JUTRA Maribor, pondeljek 19. avgusta 1929 Uhaja razun nedeljo in praznikov vsak dan ob 16. uri Raiun pri pollntm Sak. nv. v Ljubljani it. 11.409 Valja maaeSnOi prajeman v upravi ali po pošli 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din Uredništvo in uprava: Maribor, Aiekaandrova etata it. 13 Oglul po tarlfu OgltM «pn)«ro« tadi oglatnl oddelek ^Jutra" » Ljubljani, Prilinma «Nm M.4 Telefon: Uradn. 440 Uprava 455 MarWor$M »Grof Zeppelin" na Japonskem NEMŠKI ZRAČNI KOLOS JE DANES SREČNO ABSOLVIRAL NAJDALJŠO IN OBENEM NAJNEVARNEJŠO ETAPO SVOJEGA POLETA OKROG ZEMELJSKE OBLE. Poboji med socijalisti in nacijonalisti v Avstriji pomagalo pr! pristajanju zračnega velikana. V zvezi s tem so bile izvršene tudi Doizkušnje pristajanja japonskih zrakoplovov. Posebno se zanima za polet »Grofa Zeppelina« tudi japonski cesar, ki je izrazil željo, da spreime dr. Eckenerja v slovesni avdijencl, Po najnovejših poročilih se približuje »Grof Zeppelin« z rekordno naglico ja. ponskemu glavnemu mestu. * TOKIO, 19. aprila. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je danes ob 8. zjutraj dosegel Tokio in s tem prečno absolviral prvo etapo poleta okrog sveta. Vse prebivalstvo japonske prestolice je bilo na ulicah, trgih in na strehah in je prirejalo zrakoplovu viharne ovacije. Zrakoplov je najprej napravil par poletov čisto nizko nad cesarjevo palačo, nato nad mestom, nakar je odplul proti Yokohami. Dež, ki je padal od ranih jutranjih ur, je med tem prenehal. Ob najkrasnejšem vremenu kroži zračni kolos nad Yokohamo. Pričakuje se, da bo zrakoplov ob 3. popoldne na letališču pri Tokiu spustil svoje vrvi za pristanek. Vsi listi, posebno še »Nkhi-Nlchi« proslavljajo v dolgih člankih zmago nemške tehnike in naglašajo posebno gospodarski pomen tega prometnega sredstva, ker je bilo dosedai za progo Pariz—Tokio in nazaj potrebno za potovanje po morju celili 42 dni, dočim je zrakoplov »Grof Zeppelin« absolviral to linijo v 4 dneh. Šahouski veleturnir u Karlouih uarih Capablanca in Spielmann es aequo, Ntern covič drugi, dr. Vidmar tretji. V soboto je bil prost dan in so bile odigrane samo vse viseče partije. Najvačje zanimanje je vladalo za igro Spielmann -Rubinstein, ki je bila v XI. kolu prekinjena v boljši poziciji za poljskega velemojstra. Kar je bilo že vnaprej pričakovati, to se je tudi zgodilo. Rubinstein si nikakor ni dal poslabšati svoje pozicije, Vsi poizkusi Spielmanna, da bi izsilil vsaj remis, so se izjalovili. V brezupni končul-ci se je moral Spielmann v 66. potezi vdati- V prvi polovici turnirja nepremagani dunajski velemojster je doživel torej v drugi polovici turnirja sedaj že drugi poraz in s tem tudi ves svoj plus, ki ga je imel ob zaključku prve polovice turnirja pred drugimi Tudi v 14. kolu prekinjeno partijo z angleškim mojstrom Yatesom ie Spiel- Leto III. Kongres Udruženja jugo-slovenskih učiteljev v Zagrebu je bil včeraj oficijelno zaključen ter se danes in prihodnje dni vršijo samo še razni izleti udeležencev, ki si hočejo o-gledati lepote in znamenitosti naše domovine. Kongres je končal vkljub veliki .Časopisni polemiki, ki se je vlekla že cele tedne pred kongresom, in vkljub viharnemu razpoloženje začetkom kongresa v polnem soglasju ter so bili sprejeti važni sklepi v smeri poglobljenega dela UJIJ na notranji sili organizacije in na obrambi stanovskih interesov članstva. Razveseljivo ie, da jugoslovensko učiteljstvo samozavestno in smotreno — vkljub vsem težkim borbam, zaprekam in nerazumevanju — stopa k svojemu cilju in da samo z močno organizacijo ustvarja predpogoje za boljšo bodočnost sebi, narodu m državi. Vsakoletni kongresi UJU so velika šola za učiteljstvo cele države ter imajo nalogo, da utrjujejo slogo med član stvom in usposabljajo za veliko narodno delo. Mnogo je izza vojne politične, gospodarske in socialne mizerije, ki zaustavlja delo narodnih prosvetiteljev. Vedno jasneje se pa kažejo uspehi organiziranega dela, sloge v močni organizaciji. Naloga učiteljske organizacije je zlasti J>ri nas v Sloveniji, da pribori osnovnošol skemu učiteljstvu nazaj potrebni ugled ip spoštovanje naroda. Ljudskošolski učitelj in narodni gospodar sta ona, ki u-fitvarjata največje vrednote: narodno Prosveto in ekonomsko silo. Ljudskošolski učitelj mora zato imeti v narodu svojo avtoriteto, svoj ugled. V to svrho pa je Potrebno sodelovanje učiteljstva samsga, njegove organizacije in države. Zgodovina kaže pri raznih narodih, da sta kui-•urni socialni in gospodarski razvoj in Splošni napredek naroda in države zaga-[*ntirana samo tam, kjer je poleg sodni-ki deli narodu pravico, učitelj po *v°iem materijalnem in moralnem pologu tako neodvisen in spoštovan, da u?iva v narodu polno avtoriteto. Moralno avtoriteto si mora ustvariti Učitelj predvsem sam s svojim življenjem, svojim delom. Kdor ne živi z na-atam. kdor se mu odteguje, odtujuje, "tfor kaže prezir napram drobni masi naroda, kdor noče sodelovati v njegovih ^turnih in gospodarskih institucijah, sl ne bo nikdar pridobil zaupanja, spoštovanja, avtoritete. Tudi ne oni, ki malo- r*1!