^Sr'y g. Adapts Ar JANUAR 1 S Novo leta 2 č Makarij 3 P Genovefa i S Tit 5 N 6 P 7 T 8 S 9 C 10 P 11 S Ime Jezusovo Sv. S Kralji Valentin Severi n Julij in Baz. Pavel Božidar 12 N 13 P 14 T 15 S 1. po raz. G. Veronika Feliks Pavel IKANSKI PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of foiir Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 3. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 4. JANUARJA — SATURDAY, JANUARY 4, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Italijansko ljudstvo nastopilo novo leto z razočaranjem. — Afriška akcija daleč od pričakovanega uspeha, ko so italijanske čete samo 112 milj daleč v Abesiniji. — Italija zre na Washington glede svoje nadaljnje usode. Rim, Italija. — Italijansko ljudstvo ne vidi nikakega po voda, da bi si moglo slikati rožnato bodočnost v letu, ki smo ga nastopili. Navdušenje, ki je vladalo pred tremi meseci, ko se je pričela vojaška akcija v Afriki, je skoraj po polnoma izginilo in kjer se še kaže, je le bolj nekaka vladna propaganda, da se ljudstvo obdrži še pri dobri volji, koh-kbr je pač moeroče. C Vsakdo v Italiji zdaj priznava, kako zelo se je urezal, ko je upal, da bo italijanska armada takorekoč kar mimo grede obračunala z Abesinci in zasedla njih državo. Niti na misel ni začetkom oktobra nikomur prišlo, da bi utegnila italijanska armada naleteti v Abesiniji na take ovire, ki bi utegnile zadržati nje nepretrgani pohod v notranjost države. Večina je bila tedaj prepričana, da bo do božiča vsega konec in da bo tedaj Abesinija že zaznamovana na zemljevidih kot italijanska kolonija. Kdo bi bil mogel dvomiti o tem, ko je Mussolini tako prepričevalno in gromo-vito povdarjal o italijanskem junaštvu! Isti Mussolini je moral zdaj, v zavitih besedah sicer, toda vendar dovolj jasno priznati, da je afriška akcija še zelo daleč od pričakovanega uspeha. Istočasno je začetkom tedna izrazil tudi nekako opravičilo za to počasnost. Iz tega se lahko sodi, da se je morala pojaviti za vlado skrajno neprijetna situacija, kajti težko si je misliti kak drugi vzrok, da se je ponosni Mussolini tako ponižal in opravičeval svojo akcijo. V tozadevnem uradnem poročilu se trdi, je nedo stopno ozemlje v abesinski Tigre provinci krivo, da je morala italijanska armada nastopiti "odmor," da se med njim pripravi za nadaljnji sunek. V poročilu se tudi omenja, da je doslej prodrla armada 112 milj daleč v Abesinijo. Nič posebnega veselja ni to poročilo vzbudilo med italijanskim ljudstvom. Torej samo 112 milj daleč! In pričakovalo se je, da bo do božiča zasedena cela Abesinija. Kako razočaranje! A italijansko ljud stvo se je pričelo zavedati, da je to razočaranje bržkone le začetek težav, ki bodo še sledile, in da je možno, da bo morala pustiti Italija še teh 112 pridobljenih milj ter bo cela akcija kljub finančnim in življenjskim žrtvam postala velika polomija. Z napetostjo pričakuje Italija nadaljnjih korakov inozemstva. Sankcije so jo sicer nekoliko prizadele, vendar pa ne občutno. Glavno, za kar ji gre, je petrolej. Ako ji bo ta odvzet, potem ve, da je udarjena. In v tem oziru se pazljivo zasleduje Amerika, in splošno se govori, da bo nadaljnjo usodo Italije odločal Washington. Ako bo namreč sedanje zasedanje kongresa DOLOČITEV 0 BONUSV 13. januarja bo poslanska zbornica glasovala o bonusu. Washingon, D. C. — Odbor poslanske zbornice, ki se bavi s sestavljanjem takozvanega Patmanovega predloga za izplačilo bonusa vojnim veteranom, je v četrtek sklenil kon-čnoveljevno, da bo predlog prišel na glasovanje pred celokupno poslansko zbornico. Za dan glasovanja o predlogu se je določil 13. januar. Istočasno je odbor ukrenil, da ne bo pritiskal na to, da se potom inflacije denarja izplača ta bonus, kakor je bilo to vključeno v pfvotnem predlo gu; o tem bo zbornica sama ukrepala. -O- NESOGLASJE MED PARO- BRODNIMI DRUŽBAMI London, Anglija. — V sredo je parobrodna družba Cunard-White Star objavila svoj izstop iz konference z drugimi družbami, na kateri so se skušale določiti enotne cene za prevažanje potnikov. Pričakuje se, da bo vsled tega koraka zopet nastopila nekontrolira na konkurenca med posameznimi parobrodnimi družbami. Cunard družba je odtegnila svoje sodelovanje, ko so jo druge družbe skušale prisiliti, da sme svoj novi parnik Queen Mary" uporabljati samo za potnike višjih razredov, češ, da parnik take velikosti ni primeren ža voznino nižjih razredov. -o- REKORDNI LAŽNJIVCI Chicago, 111. — Klub laž-njivcev, ki se je ustanovil pred šestimi leti, je imel preteklo sredo svoje letno zborovanje in je ob tej priliki tudi podelil medaJjo tistemu, ki je povedal največjo laž. Dobil je to medaljo neki James Jordan, 5648 Richmond, ave., s čimer je dobil častni naslov "prvaka lažnjivcev 1935." Pripovedoval je, da je pred dvema letoma hud mraz prisilil neko podgano, da je iskala zavetja v njegovi hiši. Sklenil je, da jo bo z enakim sredstvom, z mrazom, tudi končal. V kuhinjo je v ta namen obesil velik toplomer in pod njega prive zal za vabo kos sira. Drugo jutro je imel podgano: Ponoči je nastopil namreč tak mraz, da je potisnil živo srebro do tal kuhinje, in tamkaj je živo srebro pritisnilo pod seboj sir in podgano. poostrilo nevtralnostni zakon, da bo vključilo med predmete, ki se ne smejo izvažati v bojujoče se države, tudi petrolej in bombaž, bo bržkone tudi Evropa sledila s petrolejskimi sankcijami in to bi značilo konec italijanske akcije v Afriki ter možni konec Mussolinijeve vlade. NESOGLASJE V POGAJANJIH Anglija ne pristane na zahtevo Francije za pomoč. London, Anglija. — Med Anglijo in Francijo je še daleč od trdnega sporazuma glede nastopa proti Italiji. Med obema vladama se vodijo pogajanja za medsebojno pomoč, ki pa niso uspešna. Francija namreč zahteva od Anglije zagotovilo, da se lahko zanese na njeno pomoč, ako bi bila ona napadena od Nemčije; v zameno za to, je Francija pripravljena, pomagati Angliji, ako bi to napadla Italija v Sredozemskem morju, Anglija trdi, da na ta pogoj ne more pristati. --o-- EDEN DOŽIVLJAJEV NA NOVEGA LETA ZJUTRAJ Chicago, 111. — Zgodaj zjutraj na Novega leta dan se je odločil neki Geo. J. Seaman iz Evanstona, da bo spravil svoj avto, ki je stal pred hišo, v garažo. Odkleniti je skušal avto, toda ključ nikakor ni hotel v ključavnico.' Mož je poklical mehanika in ta se je trudil poldrugo uro, da popravi ključavnico, toda brez uspeha. Končno se Seaman odloči in naroči mehaniku, naj razbije okno. Šele zdaj, ko se je vsedel v avto, je Seamar. spoznal, da je napravil majhno pomoto: To sploh njegov avto ni bil. Obvestil je nato policijo, da je pripravljen povrniti stroške lastniku avtomobila. -o- ZEDINILI SE GLEDE BONUSA Washington, D. C. — Urad-ništvo treh organizacij, namreč ameriške legije, veteranov tujezemskih vojn in pohabljenih veteranov, se je preteklo sredo zedinilo glede tega, v kaki obliki se bo predložila zahteva po. izplačilu bonusa veteranom. Predvsem se bo zahtevalo od kongresa, da se Donus takoj izplača in da se tudi povrnejo obresti, ki so jih plačali veterani za denar, ki so si ga izposodili na certifikate. KONČNO VENDARLE PODALJŠANO Chicago, 111. — Policijska oblast je na novega leta dan objavila, da se bo avtomobih-stom podaljšal rbk za nabavo novih licenčnih tablic za en teden, in sicer do 8. januarja, Nepreklicno pa se bo pričela izvajati strogost proti kršite-Ijem 9. januarja, ako bodo še vozili s starimi tablicami. Podaljšanje se je dovblilo zaradi velikega navala za licence zadnje dni. KR1ŽEMJVETA — Hilo, Havaji. — Tukajšnjo princesinjo, Kawanana-koa, so naprosili, naj se vstopi pred grozeči tok lave in moli k boginji ognjenikov, da se tok ustavi. Tako je napravila neka princesinja pred 55. leti, 'Unije. ZAHTEVAJO _RADI0 Republikanska stranka zahte va obojno radio omrežje za svoj odgovor na predsednikov govor. Washington, D. C. — Ko se je objavilo, da bo imel predsednik Roosevelt ta petek zvečer govor pred obema zbrani ma zbornicama kongresa in da se bo ta govor oddajal po radio po dveh omrežjih, namreč National Broadcasting Co. in Columbia Broadcasting System, je republikanska stranka takoj zagnala