ta preteklost. To je res kar preveč, kaj vse mi pripisuje. "Preumno!" je pomislila nehote na glas. Sedela je s skledo v naročju ob oknu in strgala in rezala z urnimi prsti, se popravljala na stolu, nejevoljno predstavljala skledo in stresla svojo' jezo nad korenjem. Pri tem je napravila malomaren obraz, kakor da ji je vseeno. Pa se je vendarle drugače dvignila in drugače nesla «kledo pred sabo k plinskemu gorilniku, se drugače pregibala V pasu, kakor pa bi se bila vedla, če bi bila sama, ali 4e bi bil na sedel tam vzad na divanu nekdo, ki bi ji bil vseeno. Z glavo, zagozdeno v dbe roke, poln sklepov, ki jih ne moreš uresničiti z močjo mišic in volje, je ždel tu, In malo je manjkalo, da ni v nagli jezi planil pokonci in zahteval:.. ali pa pojdem spet na cesto.' Toda Kari je poznal cesto, imel jo je še v nogah in poznal je hromečo samoto svojega dosedanjega življenja. "Iščeš in iščeš, kako bi to prenesel," je bil rekel nekoč Rihardu, "iščeš in iščeš, pa ne najdeš ničesar, prav ničesar. Kakor črv si, ki bi rad prehodil stotisočkilometrsko pot preko vročega peeka. Resnično: črv brez zemlje! Takšno je moje življenje." Kari je bil vzlic svoji krepki naravi in utri pajoči moči, ki bi v njegovem čuvstvu zalegla za desetero življenj, človek, ki se rad koga oklene. (Dalj* prihodnjič-» človek z ulice M. Mrzel Ce ne ozrem po pisani druščini dobrih in slabih prijateljev, daljnih, bližnjih in najbližjih znancev, ki so se mi nabrali v teku življenja, se pa res ne moreni pritoževati, da nem preveč sam. Imam jih, da si na ulici rečemo dober dan, imam jih, da \ kavarni in v krčmi sedamo za into mizo, imam jlhNla smo si tako in tako med seboj. Kes jih najbrž ne )*> na prebitek med njimi, ki bi čez drn in strn življenja Sli z menoj in ki bi ostali pri meni še tedaj, ko I »i se zgodile z menoj najbolj strašne reci — ali ps bi jih morda storil jaz sam Toda bog je — tako pravim jas — vse na svetu pre-modro uravnal, iteá je, da pride malo prijateljev na jH>saniez-nega človeka, zato pa je.zunaj, na cesti, na svetu še celo nesk«m-C no morje neznancev, ki so skoraj prav tako tvoji, kakor kdor' koli izmed najbližjih ljudi. Vsak njo včasi v prvi klopi prvega razreda s kamenčkom zaplavali prva plaha znamenja svoje poti v svet In smo z gobico sproti spet brisali aa seboj. V človeški duši ostane za »merom, kar se enkrat zgodi — in zato nikdar ni mogoče preveč glasno priporočati, naj ljudje pazijo na svoje duš«' bolj kakor na vse druge reči. Ljudje se srečujemo in razhajamo, pa naj se ljubimo ali mrzlmo, naj si podajamo roke ali pa naj drug drugega ubijamo. naj se poznjimo ali ne poznamo — naše usode se ns ti- polnoči. Nikoli ga še nisem vi del dotlej — bržkone ga je zima prignala v mesto odkod, kakor se še vrabec rad približa hišam, kadar pade sneg — in nič čud nega ni bilo, da sem se čez ulico mimogrede za hip zazrl vanj. Tudi jaz sem nosil takrat pri bliino tako širokokrajen klobuk kakor on in takšni klobuki so med ljudmi že od nekdaj znamenje neke posebne, družbi ne kdo|v^emu ve kaj koristne, ne čez mero u-gledne, sicer pa še precej prl-lljudne druščine: nosijo jih sli-ikarji, pesniki, muzikanti in tak- hem zmerom dotikajo med so- Šnl ljudje, ampak največ slikar I ni j in zmerom si drug dragemu JI. Ozrl sem se čez ulico, in da-nekaj dajemo ali pa jemljemo, ¡si se do tiste ure Še nisva videla Tudi najhednejši človek na sve- svoj živ dan, je on tedaj lzne-tu je še zmerom dovolj bogat, nada snel viržinko is ust in se ds lahko nekaj da — saj je nam- j ml z lahnim poklonom odkril, reč znana stvar, da ni pod son- .Odzdravil sem in sem šel dalje, cem večjega bogastva, kakor je. Po tem čudnem domisleku, po- biti človek. Neko zimo pred leti sem ga prvikrat opazil na vogalu. Stal Je tam raven, vleok. v spodobnem. še prav nič obnošenem črnem plašču s rjavim umetni- Iv hip vstane is mnošio kak obraz{škim klobukom in »pet zatone, greš z nJim morda do prvega ovinka in s» s|»et rnzstane*, pretreš ga in ga pozabil. Toda človc*. ki si ga enkrat srečal« ostane