* 0 vrže puško v koruz°. ČJ ga je pomični fanatik očrnil pred narodom kot Brezverca, liberalca. Sam in po svoji organizaciji je dolžan braniti svojo avtorl-teto. .J11™ Pa je poklicana ščititi avtoriteto Učitelja državna oblast: ščititi pred hudobno samovoljo ljudi, ki hočejo za vsa-Ko ceno kljubovati ali pa so nahujskani, *nanl so slučaji, zlasti iz Prekmurja, kjer obstoje še na žalost vedno stari, povečini jnadžaronski krajni šolski odbori, že leta •n leta iz same nagajivosti, napram mednarodnemu učiteljstvu ne Izvršujejo strik- vlšj‘h šolsk,h obIasti- Neki šolski upravitelj se mora vkljub temu, da 3®a že 5 let v rokah odlok prosvetne ob- FRIEDRICHSHAFEN, 19. avgusta. Po 74urnam poletu je zrakoplov »Grof Zeppelin«, čim je preletel Ohotsko morje, dosegel vzhodno-azljsko obalo in nadaljeval potem ob naravnost idealnem vremenu s povprečno hitrostjo 170—200 km na uro polet proti Tokiju. Že v zgodnjih jutranjih urah je dospel zračni kolos do prvih japonskih otokov. Prvotno je nameraval dr. Eckener poleteti takoj proti Tokiju, vendar pa je zašla zračna ladja približno 1800 km pred japonskim glavnim mestom v goste oblake in deževje, vsled česar je dr. Eckener kurz izprememi in prosil dovoljenje za to tudi japonsko vlado. Prometni minister je takoj privolil z brezžično brzojavko, nakar je zrakoplov pri rtiču Oka-mura odplul v jugozapadni smeri proti otoku Kokaidu in Hongi. Dr. Eckener je končno sporočil, da ne bo letel takoj proti Tokiju, kakor je nameraval, temveč, da bo pristal v japonski metropoli šele proti večeru. * TOKIO, 19. avgusta. Vse mesto se mrzlično pripravlja na sprejem nemškega zračnega velikana. Vsako uro izhajajo posebne izdaje skoro vseh listov, ki prinašajo podrobna poročila, kje se nahaja sedaj zrakoplov. Občinstvo se kar trga za liste. Na letališču v Tokiju je že pripravljen potreben kontigent letalskega moštva, ki bo DUNAJ, 19. avgusta. V kraju St. Lo-renzen na Štajerskem je prišlo včeraj med Heirmvehrovci in socialističnim republikanskim Schutzbundom do spopada, ki je zahteval težke žrtve. Socijalisti so priredili shod, katerega so jim Heim-wehrovci razbili. Nato je prišlo do tako srditega spopada, da je bilo 62 oseb ranjenih, med mirni 12 težko. Padale so cele salve Iz samokresov. Spopadi na rusko-kitajski meji MOSKVA, 19. avgusta. Na več točkah mandžurske fronte je prišlo do novih hudih obmejnih sRopadov med sovjetskimi in kitajskimi predstražami. Ruska konjenica je med drugim po kratki topničar-ski pripravi napadla kitajske pozicije v bližini Mančulija in zasedla kolodvor Tarajnaj ob vzhodno-kitajski železnici. Na obeh straneh je že precej mrtvih in ranjenih. lasti, v smislu katerega ima pravico do naturalnega stanovanja v občinski hiši, še vedno pretepati za to stanovanje z madžaronskim krajnim šolskim svetom, v katerem vodi glavno besedo madžaron-ski župnik. V stanovanju še vedno tiči madžarski kantor, bivši vodja šole, dasi je celo v zemljiški knjigi zabeleženo, da je stanovanje določeno za vsakokratnega aktivnega upravitelja šole. Nujna dolžnost državne uprave je gotovo, da v takem slučaju nemudoma pripomore svojim lastnim sklepom do veljave in da ne pusti izpodkopavati avtoritete učitelja in pa svoje od ljudi, ki jim je vse drugo važ- nejše nego blagor države in naroda. To je samo eden izmed mnogih podobnih slu čajev, ki nujno nalagajo državni oblasti dolžnost, da z vso težo svoje moči ščiti avtoriteto tudi najmanjšega Ijudskošoi-skega učitelja, ako je svojim poklicnim in življenskim dolžnostim v polni meri zadostil. To se nam je zdelo potrebno povdariti baš sedaj, ko je kongres organizacije narodnih prosvetiteljev pokazal njeno trdno voljo, da s solidnim delom gradi naprej na stavbi narodne prosvete ter narodnega in državnega edinstva. Črna 1 Din •u mann le s težavo končal v remis-pozicijl, Partija Colle - dr. Becker je bila po 70. potezah remis. Šahovska prvakinja Menšikova je bila za našega velemojstra dr. Vidmarja zelo trd oreh. V nadaljevanju prekinjene Igr« je dr. Vidmar, ki je imel enega kmeta več, mogel vsled energičnega odpora na« sprotnice le polagoma prodirati. Pritisnjena končno vendarle ob zid, je Menšikova v 88. potezi kapitulirala. Končno stanje po 14. kolu je torej sledeče: Capablanca in Spielmann 10, dr. Vidmar 9 in pol, Niemcovlč 9, Rubinstein 8 in pol, dr. Euwe in Grilnfeld 8, Bogoljubov in dr. Becker 7 in pol, Colle 7, Maroczy, dr. Tartakower, Canal, Matti’-son in Saemisch 6 in pol, Gilg, dr. Trey* bal, Marshall in Johner 6. Yates 5 in po|> Thomas 4, Menšikova 3. Petnajsto kolo. Včeraj je bilo odigrano 15. kolo tur* nirja, ki je končalo sledeče; Dobili so: Spielmann proti Menšikovi, Capablanca proti Marshallu, Niemcovič proti Saemischu, dr. Treybal proti Gilgu, dr. Euwe je v 13. potezah porazil Col* lerja, Bogoljubov Thomasa, Maroczy v 61. potezah Yatesa. Partiji Mattison-Griinfeld in Canal • dr. Tartakower sta končali remi«. Prekinjeni sta