velik krik. Predsednikov govor je uradni govor in ga mora imeti vsak predsednik ob začetku leta po ustavi, da bbjavi o "položaju b Jugoslavia Nevarne posledice fantov-ponočnjakov, ki hodijo vasovat s puško. — Huda nesreča desetletne deklice v Ždinji vasi pri Novem mestu, ki je prišla ob obe roki. — Smrtna kosa. — Nezgode in novice. \ toda sedanja je to zavrnila kot praznoverstvo. — Jeruzalem, Palestina. — Ugotavlja se, da se je tekom leta vselilo v Palestino rekordno število tujezemcev. Judov je prišlo 61,541, kar je Za 50 odstotkov Več kakor v letu 1934. — Bayonne, Francija. — Z nevarno rano s samokresom v glavi je bil preteklo sredo prepeljan v bolnico 28 letni pisatelj D. D. Dewart iz Bostona. Oblasti so izjavile, da so našle neko pismo, v katerem se je Dewart izrazil, da ni vreden svoje žene. — Kairo, Egipt. — Do spopadov med posameznimi skupinami dijakov je prišlo preteklo sredo, ko se je objavilo, da je novi angleški zunanji minister, Eden, naklonjen temu, da se podeli Egiptu popolna samouprava. -o-- ŠIRITE AMER. SLOVENCA TUDI DRUŽINSKE PRATIKE SO NAM POŠLE in z njimi letos ne moremo več postreči. Prosimo, da vsi, ki naročajo Pratike vzamejo to na znanje in letos ne naročajo Pratik, ker jih nimamo več. Načelnik repub. stranke, Fletcher, je zakričal, da namerava predsednik iz uradnega govora napraviti političen govor, in je takoj vložil zahtevo pri obeh omenjenih radio družbah, da se mora isto o-mrežje dati na razpolago tudi njegovi stranki ob istem času nekoliko večerov pozneje, da bo, odgovorila predsedniku. NBC je odgovorila, da bo zadevno premislila, dočim CBS čaka z odgovorom na to, koliko tozadevnih brzojavov bo prispelo od strani publike. -o- V JEČI SE OBESIL Rockford, 111. — 34 letni Foster Runyen, uslužben pri telefonski družbi kot superin tendent, se je preteklo sredo obesil v tukajšnji ječi. Aretiran je bil zaradi neke manjše prometne nesreče. -o- ALI JE ŽIV ALI JE MRTEV? Pictou, N. S. — S parnikom Lovat je prispel semkaj preteklo sredo neki 60 let stari D. Fougere, o katerem se vodi živahna razprava, ali je mož živ ali mrtev. Kakor mrtev namreč leži že celih devet dni in za mrtvega ga je proglasil tudi zdravnik. Duhovnik pa je nasprotno odklonil njegov pogreb, ko se je narahlo Orosilo zrcalo, ki so ga postavili pred moževa usta. PO IZGREDI H V EGIPTU Nedavne protiangleške demonstracije dijaitva v mestu Kairo, Egipt, so pustile ponekod za seboj prave razvaline. Tako se vidi na gornji sliki ožgano ogrodje neke cestne kare, katero so demonstranti zapaUH Tragično vasovanje Novo mesto, 14. dec. 1935. — V Bučko so prišli v sredo zvečer vasovat fantje iz -sosednje vasi. Med njimi je bil neki fant iz Zaboršta, ki je prišel na vasovanje s puškn. V prepiru, ki so ga imeli vasovalci z domačini, je počil strel, ki je zadel na domačem dvorišču stoječega 24 letnega Selaka Franca. K sreči strel ni bil smrtonosen. Hujše je bilo v vasi Vrtovcu, kjer je neki vasovalec napadel 28 let starega kmečkega fanta. Stariho Jožeta, tudi na domačem dvorišču. Napadalec je Starihi prizadejal z nožem osem hudih ran na glavi in v pljučih. Oba ranjenca sta bila pripeljana v bolnišnico usmiljenih bratov. -o- Nesreča pri slamoreznici Novo mesto, 18*. dec. 1935. — V bližnji Ždinji vasi se je igrala na domačem podu 10 'letna Anica Klemenčičeva. .'Približala se je na podu stoječi slamoreznici in pričela vrteti kolo. Ko je bilo kolo v teku, je deklici na gladkih tleh mahoma spodrsnilo. Hoteč obdržati , ravnotežje, je brez pomisleka zagrabila za slamo-reznično kolo, katerega noži so nesrečni deklici odsekali levo roko v zapestju, na desni pa vse prste razen palca. Po nesrečno deklico so v obupnem stanju prepeljali v žensko ba-novinsko bolnico. -o-- Sneženi zameti V četrtek 12. dec. je v Hrvaškem zagorju celi dan močno snežilo, po nekaterih ce stah so nastali visoki zameti, da je bil popolnoma ustavljen ves promet. -o- Kap V Šmartnem pri Litiji je kap zadela Lojzo KrukoVo. Zvečer se je napotila po stopnicah v prvo nadstropje, kjer jo je vrhu stopnic zadela kap, da je bila na mestu mrtva. — Pokojna je bila dobro znana daleč na okolu, ker je spletala prijetne poročne venčke za neveste. -o- Prleški liik in sankcije Prejšnja leta so jadne "lu karice" hodile od vrat do vrat ponujat čebulo v nakup. Sedaj pa poročajo, da se je čebule na trgu zelo podražila. Pred uvetyjavljenjem sankcij so namreč številni agentje pokupili ogromne množine prleške ga liika za Abesinijo. -o- Obstreljen Pri prekoračenju meje, tako poročajo iz Maribora, je neki graničar obstrelil brezposelnega delavca Franca Piberčnika, ker se na poziv "stoj" ni ustavil, ampak bežal. Strel ki mu je ostal v prsih, mu lahko povzroči smrt. -o- ' Smrtna kosa V Prigorici pri Dolenji vasi je umrl Janez Koplan, značajen mož in vzoren kmetski gospodar. — V Ljubljani je umrl Ma-ksimiljan Prott, strojevodja drž. železnic v pokoju. — V mariborski bolnici je umrla Terezija Pavlak, zasebnica iz Studencev stara 61 let. — V Ljubljani je umrla Ivana Kopač, dolgoletna kuharica. Roko mu je pokvarilo Ko je hotel šofer Pavel Kropar v Ljubljani pognati motor na svojem vozilu z ročice, ga je ročica udarila nazaj s tako silo, da mu je zlomila roko v zapestju. -o- Nesreča V celjski pražarni se je pri delu ponesrečil delavec Blaž Ambrož. Veriga pri dvigalu ga je zgrabila za roko in mu odtrgala tri prste. --o- Vzgledna čuvaja Dva Bosanca sta v Ljubljani čuvala nedograjeno stavbo in/ med drugim naj bi tudi pazila na več tisoč dinarjev vredno betonsko železo. Možaka sta se pa domenila z nekim okoličanom in mu prodala železo, katerega je možak seveda odpeljal. Sedaj bosta tudi Bosanca dobila za svoje zvesto" čuvanje plačilo od sodišča. ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Nevarna najdba Poplatnik Anton, mlinar in posestnik v Cirkovcih je pred kratkim našel samokres, katerega je hotel očistiti in ga zanesti na orožniško postajo. Pri snaženju je bil tako nepreviden da se mu je samokres sprožil in krogla mu je obtičala v stegnu desne noge. Prepeljali so ga v ptujsko bolnico. Bata na Vrhniki Z Vrhnike poročajo, da je otvorila velika češka tovarna čevljev "Bata" svojo podružni co. Vfei vrhniški trgovci in obrtniki so protestirali proti otvoritvi take prodajalne, ker še oni nimajo dovolj dela in zasluža, pa niso protesti nič pomagali. Tako se zatira domače obrtništvo, lj.vrdski denar pa poberejo tuja podjetja. -o- Neprevidnost V galopu je dirjal s konji čez most hlapec Franc Lepošn v Mariboru. V sredini mosta je zajezdil v 56 letnega delavca Leopolda Rata in ga podrl na tla, da je Rat dobil nevarne poškodbe, zaradi katerih so ga odpeljali v bolnico. -o- Zmrzla tla V Homcu je 86 letna po-sestnica Neža Rakova na poti r cerkev nesrečno padla na poledenelih tleh. Dobila je tako hude in nevarne poškodbe, da so jo morali odpeljati v ljubljansko bolnico. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 4. jaguarja 1936 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891« Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 .....$5.00 ___2.50 ...._ 1.50 Za celo leto ____________________ Za pol leta _______________________ Za četrt leta ___________________ Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto__________________$6.00 Za pol leta _______________________3.00 Za četrt leta _________________________ 1.75 Posamezna številka ________________ 3c Subscription: For one year __________________________$5.00 For half a year _________________________ 2.50 For three months ..................... 