DOM SREDNJIH ŠOL NA GERBIČEVI
Skrb za košček preživljajoče mladosti
Prve objekte Doma srednjih šol Ljubljana na seda-nji lokaciji s kradraturo blizu 50.000 kvadratnih me-trov med Gerbičevo ulico in cesto v Mestni log je gradilo v letih 1948 in 1949 podjetje »Tehnika« s sodelovanjem šolskih delovnih brigad. IVfladina je opravila 690 tisoč proslovoljnih delovnih ur, da si je pomagala zagotoviti osnovne bivalne prostore v obliki provizoričnih pritličnih barak. Med dvanajstimi bival-nimj objekti z zmogljivostjo po 30 učencev je dodatno zraslo še sedem dopolnUnih objektov s kuhinjo, jedil-nico, ambnlanlo, klubskimi in gospodarskimi prostori ter stanovanjskimi prostori za delavce doma.
Vsi objekti so bili grajeni kot provizoriji. Vendar so morali s preureditvami, popravili in dograditvami zdr-žati celih 30 let, tako da je bilo zlasti v zadnjih letih .bivanje in normalno pedagoško delo ter udejstvovanje mladine že skoraj nemogoče.
Izredno hitra izgradnja
»Ob koncu 1975. leta je bil opredeljen petletni program gradnje domov v Sloveniji, ki je zajemal gradnjo 23 domov učencev in študentov. Naš dom je bil uvrščen med prioritetne gradnje, saj je bil v najslab-šem stanju«, nam je pripovedoval ravnatelj Doma srednjih šol Jože Prelog.
Po načrtih naj bi zgradili Dom s štirimi, funkcionalno povezanimi zgradbami. Vsaka naj bi imela prostor za 480 učencev. Gradnja doma naj bi torej potekala v štirih fazah. Kmalu pa se je izkazalo, da je tolikšna kapaciteta zaenkrat prevelika, zato se je zaenkrat pri-čelo najprej z gradnjo prve faze.
Gradnja doma je potekala bliskovito v primerjavi z dolgotrajnimi pripravami in gradnjami nasploh, saj je bil dom zgrajen v pičlih desetih mesecih. Pripravljalna dela so se pričela januarja 1979. leta, decembra pa je bilo izdano uporabno dovoljenje in 3. januarja 1980 pa so se učenci že vselili v nov dom. Žaključna dela v pritličju in zunanja ureditev so se nadaljevala nemote-no in sočasno s pripravami na drugo fazo gradnje. Druga pedagoška enota je bila zgrajena in vseljena 1982. lfta.
»Izkazalo se je, da je 480 postelj za učence zaenkrat popolnoma dovolj. Zato smo se odločili, da pod našo streho, torej v drugo pedagoško enoto, sprejmemo študente.«
Sožitje učencev in študentov
»Tako je nastalo sožitje učencev in študentov«, je nadaljeval Jože Prelog, »ki je izredno dobro. Problem je bil samo v začetku, pa ne z odnosi učenec-študent, temveč glede cene. Učenci imajo v Domu popolno oskrbo, za študente pa je predvidena dvoposteljna soba brez hrane. Cena pa je bila določena le za učence, ki znaša 7740 dinarjev. Določiti je bilo torej treba ceno za bivanje študentov, ta sedaj znaša 2500 dinarjev, v dvoposteljni sobi.«
Prošenj s strani študentov pa je ogromno, v Študent-skem centru je namreč določena čakalna doba. V upravi doma so bili zelo velikodušni, pomagali so, kolikor so le mogli. Za študente je na razpolago 360 postelj, trenutno pa jih je v domu 400. To seveda ni le dobra volja uprave donia, ampak tudi študentov, ki so sami pristali na to, da pomagajo svojim kolegom v stiski in da dva sprejmeta v sobo še tretjega.
Da je sodelovanje med učenci in študenti dobro, ima' zasluge prav gotovo tudi vzgojnoizobraževalni pro-gram, v katerega se vključujejo oboji, dva vzgojitelja skrbita za organizacijo dela in življenje študentov, gre predvsem za interesne dejavnosti.
»Ne bi nam bilo prav, če bi nam kdo vsiljeval svoje želje, kaj naj delamo. Veseli pa smo, ker nam mentorji pomagajo pri tehnični izvedbi obštudijskih dejavno-sti«, je povedal Vlado Gobec, predsednik komisije za obštudijsko dejavnost. »V naši komisiji redno deluje od 15-20 članov, najbolj smo aktivni na kultumem in športnem področju. Delujemo na osnovi interesov štu-dentov in učencev. Najbolj obiskani so večeri diapozi-tivov in predavanj. Sedaj je v zadnji fazi ustanavljanja naše športno društvo. Sicer pa moram povedati, da imamo za obštudijsko dejavnost izredno dobre pogoje, tako kar zadeva prostore, ki so res zavidanja vredni, pa tudi finančnih prolemov nimamo. Pred kratkim smo npr. foto sekciji opremili temnico. Kljub temu da živi-mo v Domu srednjih šol, pa smo študenti popolnoma enakopravni s študenti Študentskega centra.«!
Sodelovanje tudi z okoljem
Da problemov zaradi skupne strehe nad glavo med študeni in učenci ni, sta nam potrdila tudi predsednica mladinske organizacije učencev in sekretar osnovne organizacije ZK Doma Janez Šteblaj: »Naša osnovna organizacija ZK šteje devet članov, od tega so trije študenti - ostali so namreč organizirani na fakultetah. Prav o vseh vprašanjih pa se da dogovoriti, sporazume-
ti, le veliko se je treba pogovarjati, sproti probleme razčiščevati. S študenti, to lahko mirno rečem, ni nobe-nih problemov. Vse, kar se z njimi dogovorimo, tudi drži!«
Sicer pa je dom na široko odprl vrata tudi navzven, ne zapira se v svoje zidove. V njihovi kuhinji se zača-sno hranijo osnovnošolci, svoje prostore so začasno odstopili učencem, ki imajo mesto v še nedograjenem Domu Ivana Kavčiča za Bežigradom, v domu bo našel svoj prostor tudi Zdravstveni dom Vič, ki bo odprt ne le za stanovalce doma, ampak tudi za krajane KS Kolezija, s katero tudi sicer skušajo navezati irdnejše vezi, dogovarjajo se z Zavodom za tehnično izobraže-vanje za skupne aktivnosti, sodelujejo z domom z ostarele občane, pa z Rdečim križem in še bi lahko naštevali.
Dom srednjih šol Ljubljana na Gerbičevi se skratka trudi, da bi bilo življenje učencev in študentov čimbolj pestro in čim lepše, da bo vsem stanovalcem dom ostal v lepem spominu kot košček prijetno prcživete mlado-sti.
NINA ČOŽ