DELAVSKA fcat Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva (Mlaja viali Četrtek pop.; v dan poprej - Uredništvo: Ljubljana, Mlklo»l- Citva c. - Nelronhlrana pisma se n« »prejemalo Posamezna Številka Din 1-50 — Cena: n t mesec Din S*-, kb Četrt leta Din 13*-, la pol leta Din 30'-; za Inozemstvo Din 7*- (meietno) — Oglasi po dooovoru Oglasi, reklamacije In naroCnlna na upravo Jugoslovanske tiskarne, KolportaZni oddelek. Poljanski nasip it. 2 — Rokopisi se ne vraCaJo V razmišljanje! Ce premislimo, za čem faktično teži delavski razred na vsem svetu, potem se nam’ mera tako zvani kulturni boj, ki ga je kot nekaj nadvse potrebnega in koristnega uganjala socialna demokracija in ga žalibog še uganja, razkriti kot nekaj nadvse nepotrebnega in škodljivega ter včasih naravnost bedastega. Delavski razred hoče ustanoviti boljše družbo kot je dosedanja, v kateri bo vladalo bratevstvo in socialna pravičnost med ljudmi. Vsak mora priznati, da je taka družba nemogoča brez dobrih, moralnih, etično visoko stoječih ljudi. Človek, ki naj družbi koristi, ki naj se žrtvuje blagru svojega bližnjega in prej misli na druge ko na sebe, tak človek ni mogoč brez vere. Kajti za to, da se za kaj žrtvujem, da se dam drugim na razpolago, da sebi pritrgam v dobro drugega (— in to* bo potrebno v vsaki, še tako popolni družbi kakor je potrebno v sleherni družini), za to je treba, da je v meni do najvišje mere razvit čut odgovornosti. Iz česa pa izvira ta čut? Pač iz tega, da je nekaj nad menoj, da eksistirajo višje vrednote nego sem jaz in dai je tudi nad celokupno človeško družbo nekaj še višjega, še več in največ vrednega, neka absolutna večna vrednota, ki je merilo vsem drugim vrednotam. Kajti družba, človečanstvo kot tako, ne more biti najvišja vrednota, ker je satno vsota' posameznih individuov, od katerih je veak nepopolen, slab, izpopolnitve potreben. Naj se potem tisto absolutno, najvišje in najpopolnejše imenuje kakorkoli, tajiti ga in se ko Don Kišot proti njemu boriti, ni samo brezpametno, ampak tudi škodljivo, posebno pa za tako zvani proletarski razred. Kajti če »odpravimo« tc najvišjo vrednoto in vse, kar iz nje sledi, na čem bomo zidali prihodnjo družbo, ki bo brezrazredna, brez izkoriščevalcev in izkoriščanih, raj na zemlji? Na brezsebičnosti, ljubezni, Pravičnosti, odgovornosti, poštenosti? — Kako neki, ko so vse te vrednote prazne besede brez najvišje vrednote! Ako izpod-makneš najlepšemu in najvišjemu gotskemu hramu, ki ponosno sega v oblake, temelje pod zemljo, potem se v enem hipu 9esede in razsuje v kup žalostnih razvalin. Če nad časovnim m- nič večnega, če nad slučajnim ni absolutno nujnega, če nad materijo ni duha, potem tudi nesebičnost, ljubezen, odgovornost, poštenost nimajo ne smisla ne pomena ne opravičbe, potem vlada vsemu vesoljstvu samo korist pc-edinca ali pcedine grupe in nič drugega. Vse, kar se potem dela, se dela samo iz egoistične koristi enega človeka, enega razreda ali ene stranke. To pa je današnja velekapitalistična družba. Če torej prole- tarci smatrajo za potrebno boriti se zoper vero v večnost, v nadvlado duha in njega bitno različnost od materije, zoper božan-stveno v svetu in nad svetom, potem ne bodo ustanovili nobene nove boljše in pravičnejše družbe nego je sedanja, ampak bodo zidali svoje kraljestva prihed-n jesti na trhlih temeljih meščanske družbe! Carja bo zamenjal Trocki, Trockega Stalin, Stalina kdo drugi in tako dalje, pravica, resnica in ljubezen pa bodo jokale pozabljene in neuresničene v kotu. Res, da sc pošteni ljudje tudi med tistimi, ki Boga, duha in večne vrednote tajijo. Toda eni niso dobri in pošteni ter nesebični zate, ker vse to tajijo, marveč navzlic temu, da tajijo. So pa pošteni navzlic temu zato, ker so v najglobljem in najbolj skritem kotu svoje duše, kamor sami ne marajo in se bojijo pogledati, ostali še vedno združeni z božanskim v sebi in nad seboj. Le izpovej se sam sebi, ljubi moj