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_______________________$6.00 For half .a year______________3.00 For three months _________________ 1-75 Single copy _________________________ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: do polovice. Že zadnjič sem omenil poročilo iz Maribora, da je bilo nad sto slučajev, ko so prišle žene in dekleta v bolniško oskrbo radi — bele kuge. Vse kaže,, da smo celo Slovenci hudo prizadeti, dasi morda vobče ne toliko Slovani sploh, ker Stalin je omenil, da bo treba skrbeti za več kruha, ko v Rusiji znaša prirastek letno nad tri miljone, kar se mora presojati pa zopet iz popolnega drugačnega stališča. V politiki je z moralo, da nič kaj, in z ljudsko moralo je tako, da zopet ničkaj. Ko bi bile le ekonomske razmere v ozadju, kakor nekateri hočejo dopovedati, bi se moralo pač obžalovati, da je prišlo do- takih ekonomskih razmer, ampak v ozadju je — bela kuga, in v tem je vsa tragedija ljudske polomije. Jelem Svet še ni videl take politične hinavščine in podlosti, kakršna se je pojavila zadnje dni od strani Anglije in Francije naproti mali Abesiniji. Za nagrado, da je Italija roparsko napadla to deželo, so Italiji ponudili kar dve tretjini sedanje države. Kakor je razvidno iz zadnjih poročil, se je ta načrt sicer izjalovil, ampak morda le v tej obliki in za nekaj časa, pokazala se je pa vsa perfidnost, ki vlada sedaj celo v politiki in pri državah, ki se imajo za silno civilizirane. Kam jadramo? Edino dobro znamenje je, da se je prikazal odpor vsaj pri malih državah, in odpor tudi vsaj pri angleških'ljudskih slojih. Vsa politična korumpiranost pa se ne bo lahko tako kmalu zatrla, ker Italija bo skušala igro pri diplomaciji še naprej, in utegne doseči, kakor .je še vedno dosegla, dosegla tudi tedaj, ko je bila na bojišču tepena. Abesinci nimajo dosti civilizacije, še manj pravih sredstev v moderni vojski, ampak vsak mora občudovati odpor proti nasilstvu, ker tudi tedaj, ko je izgledalo, da bodo morali kloniti pred takimi velesilami, kakršna so Anglija, Francija in Italija, so glasno izjavili: "Jelem", kar pomeni "nikoli". Naj bi bili udeleženi malo več prave civilizacije, ampak na dosedanji način pa so junaki, ako tak način odklanjajo z odločnim: "Jelem"! Bela kuga Bela kuga je moderna bolezen, hujša od znane črne kuge, ki je nekoč strašno morila vsaj po Evropi. Kako mori ta bela kuga pri nas, je znano. Zagovorniki in pro-pagatorji porodne kontrole se pripravljajo že zdaj za ponovni naskok na zakonodajo, ko se snide po Novem letu naš kongres, da delovanje te bele kuge tudi — pozakonijo. Mogoče jim uspe, saj stojimo pred volitvami, in "volilci" lahko marsikomu zmešajo glavo. Naprej pa pojde tudi brez uzakonenja, kakor je šlo dozdaj. Kakor si boste postlali, tako boste ležali, velja. Kaj pa drugje? Kaj tam v Evropi? V Franciji so bledi radi bele kuge skozi desetletja, ko že desetletja ni — Francozov. Na Angleškem so pričeli majati z glavo, pa še ne vedo kam, vedo le, da gre tudi tam navzdol. Na Nemškem in v Italiji so iz čisto različnih razlogov začeli na umeten način dvigati porode. To je v zvezi z bolestnim nacionalizmom, bodo težko uspeli, ako se ne postavijo v bran beli kugi na pravilen način. Vidim poročilo iz Dunaja. Prebivalstvo ne gre nazaj, nikakor ne, porodi pa strahovito, da bo menda v petih letih do 50.000 otrok manj v šolah. Vidim tudi poročilo iz Budimpešte na Ogrskem. V primeri s predvojno dobo je zdaj padlo število pri porodih na — polovico. Pa sem dobil ravno "Koroškega Slovenca", in se začudil, da je nekdo tudi na Koroškem izračuni!, da pada število porodov enako MISLI OB NOVEM LETU Strabane, Pa. Leto 1935 je za nami. Nastopilo je novo leto, katerega se vsak delavec veseli, zlasti pa tisti, ki je v slabih delavskih in finančnih razmerah. Tak sedaj upa na boljo bo dočnost v tem, ravno pričetem letu. — Delavske razmere so se v preteklem letu nekoliko izboljšale, pa je kljub temu še vedno veliko ljudi brez dela, zlasti mladine, ki tava od vogala do vogala in premišljuje kaj bi počela. Da bi se že skoraj izgubila v večnost tudi ta neljuba brezposelnost, k' neusmiljeno tlači delavca že toliko let; da bi se že skoro .prismehljala v deželo prospe-riteta in še zlasti med delavce, da bi tudi njim in vsem nastala srečna zadovoljnost. Pred par tedni sem prejei od uprave Amerikanskega Slovenca stenske koledarje za leto 1936, katere sem takoj razdelil med naročnike, ki jspadajo pod moje področje. Upam, da ste zadovoljni njimi. — Z novim leitom je začela v Amerikanskem .Slovencu izhajati nova povest "Brez slave," ki bo, kakor je bito poročano. zelo zanimiva, saj bo opisovala svetovno vojno od začetka do konca in 'upamo, da jo bodo naročniki \ veseljem prebirali. Zato, kdor dolguje na naročnini, naj se potrudi da isto poravna, da mu uprava lista ne ustavi in bi mu bilo pozneje žal, ko bi ne mogel citati povesti od začetka do konca. — Vsem v uredništvu in upravi lista, kakor tudi vsem narbčnikom ii" čitateljem srečno, zadovoljno in uspešno novo leto. Peter Tomšič, zast. Z DEŽELE OB PACIFIKU PIŠEJO Oregon City, Ore. Cenjeni čitatelji Amerikan skega Slovenca. Božični pravniki so že za nami in tudi Novo leto bo minilo, predno b'> to moj skromen dopis zagledal, beli dan, če ga sploh bo in če ne bo utonil v uredniškem ko šu. Tukaj že nekaj let nimamo več polnočne sv maše na sveti večer. Imamo pa tri sv. mašo na božični dan. Tako smo letos pri drugi sv maši ob 8 ur: slišali lepo slovensko božično pesem "Sveta noč," katero je zapel slovenski mladenič A., katerega je pesem naučil znani slovenski misijonar Rev. p. Odilo Hajnšek, ko je pred petimi leti tukaj imel sv. misijon. Sedaj je pa g. misijonar menda že umrl, ker se nič več ne sliši od njega. — Veste, dragi bralci, ko človek zasliši tako božično pesem v svojem materinem jeziku v puščavi, kakot bi lahko rekli da živimo, ker se potikamo med drugim narodom, ga nekaj prisrčnega in blagodejnega objame in njegov spomin se napolni blaženstvom nekdanjih dni v staro domovino, kjer nam je tekla zibelka, prenese se naš spomin v one srečne čase, ko smo praznovali božične praznike vsi srečni v domači cerkvi, kjer smo polni božičnega veselja poslušali radostno božično petje, kjer smo tudi revnejši bili deležni resničnega božičnega veselja v katerem je revež pozabil na po manjkanje in revščino vsaj za trenutek. Tako smo tudi mi tukaj med drugimi narodi po-razgubljeni, z veseljem poslušali na božični dan našo slovensko božično pesem. Pripomnim vam še, da je bil Bo žič ves prazničen, veliko vernikov je prejelo božje Dete v svoje srce in so se radovaii miru, ki nam ga je rojstvo Odrešenikovo prineslo na zemljo. Vreme smo pa imeli na Sveti dan bolj deževno in še ne pre-mrzlo. Snega Pa nimamo nič. Dal Bog, dji bi ga tudi ne bilo. -— Naglonui j6 obolel naš rojak Mr. jfe Kestnar, kateremu želimo,'da bi kmalu ozdravel. — Tuhjaj se je oglasil brat Antonin Šega in se odpravil proti Californiji. Bog mu da i veliko uspeha pri nabiranju novih naročnikov za Ave Marijo. Drugih posebnih novic za enkrat ni. — Pač pa voščim vsem bralcem in naročnikom tega lista srečrio, veselo iu zdravo novo leto, četudi je to leto že par dni staro, ga bo vseeno še dovolj za pozdrave — Kmalu bo nastopil tisti čas. ko človek vzame človeka in si pri tem misli, kako veselo življenje bo to. Pa se žalibog dostikrat obrne ravno narobe, to je na slabo. Je pač človeku tako usojeno in le božja Milost vlada vse, dobro in slabo. Kdor zna tudi slabo v svoj prid obrniti in zaupa v težavah v Boga, bo težave lahko prenašal in bo za nje komaj še vedel, ker ve, da Bog vse prav naredi. — Vaša siomišlje-nica M. P. -o-- V NOVO LETO Milwaukee, Wis. O, naglo naglo čas beži, v brezmejno večnost zgine; Naj tudi kdo vesel živi, vse časno hitro mine. Tako nekako se začne novoletna pesem, ki ob novem letu odmeva po naših cerkvah. — Če se še enkrat ozremo na zgorajšnje vrstice in jih dobro premislimo, se bomo iz njih marsikaj naučili, kar nam bo lahko koristilo. — Ali pa smo že kedaj ob novem letu pomislili na pomen življenja, na pomen naših dolžnosti za častnost in večnost? Dragi slovenski rojaki. Gotovo ste videli ob ravno preteklih božičnih praznikih, kako so bile vse cerkve napolnjene z verniki, zlasti še pri polnočnem sv. opravilu. — Ali si tudi dragi bralec tega lista morda med onimi, ki pridejo v cerkev samo enkrat na leto in to je k polnočnici? Vprašaj se ali si. — Dobro je če si med temi, še si naš prijatelj. — Kaj misliš, če bi se midva- danes dogovorila in napravila nekako pogodbo za novo leto, še je čas. — Kakšno neki, boš rekel. — Morda bi pa ti opustil svojo mlačnost napram cerkvi in se večkrat pokazal tam. pred svojim Bogom, od katerega