50. številka. Ljubljana, v četrtek 2. marci ja. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan iveier, izimsi nedelje in praznike, terveljapo poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 eld., za Četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za VBe leto IS gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna bc po 10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-Trste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat. tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši nGledaliAka stolna". D pravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V LJubljani 2. marcija. Mislili smo uže, da je konštitucijonalno društvo ljubljansko zatonilo v nSchlaraffiji", kar vzbudi našo pozornost trobentica v podobi skromnega dopisa v „Presseu in v „Triester Zeitung", kateri zagotovlja, da konštitucijonalno društvo še ž vi, da je imelo celo 26. p. m. zborovanje, pri katerem se je jako temeljito razpravljalo o sedanjem položaji. Da si nam konštitucijonalno društvo vzbuja le toliko resnobe, kolikor je zaslužuje, da si smo prepričani, da „faiseurjiB tega društva kakor nekdanji rimski avguri pri tacih prilikah obraz namrgodč v resnobne gube in togo jako plastično obvesijo preko ram — da z namenom le skozi okna govore, češ, morda se nam naposled vender le veruje — hočemo vender objaviti svoje mnenje in gospodo zavrniti, kakor jej gre. Kakor po navadi, govorila sta tudi takrat le gg. dr. pl. Schrev in Deschman in v občo za-dovoljnost svojih vernikov izvršila vse točke programa. Da je g. Schrev razlagal, kako uspešno je delovala nemško-liberalna stranka v deželuem in v mestnem zboru, kdo bi mu to jemal v zlo, saj je večina obeh zborov nemška, Schrev in Dežman njena glavna proroka, naravno je tedaj, da hvalita svoja dela sama, ker se druge hvale itak nij mata bati. Da se pa barona Apfaltrern in Taufferer kujeta v zvezde, ta tabak je uže nekolike prehud, kajti prvi bode gotovo sam obstal, da znižanje grunt-nega davka nij le njegova zasluga, marveč, da je bil kataster v Kranjskej uže od nekdaj prenapet in višji, nego v sosednjih rodov it ne j ši h in bogatejših deželah, da je tedaj znižanje davka za Kranjsko bila reč. sama ob sebi umljiva. Gotovo je tudi, da so pri tem sodelovali še drugi gospodje in organi, — a slava in zasluga naj bi bila samo jednega? Višenjski baron sprožil je v državnem zboru znano interpelacijo, katera je v protislovji i mnenjem ogromne večine prebivalstva, to je njegova več uego dvomljiva zasluga, pa smo pri kraji. Druzih velikih zaslug, katere bi si bil baron Taufferer pridobil za Kranjsko, pa nijste raztrobili „urbi et orbiw, od kod ta pohlevnost? Gospod dr. pl. Schrev trdil je na dalje, da hote centralistični poslanci veliko in jednotno Avstrijo, narodnjaki pa, katerim so se dale najskrajnejše koncesije, da smatrajo boj vstašev proti našim polkom za sveto reč. Pri tej točki, gospodine Schrev, treba si malo odpočiti. V jednej sapi ste namreč nakopičili toliko neresnic in toliko sumničeuja, da Vas treba kreniti malo po prstih. Vi trdite, tedaj menda i sami verujete, da smo Slovenci dobili najskrajnejših koncesij (vveitgehendst), a katerih ste pozabili povedati, ker ste sploh slabega spomina, kakor ste zadnjič tam zuuaj, uže veste kje, tako vrlo dokazali. Prosimo Vas in ob jednem zahtevamo, da nam v katerem koli listu nastejete vse te koncesije, sicer moramo res misliti, da ste govorili le kot — „avguru. Ker ta Vaša premisa nij podprta, mora tudi zaključek biti malovreden, kar je tudi od besede do besede. Po dunajskih listih ste iz konteksta iztrgali jedeu stavek — morebiti Vam to ljubav pri priliki v obilej meri povrnemo — in na tega podlagi nas sumničite, da simpatizujemo z vstaši. Nas, ki imamo v boji proti vstašem svoje sorodnike in prijatelje, kateri so se vedno in se bodo tudi v bodoče kot avstrijski vojaki hrabro obnašali, nikdar ne vprašaje, kdo je so vražnik, nosi-li opanke ali pa „svin6enc podplate". So Vam li slednji znani, gospod dr. plemeniti Schrev, ki ste jako neplemenito vrgli sumnjo na nas? Čemu govorite o „nasih polkih" ? mi še nikdar nijsmo culi, da bi se bil kdaj nabral kje polk „Deutsch-Kainerjev"*, pač pa smo Slovenci krvaveli v mnogih bitkah in bodemo še za prospeh in obstanek Avstrije. Lehko bi vzeli v pretres Vaše ukrepe iz Zorijine dvorane na Dunaji, lehko bi malo