tovariš, in mi boš moral dati prav. Žal pa ni z vsakim človekom tako. V veliki množini, ki obstoja iz povprečnikov, negacija vere redi tudi v praksi najstrahovitejše sadove. Odkar obstoja ateizem kot propaganda med masami — in to je nekako od' francoske revolucije dalje — nam 'svobodomiselni« duhovi oznanjajo skorajšnjo napečitev zlate dobe človečanstva-; Rcbespierre se je naravnost eedil fraz o republičanskih krepostih, beljševiki imajo resnico in pravico noč in dan na jeziku, toda v resnici množice z meščanskimi vrhovi družbe vred od 18. stol. do danes moralno nevzdržno propadajo — recite, kar hočete! Koliko telesnoduševnih pohabljencev, degeneratov, manjvrednežev imame, greh rodi lakoto, lakota zopet greh, velik del mladine je brez duševnega ravnotežja, spolno do skrajnosti razdražen in otopel obenem, špekulanti rastejo kot gobe po dežju na gnilih tleh materialistične družbe. Ravno narobe kot sc prerokovali apostoli svobodne misli in svobodne ljubezni! Če se pa opažajo poganjki zdravejše-ga in boljšega, to gotovo ni sad svobodomiselstva, racionalizma, materializma in »kulturnega boja«. To je sad počasnega spoznanja, da je ateizem privedel človeštvo do bankereta in da je treba začeti misliti in čutiti drugače. In mi mislimo, da bi bas proletariat in njegovi voditelji morali delati za etični preporod človeštva, za zepetno pobožanstvenje človeka in družbe, ne pa da igrajo pomagače bur-žujskega liberalizma, ateizma in pogrez-njenesti v materijo. To v razmislek našim tovarišem marksistom, potem pa bomo o teh vprašanjih razpravljali dalje. F. T. ško vprašanje, ki morata biti v kratkem urejeni. Invalide je treba pregledati, ugotoviti njih invalidnost in še-le potem določiti nove invalidske podpore. Najti se mora način, da se invalidsko vprašanje likvidira. Delovanje našega izseljeniškega odseka je minister kritiziral. Dotaknil se je tudi vprašanja starostnega zavarovanja delavcev, ki se mora čimprej izvesti. Mestne občine. Belgrajska občina je sprejela proračun (134 milijonov), ki ga je finančni minister potrdil. Z redukcijami pri osebju so baje prihranili okoli 40 milijonov. Zagrebški občinski odbor išče več stomilijonsko posojilo za nove investicije. Ljubljanski občinski odbor, ki je bil pred kratkim imenovan, se je sestal k prvi seji. Izvolili so člane za posamezne odseke. Vse je prav za prav ostalo pri starem Zakonodajni svet. Zakonodajni svet se bo sestal dne 19. t. m. Najprej bo obravnaval odvetniški zakon, nato pa zakon proti korupciji. Zakon o vrhovni državni upravi ne pride prvi na vrsto, ker se še ni prišlo do sporazuma, katera ministrstva naj se ukinejo. Konvencija za zaščito delavcev. V zunanjem ministrstvu se dela na konvenciji o zaščiti delavcev med našo državo, Nemčijo, Belgijo in Francijo. Problem pa ne bo tako hitro rešen, ker je socialna zakonodaja v vsaki državi drugačna in vsled tega ne bo tako lahko najti osnove za končni sporazum. Ravno za Jugoslavijo so pa take konvencije silno nujne in važne. Škof dr. Anton Bonaventura Deglič v Delavski zbornici. Novi dogodki. Proračun za leto 19*29/30. Novi državni proračun je izdelan. Zadnje sestave delajo v finančnem ministrstvu. Proračun je izdelan po dosedanjem sistemu, to se pravi, da so krediti razporejeni za vsako ministrstvo (17) zase. Iz tega se vidi, da za enkrat še ne mislijo reducirati števila ministrstev. Če bi se pa zakon o vrhovni državni upravi med letom spremenil, bo treba v finančnem zakonu določiti, kdo in kako bo razpolagal s krediti za tista ministrstva, ki bi bila eventuelno ukinjena. Novo posojilo. Naša Hipotekama banka je dobila 6 milijonov švicarsikih frankov (ca. 609 milijonov Din) posojila. Denar se bo porabil za javna dela in zasebna posojila, ki jih daje Hipotekarna banka. • Zakon o javni varnosti. Nekateri tolmačijo zakon o zaščiti varnosti in reda v državi, da je naperjen ne samo proti propagandi v govorjeni in pisani besedi za nasilen prevrat