imaš življenje, svoje zdravje in vse drugo. Lepo b bilo, da vsaj nekoliko pokažeš svojo hvaležnost, — Spomni se svojih mladih let, ko si zahajal v svojo domačo župno cerkev. Kako lepo in toplo je bilo v duši, ko je prišla nedelja. Vse je bilo praznično in veselo. Danes morda ne veš več kedaj je nedelja, ko je dan podoben dnevu. Zakaj, dragi prijatelj, ne začneš zopet kot nekdaj zahajati v cerkev vsako nedeljo? Nekatere je morda sram začeti, ko jim pa manjka koraj-že. Pa ni treba se bati. Koraj žno sDopajmo po poti nase mladosti in brez sramu. V ponos naj nam bo da smo katoličani in da izpolnjujemo svoje dolžnosti. — Drugi se zopet izgovarjajo, da to preveč sta ne in nikakor jim ne gre v glavo, da je (treba podpirati cerkev. Izgovarjajo se, da te ga v starem kraju ni bilo. — Smo pač daleč proč od domovine in razmere so tukaj v vseh ozirih drugačne. Tam imajo cerkve svoja posestva in duhovniki so plačani od države, tukaj je pa vsa odvisne od vernikov, tako cerkev ir. duhovniki. Tukaj rabijo cerkve v zimskem času tudi premog, da ljudi ne zebe, v 'TRU-VUE' III. V zadnjih dveh številkah tega lista smo navedli čitateljem nekaj o novosti glede aparata "Tru-Vue". Popolnoma opisati ta aparat je težka stvar, ker pravilno ga oceni še le vsak, ko ga ima v svojih rokah in ko sam ogleduje zanimive scene raznih pokrajin, mest ali drugih prizorov. S tem opisovanjem smo skušali čitatelje le nekoliko seznaniti z to novostjo, da bodo vedeli zakaj gre in kaj je ta novi aparat "Tru-Vue". Posebno posrečena slika je (zlasti "Pasijon". Pasijon ima tri filme in gre skozi vse prizore Kristusovega življenja in trpljenja. Slike so jasne in lepe. Vsa- ka ima svoj opis, tako da gledalec dobi popolno sliko, pa tudi opis pri slikah. Človek prav duhovno vživa, ko si ogleduje krasne pasijonske slike. Da imajo na filmu celo vrsto velemest kot New York, Washington,. D. C., Atlantic City, Miami, Boston, Chicago, Brooklyn, itd; smo vam že v zadnji številki povedali. Pri slikah mest imajo na slikah vse važnejše ulice in avenue-je, spomenike, znamenite in zgodovinske stavbe, itd. Tako, da se človek iz teh slik temeljito pouči o zgodovini mest, pa tudi dobi popolno sliko, da ve in zna, kako ta mesta zgledajo, kako zgledajo pokrajine, v katerih se ta mesta nahajajo, itd. Prav res same zanimivosti. "Tru-Vue" je prezanimiv aparat za stare in mlade. Lepe zanimive slike zanimajo prav vsakega. Ob nedeljah in praznikih, ko se človek nima kam dati, mu je dolg čas in istega ne ve s kom bi pregnal, tedaj v takih trenot-kih je "Tru-Vue" aparat najboljši tovariš, ki dela človeku družbo in to ne dolgočasno, marveč prijetno, v kateri čas beži, liki brzi jezdec. Doma si ob nedeljah in praznikih, ali ob večerih, komodno vsedete v naslanjač, v pravi domači privatni udobnosti, h peči, vzamete v roke "Tru-Vue" aparat in si ogledujete krasne filmske slike. S tem si pa ne preženete le dolgega časa, marveč si obogatite svoje znanje, da veste kako razni kraji zgledajo, kedaj so bila razna mesta ustanovljena in organizirana, kedaj se je vršilo to in ono. Torej dvojni dobiček imate od časa, ki ga porabite pri gledanj u teh slik, namreč vživa-te prijetno zabavo in obenem obogatite svoje znanje. V prih. številki vam bomo objavili sliko tega aparata, kako zgleda. Pazite na prih. številko-tega lista. (Dalje jutri) rem kraju smo večkrat prišli v cerkev z zmrzlimi in mokrimi nogami in obleko ter tam ostali v nezakurjenem prostoru celo uro ali še \eč. Ali mi sedaj katerikrat pomislimo na to razliko? Skoro zahtevamo toploto v cerkvi, a da to stane denar, na to ne pomislimo. — -Res, ta članarina, to mnoge odbija, da ne skrbijo za svojo j dušo. Mnogi mislijo, da so čla-1 ni cerkve, da le v cerkev pridejo, pa je to napačna misel. — Samo poglejmo pri tem na društvo, pa naj bo to katerokoli podporno društvo, katerega člani smo. Vprašani vas, ali bi bilo za enega izmed nas že dovolj če bi hodil redno na društvene seje, da bi r.ekel: Jaz sem član tega društva, dajte mi odškodnino, dajte mi bolniško podporo. — Vem, da ni med bralci Amerikanskega Slovenca tako nespametnih ljudi ki bi tako mislili in vsakdo bo rekel, da to ni dovolj, ampak se moraš dati v društvo zapisati in mesečno članarine plačevati. Tako tudi s cerkvijo. Če hočeš biti član cerkve, se moraš pri cerkvi h kateri želiš spadati, dati zapisati in plačat članarino, petem si deležen vseh pravic katere ti more dati cerkev in duhovniki, to je, deležen boš vseh pripomočkov za pošteno krščansko življenje, v katerem edino najdeš mir, kakoršnega so nekdaj oznanjali angelji pastirjem na betlehemskih poljanah. Torej prijatelji Slovenci v Milwaukee. Prilike in prostora je dovolj. Samo pridimo in napolnimo naše cerkve vsako sta-'nedeljo. — Vsem čitateljem Amerikanskega Slovenca kličem veselo in srečno novo leto. Milvvaučan -0- Z DALJNEGA ZAPADA SE OGLAŠAJO Valley, Wash. Po dolgem času se zopet oglašam z napada."Posebnosti vam pač ne vem napisati. Vreme imamo vsakovrstno. Včasih imamo mraz, potem debelo sneženo odejo. Pred božičnimi prazniki smo imeli mrzlo vreme, a na božični dan je deževalo. Polnočna sv maša je bila v podružni "sosednji" cerkvi v Valley, druga sv. maša ob 9. 'uri je pa bila v naši cerkvi sv. Jožefa. Božično petje je bilo krasno in tudi cerkev sama je bila za ta praznik lepo okrašena. — Za božič pač vsakdo, če le more, pohiti med svoje domače, da z njimi v domači dr(užbi obhaja in se veseli božičnih praznikov. Tako so tudi sinovi in hčere slovenskih staršev prišli iz šol domov. Joe in John Shok in Vinie Strojan' iz Gonzago kolegija, Miss Irmie Omejc iz Holy Name Normal, Miss Julia Omejc iz Holy Name Academy, Mary in Elizabeth Tomsha in Bernice Carlston pa iz Mary-Cliff višje šole. Vsi iz mesta Spokane, Washington. Moram dopis končati, da no bo nazadnje vzel konca v uredniškem košu. — Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam, posebno naročnikom Amerikanskega Slovenca. Vsem voščim veselo božično razpoloženje in srečno, zdravo novo leto. Dopisovalka ZLATO MESTO IN TARZAN (84) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs V trenutku ko je odprl Tarzar- oči, je v svetlobi kS je padala skozi okn6 zagledal moža, ki je sklonjen nad posteljo na kateri je Epal prijatelj W^itkor. Na mah mu je bil jasen ves položaj, v kakšni smrtni nevarnosti se sedaj nahaja prijatelj. Kakor strela naplo se je dvignil Tarzan... ... in skočil proti morilcu, kateri ga pa ni opazil, tako je bil ves zaverovan v žrtev pred seboj, o kateri je bil popolnoma prepričan, da je sam Tarzan. Ravno je mislil zasaditi nož v prsi ležečemu, ko ga je nekaj prijelo za vrat in stiskalo, da mu je omahnila roka in je nož padel po tleh. Z glasnim ropotom sta Tarzan in morilec padla po tleh in s tem zbudila Walthorja, ki niti najmanj ni slutil strašne nevarnosti. Tarzan ga je stiskal, kot je to delal neštetokrat v džungli z zvermi in predno se je morilec zavedal da bi se začel braniti, že ni bilo v njem iskrice življenja. Nekaj časa je Tarzan gledal na premaganca, ki je mrtev leial pred njim, nato z levo nogo stopil na mrtvega morilca in zagnal strašen divji krik zmage. Oni zgoraj, ki je morilcu ponujal skozi okno v spodnje nadstropje, se je silno čudil divjemu kriku, ni pa vedel kaj naj ta krik pomeni. DENARNE POŠILJ ATVE odpravljamo redno po dnevnem kurzu v Jugoslavijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse druge dele sveta. Denar dobijo prejemniki točno in zanesljivo direktno na dom brez vsakega odbitka. Cene bo podvržene spremembi kurza. Včeraj so bile naš« cene: Dinarji: Za Izplačil« v dolarjih: Za $ 2.75 .......... 100 Din Za $ 5.00 pošljite $ 5.75 Za $ 5.15 ........ 200 Din Za $10.00 pošljite $10.85 Za $ 7.25.......... 300 Din Za $15.00 pošljite $16.00 Za $ 9.65 ....... 400 Din Za $25.00 pošljite $26.10 Za $11.75 .......... 500 Din Za $40.00 pošljite $41.25 Za $23.50 ..........1000 Din Za $50.00 pošljite $51.50 Lire: Za $9.25..........100 lir; za $44.00....... 