pretipali po Schönererji sestavljeni program, po istem Schönererji, ki je pred dvema dnevoma na Dunaji javno izrekel se: „Ich und meine Gesinnungsgenossen gravitiren dorthin, wo Deutsche wohnen." — pa naj bode to odloženo za prihodnje svidenje na mejdanu. Gospod Deschman kot drugi govornik poroča o desetletnem delovanji društva „Schulpfennig", in po svojej patetičnej navadi zatrjuje, koliko tisoči so izdali za slovenske šole. Da, za slovenske šole, z namenom, germanizirati jih, nikakor pa v prospeh narodne omike, temveč le iz zgolj sebičnih, strankarskih ozirov. S povzdignenim glasom in slovesno je potem Deschman zanikaval, da bi bila ustavoverna alias nemško-liberalna, sedaj pa naravnost nemška stranka nzlovoljna svojatM. A tudi te besede ostale so le — trditev. Slabo uslugo napravil je dopisnik Deschmanu, pišoč, da narod pošilja premalo peticij na državni zbor zaradi upeljave slovenščine in glede nadsodnije v Ljubljani, kajti ravno Deschman bi se moral spominati, da je nekdaj kot poslanec slovenski šel na Dunaj z velikansko, isto zahtevajočo, veliko tisoč podpisov broječo peticijo na Dunaj, da pa tam nij spolnoval svoje dolžnosti nego nnon bene relieta parvula" potegnil v nasprotni tabor in besedo dano — požrl. V istem dopisu govori dopisuik tudi o našem zadnjem zapljenjenem proti nemškemu „Schulve-reinu" naperjenem članku, a ne pove, da je bil naš list zaradi tega kontisciran, kar bi zahtevala časnikarska poštenost. — LISTEK. Spomin na dr. K. Lavriča. „Narodu mojemu! Narod moj slovenski naj živi, naj se razcvita in naj napreduje duševno in materijalno, kar je mogoče. Narodu svojemu sem udan z dušo in telesom in ostanem do smrti njega ponižni sin." To je oporoka, katero je napisal 2. marca 1876. dr. Karol Lavrič našemu slovenskemu narodu, prenočujoč v gostilni „pri treh kronah" v Gorici, ko se je vračal iz Trsta. Drugo jutro 3. marca ob 7. uri sliši sobarica strel in ob 10. uri gostilniški postrešček najde pri postelji pred stolico popotnika — mrtvega ! Preblagi naš Lavrič bil si je šel namreč iskat iz „Tminau, kjer je zadnji čas imel svojo odvetniško pisarno, zdravniške pomoči v Trst. Toda na svojo preveliko žalost izve od zdravnikov, da se mu luč očij ne more povrniti. To prežalostno iznenadenje in pa zavest, da bi se odslej moral živiti samo od milosti svojih prijateljev, pripravi ga v najskrajnejši — obup! Njegov melanholični temperament, zaradi katerega je duševno uže prej večkrat bolehal, pripravi ga do zaključka, — da si nesrečnik vzame življenje! Bil sem tačas na narodnem uči!išči v Materiji v Istri, in ko prečkam kratko novico o dr. Lav-ričevej smrti, spreletel me je tako nemilosrčen dušen udarec, da pobledim kakor stena. Tisti dan, mestu da jem, zdrkava se mi pri stolu solza za solzo po obrazu. Na čem se li temelji ta simpatija, ta učinek ? Dr. Lavrič kot snovatelj najplemenitejših na rodnih idej, misli si, da bi mogel v narodnem zmislu največ koristiti Slovencem, ako premesti svojo odvetniško pisarno iz Ajdovščine v Gorico, kjer bi potem najlaglje sodeloval pri narodno-naprednem organu „Sočiu in poleg tega tudi predaval retoriko dijakom višjih razredov tamošnje gimnazije, realke, učiteljišča in teologije. Preselil se je torej v Gorico. Ker je bil tačas gosp. Klodič v goriškem deželnem šolskem svetovalstvu, bila je sprejeta plemenita ponudba dr. Lavriča, ter je brezplačno predaval govorništvo dijakom vseh omenjenih zavodov skupaj po 2 uri na teden, samo bogoslovstvo se nij zmenilo za ta, toliko važni nauk. Kot učiteljiščnik bil sem torej učenec dr. Lavriča, in sicer s toliko večjo gorečnostjo, ker nijsetn na tem velikem poštenjaku nikedar tudi najmanjšega greha zapazil Kar koli je on govoril in delal, vse mi je bilo najkorektnijši vzor. Dr. Lavrič nij bil mej narodom „puntaru, ampak buditelj do narodnostne zavesti in doseganja boljšega gmotnega položenja goriških Slovencev na temelji narodne prosvete. Cesto je rekel naš Lavrič : „Jedino in najboljše orožje, s katerim svobodno brani vsa slovenska inteligencija pravice svojega naroda, je zgovornost. Zatorej, dragi moji! ufiite se marljivo v vseh šolskih predmetih in prisvojujte si prepotrebno zgovornost, da bodete kot učitelji itd. mogli mnogo koristiti svojemu narodu s svojim znanjem." Mi njegovi aposteljni smo ga pa tudi na svojo radost prav pogosto videli po vsej Goriškej, da je