obstoječega stanja, ampak tudi proti propagandi za mirno spremembo sedanjega političnega, gospodarskega in socialnega reda. Končna interpretacija pristoji gotovo državnim organom. Izjave ministra za socialno politiko. Minister za soc. politiko dr. Drinko-vič je v Zagrebu izjavil časnikarjem, da je zadovoljen z anketo o zapiranju in odpiranju trgovin. Nova naredba o tem mora upoštevati specialne (posebne) razmere v naši državi in izražati pravilen kompromis. Nadalje je izjavil, da je pri nas glavno invalidsko in izseljeni- V nedeljo 10. marca je bil ljubljanski g), spod škof na obisku v palači Delavske .rtifbomice. Delavska zbornica se je čutila ^dolžno, posebej povabiti g. škofa, da si pogleda žarišče delavskega gibanja v Sloveniji in tudi prostore zbornice same. Gospod škof jc temu povabilu radostno odzval in se je v nedeljo v sprem-•>vu g. Jagodica potrudil na Miklošičevo cesto. Pri južnem vhodu ga je sprejel predsednik Jugoslovanske strokovne zveze tov. Srečko Žumer. Spremil je gospoda v prostore zbornice. Tu so ga že 'pričakovali: tajnik zbornice F. Uratnik, zbornični generalni ravnatelj J. Kopač in pisarniški ravnatelj zbornice Anton Marinček. Gospod škef si je po prijaznem in ljubeznivem sprejemu ogledal najprej pisarniške prostore zbornice. Tu se je zanimal potanko za vse posle, ki jih ima opravljati DZ: statistiko, zakonske načrte, naposredno zaščito delavcev, mezdne razmere itd. Izrazil je priznanje vsem, ki s složnim delom v Delavski zbornici ustvarjajo slovenskemu delavstvu svetlejšo bodočnost, da so nai pravem potu in da morajo v tej sineri tudi vztrajati brez ozira na morebitne interese posameznih grup, kateri pa so itak le hipni. Od tu se je podal v zbornično dvorano, ki je s svojo izrazito proletarsko, a obenem slovensko izrazitostjo> napravila nanj vtis neprisiljene domačnosti. 0 dvorani se je g. škof izrazil zelo laskavo. V prostorih oblastnega izseljeniškega urada je Prevzvišenemu razložil g. ravnatelj Fink organizacijo in poslovanje urada za izseljence. Prevzvišeni je paz-no sledil razlagi in bil zelo zadovoljen nad lepo urejenim in smoilmim delom za naše izseljence. Zatem se je podal v »podzemlje«, ogledat si javno kuhinjo, odtam pa v Prosvetni o d sefe. Prav tedaj je bila čitalnica polna marljivih brav-cev, ki so se ob vstopu g. škofa dvignili kot na povelje. Le z g. škofu lastno prijazno gesto in besedo jih je prosil, da kar nadaljujejo, kjer so nehali. Knjižnico in nje ustroj je Prevzvišenemu razložil tajnik Prosvetnega odseka Ciril Štukelj. Prevzvišeni se je tudi tu zanimal za vse podrobnosti: koliko knjig ima knjižnica, koliko je članov, kako je izposojanje, koliko obiskovalcev ima či- talnica itd. Zbornici je izrazil za njeno prosvetno delo vise priznanje. Potrudil se je končno Prevzvišeni tudi v prostore Jugoslovanske strokovne zveze v prvo nadstropje. Razkazal mu jih je predsednik tov. Žumer, ker so bili skoro vsi drugi tovariši odšli ta dan iz Ljubljane na občne zbore poedinih organizacij. Prevzvišeni si je dal obširno razložiti stanje organizacije, število organiziranega delavstva, kje je najslabše organizirano, kje so močne postojanke, kje se delavstvo najbolj izkorišča itd. Zanimal se je tudi, kako stoje organizacije v finančnem oziru, kako je s Prvo delavsko hranilnico in posojilnico, kako z Delavsko založbo iild. Izjavil je, da se veseli možatih in odločnih nastopov Jugoslovanske strokovne zveze posebno v zadnjem času v obrambo delavskih pridobitev in v boju za njegove vseskozi upravičene zahteve. »Le tako naprej!