bili partiji dr. Vidmar « dr. Becker in Rubinstein - Johner. Stanje po 15. kolu: Capablanca in Spielmann 11, Niemcovič 10, dr, Vidmar 9 in pol (1), dr. Euwe 9, Rubinstein 8 in pol (1), Bogoljubov in Grilnfeld 8, dr. Becker 7 in pol (1), Maroczy 7 in pol itd. Poroka ali amrt V Bruslju se Je 26-letni šofer Motte strastno zaljubil v mlado Italijanko Julijo Dimeo. Toda, ko je on pričel govoriti o ženitvi, dekle o tem ni hptelo nltt slišati. A Motte se ni dal kar tako odbiti, temveč si je nabavil vse potrebne listine za ženitev. Kupil samokres ip zagrozil svoji ljubici, da io ubije, ako se ne odloči za pjega. Stavil ji je ponudbo: Ali ž njim v ženitbeni urad ali jo pa ubije, In tako se je Julija seveda raj6 odložila za poroko. Že čez nekaj ur po poroki pa je pobegnila od njega in se vrnila k svojim staršem. Zaljubljeni mož pa jo j« kmalu izsledil in jo prisilil, da gre z njim. Ona je res privolila v to ter mu naročila, da naj vse pripravi doma za njen pri* hod. Mož je odšel nato potolažen demov, čakal pa je zaman na ženo, Ker je eeta več dni ni bilo, je vdrl zopet z orožjem v roki v stanovanje njenih staršev. M§4 tem pa je že policija stopila v akcijo ip vtaknila nasilnega šoferja v zapor, 4? tamkaj razmišlja o posledicah izsiljene ženitve. Zakonska tragedija r>9 Slovaškem Trgovec Evgen Kohn v Jelsavi na Slo* vaškem je živel že nekaj časa s svojo ženo v silnem nezadovoljstvu. Mučila ga1 je neznosna ljubosumnost, Zena se je končno odločila za ločitev zakona, Ta njen sklep je še poslabšal situacijo. Ko so v nedeljo otroci legli^že k počitku, je prišlo med zakoncema vnovič do srditega prepira. V jezi in skrajnem razburjenju je zgrabil Kohn za samokres in ustrelil svodo ženo, ki je takoj obležala mrtva. Po svojem dejanju je morilec pobegnil iz hiše in blodil vso noč naokrog po gozdovih. Cim se je zdanilo, ja se je vrgel pod prvi vlak, ki ga ie popolnoma raztrgal« Slovenska Krajina manifestira ■* vi MM iv za Jugoslavijo ■ r\-: * i '' ■ VELIČASTNA MANIFESTACIJA O PRILIKI PROSLAVE DESETLETNI , CE^UJEDINJENJA PREKMURJA Z JUGOSLAVIJO 't V’ * Naši rojaki v Prekmurju so včeraj ' $ velikimi svečanostmi proslavili 10 letnico zedinjenja in osvoboditve izpod tisočletne ga madžarskega robstva. Proslava je bila pravcati triumf državne in nacijonalne misli v prekmurski pokrajini naše države. Poleg glavne proslave, ki se je vršila v Murski Soboti, so se vršile manjše slavnosti takorekoč skoro v vsaki vasi, tako da lahko z mirno vestjo rečemo, da je ves narod sodeloval pri proslavi osvoboditve. Vsa Slovenska Krajina je bila okrašena s slavoloki, državnimi in slovenskimi trobojnicami ter z zelenjem. V Murski Soboti, Dolnji Lendavi, v Črensovcih in v Beltincih so bile že v soboto prirejene bakljade in luminacije, po gričkih so goreli kresovi in pokali so topiči, zaslužnim narodnim prvakom pa so bile prirejene podoknice. V nedeljo, ob 5. zjutraj, so otvorile slav nosti budnice v Murski Soboti. Kmalu je bil ves narod pokonci in po ulicah je zavladalo nenavadno živahno vrvenje. Kralja je zastopal na proslavi komandant 14. art. polka iz Varaždina, polkovnik Raka Rakovič, vojnega ministra polkovnik Karel Dolenc iz Maribora, vlado pa dvor. svet. dr. Stare v odsotnosti velikega župana dr. Schaubacha. Ob 10. dop. je krenila velikanska povorka, ki je štela na tisoče ljudi, izpred katoliške cerkve proti glavnemu trgu. Sprevod so otvorili trobači na konjih, konjeniki v narodni noši, kolesarji, mladina, zastopniki občin, Sokoli, Orli, dobrovolj-ci, vojaki, gasilci in ostala društva, okrašeni vozovi ter številno občinstvo z dežele. Okrog 10 godb je sviralo v sprevodu narodne pesmi in himne. Povorka, je bila naravnost impozantna, navdušenje občinstva silno. , Opoldne se je vršil na glavnem trgu veliki narodni tabor, na katerem so pred desettisoči ljudstva govorili bivši poslanec Josip Klekl, prof. dr. Matija Slavič; župan Josip Benko in še razni drugi prekmurski prvaki. Vsi govorniki so na-glašali pomen velikega dne za Prekmurje, ko je ves narod Slovenske Krajine tako glasno manifestiral za svojo nacijo-nalno državo. Od Madžarov zapuščeno Prekmurje je v 10 letih pod Jugoslavijo krasno napredovalo in se mu obeta vedno lepša bodočnost. Prekmurje zato ostane za večno slovensko in jugoslovansko. Po narodnem taboru se je vršil velik banket, ki je potekel v najlepšem razpoloženju. Med slavnostjo so krožila nad mestom tri vojaška letala iz Zagreba. — Popoldne so se odpeljali slavnostni gostje v Črenšovce, kjer je bil prirejena krasna razstava vseh znamenitosti Prekmurja, odtod pa v Dolnjo Lendavo, ki je že v bližini madžarske meje. Dolnja Lendava je bila slavnostno okrašena in radostno razpoložena. Na ljudskem taboru, ki se je vršil po povorki, so govorniki naglašali razliko med tujo in lastno državo ter dokazovali, koliko je že naša država v 10. letih storila za povzdigo Prekmurja v splošni upravi, šolstvu in na gospodarskem polju. Madžari so skušali sicer motiti slavnost; pozivali so celo somišljenike, naj