bil otec in duša mnogim slovenskim čiuilnišam in taborom; videli smo ga tudi v deželnem zboru, kjer se je vseskozi možato potegoval za pravice svojega naroda. S svojo mirno, premišljeno in možato besedo je goriškim Slovencem tudi kaj dosegel. Samo v deželnem odboru nij nikakor mogel koristiti svojim volilcem. In ker je videl, da kot deželni odbornik brezuspešno trati dragi čas, zahvali se Slovencem za zaupanje, izstopi iz odbora, ter Pa kaj tacega smo pri naših nasprotnikih uže od nekdaj navajeni in baš zdanji čas pokazali so tako dvomljive lastnosti, da obžalujemo jedino to, da zvijača, neresnica, natolcevanje in jednake lepe lastnosti ne prouzročuje bolečin. Iz državnega zbora. Z Dunaja 28 febr. [Izv. dop.] V ponedeljek 27. febr. zahteva po prečkanji došlih peti.ij poslanec Kletečka, da se protest „ObCanske besede" v Taboru, o katerej je levičar Klier trdil, da je sprejela predlog proti židovstvu, zabeleži v denašnjem zapisniku. Iz protesta je razvidno, da je Klier zloniiselno lagal, kakor n. pr. o graških slovenskih tehnikih, ki še tudi lehko to store, kakor .Občanska beseda" v Taboru. Pred štirinajstimi dnevi poslal je urednik „Gwiazde eiesinske" po poslanci Chelmeckiji peticijo, v katerej se trdi, da je na peticiji, ki jo je v državnem zboru izročil levičar Obratsehai proti izvedenju ravnopravnosti v Šleziji, mnogo podpisov ponarejenih. Obratsehai meni, da je to — razžaljenje in zahteva od predsednika poverjeni prepis one peticije, da more svojo čast in poslansko dostojnost varovati s tem, da toži. Predsednik obljubuje, da bode prošnji zadostil. Češki poslanec dr. Gabler pritožuje se, da je v Btenogtafiškem zapisniku njegov govor od zadnje sobote zelo pokvarjen. Iz pokvarjenosti razvidi se, da se je to zgodilo nalašč, ker je govor tako popačen, da podaje popolnoma druge misli, nego jih je govoril on. Dr. Gabler zahteva torej, naj predsednik preišče, kdo je zakrivil pokvarjenje ste-nografiškega zapisnika in da se dve strani dotičnega zapisnika, kjer se nahaja Gab'erjev govor, uničijo in naj se tiska nov zapisnik. Predsedn'k pravi, da bode želji ustregel ter da kiivda zadene tiskarnieo, a ne stenografiški urad. Ker je poslanec L i en b ach er iz carinskega odbora izstopil, volil se je vanj knez Al. Lichtenstein. V fjodrobnej razpravi o proračunu je na dnevnem redu notranje ministerstvo, centralna uprava. Proti tej točki upisana sta dr. Menger in vitez Schönerer. Prvi trdi, da se pri tej točki da govoriti o najvažnejših zadevah državne uprave, o policiji in o jezikovnem vprašanji. V svojem govoru napada dr. Fanderlika, ki je govoril v general-nej debati. Predsednik mora, govornika opomniti, da govori o predmetu. Menger pa pravi, da je ministerstvo pospešilo narodnostno vprašanje1 ter da ima zaslugo, da se tudi Nemci glase k svojej narodnosti, kar prej nij bilo. Nemci pa so baje sedaj potisneni v občane druzega razreda. Na Češkem se nemštvo zatira in v nemških pokrajinah bode nemškemu uradniku nemogoče dospeti na višje mesto, ako ne zna češkega jezika; to je pa baje nepravično zahtevanje, da bi se Nemec učil češki. (Odobrava se na levici.) Ko ima govoriti Schonerer, ga nij v zbornici. Generalni poročevalec grof H. Clara-Martinic zavrne trditve Mengerjeve. Kakor je govoril pred-govornik, dokazano je, da je pri nas uže jezikovo zmedenje, ker se mej seboj ne razumemo več tam, kjer povedali smo pošteno in jasno svoje mnenje. Ako pravimo: Mi čemo jednake pravice, odgovarja se nam: Mi Čemo zatiranje nemškega roda; ako pravimo: mi nikdar ne mislimo kratiti stališča Nemcev, pové se nam: Mi silimo Nemce, naj zapusté svoja bivališča. Ker država zahteva od svojih uradnikov, da se nauče druzega deželnega jezika, uže se pravi, da silimo Nemce na izseljevanje iz svojih bivališč. To mi je popolnem nerazumljivo. Mi nikdar nijsmo nameravali kratiti pravice Nemcev ali jih zatirati. To bi mi tudi nikdar ne pripuščali, da bi se Nemcem kratile pravice. (Odobravanje na desnej.) G. predgovornik tudi nij mogel navesti niti jednega slučaja bodisi na polji zakonodajstva, bodisi na polji uprave, s katerim Oil bi dokazal svojo trditev. Pri glasovanji* sprejel se je od budgetnega odbora postavljeni znesek. Pri točki „državna policija" govoril je poslanec dunajskega predmestja Josefstadta, dr. K ro nave etter. S silovitim sarkazmom napada juda dr. J a quesa, ki je