« Pohvalil je »Delavsko Pravico«, ki je zares delavska, borbena, svobodna, ognjevita, a obenem stvarna in drži vseskozi jasno linijo. Idealnimi in požrtvovalnim delavcem v JSZ in sotrudnikom pri »Delavski Pravici« je želel Prevzvišeni božjega blagoslova tudi v bodoče. V centrali Krekovih družin ga je sprejel urednik Ognja« tov. E. Vilfan in mu obrazložil delo in načrte Krekovih družin v bodeče. Zanimal se je zlasti za :>Borce«, o katerih je rekel, da morajo biti »fest« fantje, zdravi in močni. Izjavil je tudi, da mu idealno prizadevanje »Ognja« ugaja, saj je odkrit in si prizadeva se čimbolj v pravem krščanskem duhu izpopolniti. Predsednik JSZ tov. Žumer je zatem spremil Prevzvišenega k izhodu. Na vogalu mu je pokazal Borzo dela. Tudi to bi si Prevzvišeni rad ogledal. Na pojasnilo, da ni nikogar tam, je rekel: »Vsaj vrata si oglejmo!« In so res šli. Čudili smo se mladeniškim korateom g. knezoškofa Ipo prostorih delavskega doma — palače Delavske zbornice. Sveti mož je ponovno pokazal, kako vroče bije njegovo očetovsko srce za delavstvo in kako toplo željo goji, da si delavstvo ustvari človeka dostojno življenje. Vse slovensko delavstvo vidi v njem svojega duhovnega očeta in mu je otroško vdano in hvaležno. Bog naj ga še dolgo ohrani čilega in zdravega! Pridobivaj novih članov za Jugoslov. strokovno zvezo! Jugoslovanska strokovna zveza. Iz centrale. V zadnji številki lista smo objavili navodilo za postopanje organizacij pri prijavljanju občnih zborov, sestankov itd. Med drugim je bilo tudi rečeno: »Akc oblast, kateri se je prijava izvršila, v teku treh dni prijave ne odkloni, se smatra, da se sestanek, shod ali karsiže bodi, sme vršiti.« Danes to nekoliko nejasno izraženo navodilo popravljamo v toliko, da je treba za vsak sestanek, občni zbor, sejo itd. najmanj tri dni prej prosili pristojno politično oblast (sresko poglavarstvo) za dovolitev in si ga v teku teh dni izposlovati. Kovinarji Javornik. V nedeljo se je vršil občni zbor naše skupine. Lepa udeležba tovarišev je dokazala življenjsko mejfo naše organizacije. Poročila funkcionar-/ jev so bila zgovorna priča našega dela. Tovariš uavelstveui tajniki «JSZ Pitako je z ognjevitimi besedami kazal našo pot v bodočnost. Mi sami si jo moramo ustvarjati z našo organizacijo, z vztrajno borbo za uveljavljenja delavstva v tovarni, gospodarstvu in celotni družbi. Zato mora biti delavstvo samo v sebi enotno, prežeto duha, socializma in proletarske razredne zavesti. Za vse skupne interese mora nastopati solidarno in tako tudi solidarno braniti svoje težko priborjene pridobitve: osemurnik, nedeljski počitek itd. Kdor v teh stvareh ruši enotno fronto, ta ni delavec, ni proletarec, kaj šele socialist, pa naj si bo to Peter ali Pavel. Mi bomo te svoje svetinje branili do zadnjega brez ozira na levo in desno. Govoru tov. tajnika je sledilo burno odobravanje. Za njim sta še govorila tov. tajnik skupine Tinče Smolej in tov. Al. Pukšič iz Jesenic. Odbor je ostal skoro isti kot dosedaj. Sklenjeno je bilo, da se čimprej osnuje Krekova družina, da vzrastejo iz nje trdni značaji, kleni krščanski socialisti in neustrašeni proletarci. Tov. preds. Janiklo Smolej je zaključil občni zbor z željo, da v teni letu naše vrste še pojavimo, k čemur mora pripomoči vsak zaveden tovariš. Občni zbor skupino Kamnagorica. V nedeljo 10. marca se je vršil tu naš občni zbor. Otvoril ga je tov. predsednik in dal besedo zastopniku JSZ, ki je v kratkih besedah orisal delo centrale, načrte za bodoče in njeno pot. Po poročilih odbora se je izvolil odbor, v katerem sta dva odbornika nova, drugi so ostali stari. V debati so tovariši orisavali žalostno star nje žebljarskega delavstva, ki ne obupa, le zaradi globoke vere v lepšo, socialistično bodočnost. Papir ničarji Iz »Delovnega reda« za industrijsko delavstvo obratov Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode. Ker so baš v tem pogledu nastopile napram prejšnjemu delovnemu redu znatne spremembe, naj vse delavstvo gotovo prečita in si določbe zapomni. Člen 9. Zavarovanje zoper bolezen in nezgode. 1. Vsi delavci se zavarujejo zoper bolezen in nezgode. Predpisane prijave in odjave izvrši podjetje. 2. Podjetje prispeva k zavarovalnini po določili!? zakona. 