razobesijo črne zastave, vendar pa jim ni šel nihče na lim. Na grobove vojakov in dobrovoljcev v Murski Soboti, ki so padli za osvoboditev Prekmurja v boju z madžarskimi tolpami, je bilo položenih vse polno vencev. Svečanosti so končale v najlepšem redu. Prekmurje je nedvomno včeraj v grandijozni narodni manifestaciji pokazalo svojo čvrsto in neomajno voljo, da hoče biti za večno združeno z materjo Jugoslavijo. / Mariborski in dnevni Sprejem izuenmariborsfcih otrok u mestne osnoune in meščanske šole Ker so se sosedne občine v principu izrekle za to, da bodo prispevale h gradnji in k vzdrževanju novega šolskega poslopja na desnem bregu Drave, je izpremenil krajevni šolski odbor v Mariboru svoj prvotni sklep radi odklonitve iZvenmari-borskih učencev in učenk ter je določil: 1. prvi razred mestnih osnovnih in meščanskih šol se v šol. letu 1929.-30. sploh ne sprejema izvenmariborskih u-Čencev in učenk razen onih, katerih starši dokažejo, da imajo stalno službo v mestu, da pa ne morejo tudi dobiti stanovanja. 2. V ostale razrede morejo biti izven-mariborski učenci sprejeti, kolikor bo prostora na razpolago. 3. Za vsakega izvenmariborskega o-croka pod 2.) je treba plačati pri mestni blagajni letni prispevek 400 Din ali skupno ali pa v 8 mesečnih obrokih po 50 Din. Oprostitev od plačevanja ni. — Državna trgovska akademija v Mari- , boru. Vpisovanje novih in dosedanjih učencev in učenk se bo vršilo dne 2. in 3. septembra. V I. letnik se sprejemajo eni učenci, ki so dovršili najmanj štiri razrede srednje šole, a oni, ki so dovršili meščansko šolo z završnim izpitom, morajo prej opraviti dopolnilni izpit iz s'o-venščine, nemščine, narodne geografije z zgodovine in matematike v obsegu programa III, in IV. gimn. razreda. Za pripustitev k dopolnilnemu izpitu treba nasloviti s 5 Din kolkovano prošnjo na ravnateljstvo zavoda ter ji priložiti zadnje šolski spričevalo in rojstni list. Izpitna taksa znaša Din 450, državna taksa Din 20 v kolkih. Dopolnilni izpiti se bodo vršili dne 4. in 5. septembra. Za sprejem v I. letnik se nadalje zahteva, da učenec (učenka) dovrši v letu. v katerem sc vpiše, 14. do 17. leto starosti, in da je predvsem iz mariborske oblasti. Popravljalni izpiti se opravijo v času od 26. do 31. avgusta. Prizadeti morajo pravočasno predložiti tozadevne prošnje za pripustitev k izpitom in jim priložiti izpričevalo Redni pouk se prične dne 7. septembra. — Ravnateljstvo. — Nepotrebno izzivanje. 'Mariborčani gremo radi na izprehod proti trem ribnikom. Pri restavraciji pri prvem ribniku se pa sveti že od daleč plakat z napisom vrček — kriigl 3.50. Mislimo, da so se naši nemčurji v desetih letih že naučili toliko slovenščine, da jim ni treba več praviti; da je vrček Kriigl-Želimo tedaj, da ta izzivalni napis takoj izgine, če pa ima to na vesti unionska pivovarna, pa je greh tem večji in prosimo ravnateljstvo, da opusti od slej naprej vsako dvojezično in vrh tega spake-drano reklamo. — Maribor — hoče, Krčevina — noče! Ze nad eno leto prosjačijo prebivalci Krčevine za napeljavo električnega voda za razne industrije, obrti in za domačo rabo. Vse intervencije in prošnje prizadetih so ostale do sedaj brezuspešne. Neprestana pogajanja pa so pripravila tudi one občane Krčevine, ki so se svojčas energično upirali projektirani priključitvi Krčevine k Mariboru do nasprotnega mišljenja. Mestna občina je namreč v vprašanju elektrifikacije Krčevine pokazala vso dobro volje in pripravljenost, a je naletela na nerazumljiv odpor občinskega zastopa. Skrajni čas je, da se elektrifikacija Krčevine Čimprej izvede. — Iz veže bolnišnice ukradeno dvokolo. Iz veže splošne bolnice je nekdo odpeljal posestnikovemu sinu Francu Kalohu iz Razvanja moško kolo, vredno 1.200 Din. Dar Narodni galeriji. V počaščenje spomina ministra v p. g-drja Gregorja 2erjava je daroval g. D. Din 500 Narodni galeriji, ki s tem izreka darovalcu toplo zahvalo. Narodna galerija v Ljubljani. — Za jesensko poroto izžrebani porotniki. Za velezanimivo jesensko porotno zasedanje, ki se prične dne 16. septembra so bili izžrebani sledeči porotniki: Čuček Janez, posestnik iz Spodnje Voličine, Goričan Josip, posestnik iz Ritoznoja, Bres-nela Miha iz Bohove, Kukovec Viktor, tovarnar iz Ljutomera; šolski upravitelj Starč Luka iz Krčevine, trgovec Auguštin Anton iz Slov. Bistrice; Radnik Albert, trgovec, iz Staršega; Simonič Vinko, župan iz Tomavskega vrha; Jurjaševič Matija, trgovec v Središču; Potočnik Janez, posestnik v Framu, Mlinarič Franc, Oče-slavci; Jurišič Ivan, Bistrica pri Limbušu; Kramberger Franc, Gočova; Frangež Franc, Cirkovce; Jurinec Matija, posestnik Bokovci; Vodnik Rudolf, Janževa go ra; Cernejšek Josip, Piveč; Grahovrh Rupert, posestnik na Ranci; Prelog Fr., Zagajiči; Rozman Franc, Grabonoš; Gradišnik Peter, Lokovica; Šoštarič Jože pos. Sodišinci; Kukovič Jakob, Barislov-ci; Simonič Janez, Brstje; Krampač Štefan, Gornja Bistrica; Kozar Ludvik, Zg. Porčič; Boznik Josip. Pekre; Belšak Fr., Muretinci; Dogša