Kronawettra napal v generalnej debati. Jaques želel si je, da bi Kronawettra videl na sliki Mun-kacsyja, kako na čelu delavskih čet ž njimi drvi na barikade (veselost). Takov nesmisel (hirnverbranntes Zeug), pravi Kronawetter, more le govoriti mož, kateri ima fiksno idejo o svojej velikosti, kakor je Jaques. (Smeh in veselost.) V ostalem pa Jaques naj ne govori o barikadah. L. 1848, ko se je bojevalo na barikadah xa nerodne pravice, sedeli so ljudje kakor Jaques v zatišji v Voslavu. (Veselost. smeh. Oho, na levici.) Kronawetter obrnen proti levičarjem: Vi, gospodje, vender ne boste mogli pačiti zgodovine. Dalje pravi, da so si „liberalci" barve Juquesove po revoluciji pobrali njen sad, delavci pa nijso dobili nič. Sedaj so delavci uže pametnejši, ter si ne bodo za lažiliberalce osmojevali več prstov. (Pohvala na desnici.) Vi na levici pravite, da je ljudstvo proti Taaflejevemu ministerstvu, no, a zakaj je ne vržete? (Veselost napravici.) Zato, ker nijmate v ljudstvu privržencev, zato, ker tam nijmate tal, zato, ker ljudstvo vam ne veruje. (Izvrstno! na desnici, oho! na levici.) Pod Lasserjevim ministerstvom zakrivili ste najhujše prestopke in skrunili ste zakone. (Vrlo dobro! na desnici.) Da, tudi pod zelo -liberal hi m8 ministerstvom G iskro v i m zakrivili ste najhujše stvari. (Izvrstno.) Demokratično gibanje teptal je z nogami isti Giskra, ki je 15. maja 1848 zuano peticijo nesel v — grad. Kronawetter pravi, da je Giskra bil največji tlačitelj svobodnost-nega gibanja. Levičarsko strao slikal je govornik kot lažnjivo, posilno nepolitiško, nerazumno. Razvil je tudi stališče delavcev kot bedno. Tudi sedaj äe zatirajo se; prepoveduje se jim zborovanje, konfi-scirajo se jim časopisi, zaaegajo zasobna pisma, preiskuje v stanovanjih. Vender pa bi delavci ne hoteli Plenerjevegaministerstva. Govor Kronawettrov popalil je levico popolnoma. Nikdar od svoje strani nijso culi tacih napadov. Besede Kronawettrove napravile so naravno na dessnico dober utis. Minister Taaffe je na Kronawettrov govor koj odgovoril ter s tem uvažil njega misli. Državna policija je za državo potrebna. Druge države so istih nagledov, da, one še bolj goje državno policijo. Ako se jim pa krši svoboda, naj se pritožujejo pri višjih oblastih, pri državnem sodišči. Ker je Kronawetter menil, da se je zoper socijalne demokrate v Gdanskem dogovarjalo, grof Taaffe to zanikuje. Pri glasovanji spreielo so se točke „ naklada za državno policijo", za državljanski zakonik in politična uprava posameznih dežel brez premembe, ker levičarskih govorov (vit. Obentrauta in dr. Lustkandla) nihče več nij hotel poslušati. Razprava o proračunu nadaljevala se je tudi denes. Ministerstvo notranjih zadev, denes pri točki Javna varnost", je veduo predmet levičarskih napadov. Levičarji zahajajo vedno v splošno debato. Vsi predsednikovi opomini, naj govore o predmetu, so zastonj. Dr. Alter je tožil, da za Nemce na Češkem velja le: »Podvreči se ali pa se odpovedati." Poslanec Oberndorfer toži o klatenji ljudij brez posla na deželi in o ciganskih četah. Občine naj bi žandarmerija bolj podpirala; občinska policija je preslaba, da odpravi uedostatke. Potepuhom in vlačugam naj se gre do živega. Ako vlada to stori, bode vse prebivalstvo zanjo. Vitez Schönerer je denes huda muka za predsednika. Večkrat ga mora opozoriti, da naj govori o predmetu. Schönerer pa se za to me zmeni nič. Govornik na široko javka o zatiranji nemštva od sedanje vlade in državnozborske večine. Za njim govore vladni zastopnik sekcij ski Sef baron Kubin, poslanec Toner kot poročevalec, dr. Sax (levičar) o pretepu v Kuhljaku; in glavni poročevalec Clam-Martinic. Pri glasovanji sprejele so se točke nespremenjene. Tudi pri odstavku „ državno graditelj stvo", vodne gradnje in nove gradnje za politično upravo se debatira, ter potem glasuje v smislu večine. Levičarski govorniki pa o vsakej priliki zahajajo na druga polja. Tako se prav po nepotrebnem trati dragi čas. neče, da dobiva odmenjenih mu 1200 gld. na leto za svoj napor. S tem je posebno dokazal svojo n e-sebičnost. Vrhu tega nij nikedar bil odrtnik svojih klijentov in je bil kaj soliden odvetnik. Od tega. kar je zaslužil, je do skrajnega novčiča svojih največjih potrebščin izdaval za podporo vrlim slovenskim dijakom, narodnim učiliščem in čitalnicam. Njegova pisarna bila je izključivo slovenska