3. Ako je delavec vsled bolezni, nezgo-dp ali drugih važnih njegove osebe se ti-čočih razlogov zadržan, ima v naslednjih primerih pravico do popolnega odnosno delpega izplačila mezde. a) V slučaju obolenja ali nezgode je delavec v prvih, treh dneh bolezni, navezan izključno na dajatve bolniškega odnosno nezgodnega zavarovanja. Pri daljši delanezmožnosti pritiče delavcu od 4. dne bolezni dalje v prvem tednu 25 odstotkov, v 2., 3; in 4. tednu, pa 50 odstotkov razlije med mezdo in bolniško podporo. Pri kratki odsotnosti vsled odrejenega lečenja po zdravniku specijalistu odnosno vsled; zdravniškega nadpregleda, prizna _ podjetje v konkretnem primeru delavcu po lastnem prevdarku polovico mezde za izgubljeni čas. Pri ponovnem obolenju v istem koledarskem letu pritiče delavcu odškodnina po prednjih določbah le v toliko, kolikor ni pri prejšnjih obolenjih že izčrpal spredaj določenih maksimalnih dajatev. b) Ako je delavec zadržan, ker ima posla pri. civilnem, trgovskem in kazenskem sodišču ali pri upravni oblasti, bodisi kot tpžeča ali tožena stranka, bodisi kot priča, nima pravice do mezde, izvzemši v slučaju, ako je kot tožnik proti podjetju pred obrtnim sodiščem s svojim tožbenim zahtevkom predrl. c), V slučaju vpoklica na orožne vaje pritiče oženjenemu delavcu za dobo odsotnosti, toda najdalj za 4 tedne, polovica mezde, samskemu delavcu pa četrtina mezde. č) V slučaju smrti zakonskega druga, otroka ali staršev, pritiče mezda za zamujeni čas, toda ne za dalj kot za 3 dni. d) V drugih primerih zadržanosti, ki zgoraj niso navedeni, nima delavec iz naslova službenega razmerja nobene pravice do odškodnine. e) Prednje določbe veljajo samo za ene delavce, ki so že najmanj l mesec nepretrgoma v podjetju zaposleni. Delavci s krajšo službeno dobo nimajo v slučaju zadržanosti v nobenem primeru pravice do popolnega ali delnega izplačila mezde. V nadzorstvo »Pokojninskega in preskrbovalnega fonda« je imenovala Delavska zbornica Ivana Laha, šefa statističnega oddelka na OUZD v Ljubljani. Lesno delavstvo Sv. Lovrenc na, Pohprju. Redni občni zbor skupine lesnega delavstva pri Sv. Lovrencu na Pohorju se bo vršil v nedeljo 17. t. ni. ob 9 dopoldne v gostilni Novak z običajnim dnevnim: redom. — Istočasno se bo vršil tudi občni zbor skupine tovarniškega delavstva. — Tovariši, pridite vsi na občni zbor. Zavedajte se važnosti svoje strok, organizacije. Le v skupnosti in delu je naša rešitev! — Odbor. Rudarji Zagorje. V nedeljo 7. aprila ob 3 popoldne se bo vršil občni zbor Strokovne skupine rudarjev Zagorje. Poročal bo tudi delegat iz Ljubljane. Tovariši, agitirajte za udeležbo! Dnevni red običajen. — Predsednik. ; Železničarski vestnik Članstvu Prometne zveze v Mariboru! V nedeljo 7. aprila se bo vršil v društvenih prostorih, Dravska ulica 10, letni občni zbor mariborske skupine z običajnim dnevnim redom. Pozivamo vse članstvo mariborske skupine, da se tega občnega zbora udeleži. — Odbor. Intervencije. Interveniralo se je pri mašinskem odelenju ljubljanske direkcije radi tehtanja premoga za osebje v kurilnici Maribor. Naknadni krediti. Zadnjič smo poročali, da smo poslali vlogo na unimsllr-stvo v zadevi kreditov za delavstvo ma-terijalnega skladišča v Mariboru. Kot smo obveščeni, so se manjkajoči krediti že dovolili ter bo tako odpadlo pavzi-ranje. Podporno društvo železniških uslužbencev in delavcev v Mariboru. Neki strokovni časopis je pred par dnevi objavil poročilo o tem društvu. Čuti se prizadetega, da ga nikdo ni obvestil, da je društvo kupilo socialistični »Ljudski doin« na Ruški cesti. Ne bomo zagovarjali odbora, ampak ugotovimo le, da nam je vseeno, Ikido vodi i'.o društvo, samo, da ga vodi pošteno, objektivno in v korist članstva. Da je društvo kupilo omenjeno stavbo, je bilo v to upravičeno po pravilih. Da pa ne more strankarskih organizacij zmetati na cesto, je zelo od visno od sedanje stanovanjske bede, ker se te smatrajo kot vsi drugi najemniki. Odklanjamo pa pri takih društvih z mi lijonskim premoženjem taktiko, katero želi dopisnik gornjega časopisa, in