Jakob, Grobe, (Obrez pri Središču); Horvat Ifcnac, Mestni vrb, Ptuj; Doraj Franc, Šober; Primec Alojzij, Pobrežje; Repa Anton, Jareninski dol; Zupanič Franc, Slovenja vas; Toplak Fr., Vinterovci in Kranjc Tomaž, tovarnar o-Ija v Framu. Za namestnike pa: Hinko Saks, trgovec in tiskarnar; Franjo Bsle, trafikant; pek. mojster I. Klanjšek; trafikant Karl Golež, sodar Pavel Ledinek; Lojze Strehar, kavarnar; slikar Jurij Ju-ternik; gostilničar Izidor Benko in urar Bureš Franjo. Skavti! * Proslave »Fidaka« in skavtskega kon gresa, ki se bo vršil v Beogradu od 30. avgusta — 3. septembra, se udeleži mariborski steg v večjem številu. Vožnja v Beograd in nazaj brezplačna. Vsi člani stega. ki se hočejo'udeležiti proslave, naj se prijavijo najkasneje do 25. t. m. v glavnem stanu, ki je odprt vsak delavni dan od 18.—19. ure. Tam se dobijo tudi vse natančnejše informacije. — Stegovodja. Vrtnarska razstava bo priključena letošnji jesenski prireditvi ljubljanskega velesejma »Ljubl.ana v jeseni« od 31. avgusta do 9. sept. Ima svojo posebno vrednost in pomen. V Sloveniji, obmejni pokrajini naše domovine, je tekla zibelka našemu domačemu vrtnarstvu, posebno pa trgovskemu. V Slovenijo so še danes uprti pogledi vrtnarstva iz vseh delov naše domovine. Tudi le*os bodo najnaprednejši ljubljanski vrtnarji, pijonirji v svoji stroki, dali novih pobud tovarišem, tako v estetskem oziru, kakor tudi glede še intenzivnejše izrabe cvetja. Delo je na razpolago! Borza dela nas obvešča, da potrebuie nujno sledeče kategorije delavnih moči: 12 hlapcev, 24 viničarjev, 2 ključavničarja, 10 železostrugarjev, 2 slaščičarja, 1 soboslikarja, 3 sodarje, 6 kovačev pod-kovačev, večje število vajencev za kleparsko, pekovsko, mizarsko in usnjarsko obrt, pa tudi za trgovsko stroko; nujno zaposlitev pa še nadalje za 16 kmečkih dekel, 1 kmečko gospodinjo, 2 kuharci k orožnikom; 15 kuharic, 32 služkinj, 2 sobarici, 2 varuški. 2 vzgojiteljici; dalje 30 kuharic, in služkinj za Švico; 1 varuška, 5 šivilj za obleko, 2 šivilji za perilo, 1 podnatakarica, 2 boljši gospodinji, 2 po-strežnici, 2 gostilničarski kuharici, 2 tovarniški delavki, 1 prodajalka za trgovino s steklom. 1 vajenka za trgovino in 5 šiviljskih vajenk. — Delovanje borze dela. Od II. do 17. avgusta 1929 je iskalo dela 134 moških in 92 žensk, torej 226 oseb; prostih je bilo vsega 97 službenih mest. Iskano delo je našlo 69 oseb in sicer 25 moških in 44 žensk. Odpotovalo je 29 reflektantov, odpadlo pa 205. Koncem prošlega tedna jih je ostalo še 454 v evidenci. Od 1. januarja do 17. avgusta pa je iskalo dela 3318 moških in 208 žensk. Službenih mest je bilo prostih 3181. Delo je dobilo v tem času 1.226 moških in 1.280 ženskih oseb. — Odpotovalo jih je s trebuhom za kruhom 866 oseb, a 2072 oseb je odpadlo iz evidence. T e suhe številke so pač jasen dokaz, kako desolatne so socijalne razmere pri nas, obenem pa nas poučujejo, da so tran športi naših delovnih moči v tujino Čisto odveč Ljutomer Naša sadjarska in vrtnarska podružnica priredi v nedeljo 25. t. m. v društveni drevesnici na Rajžiharju, poleg posestva g. M. Novak, sadjarski tečaj o okulaciji dreves. Predsednik Zacherl bo poročal še o najnovejši Priolovi knjižici: Spravljanje, razbiranje, vlaganje, shranjevanje in razpošiljanje sadja. Tečaj vodi društveni drevesničar g. Štampar. Začetek', ob 9. dop., zbirališče pri osnovni šoli' takoj po 8. maši. Pridite v obilnem številu, posebno pa mladina! — V nekdanji stari meščanski bolnici, ki je danes zadnja postaja oskrbe potrebnih starih-meščanov gosppdari s še mladeniško čilostjo Karel Dermelj, ki praznuje jutri, 20. avgusta svojo 651etnico. Dermelj je desna roka mestnega upravitelja g. Sterlč-t:;. Z energično roko vodi kljub svojini i em ljudsko kuhinjo in njegovo največje veselje je, ko dnevno, zlasti ob nedeljah razdeli nad 250 obedov. Ko se spominjamo skromnega jubilanta, mu želimo, da bi doživel še mnogo let v idear ni, četudi naporni službi. — Nesrečna šmarnica. V vinotoču. posestnika Čuša v Velikem vrhu pri Ptuju, kjer se toči šmarnica, je želarski sin po domače Vajsov iz Velovleka, najbrž v pijanosti, zadal Janezu Toplak iz Kicarja sunek z /nožem v prsi in ga smrtnonevarno ranil/tako da bo težko okreval. Ranjenca so takoj z avtom odpeljali v ptujsko bolnico. Vzrok hudodelstva je zopet nesrečna šmarnica, ki nam neprestano telesno in duševno u-bija naše ljudstvo. Zato bi bilo pač želeti, da se zanaprej ne bi več dovoljevali vinotoči onim, ki točijo šmarnico, zakonske določbe glede zabranitve šmarničnib nasadov in zabranitve točenja šmarnič-nega vina pa bi se naj strogo izvajale iu izostalo bi'marsikatero zlo. — ■ • Z vročo kavo si je polila desno nogo 27 letna prodajalka , Adela Grossman; dobila je zelo opashe opekline. Rešilni oddelek ji je nudil prvo pomoč V Dravi je utonil, včeraj 23 letni Ivan.Mlinarič iz Brestrnice. Čeprav je bil -dober plavač, ga je zavratni vrtinec potegnil v globočino. Nesreča se je pripetila v Bresternicr. Vse iskanje za