500 lif in za $87.50.....1000 lir Vaa pisma In pošiljate naslovita na: John Jerich * (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1149 W. CERMAK RD, CHICAGO, ILL Sobota, 1. jantarja 1936 AMERIKANSKI SLOVENEC Sto KOLEDAR 'AVE MARIA' ZA LETO 1936 Pred nami leži Koledar "Ave Maria" za leto 1936. Izšel je v navadni koledarski obliki, kakor vsako leto. Na načelni strani ga krasi lepa slika Marije. Za tem sledi koledarski del, ki je lepo in okusno opredeljen. — Za tem sledijo zanimivi zgodovinski in leposlovni spisi: "Še zadnji pozdrav!", p. Aleksander; — "Spomini na prevzv. -nadškofa Rož-mana", p. Bernard OFM.; — "Naš največji dan", p. Hugo; — "Stoletnifca Pirčevega prihoda v Ameriko", p. Hugo; — "Generalni vikar Janez Ev. Mozetič", Dr. J. L. Zaplotnik; — "Dež", Marin Miha; — "Na predvečer srebrnega jubileja", p. Salezij; — "Pametnice ameriškega gro-movnika", p. Aleksander; — "Sovražnik", A. Adamič; — "Hleb", A. Adamič; — "Križem kraljestva Križa", p. Hugo; —, "Oče in sinovi", A. Adamič; — "Valerija", Waal — I. P.; — "Rev. Simon Lampe OSB. sedemdeset letnik", p. Hugo; — "Dva Prijatelja", Marin Miha; — "S. Marija Sebastijana Neu-wirt, O. S. Fr.", Sr. M. Lavosla-va; — "Zobovje", A. Adamič; — "Penzionisti", A. Adamič; — "Evharistične Lilije", F. Alojzij Medic; — Na to sledi imenik slovenskih duhovnikov, posvet- nih in redovnih, imenik. slovenskih župnij in šol ter imenik podružnic slovenskih šolskih sester. Koledar krasi nebroj lepih nabožnih in drugih slik. Na koncu koledarja pa sledi posebni dodatek h koledarju "VRŠIČ SLOVENSKEGA ROŽMARINA", vsebujoč 32 strani lepih pesmi izpod peresa pesnika p. Aleksandra Urankarja. Pesnik začne peti na svoji poti proti mili domovini. Poje na morju, poje na vlaku, s pesmijo pride v objem svoje domovine, s pesmijo pozdravlja svoje drage starše, znance, sosede, slovenske gore in griče in vse kar mu pride pred oko. Njegove pesmi teko v lepem modernem stilu, globokih pomenljivih misli. P. Aleksander je rojen pesnik. Še njegovi govori teko pO' poetičnih tirih. Brezdvomno je p. Aleksander med ameriškimi Slovenci najmodernejši pesnik. Njegov "VRŠIČ SLOVENSKEGA ROŽMARINA-' to dosledno potrjuje. Radi navedene bogate vsebine letošnjega koledarja "Ave Marija" prav toplo priporočamo vsem, da si ta letošnji koledar nabavijo, dokler zaloga ne poide. Stane s poštnino vred 5t)c in se naroča od "Ave Maria", Box 608, Lemont, 111. dla zdravniška veda. Mnogo teh metod je bilo nepoznanih v sta-■em kraju in zato ti starši so nezaupljivi. Rajši tičijo pri starih navadah starega kraja. Niso se še zavedali, da v svrho najboljšega zdravja za njihove otroke so merodajne zdravstvene navade in sploh življenske navade novega okoliša, v katerem sedaj živijo. Izmed zadnjih napredkov v medicinski vedi je metoda imu-nizacije proti difteriji ena izmed največjih dobrot za mladino. Toxoid preprečuje difterijo (da-vico). V samem mestu NewYor-ku so injekcije toxoida znižale število smrti od povprečnih 750 na leto — tekom desetletja do 1929 — na 60 v letu 1935. Noben otrok ne bi smel več umreti za difterijo, sploh noben otrok ne bi smel oboleti za to bolezen. To je ena izmed onih malo bolezni, ki se dajejo popolnoma preprečiti. . ~----- Tudi toxoid ne pozna nikakih jsti Srbskega Narodnega Saveza razlik, kar se tiče narodnosti, \\z Pittsburgha, Pa. Ta narodna ZA L M 1 GOSPODINJA NAJ BO TOČ NA Ena glavnih čednosti gospodinje je točnost, katero naj pokaže v vseh svojih opravilih. Dobra gospodinja vstaja prva ob rani uri. Le tako je mogoče, da se vsa potrebna dela dovršijo o pravem času. Zujutrk naj bo točno ob določeni uri na mizi. Družina se bo požurila, da tudi ona opravi svoje jutranje delo točno do ure, ker ve, da čaka prazen želodec polna skleda. Šoloobvezni otroci ne smejo radi netočnega zakasnelega zajutrka oditi tešči na mnogokrat dolgo pot v šolo, kjer ostanejo morda še preko opoldne ob samem kruhu, ker to le škoduje njih zdravju. Ravno tako ne smejo zamuditi pouka. Šola pač ne more upoštevati netočnosti matere, otrok je kaznovan, izgubi veselje do šole, zanemarja učenje ter si tako škoduje za celo življenje. Kdo drugi je temu kriv, kakor netočnost. Ali zvečer: do poznega mraka so delavci pri delu, nato opravijo še po hiši vse delo, potem pa še celo uro in dalje čakajo večerje, lačni, počitka potrebni, posedajo naokoli. Taka hiša, kjer gospodinja ne pozna točnosti, pač težko dobi delavce, ker si vsakdo misli: če moram jaz začeti točno s soln-cem, naj se nam točnost vrne od strani gospodinje s pravočasno •— hrano. Gospodinja! Bodi ti s svojo točnostjo prav v vsakem oziru vzgled družini, ker samo tako smeš zahtevati od nje točno izvrševanje njej odkazanega dela. -o- PRAKTIČNI NASVETI Krompirjevi krof ki. Zribaj sirov krompir, primešaj 2 jajci, 2 žlici mleka, žlico moke, dodaj soli in napravi mehko testo, razbeli mast in napravi iz tega testa majhne krofke in— jih le- Kdor hoče shujšati, naj se ogiba maščobe in uživa čim manj kruha in vseh močnatih jedi, dalje sladkorja, krompirja, in riža. Zato pa naj je veliko sadja in vsakovrstne zelenjave, kolikor le more. Seveda za tako kuro zimski meseci, ko telo potrebuje veliko maščobe, niso ravno primerni. Sploh je presilno shujšali je vedno kočljiva stvar in naj bi se mu. podvrgli le resnični trebušniki. Najbolj zdravo in zanesljivo sredstvo proti špehu je skromna« preprosta hrana, veliko gibanja in resnega dela. * Poseda iz aluminija je lah ka, lepa, ne rjavi, se dobro segreje in dobro snaži. Vsa jedila lahko kuhamo v njej — le beljakov sneg dobi v tej posodi sivo barvo. V novi aluminijasti posodi se napravijo v notranjosti posode veliki madeži, katerih ni mogoče pri navadnem vsakdanjem snaženju odstraniti, ti madeži se potem razširijo po vsej .posodi, ter tvorijo neko prevleko, ki pa posodo dalj časa ohrani. Ako hočemo, da se posoda tudi na znotraj lepo sveti in da se omenjena prevleka odstrani .— kuhamo v nji jabolčne olupke ali kako drugo sadje. Vendar pa to ni potrebno, ker ta prevleka ni zdravju nič škodljiva. -o- po rumeno opeci. * Kuretina na poseben način. Piščanca razreži na" štiri dele in dobro osoli. V loncu raztopi precejšen kos sirovega masla, dodaj 3 do -1 čebule, za prgrišče sesekljanih jurčkov in peteršilja. V to daj kose piščanca in vse počasi duši.na ognju. Preden daš na mizo, potresi z drobtinami. Zraven krompir v koščkih. * Mrena na kuhanem mleku (tudi na posnetem) sestoji v pr vi vsrti iz strnjene beljakovino in nekaj maščobe in kaze i na, je torej redilna. ZDRAVSTVO. DIFTERIJA JE ISTA V VSEH JEZIKIH Piše Dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta New York. Difterija ne napravlja nika-ke razlike, kar se tiče narodnosti, plemen, vere itd. Grabi svoje žrtve v vseh skupinah. Tujerodni starši dostikrat ne pozdravljajo z veseljem prizadevanje zdravstvenih organov, ki jih naganjajo, naj se poslužijo novejših metod preprečevanja in zdravljenja, kakršnih je uve- plemena ali vere. Daje zaščito otrokom tujerodcev, kot otrokom tukaj rojenih Amerikancev. Otroci so otroci sirom vsega sveta in otroške bolezni so enako nevarne pri vseh narodnostih. Zato najbolj varno je za vsako mater, naj bo te ali one narodnosti, da skrbi za to, da so njeni otroci obvarovani pred difterijo. Vsak otrok bi moral biti imuniziran, ko je devet mesecev star, in vsak otrok, manj kot šest let star, naj bo imuniziran ! takoj brez odloga Imunizacija i nastane šest do osem tednov po vcepljenju. Takoj vprašajte zdravnika in poskrbite za takojšnjo injekcijo. Jutri utegne biti prekasno. -o- PAZITE NA ZDRAVJE OTROKA Otrok, katerega mati skrbi za njegovo zdravje in uboga predpise družinskega zdravnika glede prehrane in oskrbe svojih otrok, je po navadi zdravo dete. Kajti od oskrbe dojenčka in mladega deteta je odvisno zdravje otroka v poznejših letih. Kakor cvetlice, ki dobivajo nagrado, so posledica umne oskrbe vrtnarja, tako je zdravi otrok posledica pravilne oskrbe s strani staršev. Celo otrok, ki naravno zdrav, bo zdravejši, ako je pravilno oskrbljen, dočim utegne' bolehavi otrok postati zdrav in čil, ako se vporabljajo pravilne metode. Vsako dete bi moralo biti pod oskrbo družinskega zdravnika Zdravnik bi ga moral pregledati vsak mesec vsaj v prvem letu življenja. Ko začne se gibati, zadostuje pregled