ki se najbrž ujema z gospodarjenjem bivše Slavenske banke. Kočevje. V nedeljo se je vršil pri nas občni zbor strokovne skupine. Kljub temu, da so rudarji delali, je bil občni zbor dosti dobro obiskan. Iz poročil in iz debate je izzvenelo eno: da bo mogla izbolj šati položaj delavstva samo strumna strokovna organizacija, katere vsak član bo vedel, za kaj gre. Tov. zastopnik centrale nam je obrazložil pomen in cilj- naših strokovnih, kulturnih in gospodarskih organizacij. Dal je pojasnila tudi glede snu ; jočih se podpornih fondov, Pri volitvah se je izvolil skoro v celoti stari odbor. VINIČARJI Uveljavimo viničarski red! Ko je s 1. novembrom 1928 stopil v veljavo novi viničarski red, je istočasna prenehala veljavnost starega viničarskega reda in z njim vred tudi obveznost vseh onih službenih pogojev, ki niso bili v skladu z novim viničarskim redom. Službeno razmerje se ima danes urejati izrečno in ediuo le l določili sedanjega viničarskega reda in potom predvidenih pismenih pogodb in ničesar drugega; Viničarski red kot oblastna uredba se ima upoštevati kaiklor vse druge uredbe in zakoni, ima torej zakonito veljavnost in se mora izvajati. Upoštevati ga morft \ i-ničar, kmet, meščan in veleposestnik, naj bo naš državljan ali ne. V številnih slučajih pa se izraža od gotovih vinogradniških krogov mnenje, da je treba viničarski red sabotirati in te majhne pravice, ki so viničarjem v njem zajamčene, poteptati. Čisto po načrtu so začeli nekateri begati viničarje z navidez lepo, r.oda zvijačno besedo, pa tudi s silo in grožnjami. Tako so nam znani slučaji, da se je viničarju predložilo nalašč docela nesprejemljive pogoje z grožnjo takojšnjega odpusta iz službe. Ponekod se diktira viničarjem viničarski red samo kar se tiče viničarjevih dolžnosti in prestopkov zoper iste. O pravicah pa, ki jih viničarski red daje viničarjem, pa molče, ali ka se enostavno odklanjajo. Nekateri zopet skušajo prepričati viničarja, kako zelo slab je za njega viničarski red in da je tudi za viničarja boljše, da ostane vse pri starem, kakor je bilo, in tako odpade vsako nadaljnje prerekanje. Dogaja se celo, da nekateri viničarju v obraz sikajo, da zanje viničarski red ne velja in da ne potrebujejo nobenih pismenih pogodb. Zopet so slučaji, da se viničarja hoče prepričati, da nove viničarske bukvice niso potrebne in da naj ostane stara še kar naprej v veljavi. Tako in podobno se in-trigira in bega viničarje in ruje proti viničarskemu redu. Seveda se tu pojavljajo obenem trenja in borbe, ker zavedni viničarji zahtevajo izvajanje viničarskega reda, dočim se temu gotovi vinogradniki z v«o, silo protivijo. Za nas viničarje je brezdvomno sedaj najvažnejše vprašanje, kako uspešno in čimprej izvojevati popolno priznavanje in izvajanje viničarskega reda na coli črti, ker je drugače vsa osemletna borba za viničarski red dobljena le na papirju, v praktičnem življenju pa ni nič. Kakor vedno, tako borno tudi sedaj šli v borbo za priznanje viničarskega reda Po načrtu. In ako bomo vsi viničarji enakih misli in dejanj, bomo gotevo uspeli. Vsak viničar si mora. preskrbeti novo viničarsko knjigo in dve tiskovini za pogodbo. Ako ne ve, kje se to dobi, naj se obrne na odbor svoje sjcupine, da se potem skupno naroče knjige in tiskovine od centrale naše organizacije, tki jih Lrna v zalogi. Viničarsko knjigo pusti pri svoji občini izpolniti in potrditi, potem jo mora pa takoj' predložiti svojemu gospodarju z zahtevo, da se izpolnijo in podpišejo sporazumno pogodbene tiskovine. Eno tiskovino mora spraviti viničar sam. Ko se je to izvršilo, je skrbeti,, da bo vsak viničar v tistem okolišu sforil enako in kadar bodo vsi imeli pismene pogodbe v rokah in bodo viničarske knjižice pri njihovih gospodarjih, je za tisti ikraj viničarski red že potisnjen v življenje. Torej vsi morajo storiti tako, ne samo nekateri viničarji. Naj ne misli pri tem vsakdo samo nase! Posebno važno je tudi sledeče: Vsak viničar mora poznati viničarski red in njegovo pravilno tolmačenje, ker bo le na ta način najuspešnejše mogel vsikdar nastopati in se boriti za svoje pravice. Strokovna zveza viničarjev je dobila knjižice »Uredba o viničarskem redu«:. Nekatere skupine.so jih že preceja razpe-čale, Vsaka družina mora hranili enp tako 'knjižico kot svoj zaklad. Službeno viničarsko knjižico hrani le gospodar. Viničarju, je taico sploh onemogočeno, da po pptrebi pogleda svojo »'viničarsko postavo«. Ta knjižica mu pa more služiti vselej, kadar jo pač potrebuje. Nikakor pa np smemo pohabiti, d«, se bo moglo to dosledno izvesti le s strumna strokovno organizacijo. Po moči organizacije se meri moč viničarjev. Le z organizacijo, si bomo utirali pot v boljšo bodočnost in dosegali svoje pravice. Kakor smo z združeno močjo organizacije uzakonili viničaraki red, tako ga bomo le na isti način tudi praktično uveljavili. Za'.o prof s pomisleki! Proč z vsako strahopetnostjo! Pravica je na naši strani! Kdor je pošten in se preživlja od dela svojih rok, se nima ničesar bati! Ne živimo mi od tistih, ki nam pri tem nasprotujejo, ampak uiti žive od nas, od žuljev aaš?h ruk in našega dela! Ako z viničarsiiiin redom kaj pridobimo, pridobimo po pravici, in zgube oni le listo, kar so po krivici preveč imeli- Viničarski red hočemo in moramo braniti z vsemi zakonitimi sredstvi! Komur l>i se stavile pri tem zapreke, naj se takoj obrne na centralo zveze. Ko bo eden pošteno »gor plačal«, ho drugim v svarilo in bodo hote ali nehote začeli viničarski red upoštevali, izvajati in spoštovati. Vsi torej sedaj na delo za predložitev viničarskih knjižic in pogodbenih tiskovin našim gospodarjem! Viničar, pomagaj si sam! Gor. Radgona. 19. marca ob 9 dopoldne se bo. vršil v dvorani posojilnice občni zbor skupine Strokovne zveze viničarjev. — Dnevni red: 1. Poročilo odbora in nadzorstva; 2. volitev odbora in nadzorstva; 8. porčilo zastopnika centrale iz Ljutomera (govori tov. P.Rozman); 4. predlogi in sklepi; 5. slučajnosti. -Vsak zaveden član naj se občnega zbora udeleži in privede tovariša, ki še ni v naših vrstah. Odbor. Sv. Ana v Slov. goricah. 24. marca ob 8 zjutraj se bo vršil občni zbor tukajšnje skupine Strokovne zveze viničarjev. — Dnevni red: 1. Poročilo odbora in nadzorstva; 2. volitev odbora in nadzorstva; 3. poročilo zastopnika centrale iz Ljutomera; 4. predlogi in sklepi; 5. slučajnosti. — Viničarji in viničarke, udeležite se vsi tega valžmega zborovanja! Odbor. Sv. Benedikt v Slov. goricah. Dne 25. marca po rani sv. maši se bo vršil ustanovni občni zbor skupine Strokovne zveze viničarjev. — Dnevni red: 1. Poročilo zastopnika centrale iz Ljutomera; 2. Vitanje in sprejem pravil in poslovnika; 3. volitev odbora in nadzorstva; 4. slučajnosti. — Vsi viničarji na občni zbor! Maribor. Redni občni zbor Podpornega in posmrtninskega sklada JSZ v Mariboru sc bo vršil v torek 19. marca (na Jožefovo) ob 9 dopoldne v novem društvenem lokalu v Dravski ul. 10 (pod veliko kavarno). Na dnevnem redu je poročilo o delovanju odbora in pa razdelitev novih članskih knjižic. — Vse člane vabimo, da se tega važnega zbora udeleže. — Sporočite tudi svojim prijateljem in tovarišem. Odbor. Volitve v bratovsko skladnico. Laško-Huda jama. Kako smo volili v bratovsko skladnico, bo gotovo marsikoga zanimalo. Ko je bilo razglašeno, da bodo volitve in sj.oer, da se voli po kandidatnih listah,, smo »e delavci začeli razgovarjatii ter smo bili pripravljeni vsi sporazumno določiti kandidate, kar se je tudi storilo. Ker pa nekemu iz osebnih razlogov, ker je bil pri tem prezrt, ni ugajal ta način volitev (da bi se namreč vlagale liste), je predlagal na krajevni skupščini, ki je zborovala 18. februarja, naj bi se volilo tako, da vsak. volivec volti vse kandidate, torej 45 za delegate in 45 za namestnike. Skupščina je predlog sprejela iler določila volitve za 3. marec. Po tem sklepu pa je začel na eni strani delovati