utopljencem je bilo zaman. Pes se je zatekel. Zatekel se je peš, volčje pasme, ki ima znamko mestne občine št. 40. Lastnik dobi ubeglega psa pri g. Antonu Volčjaku, zasebniku v Gospojni ulici št. 4. — Osrednji odbor Zveze ruskih vojnih invalidov se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri zbiranju prispevkov in pri koncertu v korist ruskih vojnih invalidov, posebno še: velikemu županu mariborske oblasti, komandant-45. pešpolka, komandantu artiljerijskega polka,, komandi in-ženjerske podoficirske šole, vsem podčastnikom, g. dr. Mariniču, skavtom in vsemu občinstvu. — Dobrovoljci mariborske oblasti, ki niso obenem tudi člani udruženja rezervnih oficirjev in ratnikov in bi se jadi udeležili kongresa fidaka (mednarodne zavezniške organizacije bivših bojevnikov) dne 1. septembra v Beogradu, naj sc javijo pismeno najpozneje do vključno 24. t. m. sreskemu odboru saveza dobrovoljcev v Mariboru, kjer dobijo potrebne informacije. Vožnja prosta. 1987 Poroka uro preč smrtjo Čim je stopil konkordat med Vatikanom in Italijo v veljavo, je Italija sprejela tudi novi ženitbeni zakon. Novega zakona so se poslužili te dni prvič in sicer ob nenavadnih okolno-stih. Po novem zakonu se je namreč poročil Človek, ki je uro kasneje umrl. Ob 7. zvečer je bil župnik v Trevisu pozvan nujno v stanovanje 23ietnega Josipa Duranteja, sina tamkajšnjega trgovca. Durante, ki je bil že napol v agoniji, je prosil župnika, da ga poroči s l61etno Marijo Nappi. Obred je bil izvršen v navzočnosti starišev umirajočega in 'dvojice prič. Vse formalnosti so bile izvršene po predpisih, samo bolnik se radi slabosti ni mogel podpisati. Takoj po poroki je dal župnik bolniku tudi zadnk. popotnico, nakar je Durante uro kasneje umrl v naročiu svoje mlade soproge. ........ •,V-Marii) oku, dnž 19. .V lil. 192^ Mariborski V L w E U N i iv jutraf Stran & Ali le tola zemeljskega ali izvenzemeljskega Izvora? teža kosov toče. - NAJVEČJE ZNANE KATASTROFE. Sl VSEMIRSKEGA LEDU. KOSI 11 - i. ■ • v- ;. Kadar se pri nas govori o toči, se razpravlja navadno samo o škodi, ki ‘;io je povzročila po vrtovih, njivah Jn vinogradih, o bistvu toče in njenih zanimivih pojavih se pa navadno ne razmišlja. In'vendar je nekdanja enostavna razlaga, da nastane toča vsled *eRa, ker deževne kaplje v visokih Plasteh ozračja zmrznejo, precej problematična, oziroma popolnoma napačna. Že sestava posameznih zrn ffovori odločno proti temu. Pri nas so zrna toče navadno tako velika kakor šrah ali kvečjemu kot lešniki, okrogle, Podolgovate ali pa robate oblike. Sredina je navadno bela, zunanje plasti Pa so bolj prozorne. Plasti so običajno razvrščene v obliki krogel, znana pa so tudi zrna, ki so sestavljena iz vodoravnih in krivih plasti. Večkrat pa so se našli tudi kosi toče, ki so imeli različne oblike in ki so tehtali po 800 in celo več gramov. Ob velikih neurjih 1. 1898.—1906., , ki so razsajala v Franciji, Španiji in tudi pri nas na Štajerskem, so se našla zrna, ki so tehtala 500—800 gramov in ki so bila v središčih zelo mrzla. Iz raznih neurij drugod pa poznamo zrna, ki jih že ne moremo več imenovati zrna, ampak naravnost skale in ki jasno spričujejo, da niso mogla nastati po prvotno omenjeni teoriji. Če bi nastala iz zmrznjenih vodenih hlapov in potom združevanja, bi morala nastati najmanj v višini 11 do 12 tisoč metrov, kar pa je nemogoče, ako pomislimo, da je zrak tako visoko že preveč redek za to. Razen tega bi se pa na zrnih moralo tudi Poznati, da so zlepljena iz raznih tanjših zrn v nepravilni razvrstitvi, dočim priča resnična struktura odločno proti temu. Se bolj je zanimivo naglo nastajanje neviht s točo in ravno tako nagla razjasnitev neba po padavi, kakor tudi to, da pada v pravilnih pasovih in ne kompleksih, kakor dež ali sneg. Dne 13. julija 1. 1788. je obiskala toča Francijo ob južnem robu in jo opu-stošila v ravnem, 50 km širokem pasu do Belgije, šla preko nje na Holand ‘ sko in do morja, torej v dolžini preko tisoč kilometrov. Ta katastrofa pa je bila malenkostna napram oni, ki je leta 1834. zadela Rusijo od Baltiškega do Črnega morja, od Dnjepra in Nje-mena do Volge, torej v obsegu 15 stopinj zemeljske dolžine in 10 stopinj zemeljske širine. Oblak toče se je pomikal dalje s hitrostjo 14 km na uro in padali so tako veliki kosi. da so večje živali bile ranjene, ovce, koze. kokoši, manjše živali in celo tudi otroke pa je toča pobila. Takrat so padle na Rusijo tako ogromne množine, da bi iz vseh vodnih hlapov na zemlji ne mogle nastati. Kakšne ogromne množine toče lahko v najkrajšem času padejo na zemljo, pa kažejo še bolj naslednji slučaji: Dne 7. junija 1894. je divjalo neurje nad Dunajem in takrat je padlo v sredini mesta na tla 45.5 padavine, toče, torej približno en meterski stot na kvadratni meter! Dunaj je po tej nevihti izgledal kakor bombardirano mesto. Enaka katastrofa je zadela leta 1903. Neukolln pri Berlinu, dve leti pozneje pa pokrajine ob gornjem Renu. Dne 13. julija 1903. je divjala nad madžarsko vasjo