vsake tri mesece in, ko je otrok v starosti dveh do šestih let pregled enkrat na leto običajno zadostuje. Ali sredi teh zdravniških pregledov igra mati prevažno vlogo. Naj se strogo ravna po nasvetih zdravnika in naj ne posluša dobro mislečih sosedov. Mnogo svežega zraka in sebične svetlobe' je prvo, kar zdravnik nasvetuje za dete in rastočega otroka. Dijeta, predpisana od zdravnika, prav gotovo vsebuje polno mleka in sadnih sokov. Ali naj vam pove, kdaj in kako naj otrok uživa te jedi. Vprašajte ga tudi o pravilnem načinu solnče-nja, primernem oblačenju otroka in kako vadbo potrebuje otrok. Po drugem letu treba privesti otroka tudi k zobozdravniku, in to dvakrat na leto. Slišimo veliko o podhranjenosti med otroci. Redkokdaj to po-menja, da ti otroci ne jedo zadosti. V mnogih slučajih ni to KONEC DIREKTNE FEDERALNE FOMCČI Kar se tiče federalne vlade, sistem denarne podpore nezapo-slencem je končal. To je pomoč, ki ji pravijo "dole"? Države so dobile zadnji prispevek s strani federalne vlade za direktni "relief". Od sedaj naprej bo federalna vlada izdajala le denar za "relifno" delo in pomagala bo nezposlencem le s tem, da jim priskrbi delo. Skrbeti za one, ki ne morije -dobiti dela, postane zopet.izključna naloga držav in občin. 3,125,000 nezaposlencev je dobilo delo na work-relief projektih, financirani od federalne vlade. Dodatnih 375,000 bo zaposlenih na sličnih projektih, kar bo skupaj 3,500,000 ljudi za-, v v A~ poslenih od federalne vlade v m TtTZo leto pri pomožnih projektih. Ta čas merila. Študirajo ze diugo leto l y gtanu re5i> kako dol_ na vseučilišču v Beogradu m Za-1 to nvinnmwna arebu Večina njih so štipendi- go bodo trajala ta pnpomozna gieou. vecma uj t zaposlenja. Oni, ki upravljajo relifno akcijo, upajo, da bo privatna industrija v stanu absorbirati veliko število dodatnih delavcev, predno bo izčrpan ves federalni denar, dovoljen za "work-relief". Mnogo je odvisno od tega, kako bo Kongres razpoložen, kar se tiče dovolitve dodatnih skladov v to svrho. --o- stanje odvisno od kakovosti di-jete, marveč od gnjilih zob, bolnih bezgavk, ali celo od tuberkuloze. V drugih slučajih nastane podhranjenost vsled nepravilne hrane in pomanjkanja ravnotežne prehrane. Zdravnik je oni, ki utegne najti pravi vzrok. Ravnajte se po njegovem nasvetu kar od začetka, tako da otrok ne bo trpel vsled podhranjenosti. RAZNOTEROSTI RAZVESELJIV POJAV V NAŠEM IZSELJENSTVU Poročajo nam iz Beograda: Minister Socijalne Politike in Narodnega Zdravja g. Mirko Komnenovič sprejel je v daljšem posetu v svojem kabinetu študente in študentkinje, sinove SVET! VEČER V SLOVENSKI Ke- , , , , . „„ , , • • i • i OOT_ nn po vseh solskih sobah gledat za lelo me je in valjal sem se po J v . ,.1n1.x bratom, da bi ga kje zapazil, pa snegu. Ker Rusi niso bili daleč, . c, , , 1+ m™ rroXin -mnr. ga nisem našel nikjer. Stopil le imela krogla toliko večjo moc. & • Tovariši so mi klicali naj se na hodnik odkoder se je vi- skrijem ker krogle so še vedno del° na tam, kjer so Skiijcni, Kei j^iug ^ popre igral razposajeni o- pada e kot toča okolu mene. Ne- 'J.U1. • „b - ' f . . , . „„ „ vVri itroci, ie ležalo vse polno mrtvih ki vojak me je prosil za puško, I Najzanimivejše vesti so Amer. Slovencu: čitajte ga. ker je njegovo raznesel strel. Prišedši na obvezovališče, me je vprašal za puško neki sani-tejc, ker je vsak vojak dobil za puško 10 kron. — Ranjencev je bilo vse polno, kar cela vrsta vozov je bilo, ki so peljali ranjence v bolnišnico. Največ jih je bilo ranjenih v roko ali v nogo. V gazi v snegu, po kateri smo hodili, je bilo vse krvavo. — Ril vb bolečinam, si je vsakdo štel v srečo, če je bil ranjen, ker je vedel, da jo je. za enkrat srečno odnesel. Prišli smo do neke hiše, kjer je bil polkovni zdravnik, kateri je dajal dovoljenja za v bolnišnico. — Jaz sem vprašal, kako se imenuje kraj, v katerem smo, pa so nam odgovorili da je -'/iiwir m™ HM mki iiiiiiiiiivyr Srečno, zdravo in uspeha polno Novo leto želim vsem Tioiim odjemalcem, prijateljem in znancem! JOHN FALE ČEVLJARSKA POPRAVLJALNICA 1937 West 22nd Place, Chicago, Illinois Obenem r>e zahvaljujem vsetn mnogoterim prijateljem in ;:uonccm ;-a številna božična voščila, ki sem'iih orejel od njih. Vsem želim jaz enako in jim potom "A.-ner. Slovenca" vračam enaka ,VrOsčila 'n vse najbolje za Novo leto! Bog vas živi! Srečno in uspešno Novo leto! želi vsem vlagateljem in klijentom ETR0P0LITAN STATE BAN MEMBER FEDERAL RESERVE SYSTEM 2201 Wo Cermak Rd., Chicago TELEFON: CANAL 1955 S g S M JJanka, ki je prestala vse preizkušnje, vam nudi še vedno vso najboljšo bančno postrežbo in zanesljivost. Naša banka je v vaši bližini in je zato pripravna in praktična za vaše bančne posle. Vse vloge so zavarovane do $5,000.00 vsaka. Pri nas lahko zavarujete hiše proti ognju, pohištvo, avtomobile in sploh in za vse načine zavarovanja. Kadar rabite posvetovanja pridite k nam in se posvetujte z nami glede A/aših gospodarskih zadev. Mi vas vabimo, da začnete z vlogo pri nas. V najem dajemo udi varnostne shrambne predale (Safety deposit boxes) od $3.00 naprej. Investorjem sporočamo, da prodajamo in kupujemo vladne obveznice kakor tudi Home Owners Loan Corporation bonde, po dnevni tržni ceni. JOHN B. BRENZA, predsednik JOHN KROTKAS, podpredsednik Uradniki: STEVEN S. TYRAKOWSKI, podpreds. JULIUS C. BRENZA, podpreds. in blag. MaaatwmmMUmm vojakov. Na desetine mladih fantov je bilo tam. oblečenih v črne suknje, kakoršno je imel tudi tisti marš bataljon, pri katerem je bil moj brat Janez. Med mrtvimi trupli sem kmalu zapazil tudi znani obraz mojega brata .. . Skozi okno sem rekel mrtvim: Blagor vam. Končano je vaše trpljenje, uživajte srečo pri Bogu. — Dragi brat. Nisem delil belega kruha s teboj. Ni mi bilo dano, da bi mogel stopiti doli na dvorišče in še enkrat, zadnjikrat poljubiti tvoje rane. — Avstrijske oblasti so prikrivale število mrtvih in zadrževale njih imena. Šele čez šestnajst mesecev smo izvedeli uradno poročilo, da počiva v vasi Peregrinsko v velikem skupnem grobu, kakor cerkvica sredi vasi, okrog pa posamezni grobovi, kakor hiše na vasi, da počiva v tem grobu moj dragi brat Janez. — Po dolih in dobravah, po hribih in ravninah širnih Karpatov, počivajo karpatski junaki... •-o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA JE KOT mu SPAOEK Bil je zalo suh in ni imel nobenega apetita; nič več nisem vedela kaj mi je storiti." Matere pravijo, Trinerjevo grenko vino je ravno pravo zdravilo za sulie podhranjene otroke. Njega vsebina so najboljše snovi, ki jih jc zdravstvena veda iznajti jnogla za odpravo zaprtnice, slabega apetita, glavobola, zgube spanca, plinov, slabega diha, nečiste kože in sitnosti v zvezi z prebavnimi nerednosti. Prijazno za piti in dobro zanesljivo družinsko zdravilo. V vseh lekarnr.li. TRIER'S ELIXIR OF BITTER WINE Joseph Triner Co:npai y, Chicago KAKOVOST TOČNOST POŠTENOST L F. _ LEKARNA — Posluje preko 32 let 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) CHICAGO, ILL. DR. H, % LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 8817 CHICAGO, ILL. Stran '4 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 4. januarja 1936 ................................ Vinko Gaberski: " BREZ SLAVE" 1914 — 1918 i -p lil i Prišel je 20. november, ko smo bili pozvani k prebiranju v Mestnem domu. Bili smo od vseh vetrov, kakor nas je pač bil spisal po letnikih vojaški urad v Ljubljani. Spuščali so nas male skupine v veliko dvorano, kjer je delovala komisija. Za glavnega zdravnika je bil neki gospod iz Gradca; naše zdravnike so namreč bili premestili, ker so bili baje preveč natančni in prestrogi, tako da so premnogega zvrgli pri pregledu. Časi so bili hudi, bojevnikov je bilo treba vse več in cesar ni smel biti preveč izbirčen. Za pobiti je itak vse dobro. Zdravnikom je bilo naročeno, da naj poberejo, kar leze in gre. Ko tako stojimo gole prikazni iz izgubljenega raja, stopa mož za možem s svojo pozivnico pod mero. Kdo ste, kaj, pa od kod? Vprašanje in odgovor, in tako naprej. Imate kako hibo? Tu se je začelo. Oglasil se je mož, ki je trdil, da je na-gluh. — K težkim havbicam!... In že je bil potrjen. Drug je zastokal, da težko hodi. — Konjenica!... Pa je imel. Nekdo je zagotavljal, da mu sapo jemlje. — Nam jo bo vsem! .. Pojavil se je možak, ki je jecljal. — Sijajen vojščak, ki lahko molči! ... Vsak je bil dober. Nekoliko pred menoj je javkal suhljat možic, da mu želodec ne prenese jedi. — Dobite zmerne porcije! ... Vzeli so ga. Sina ljubljanskega župana je menda hotel načelnik mestnega vojaškega urada posebej rešiti in je gospodi zašepetal, koga imajo pred seboj. Ej, da bi ga videli! Nagli zdravnik je na glas zaklical: "A, takega sina ima gospod župan! Primeren, seveda!"