in vsako priliko je upotrebil, da pribori slovenščini veljavo. Z mnogimi naobraženimi osobami sem ga slišal govoriti, ali samo jedenkrat, da nemški bese-duje, in sicer s pokojnim gimnazijalnim direktorjem Saflenhauerjem, ki je bil nevešč v slovenščini. Nekateri njegovi dragani smo res uže skoro mislili, da dr. Lavrič ne zna nemški, če tudi je bil vseskozi v Gradci vzgojen. Jaz sem to poštenost vseh poštenostij sedanjega veka primerjal grškim prvakom tako-le: dr. Lavrič je za svojo osobo bil Diogeues, za slovenske dijake Sokrates, za slovenski narod in posebno za goriške Slovence Ari s ti d es. Po zaslugi oceniti ga je mogel samo tisti, ki ga je osobno poznal. V privatnem življenji, posebno pa na sprehodih po kolodvorskem drevoredu smel sem se precej daleč spuščati v debatne razgovore ž njim, ali malo da ne vselej mi je radikalno razjasnil in čistil pojmove. Moji nazori so mu bili iskreni in opravičeni, samo na trdnem toporišči nijso bili vselej, je dejal on. Rekel mi je tudi jedenkrat, da y toporiščih zagvozde skosi in skozi nijso dobro pritrjene. Ker sem mu bil z dušo in telesom udan, kakor mulo komu pod solncem, rekel sem mu: go-spotline doktor, vi svobodno lupate na moje klimave zagozde, kolikor hočete, samo da bodo dobro držale, ko bodem kot narodni učitelj v praksi. Hvala Bogu, morem reči, prav vestno mi jih je pritrdil, da se še do denes, torej za jedno desetletje, v najkritičuejših slučajih le za las nijso usušile in čisto nič omajale, in tudi nadejam se, da se bode moja motika prej do ušesa skresala in toporišče prej zglodalo, nego aa se moja zagvozda — značaj — razklima. Da je dr. Lavrič take superlativne ocene brez-uslovno vreden, to potrjuje ogromni broj učestnikov, ki so ga sprevajali na inirodvor v prerani grob. Bilo jih je nad 12.000 ! Baš zdaj je G let, od kar je zagrnila smrt v svoje krilo našega velepoštenjaka, ter mislim, da je naša sveta dolžnost, da se ga vsako pošteno slovensko srce spomina o obletnici njegove smrti. Meni nij dano, da izpolnim sveto dolžnost, ter obiščem nepozabljivega učitelja, iz dežele, kjer se sedaj krv preliva, zato te prosim, sprejmi, predragi Lavrič, v Elizij sledeče moje vzdihe : Tiha te gomila krije, Majkc Slavo vrli Bin, Srce tvoje več ne bije, Svobodno je bolečin. Narod tvoj pa bridko joka, Solze mu 'z oČij lijo, Ker prerano tvoja roka Segala mu je v slovo. Domovino si nesrečno Bratom svojim vodil v prid, Značaj tvoj bo živel večno, Naš Blovenski — AriBtid! B. Pernišek. lf ©V. (Spisal I. T ur ge nje v, preložil M. M&lovrh.) Prva. Knji^:i. (Dalje.) XVIII. Neždanova navdajala so razna čuvstva. Kakšni so pa tudi bili u tiski poslednjih dnij, s koliko novimi ljudmi se je vpoznal. Prvič v Bvojem življenji Politični razgled. \ol ran.j4» debele. V Ljubljani 2. marca, f C Včerajšnje obravnavanje držav neg« z bora vršilo se je mirno, celo glavni krieači z levice so mirovali in večina iz ujin tudi nij bila navzočna in to baje ne slurajno, nego radi tega, ker so jeli uvidevati, da vsi njih ščuvalni govori vender ▼ ljudstvu ne natdejo odmeva. rNarodni list" poroča ponatančno o posamičnih bojih na j u i^ii. kateri so se v slednjem A. B.: Dumka, poljska. Več toček provedeta pevka gospica Hermina K rdi in dvorne opere član J. M. Griln. Pevovodja g. A. A. Buchta. B. Svira godba 34. peš polka pod osobnim vodstvom kapelnika g. K. Še bor a. Začetek ob Va H. uri zvečer. Vstopnice dobivajo se v društvenei pisarni I. Briiunerstr. 4. (pri dr. J. Lenochu) a 1 gld. 50 kr. in zvečer pri kasi 2 gold. za osobo. — (Akad. društvo Slovenija na Dunaji) napravi v soboto 4. marca t. 1. redno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Prečita se zapisnik. 2. Poročilo predsednikovo. 3. nLafontaine", čita g. A. Jurtela. 4. Volitve: a) jednega odbornika, b) jednega revizorja. 5. Slučajnosti. Locale: llollrie-gels Restauration, I. Babeubergerstrasse 5, Souter-rain. Začetek o '/a 8. uri. zvečer. — („Društvo Triglav" v Gradci) ima prihodnje zborovanje v petek 3. marca; gostilna Sehvveehater Bierhalle, Sackstr. 27. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. Konec predavanja g. Be/jaka. 3. Kritika. 