Erdo-Szakal strašna toča, ki je pobila 90 ljudi. Posamezni kosi toče so tehtali do 10 kg in časopisna poročila so trdila, da so dobili celo pet kosov, ki so tehtali do 100 kg. Prof. Waecher poroča v svoji knjigi o toči, da so v Indiji našli celo kakor slon velike kose toče in ko so jih razbili, so jim od silnega mraza zmrznili prsti. O takih ogromnih kosih toče pa pripoveduje končno tudi Damin v svojem delu »Potovanje okrog sveta«, in si ne more razložiti njihovega nastanka. Sile, ki se absorbirajo pri takih katastrofah, so tako ogromne, da nikakor ne morejo biti atmosferičnega izvora. Iz vsega tega se da torej skle pati, da je toča kozmičnega porekla, da nastaja tedaj iz kosov vsemirske-ga ledu, katere privlači nase naša zemlja prav tako kakor ostale mete orje kovinske vsebine in strukture. Ti kosi se v zraku razbijejo in drobci, ki padajo na zemljo, so toča. To teorijo o nastanku toče zastopa danes že veliko število učenjakov, ki jo podkrep ljujejo tudi z dejstvom, da bi na zemlji bilo vedno manj vode, odnosno bi je sploh več ne bilo, če bi je stalno ne dobivali v obliki ledu iz neskončnega vsemirja. V Newyorku je umrl, najtežji človek na svetu. Jakob Katz, ki je teh-al nič manj kot 510 funtov. Katz jc )il najprej šofer. Ko ja je pričela nje gova teža usodno naraščati, je zapustil šoferski poklic in se jc dal za denarno odškodnino razstavljati v iz-ožbah raznih delikatesnih trgovin. °ostal je s tem najpopularnejši človek Newyorku. Njegova smrt je povzročila njegovim sorodnikom mnogo neprilik. Napraviti so morali zanj posebno krsto, ki je bila mnogo večja in širša kakor običajne. Pogrebno dru štvo pa je imelo še več sitnosti. Šest ransportnih delavcev je moralo stopiti v akcijo. Le z največjo težavo so dvignili krsto s truplom. Tudi za prevoz krste na pokopališče je bilo tre-)a napraviti nov mrtvaški voz, ker običajni vozovi niso bili dovolj močni za toliko breme. Ko pa so prišli končno na pokopališče, so se po-cazale nenadoma nove težkoče. Jama ;e bila premajhna. Ni ostalo nič drugega, kakor da so počakali toliko časa, da so grobarji povečali jamo. Se-e tedaj se jim je z največjim naporom posrečilo spraviti truplo najtežjega človeka v grob. Za težko delo pa so dobili vsi nameščenci pogrebnega zavoda, ki so bili zaposleni pri pogrebu, posebno nagrado. ^ Bajna bogastua kitajske cesarice Tse-Hži Tekom nedavno zaključene državljanske vojne na Kitajskem so uporni vojaki oplenili grob in krsto cesarice-ydove Tse-Hzi in tudi še mnogo drugih grobov raznih kitajskih odličnikov. Te dni pa je hamburška »Ostasiatische Rundschau* Po . nekem listu iz Pekinga objavila sledeče zanimive podatke: Pranečak dvorjanika in evnuha Li-4i-iinga, ki so ga radi strašne okrutnosti in lakomnosti vsi sovražili, je nedavno obelodanil nekatere dele Li-li-jingovega dnevnika, kjer mfi-jing pripoveduje o bajnem bogastvu v grobu cesarice’ Tse-Hzi, koje ljubimec je bil. Seveda imajo danes, ko so vse dragocenosti oropane, ti podatki le teoretično vrednost, dokler se državnim oblastim ne posreči, storilce izslediti in blago zopet najti. Kitajci <|najo navado, zlasti odličnim osebam delati velike krste, kamor spravijo obenem dragocenosti. Krsta cesarice Tse- H,z> je bila izredno velika in vsa napolnjena j raznimi dragocenostmi. Li-li-nngov dnevnik točno opisuje, kako so bile vložene in vsebuje tudi natančen popis in vrenost v kitajskem denarju: Preproga \L pletenega zlata — 84.000 taelov; biseri, vezeni v preprogo — 854 tisoč: dragulji j„ poldragulji — 42.000; bisernq pokrivalo zlate podlage preproge — 320.000; vezivo s sliko Buddhe — 44.000; lotosovi listi iz zelenih poldra* Kuljev — 850.000; lotosov cvet iz sma-ragda •-- 750.000; biserne ogrlice ter bi-*eri, dragulji1 in poldragulji v oblekah — I,200.000; zrcalo z 80o biseri in 35 dra-190*000; »Tolo«, mrtvaški prt z 820 biseri (dar >Zivega Buddhe«) — 160 tisoč; dve biserni ogrlici in ena iz rubina — 2,450.000; biserni diadem — 10 mi' lionov; 27 zlatih statuet Buddhe in isto-toliko statuet iz poldraguljev — 620.000; 4 dinje iz zeleno-rumenih poldraguljev — 600.000; 10 breskev in 600 hrušek iz jaspiza, 40 datljev iz rubina — 95.000; cvetna veja lotosova — 1,000.000; ostal biseri in dragulji — 2,330.000 ; 49 tibetanskih Buddhov iz belih poldraguljev — 52.000. , Li-li-jing navaja še mnoge druge dia-gocenosti, ki niso bile niti cenjene, ter pravi, da znaša vsa vrednost nad 50 mi-lionov taelov, koja vsota bi zadostovala, da bi se poplačali vsi dolgovi Kitajske, Društuo za lajšanje ljubaunih bolečin V Londonu je bilo ustanovljeno nedavno »Društvo za lajšanje ljubavnih bolečin«. To nenavadno društvo si je nadelo nalogo, da intervenira v vsakem slučaju nesrečne ljubezni, ki bi zadel kakega njegovega člana. Ako na primer koga izmed članov ali članic zapusti zaročenka ali zaročenec potem društvo takoj poskrbi nado mestilo. Društvo pomaga svojim čla nom tudi gmotno, zlasti na ta način da jim poskrbi za žirante. Posreduje končno tudi v slučajih, ako se starši