... In sposoben je bil. Precej golšatega človeka so potrdili s posmehom, da bo lažje vpil "hurra!" Nekdo se je zanašal, da ga morda reši zakonski prstan, ki ga je nalašč nervozno vrtel. Ste oženjeni? Da, je zaklical nagec zmagoslavno, misleč, da je že rešen. Dobro, bo vojna prijetna sprememba! ... Zdravnik je vsakogar pobil s primernim odgovorom. Moj prijatelj tik pred menoj je bil za svoja leta že čisto neprimerno životen, ter je nosil lepo črno brado, zlate naočnike in zarezo na licu kakor burši. Bil je korektor v tiskarni; imel je srečo. Ker je tiil res izredna prikazen, ga je vprašal zdravnik, kaj je v civilu. Mož je malodušno zašepetal, da je korektor. Zdravnik pa je razumel profesor in ker takrat takih profesorjev, ki prej nikoli niso bili vojaki, še niso lovili v črno vojsko, je bil korektor z brado, naočniki, junaško zarezo in trebuhom vred odvržen ... Potem pa jaz: Predložil sem star vojaški dokument, da sem nekoč že služil v sončni Gorici, kjer so me pa zavoljo dolgotrajne bolezni v ušesu, ki sem jo dobil na vaji, zavrgli. Ker prej po dolgem premišljevanju nisem prišel do nobene boljše in izdatne bolezni, sem povedal, da me pač uho moti. Pa sedaj je menda dobro, me vpraša zdravnik in gleda kakor bazilisk. Da, ali ob hladnem in vlažnem vremenu se pojavlja bolezen, sem se ma-zal. Malenkost, pravi, vam bo še marsi-kedaj prevroče ... Tako torej. Armada je bila spopolnjena z novim brambovcem. Ko je bilo prebiranje končano so nas zbrali v veliki dvorani, da smo v zboru prisegli za po kopnem, na vodi in v zraku; mnogi pa tudi za pod zemljo. Po sebi sodim in videl sem, da se nas je lotila vseh poparjenost. Taka krivična in izsiljena tuja zadeva! In sedaj tlačijo v njo nas, ki jo kolnemo in jej želimo poraznega zaključka. Upirati seveda se ne sme, komur je draga živa glava. Kar more in mora s seboj vzeti avstrijski Slovan, je zvita trma in vztrajen odpor. Izsiljena prisega proti sebi in svojim je brez misli in volje. III. SUM Prva moja garnizija je bila Obergra-fendorf, majhen kraj na Spodnjem Avstrijskem, nedaleč od Sankt Poeltena, kjer je bil naš polk. Telegrafski polk je bil najmočnejši v avstroogrski monarhiji. V njem so bili vojaki iz vsakega okraja v državi. Sredi vojne je štel 80.000 mož. Zanimivo je bilo, da je bilo ob koncu vojne samo narednikov nad 5.000. Bili so to rezervisti vseh letnikov, pa tudi mladi ljudje. Kajti če taka armada služi svoja štiri leta, mora marsikdo kam pririnit. Ko smo se javljali v pisarni v Sankt Poeltenu, smo Slovani že imeli težave. Nekaterim podoficirjem, ki so opravljali pisarniške posle, niso bila všeč slovanska imena. Tudi ob mojem se je nekdo spod-teknil. Hotel je vedeti, kako se pravi "Vinko" še drugače, da bi bilo bolj umlji-vo. Nisem mu hotel imena pojasniti, ter sem rekel, da je pač tako in nič drugače. Ko se je pa zmenil tam pod mizo pes in ga je gospodar posvaril z imenom, sem namignil, da ima pes svoje ime, jaz pa svoje. Tako je ostalo psu pasje, meni pa moje. A zapomnili so se me. Na hodniku pred pisarno je prišel za menoj mlad, lep enoletnik korporal. Vprašal me je, da li je enoletnik mojega imena, s katerim je on — Diirminger iz Knittel-felda — služil v Gorici, moj sorodnik. Pritrdil sem mu, da je moj bratranec in sem mu povedal, da je že avgusta padel v Galiciji. Tako je namreč pravila beležka v seznamu izgub. Zgodba tega bratranca je res čudna: Pustivši bogoslovne nauke v Mariboru je šel leta 1913 k vojakom in je moral 1914 namesto domov na vojno. Ko je prišla novica o njegovi smrti, je bila v hiši in fari velika žalost. Brali so zanj črne maše. Zdajci pa se je oglasil iz bolnice v Kijevu, kjer je ležal s svojo rano. Ob umiku pred Rusi po bitki so bili njegovi tovariši namreč samo videli, da je obležal in so mislili, da je mrtev. A Rusi so ga pobrali ranjenega in so ga vzeli s seboj. Po ozdravljenju je bil v Taškentu, kjer se je naučil lepo ruski, da je bil tolmač, ter se je potem kot spremljevalec izmenjanih invalidov iztihotapil v Skandinavijo in domov. Tu so ga zopet mobilizirali, mu dali oficirski čin, in on je ostal v službi ves čas vojne. Ob prevratu je bil še dolgo časa v Špilju. Diirmingerja sem pozneje še enkrat srečal. Avanziral ni nikamor, ker ni napravil izpita. (Dalje prih.) Napačna je misel- če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki. Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas! Naročite tiskovine od: Tiskarna Amerikanski Slovenec .woooooooooooooooooooooooooo&ooooooooooooooooo^o^^^ S.P.D. sv.Mohorja Ustanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. SEDEŽ: CHICAGO. ILLINOIS Odbor za leto 1936: Predsednik: Leo Mladich, 1941 W. 22nd Street. Podpredsednik: John Falle, Sr., 1937 W. 22nd Place. Tajnik: Jos. J. Kobal, 2113 W. 23rd Street, Cliicago, 111. Blagajnik: Jos. Ziherl, 2001 W. Cullerton St. Zapisnikar: Joe Oblak, ml., 2313 So. Winchester Avenue. Duhovni vodja: Rev. Alexander Urankar, O.F.M. Nadzorniki: Frank Kozjek, 2118 \V. 21st" PI. Theresa Chernich, 2024 Coulter St.; John Densa, 2730 Arthington St. • Porotni odbor: John Jerich, 1849 W. Cermak Rd.; Math Hajdinjak, 2017 W. 21st Place; John Mlakar, 1952 W. 22nd Place. Družbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W. 22nd St. Reditelj: Antor Zidarich, 1842 W. 22nod Place. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Družba .-boruje vsako prvo nedeljo ob 1:30 popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6 do 45 leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c na mesec mesečnir.e. To je izvsnredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družbenega tajnika ali pa predsednika. IZ URADA SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA PISANO POLJE J. M, Trunk vsaj niso pozabili na — koroško rano. \ Žrtve padlih spavajo mirno skupaj, ker so pač mrtvi, ampak živi naj bi uravnali ta ko, da bodo enako lahko mirno živeli skupaj in se zacelijo rane, drugače bodo govorance le lepe govorance, rana pa bo skelela naprej. Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v nedeljo dne 5. januarja 1936 točno ob pol dveh popoldan. Na tej seji se bo pobiral izvanredni ases-ment (50c) kakor je bilo sklenjeno na letni seji. Člani mladinskega oddelka plačajo (25c). Ta asesment mora vsak plačati brez izjeme. Po seji bo malo prigrizka in pijače za žejna grla. Družba ima sedaj kampanjo za nove člane. Za vsakega nove- Chicago, 111. ga člana se plača iz blagajne en dolar nagrade. Prošnje za sprejem novih članov lahko dobite pri meni. Sedaj pa na delo. Doba kampanje je samo tri mesece. Prihodnji mesec bo priobčen na tem prostoru natančen račun in popis poslovanja naše Družbe preteklo teto. Toraj na svidenje v nedeljo. Z sobratskim pozdravom, Jos. J. Kobal, tajnik Judenburg. Judenburg na Štajerskem ima za seboj nekaj precej bridkih spominov za Slovence in posebno za 17. polk izza svetovne vojske. Prišlo je tam do rabuk in padlo precej nedolžnih žrtev, tudi nemških žrtev, ne le slovenskih. Rabu-ke niso imele ne političnega najmanj narodnega ozadja, ker nastale so le radi tega, ker so se vojaki naveličali; ko vojske ni hotelo biti konca, in pred vsem sto nastale radi silno slabe prehrane, ko je Nemčija pošiljala v Avstrijo tisto ogabno peso, in so morali Avstrijci in vojaki te Brucken hinunter-schucken. Vojska je pač vojska. Zdaj so postavili tistim žrtvam na pokopališču lep spomenik v obliki lične kapelice, kjer so zaznamovane vse padle žrtve. Prav in lepo. Pri otvoritvi kapelice so imeli lepo slovesnost, udeležilo se je te slovesnosti do 150 Slovencev iz Jugoslavije, Nemci so jih lepo sprejeli, oboji so nekaj zapeli in oboji so imeli tudi razne govorance, kakor je zopet lepo in prav. Do šest sto let smo bili skupaj, sicer eni zgoraj, drugi vedno spodaj, skupaj pa smo bili, in žrtve so izmed obeh skupin. Zdaj je malo drugače, ločeni smo. Ali naj Ved sodnijo spričati, da je bil ^iiiiiiiiiiitcjMiiiiiiimniiiiiHiNiiaiiUNiNiiini.....iiiiiiniiiiiiiimoiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiioium............................................ MOLITVENIKI, 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois 1 ki jih ima v zalogi Knjigarna Amerikanski Slovenec. | SLOVENSKI MOLITVENIKI | ANGELČEK, molitvenik za stare in mlade, male žepne oblike, stane rudeča obreza .............................................................................. 50c | Zlata obreza, lepo vezan ........................... ........................................... 75c = | ANGELJ VARIH. Platno, rdeča obreza ............................................ 65c | 1 DNEVI V BOGU, molitvenik, ki ima kratko premišljevanje za vsak dan v letu in obenem masne molitve in vse drugo. Stane rudeča obreza, v platno vezan .......................................................... 85c | Lepo vezan, zlata obreza ...................................-.................................$1.25 e | DUHOVNI BOJ. Praktična premišljevanja. Platno, rdeča obr.....$1.00 | g Zlata ohreza ............................................................................................$1.50 = | DUŠNA MLADOST, molitvenik posvečen sv. Tereziji Deteta Jezusa, vsebuje mašne in druge molitve, stane rudeča obreza...... 55c | Zlata obreza ............................................................................................ 75c | I GETZEMANI IN GOLGATA. Premišljevanje trpljenja in smrti našega Gospoda Kristusa. Zlasti pripravna za postni čas. Platno, rdeča obreza ..............................................................................$1.00 | | GOSPOD USLIŠI. Platno, rdeča obreza............................................$1.00 § 1 HČI BREZMADEŽNA. Platno, rdeča obreza....................................$1.00 | | IZ DUHOVNE ZAKLADNICE TOMAŽA KEMPČANA. Kratka premišljevanja. Platno, rdeča obreza .................................... 50c | I KAM GREŠ. Koščene platnice, zlata obreza.................................... 75c = | KRATKO NAVODILO za pravo pobožnost do Matere božje. Platno, rde;ča obreza ............................................................................ 75c I | KRŠČANSKO DEVIŠTVO. Nauki, vzgledi in molitve za dekleta. Usnje, zlata obreza ........................................................................$1.50 | 1 MARIJA POMAGAJ, lepe žepne oblike in lepe vsebine, pripraven za može in žene, stane rudeča obreza.....................i......................... 75c 1 Zlata obreza .........-................................................................:................$1.00 1 | MOLITE BRATJE. Velik tisk. Rdeča obreza.................................. 95c | | MOLITVENIK ZA AMER. SLOVENCE. Zelo pripraven molitvenik za mlade in odrastle. Vsebuje vse najpotrebnejše molitve, kot vse dele Rožnega venca, božje in cerkvene zapovedi, tri maše, razne molitve, litanije, Križev pot, razne mašne pesmi. Stane: Lično v trdo vezan, zlata obreza........................... 75c i Boljša vezava, trde platnice, zlata obreza........................................$1.00 i Fino šagren usnje, vatirane platnice, zlata obreza........................$1.25 | Rele koščene platnice, s krasno sliko na platnicah, zlata obr.....$1.25 | 1 NAJLEPŠI POZDRAV IN NAJLEPŠA PROŠNJA NAJBOLJŠI MATERI. Poučna knjiga .......................................................... 65c | I NEBESA NAŠ DOM. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane ......................................................................................$1.50 | | NEBEŠKA TOLAŽBA, molitvenik z velikim tiskom, zelo pripraven za starejše ljudi, a ima kljub temu pripravno žepno obliko, stane rudeča obreza ........................................................................... 95c 1 Lepša vezava, zlata obreza ...............................................................$1.50 | I OČE NAŠ. Koščene platnice, zlata obreza ........................................ 75c | Platno, rdeča obreza ............................................................................ 25c 1 I PASIJONSKI MOLITVENIK. Premišljevanje o trpljenju in smrti našega Odrešenika. Platno, rdeča obreza ........................ 75c = I POT K BOGU. Zlata obreza............................. ..............................$1.50 | Rdeča obreza .......................................................................................... g5c | I PRESVETO REŠNJE TELO. Zlata obreza.................................... g5c | I PRI JEZUSU. Molitvenik za obiskovanje Jezusa v sv. Evhari- stiji. Platno, zlata obreza ................................................................. 75c § = = = n Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money 1 | Ordru in ga pošljite na: 1 Knjigarna Amerikanski Slovenec 1 Revolver laja. Od časa do časa in v raznih mestih zalaja revolver, da pade ta in oni izmed one žlah-te, ki se pod roko bavijo s prodajo pijače, pa so drug na drugega hudi ko pes na mačko. Vse je na tem, kje revolver prej zalaja, kdo pade, za to se dosti ne zmenijo. Bog-nedaj, da bi kdo namignil na ^njih nečedno početje, tudi za njega bo zalajal revolver, kakor se je pred dnevi zgodilo v Minneapolisu nekemu Lig-gettu. Prišel je s karo domu, 'revolver zalaja, na ie bilo po njem. Vsaj sum je padel na /nekega Isadore Blumenfeld, katerega je policija tudi zašila. Ta Blumenfeld pa zatrjuje, da se je ob času, ko je nad Liggettom zalajal revolver, nahajal v neki brivnici, in brivec Dave T. Garfinkle hoče se prepiramo? Ni povoda, in govorance sto bile v smislu, da moramo živeti kot dobri sosedi. Tu je, da pišem. Avstrija ima do sto tisoč Slovencev zopet — spodaj, bolje kakor kdaj. Nekaj Nemcev je tudi v Jugoslaviji, dasi niso spodaj, enakopravni so, imajo vsega za narodno prosveto, lo pozabiti ne morejo. Nemci čuvajo nad koroškimi Slovenci kbt nad punčico svojega očesa, ne morda, da jih očuvajo kot Slovence, pač pa, da jih čim prej popolnoma zlimajo z materjo Germanijo, kakor so prej zlimali polabske Slovane, in poleg tega imajo tudi huda poželenja še pa svojih rojakih v Jugoslaviji. Ampak slovesnost je slovesnost in govorance morajo biti, kakor se med omikanimi ljudmi spodobijo. Prav, da so bile te go vorance primerne tudi od slovenske strani, dasi pričakuje- , IT . . . , 0 . . ' ^ J , Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj mo, da tudi Slovenci v srcu , do 8:30 zvečer. I 1849 W. Cermak Road, = 7 Chicago, Illinois | ..................................................................................................................................................................... res Blumenfeld tedaj pri britju. Vse mogoče, da je bilo tako, in nihče se ne sme obsoditi, ako je res nedolžen. Vrlo značilno pa je za razmere med temi revolverskimi bratci, da je eden Isadore Blumenfeld, drugi pa, ki hoče za njega pričati, Dave T. Garfinkle, toraj oba iz rodu Abrahamovega. Kdor noče biti slep, lahko vidi, odkod se ti revolverski gangster j i rekrutirajo. Za ni-kel vsak za vse priseže. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue TcL Canal 0523 VSI KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE V CHICAGI vabljeni, da pristopite k prvemu in najstarejšemu društvu v naselbini, Dr. sv, Štefana ŠTEV. 1, K. S. K. J. Smrtninska zavarovalnina—podpora v bolezni— preskrba dostojnega pogreba — šport za mladino. Odbor za leto 1935: ANTON BANICH, Vr dsednik, JOHN PRAII, tajnik, JOHN BOGOLIN, blagajnik. m i i Anton Grdina in Sinovi POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem. Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem. 6019 St. Clair Ave., 1053 East 62nd Str. CLEVELAND, OHIO Telefon: Henderson 2088 A i. m