4. Slučajnosti. Začetek ob 8. uri zvečer. Gosti dobro dosli. Kranjska hranilnica. Pri občnem zboru v dan 28. februvarja pred-našal se je računski sklep za 1881. leto, po katerem se razvideva, da se je upravno premoženje v preteklem letu pomnožilo za 877.431 gld. 30 kr. in da sedaj iznaša skoro 17 milijonov. Zastavljalnica, ustanovljena za ubožnejše kroge, prizadela je 281)0 gld. 58 kr. izgube, katera se pokrije iz reservnega fonda, kateri, dasi so vrednostni papirji zaračunjeni prav znatno pod kurzom, iznaši sedaj 1,423.011 gld. 38 kr. Z oziroin na jako ugodno stanje je hranilnica, kakor vsako leto, tudi letos darovala za dobrodelne in občekoristne namene vsega vkupe 15.G20 gld., izmej katerih omenjamo: Tukajšnjemu zavodu za uboge .... 2500 gld. Za razdeljevanje obleke otrokom v čitalnici 200 „ Za revne dijake: Na gimnaziji v Ljubljani..... 200 „ n n Kranj i...... 50 . „ „ „ Kočevji..... 100 „ „ „ „ ltudolfovem .... 100 „ Na realki v Ljubljani...... 200 „ Na izobraževališči v Ljubljani . . . 100 „ Na 1. mestnej ljudskej šoli .... 150 „ Na 2. „ . , .... 250 „ „Narodnei šoli"........ 200 „ Za šolsko mladež na deškej šoli v Ru- dolfovem..........100 „ in na dekliškej šoli ondu .... 50 „ našla ne bila, imel bi bil jutri srečo me videti, kajti dobro mi je znano, kje živiš; da baš tebi za voljo prišel sem v to mesto.....na kakšen način — o tem kesneje; tretjič te prosim, da me s svojimi spremljevalci seznaniš. Povej mi kratko, kdo so oni in njim, kdo sem jaz — potem pak uživajmo vkupej življenje!" Neždanov izpolnil je željo svojega prijatelja, ter ga Markelovu in Solominu piedstavil rekši o vsacem, kdo je, kje biva in kaj dela. „Divno!" vzkliknil je potem Paklin; „zdaj mi pak dozvolite, da vas iz te gneče brez ljudij do one klopi odpeljem, na katerej sedim, kadar hočem prirodo uživati. Od tam je krasen izgled: vidi se hiša gubernatorjeva, dre mnogobrojni stražni hišici, trije žandarji in — nijeden pes! — Ne čudite se preveč govorom, s katerim se zaman trudim vaš smeh vzbuditi. Po mnenji svojih prijateljev sem jaz reprezentat ruske šale.....zato sem menda tudi malo šepav." (Dalje prih.) Za podporo ubogih šolarjev na tukajSnjej podkovalnici.........100 gld. Za urila ubogim deklinam v šoli pri nunah v Ljubljani....... 200 „ in pri nunah v Škofjej Loki ... 100 , Za uboge šolarke na tukajšnjej dekliškej šoli............100 B Za šolarje, ki obiskujejo šolo na barji . 50 „ Za kandidatinje in šolarice na izobraževalci za učiteljice....... 100 „ Za gornje razrede meščanske šole v Krškem (za kranjske dijake) ... 50 „ Društvu »Glasbena Matica" .... 50 „ n v podporo bolnikov .... 100 „ Požarnej straži v Kranji..... 200 „ „ » „ Dolenjej vasi ... 100 „ „ „ „ Šent Jarneji. . . . 100 „ „ „ „ Otoku pri Postojini 100 „ Elizabetinej bolnici za otroke .... 220 „ Podpornemu društvu tiskarjev in litogra- fov na Kranjskem....... 50 „ Izobraževalnemu delavskemu društvu . 50 „ Društvu sv. Vincencija za podporo bolnice, sirotišnice itd., vsega vkupe. . 1000 „ Društvu zdravnikov na Kranjskem . . 200 „ Za zidanje cerkve srca Jezusovega izjemno 1000 n Za nakup Urbasove hiše, da se napravi nova vozna cesta k južnemu kolodvoru 3000 „ Hranilnemu in posojilnemu društvu (za rezervni fond)........ 200 „ Požarnej straži v Črnomlji.....100 „ Razen tega je kranjska hranilnica ob priliki poroke cesarjeviča Rudolfa za zidanje deželnega muzeja odločila 100.000 gld. pod uže naznanjenimi pogoji ter oh istej priliki 4377 za po jeden goldinar zastavljenih komadov dala zastonj nazaj in koneČno še ukrenila v olajšanje malim posestnikom, da se od posojil na hipoteke, katere ne presegajo 300 gld., plačujejo le 4°/0 obresti, kar je glede na to, da je tacih posojil blizu pol milijona, gotovo izdatna pri-pomoč. Leta 1881. se je pri hranilnici in pri zastav-ljavnici odpravilo 90.880 strank, rešilo 9325 dopisov in ulog, denarni promet je iznašal 18,047.869 gld. 64 kr., a izdala se je 122.110 vloJna knjižica. Telegram »Slovenskemu Narodu". Dunaj 2. marca. Pri obravnavanji o bud-getu za uk govoril je dr. Vošnjak in pojasnjeval v obširnem govoru nenaravne šolske razmere v slovenskih krajih, z uradnimi dokazi zavrne protest celovških županov proti interpelaciji in izrazi v imenu slovenskih poslancev naučnemu ministru popolno nezaupanje. Conrad zaradi bolehnosti (Jschias) nij navzočen. Ekse-kutivni odbor je sklenil vzprejeti volilno novelo o volilnej pravici petgoldinarskih mož. Razne vesti. * (Nevesto si je priplesal.) Narodni pregovor pravi, da vsak jedenkrat „znoriu, če ne mlad, pa star. Tako nekako se je zgodilo tudi