kakega člana društva ne strinjajo s poroko. Kdor se torej čuti ogroZene-ga v svoji ljubezni, naj se torej takoj vpiše v to društvo. Predsednik društva namerava ustanoviti tudi posebno sekcijo za poročene Hudi, ker je tudi v zakonu mnogo Ijubavnega trnlienia katprn ip treba zdraviti. Pogreb najtežjega čiauekatna suetu' ‘iMm- Ze- Silen razuoj letalstua u din jenih držai/ah N. Nedavno je neki francoski list objavil zanimive podatke o razvoju letalstvo v Zedinjenih državah Sev. Amerike. Še leta 1924 je bila Francija na čeju vseh držav glede dolžine zračne poti, ki so jo prevozili njeni aeroplani: 3,600.000 kilometrov napram 3,570.000 km USA in 2,977.000 km Nemčije. A že tri leta pozneje, leta 1927, je Amerika na prvem mestu z 9,670.000 km, Nemčija z 9,525.000 kilometrov na drugem in Francija s 6 milijonov 42.000 km šele na tretjem mestu. Ameriški aeroplani so torej v enem letu prevozili daljavo, da bi lahko 12-krat poleteli na mesec in nazaj. Dolžila prggt^ ki so jo torej 'prevozili v enem letu aeroplani vseh treh imenovanih držav (krog 26 milijonov kilometrov) pa je komaj ena petina razdalje med zemljo in soln-cem. Nemčija in Amerika silno tekmujeta v razvoju svoje avijacije. Zedinjene države so v 1. 1928 zgradile 4000 avijonov, letos jih bo nadaljnih 10.000. Aeroplani Zedinjenih držav so lani prevozili 1700 ton pošnih pošiljatev in pisem. Vlada je za tekoče leto predvidela kredit 100 milijonov dolarjev (5.7 milijard Din) za avi-jacijo. Treba povdariti, da je 97.75 % ameriških aeroplanov, ki so bili priznani kot sposobni za službo, letelo v 1. 1928 brez kakšnihkoli incidentov. V poštni službi se je pripetila samo ena nezgoda na zračni progi od 2,272.000 km. To do kazuje izvrstno kvaliteto ameriških letal in moštva. V Zedinjenih državah je danes 400 avijatičnih pilotskih šol, ki sprejmejo vsak mesec 2500 obiskovalcev tečajev, V Ameriki je 1500 zračnih luk, med katerimi so zlasti one v Bostonu, Clevelandu, Saint-Louisu, Chicagu, San Franciscu, Oaklandu itd. dovršeno urejene in so stale vsaka po 1 do 2 milijona dolarjev. Leta 1928 je bilo v Ameriki povprečno na mesec urejenih 75 arerodromov in splaniranih 4000 mest za spuščanje. Koncem tekočega leta bo imela Amerika (USA) 21.000 km zračne proge, ki bo po noči razsvetljena. Tako silen je razvoj »naših« kril v — NoVem Svetu. 5mrt najstarejšega italijanskega inualida V mestu Ley.ni v bližini Turina je umrl te dni v 99. letu svoje starosti Carlo Cremo, ki je bil najstarejši veteran in invalid v Italiji. V bitki pr Sv. Martinu je zgubil nogo kot ber-saljer 9. bataljona. Letos, meseca aprila, so priredile oblasti skupno s turinskim prebivalstvom veteran’ Cremu še tiavnosten večer o priliki njegovega rojstnega dne. Cremo je bil tedaj še popolnoma zdrav. Zad nje mesece pa jc nrlčel naglo pešat in so ga našli končno te dni mrtvega v postelii. \ • Gradjanski drugič'poražen. vV soboto, je igral Gradjanski v Wiesba-denu proti .S. C. Wiesbaden. Zagrebčani, ki so morali nastopiti brez Perške, so igrali dobro in bili nasprotniku povsem enakovredni, vendar so morali prepustiti po trdem boju zmago 1:0 Nemcem. V Wormsu je imel Gradjanski še večjo smo lo. Izgubil je 3:0. K temu je pripomogel deloma slab teren iz mokrih ugaskov, deloma pa izredno ostra igra Nemcev. — Nemci goje ostro igro z močnim startom na moža, česar naši igralci niso vajeni. Domačini goje izvrsten nogomet, za razred boljšega od Manuheima. S prva-com Nemčije Fiirthom so igrali 0:0 in 2:1. Značilno je, da sodnik v Wormsu ni žvižgal nobenega foula, dasi so Zagrebčani kar cepali po tleh. Publika je- bila zelo objektivna. Po poteku igre bi Gradjanski zaslužil vsaj 2:1— Včeraj je igral Gradjanski v Frankfurtu z F. C. Frank-urtom neodločeno 3:3. S tem je odigral svojo zadnjo tekmo. Ljubljana - Maribor 6:1 (3:0). Mariborska reprezentanca je doživela v jubljani težak poraz, ki ga nismo pričakovali. Poraz je zakrivil v prvi vrsti napadalni kvintet. Vodeb in Najžer sta zastreljala mnogo šans. Tudi krilci niso bili na svojih mestih. Najboljša je še bila obramba Koren II. - Barlovič. — Junijorji lirije so premagali Primorje 3:2 (3:1) ir se. placirali v finale z Mariborom; ki se bo vršil prihodnjo nedeljo. Motorne dirke v Zagrebu. Ker sta dunajska dirkača Walla in Černy v zadnjem hipu odstopila, so se včeraj vršile na Černomercu mesto mednarodnih dirk handicap tekme. V posameznih kategorijah so zmagali: Uroič v categoriji do 175 ccm na 10 km v času 6:26; Staič (Beograd) v kateg. do 250 ccm na 12 km v času 9.52.na DKW; Šo-štarko v kateg. turističnih motorjev do 1000 ccm na 20 km v času 15:49 ha Arie-u; Uroič v kateg. do 350 ccm na 15 km v času 11:11. V tej kategoriji se je plači* ral Mariborčan Kuhar na 3. mesto v času 14:46. V (prvenstveni vožnji na motorjih do 500 ccm na 20 km je zmagal Štrban v času 14:31 BSA. Drugi je bil Uroič. Lep uspeh »Peruna« v Avstriji. Včeraj je priredil Alpenlandischer Rad-fahrer-Bund (ARB) v znanem drevoredu L a n t s c h a veliko kolesarsko dirko,