vendarle m zm« r* »n* v saj malo t v uj. f 1 «ve- na glavi, s prižgano v irtinko v zobeh. - Tako je stal sredi večernega vrveža, malomarno s rokami, ki »o tičale v usnjenih rokavicah, pre-k r * 7 a it In ii na hrbtu kakor nekdo, ki je pravkar prišel od dobro ška duša nI kakor tista dobra, servi rane večerje in zdaj še w zdravljati na cesti neznane ljudi. In po kretnji, kako Je pozdra-lil. sem v hipu zaslutil, da ta človek najbrž ne bo iz kaste u-met ni kov, pač pa bo — sem si mislil — najbrž izmed tistih ljudi, ki se radi držijo na periferiji umetniške družbe, ki imajo po navadi kakšnega akademskega slikarja za prijatelja in ki spadajo v eno najbolj klavrnih človeških vrst: to so ljudje, ki gredo t neko vmišljen« resno-bo skoti livljenje in sam l»og ve bedna «»laka tablica, ki SMO ns- J ve, Ivam bi se del ta tele ur? d<>, kako opravljaj*» svoi poklic, ki pa ne živijo ne v stvarnem svetu ne v svetu,duha in nikjer nimajo svojih tal. To je pa že od sile, sem si na tihem dejal, tale moj klobuk bo pa že treba vreči med staro šaro. Po tistem sva se srečatfala na ulicah dan na dan. Dvakrat, trikrat morda me je samo zdaleč pozdravil, prihodnjič je že stopil po trotoarju za menoj in me ujel za besedo. Kam da grem? A v Union da zahajam? Ali Jakopič in Inchiostri še zmerom posedata tam? Kako se jima kaj godi? Ah, z umetnostjo živeti, je dandanes prava umetnost. On da je včasi tu pa tam prodal kakšno stvar, ampak dandanes ... — Ali slikate? sem ga povpra šal. Ne, on da ne slika, ampak za druge je že marsikdaj kaj prodal. Ampak dandanes je pa že takšna kriza, da se je ustavilo na vseh koncih in krajih in da nikjer nič ni. — Ko sva prišla na vogal kavarne in sem že privzdignil klobuk, se je v zadnjem hipu zaupno sklonil k meni in me zaprosil: Ali mi ne bi mogli dati tri, štiri dinarje — v Evropi imam domenek z nekom, paS^em, da vam odkrito povem, čisto suh. Od vsega početka sem vedel, da je to bila tista beseda, ki jo je imel na srcu pač že takrat, ko me je bil prvikrat pozdravil. Segel sem v žep in sem mu dal, kar sem imel, on pa se mi je diskretno zahvaljeval in opravičeval: kriza je pač. In ko sem mu takrat dal tieto drobiža, sem bil s tem podkupljen za zmerom To ni bil dar, da bi bil on 2 njim odpravljen enkrat za vselej, to je bil samo prvi neznatni obrok zavezan sem bil na vse večne čase. Srečavala sva se na ulic in sva se pozdravljala kakor dva stara znanca, čeprav si nisva vedela ne imena ne odkod in kam pogovarjala sva se o umetnosti in o krizi in na koncu sem vsakokrat imel prijetno priliko in dolžnost, da nekaj čisto malega prispevam za njegovo vzdrževanje. — Pavlovec je pa v Zagrebu nekaj prodal, kakor sem slišal, je pripovedoval. Ali morda veste — ravno pravr da vas srečam, že včeraj sem vas hotel vprašati — ali morda veste, kdo bi imel takole ciklus slovenskih pokrajin ali kaj podobnega? Za dobrega kupca vem. Eden mojih znancev si je vilo sezidal, navdušen ljubitelj umetnosti, pa bi rad obesil nekaj primernega v foyer. Ali morda veste za kakšno takšno stvar? — Ne, sem dejal, pa ne vem. -— Ali vi sami tudi nimate nič takšnega? — Ne, sem dejal, nimam. — Saj vi tudi slikate? — Ne, hvala. Da, prav tako je bilo. Niti od daleč me ni poznal, kaj sem in kdo sem, in vendar se mi je sam izvolil za najbližjega izmed vse neznanih ljudi, kar jih polje po ulicah. Prihajal je za menoj in je počasi, brez prizadevanja in brez vneme vstopal vame in polagoma sem se ves razgaljal pred njim. Kdo sem in kaj je menoj, tega ni vedel, toda vedel je domala vse ure mojega življenje, vedel je moje dobre in slabe volje, vedel je, kdaj prihajam iz krčme in kdaj imam rendez-vous. Pa to še nič ni, da mi je gledal v dušo in v življenje — saj za takšne reči nas nikoli ni sram. Toda kar sem svetu lahko prikril, je bilo njemu očito: zrl mi je neposredno v denarnico in me je na ta način kontrolrial tam, kjer sem se sicer lahko izmuznil vsakemu pregledu. Stokrat in stokrat se mi je pripetilo, da sva se srečala, ko niti (točenega gro-ša