našemu znancu. Mož je imel na hrbtu uže pet križev, a nij ga še minilo veselje do življenja, v tretje hotel se je poročiti. Zagledal se je v mlado dekle, stopil junaško pred njo, prosil jo roke; in ker mož nij bil ravno brez krajcarjev, odrekla mu nij ta „boginja njegovega srca," a jeden pogoj je bil vender pri tem; deklica je namreč dejala, da se hoče poročiti le z onim, ki zna dobro plesati. Petdesetletni mož je pač v mladih dneh nekoliko znal plesati stare plesove, a zdanji so mu bili španske vasi. A vroča ljubezen in resna volja premagata vse težave; Btarec šel je k učitelju plesa, plesal dva dni, in tretji dan je uže prizdigoval, sicer malo težko in nerodno, petdesetletne svoje kosti po taktu. Zdaj pa je stopil pred svojo „ljubljeno", zaplesal jej „ valček" — in kaj je hotela ona druzega nego podati mu roko — Btopila sta pod cerkveno lampo. Zdaj pa, kakor pripovedajo poredneži, prizadeva se nežnejša zakonska polovica svojega soproga še privaditi, da se bode ravno držal. * (O te ženske!) Mladej, krasnej in bogatej vdovi, ki živi v Parizu, prišla je pred kratkim posebna misel v glavo: Šla je v pisarno, kjer se spre- jemajo ženitovanJ8ke ponudbe in dale se je vpisati kot bogato vdovo, ki se želi omožiti, a da je slepa. Takoj privrelo je obilo število snubačev. A kako so se obnašali ti ljubeznivi ženini v veri, da je vdova res slepa: Nekateri prišli so vsi razcapani, drugi so se kar po domače vlegli v obuvalu na divan — govorili pa so vsi ginljivo in ljubeznivo. Naposled pa je bilo vdovi tega veselja vender uže preveč in sicer za to, ker je jeden ženinov v svojej ljubeznivosti šel crlo tako daleč,da je z roko posegel vdovi v žep. — Kaj vse ne pride na misel ženskej glavici v Parizu. Zahvala. Odbor gospij za napravo zimske obleke ubogim učenkam in učencem tukajšnjih šol izreka slavnemu vodstvu kranjske hranilnice za velikodušni dar 200 gl najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani 1. dne marca 1882. Tujci: 1. marca. Pri Slonu: Schiefer z Dunaja. — .Dr. Hollerung iz Gradca. — Žvagen iz Dolenjskega. — Schlesinger iz Maribora. Pri Maltyl: Hofbauer z Dunaja. — Tepolitz iz Hrastnika. — Krištof iz Ljubljane. — pl. Lehmann iz No vega mesta. Pri avstrijskem cesarji: Grilc iz Vač. Meteorologično poročilo. (Pregled cex pretočeni mesec) Barometer: Barometer je stal v vsem meseci precej viBoko in sploh za 8*22 mm. višje, kot je srednje stanje vsega leta za Ljubljano: njegovo srednje stanje je namreč znašalo 743*52 mm., to je le 3*95 mm. menj, kot neprimerno visoko stanje v janu\arji, in je bilo samo 27. in 28. febru-varja podnormalno. Z ozirom na srednje stanje vsega meseca je stal barometer 11 krut. nad normalom in l4krat pod normalom. Najvišje srednje stanje in sploh tako visoko, kot se v Ljubljani le redkokrat opazuje, namreč 755*11 mm. ali za 11*62 mm. nad mesečnim normalom, je imel barometer 1. februvarja; najnižje, 725 73 mm. ali za 17*79 mm. pod normalom, 27. feb ruvarja; razloček mej maksimom in mi-nimom srednjega Btanja znaša torej 29*41 mm. Najvišje v vsem meseci sploh, 755.79 mm. visoko, je stal barometer 2. februvarja zjutraj; najnižje, 723*32 mm. visoko, 27. februvarja zvečer; razloček mej maksimom in minimom sploh je torej znašal 32*47 mm. Največji razloček v stanji jednega dne, za 7*15 mm., je imel 16. februvarij ; najmanjši pa, za 0*28 mm., 18. februvarij. Termometer: Srednja temperatura vsega meseca je znašala 0 2° C, to je za 0 6° C nad normalom, meseca februvarja za Ljubljano. Srednja temperatura je bila 17krat nadnormalna, llkrat pa podnormalna. Najvišjo srednjo temperaturo, -f 6*7° C ali va 5-8° C nad normalom vsega meseca sploh, je imel 26. februvarij; najnižjo, — 7*1° C ali za 8° 0 pod normalom, 2. februvarij; največji razloček v sred-njej temperaturi znaša torej 13*8° C. Najvišja temperatura vsega meseca sploh, namreč -}- 12*3° C ali za 12*<° G nad normalom, je bila 23. februvarja opoludne; najnižja, — 12*8° C ali za 12*4° C pod normalom, 3. februvarja zjutraj. Največji razloček v temperaturi jednega dne, 15-4° G, je imel 11. februvarij; najmanjši, l'S° C, 27. februvarij. Največkrat, v °^°/o» je bila temperatura nad ničlo, v 44°/0 pod ničlo, v 3°/0 pa na ničli. Vetrovi so bili ves mesec skoraj brez izjeme slabotni ; sploh so prevladovali južni in vzhodni vetrovi nad severnimi in zahodnimi. Z največ, namreč s 