nisem premogel — in vsakokrat je razumel moj položaj. Ko-leglalno, g sočutjem je zamahnil z roko: — Kriza je pač. Saj se nam vsem skupaj enako godi. Da, tako sem bil izenačen ž njim, kakor t nikomer drugim, bila sva si stara znanca, tovari-ša. sodruga. In kakor sem jaz *edel v kavami, je on sedel za mizo in pil črno kavo. listal po! nemških ilustracijah, čltal Ino-1 »make časopise — bil je škrat-1 ks gost. kakor je bil gost kdorkoli med njimi. Potem sem ga videl, kako Je začel pomalem propadati. Sredi zime sem ga zagledal na ulici, kako je hodil okrog brez suknje. Po vse j priliki so mu sneli površnik nekje, ko ni mogel poravnati računa. Takrat sem prvikrat opazil, kako je vnanjost njegovega obstanka nažrta: na hlačah je nosil na zadnji strani veliko zapla-i o, ki je bila močno drugačnega >laga kakor njegova obleka. Potem sem ga srečal nekoč, kako se jye ob palici vlekel po ulicah, n mi je povedal, da prihaja iz x)lnišnice. Takrat je bil že to-iko beden in zavržen, da ni imel več poguma, da bi me še zaprosil za kakšen krajcar. Cez nekaj ednov sem ga srečal vnovič: takrat je šel od daleč mimo mene, bil je še mnogo bolj i »k utajen in izsušen kakor zadnjič, namesto širokokrajnega klobuka je nosil na glavi plebejsko čepico, viržinke mu ni bilo več zobeh. Zdaleč je šel mimo mene, ni se mi javil. Sam pri sebi si je pač mislil, da je preveč izgubljen, da bi se še mogel srečati s kakšnih državljanom. Od daleč je Šel mimo mene, vlekel se je v to staro ljubljansko meglo, in zdelo se mi je, da bo legel na kakšnem dvorišču ali na podstrešju in bo umrl. Po tistem ga nisem videl več. Sel je, da zapusti v tem klavrnem času spomenik človeka, kakršnega še ni iznašel moderni svet: spomenik človeka, ki je padel za berača, pa je še vendar ostal gospod. še oko na nebu prer manj naprej ali nanj J mnoge med njimi j€ trj!f tij in tisočletij, da oZL" šno spremembo v „JJJ Večina zvezd se prenu^, šo brzino nego 400*01 n* do. Tako ploVe kraljevJ! skozi vesoljstvo s prav^ hitrostjo" 17 km na Naše sonce je nekoliko premeri namreč 20 km ^ do. Smer, v katero leti » zdje Herkula. Cebiivitu da Vega v tem ozvezdij na svojem prostoru, bi i,, sonce doseglo šele po jJ sočletjih. Toga Vega ka seveda tudi sama od 2 Kakor rečeno, pa uJj zvezde našega svetovnem ma poleg lastne brzine št I no 1660 km, ki je skupna J sistemu Rimske ceste. V k smer gre to gibanje, rt kam stremi naš svetovni otd točno znano. Brziat ¥ vstmirj« Ogromne hitrosti z neznanim stremljenjem Francoski astronom Esclan-gon je poročal pariški Akademiji znanosti o novih meritvah brzin v vesoljnosti, ki jih je izvršil po posebnem postopku. Tako je dognal, da se sistem Rimske ceste, ki ji pripada tudi naše o-sončje, giblje v prostornini brzino 1660 km na sekundo. Proti 300,000 km, ki jih opravi svetloba na sekundo, je videti to malo, toda za materialna telesa je takšna brzina izredna. Samo pri drugih "otokih vesoljnosti", kakršen je naša Rimska cesta, so opazovali podobne in celo še večje brzine. Se manjše so brzine, s katerimi se gibljejo posamezne "stalnice" v otokih vesoljnosti. Te brzine je silno težko določiti, ker so te zvezde od nas tako oddaljene, da je opaziti spremembo v njihovi medsebojni legi večinoma šele po stoletjih. Pri tem je treba upoštevati smer gibanja. Če se premika zvezda prečno nasproti nam, bomo njeno gibanje seveda lažje dognali, nego če se premika poševno ali celo natavnost proti nam ali od nas. V tem primeru se da njena brzina določiti po posebni metodi s spektroskopom. Zvezda z najhitrejšim lastnim gibanjem v vesoljstvu je majhna zvezdica v sozvezdju Slikarja, ki so ji dali ime "Brzotekač Oddaljena je od nas tako, da se v celem stoletju za naše oko premakne komaj za polovico mesečne širine z ozirom na sosedne zvezde. V resnici pa brzi ta nebesni tekač skozi prostornino z ogromno hitrostjo 400 km na sekundo. Druge zvezde se za na- KDAJ JE TREBA MOLCj Molči: kadar je kakšen čk>v* dražen — po kratkem č« spregovoril sam; kadar si sam jezen — j besed ti marsikdo