33°/0, je bil zastopan »vzhod", s 27°/0 Jugozahod", s 14°/0 „burja", z ll*3°/0 jugovzhod", z 8*3°/0 nbrezvetrijea, s 5°/0 wzahod", z l°/„ gorenj ecu. Vreme je bilo vsled precej visokega stanja barome-trovega precej stanovitno in suho. Nebo je bilo v 76°/,, jasno, v 20% oblačno, v 4°/0 pa deloma jasno in deloma oblačno. Mokrina: Deževne dni imel je februvarij samo štiri, namreč 16», 19., 26. in 27. dan. Palo je vsega skupaj 28 mm. dežja; največ, namreč a/3, ga je palo 27., najmenj 16. februvarja. Snega ves mesec nij palo nič. Frančiška Krieger naznanja v svojem in svojega sina gospoda Ivana Sohreva imenu prežalostno vest, da je njeni iskreno ljubljeni sin, oziroma brat, gospod Josip Krieger, danes v jutro ob osmih po dolgo trajaj oče j in mučnej bolezni v 21. letu ddbe svoje se preselil na oni boljši svet. Truplo drazega pokojnega se bode dnč 3. t. m. ob štirih popoludne v stanovanji, Gradišče št. 5, slovesno blagoslovilo in na mirodvoru pri sv. Krištofu pokopalo. Zadušne sv. maše se bodo služile v množili cerkvah. (138) V Ljubljani, dnč 1. marca 1882. Oznanilo. ZD-curLa-jsl^a, "borza, dne 2. marcija. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni državni dolg v bankovcih . . Enotni državni dolg v srebru • . Zlata renta...... . . 1860 državno posojilo . . . . Akcije narodne bauko...... Kreditne akcije........ Srebro ............ Napol.............. G. kr. cekini........... Državne marke......... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečko iz 1. 18(54 . . 100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/0......118 40/ n n rt ■*/<,..»••• „ papirna renta 5°/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zeuulj. obč. avBtr. 41/1°/0 zlati zast. listi . Prior. oblig Elizabetiue zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Traininway-društ. volj. 170 gld. a. v. . . 198 75 gld. — kr 75 90 93 » — * 128 n — 11 818 n — 306 n 90 120 n 30 S — » — n 9 n 51 V. 9 5 n 63 n 58 n 75 n 118 m 75 n 169 n 60 b 92 rt 45 n 118 n 10 1? 85 n 90 n 85 n 70 n 104 n — n 114 n 50 119 n — t> 98 » 20 ti 105 » — n 174 n 50 rt 19 n 75 n 119 rt — ■ 198 m 25 Dne 8. in O. marca 4. 1. bode se v tukajšnjem farovži po prostovoljnej dražbi prodajala zapuščina ranjkega gospoda župnika Antona Ju govica in sicer: Vse kmetijsko orodje, hišna oprava, več panjev čebel z dotičnim potrebnim orodjem vred; knjige, vsi letniki „Novic" in drugi časniki; dalje 1 konj, 3 krave in nekaj prašičev. (139) V Borovnici, dne* 28. marca 1882. Praktikant, ki je spodnji gimnazij dokončal, slovenskega in nemškega zmožen, se sprejme v lekarni podpisanega. Drugo pismeno« .Josip Močnik, (137—1) lekar v Kamniku na Kranjskem. Iščem vincarja. Prednost imajo učenci iz deželne šole gospodarske na Slapu ter oni iz gospodarske šole v Mariboru. Več pismeno. Dr. L. Vidrlc, (130—2) advokat v Zagrebu. V sredi trga PostoJIne stoječa, za vsako obrtnijo pripravna hisa s pc»lfem in gozdom vred se proda; kup zadevajočim vprašanjem odgovarja: M. L. v Postojini, poste restante. (122—3) Mazilo za lase! po prof. dr. i*\yrMia, jedno najboljših sredstev, da se prostor, kjer rasto lasje, utrdi in da lasje ne izpadalo, ob jednem jim daje lep lesk. in so uporablja z gotovim uspehom pri tisočih. 1 lonček za dolgo časa mimo 60 kr. prodaje pravo le lekarna ,,i»ri samorogu") ▼ Ljubljani na Mestnem trgu. (28—8) Št. 593. Oznanilo. (135—2) Pri okrajnem uradu v dracanlcl izpraznjeno je mesto diunilsta z dnevnim plačilom 1 gld. 20 kr. in izboljšanje pri primernej sposobnosti do 1 gld. 50 kr. Prosilci morajo nemščine popolnem zmožni biti v pismu in govoru in znati jeden jugoslovansk jezik dovoljno za uradovanje, imeti morajo tudi lepo pisavo. Prošnje b spnčali o dozdanjem službovanji jim je vložiti do IO. dne meseca marca pri podpisanem uradu. Gračanica, dne 23. februvarja 1882. Grof m./p. Cvet zoper trganje, po dr. Malici, (533—22) j p odločno najbolj!« zdraTUo zoper protin ter revniaHmem, trganja po udih, bolečine v križi ter Uveih, oteklino, otrplm ude in kile itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zatiral. ZahteTa naj te ittio ..<-frtii »oper trganje po dr, Malici" m »raven *tojebi*n t narnenjrtn , i steklen.ca SO kr., prarega prodaje iamo lekarna „pri samorogu" J. pl. Trnkoczyja na Meitnem trgu it. 4 t LJubljani. Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „ Narodne tiskarne".