bivši politični aparat, kjer imajo glavno besedo saimo »vikši« gospodje, delavec dejansko sploh nobene, ter so stvorili listo in jo razmnožili na. pisajni stroj. Dobil je te liste vsak delavec po več izvodov. Bile so nabite po vseh rudniških lokalih. Te liste so se razdelile med delavstvo že 27. februarja. Tedaj pa je začelo na drugi strani, ito je med delavstvom vreti. Pokazala se je delavska zavest in solidarnost, kakršne pr.i nas do sedaj še nismo videli. Pa ne samo zavest, ampak tudi sloga. Po dva, tri si našel v gostilni, na cesti, v stanovanju, Pa si, gledal in strmel. Alii je res? Ta. je vendar krščanski socialist in še kako. ponosen in zaveden, oni je socialni demokrat, saj vedno sam tako pravi, tretji pa je dekalist, pa se tako zaupno pogovarjajo. Res, bilo je tako! Pa smo tudi mi rudarji pisali liste; kar na roko, ker nimamo strojev. Počasi je šlo, pa smo vsak dan nekaj napisali. Vsi zavedni rudarji so povpraševali po delavski kandidalni. listi, rekoč, eno že imamo, pa nam ne ugaja. Dama pa so listo prepisali in oddali naprej. Tako smo Uiti popolnoma gotovi, da zmaga delavstvo in ne lakaji :gospodar-skiih krogov«. In zmagala je. Volilo je 324 volivcev in ker je na vsaki glasovnici bilo 90 kandidatov, je bilo s seštevanjem glasov mnogo posla in smo zvedeli za izid šele 7. marca. Omenimo naj, da so nasprotniki imeli na kandidatni listi tudi nekaj naših kandidatov. Te pa seveda le za farbanje neinformiranega delavstva. Največ glasov so dobili tisti, ki so bili na obeh listah. Na skupni delavski listi (saj delavska se mora imenovati le tista, ki smo jo postavili samo delavci, brez pomoči od zgoraj) so dobili feti, proti katerim je bil naperjen uaj-hujši boj, preko 200 glasov. Na nasprotni listi pa so tisti, ki so Listo pomagali sestavljati in bili proti skupni listi, dobili manj kot sto glasov, torej niti eno tretjino. NajLepši rezultat teh volitev ;pa je ja, da je delavec-rudar pokazal svojo delavsko zavest in medsebojno solidarnost. Hudojiamski rudar je pokazal* da ob takih prilikah, kadar gre za njegove materialne, gmotne koristi, ne bo vprašal, v kateri organizaciji se njegovi sotrpini bore za svoje pravice, ampak bo pogledal, ali je pravi proletarec, razredno zaveden, ali si upa ob raznih trenutkih nastopati za interese vseh in vsakega. Ni lahko danes v teh razmerah delavcu delovati v raznih ustanovah. Toda čim večja je solidarnost, tem lažje bo delo. Naj živi proletarska zavest in solidarnost! Tedenske novice. Kmetski sezonski delavci. . V Belgradu se je mudila, deputacija nemških kmetov, ki iščejo kmetske sezonske delavce. Lani je bilo v Nemčiji zaposlenih okrog 600 naših Prekmurcev, s katerimi so bili Nemci silno zadovoljni, pa tudi naši ljudje so bili zadovoljni. Pri Javni borzi dela v Ljubljani je delo na razpolago: moškim: 2 hlapcema, 10 mizarjem za tov. vagonov, 10 ključavničarjem, 1 kolarju, 3 sodarjem, 1 mizarju za žgano pohištvo, 1 usnjarju, 2 krojačema, 1 mlinarju, 1 sladčičarju, 1 fotografu,, 2 čevljarskima vajencema; ženskam: 1 restavr. kuharici, 2 štoparica- ma, 3 kmečkim deklam, 2 služkinjama, 1 pletilki, 1 vajenki za stroj, pletenje. Pri borzi dela v Mariboru je delo na razpolago: 4 hlapcem^ 20 viničarjem, 15 majarjem, 1 kolarju, 1 mizarju, 1 kleparju, 1 mlinarju, 1 slaščičarju, 1 livarju; — vajencem fotografske, sedlarske, čevljarske, kolarske, kovaške, livarniške obrti in trgovske stroke; — 7 kmečkim deklam, 6 kuharicam, 9 služkinjam, 3 sobaricam, H kuharicam k orožnikom, 1 kuharici v graščino, 1 vzgojiteljici, ki igra na klavir, 2 boljšima gospodinja-lna’ 2 postrežjiicaina, 3, natakaricam, 1 vzgojiteljici, i vrtni delavki, 2 šiviljskima vajenkama. Pogrebno društvo bratovščine sv. Jožefa ima svoj redni letni oljčni zbor dne 19. marca, to je na praznik sv. Jožefa, ob 5 popoldne v hiši na Kongresnem trgu šti. 2. Vsi člani se vabijo, da se zborovanja udeleže polnoštevilno. — Odbor. Pri borzi dela v Celju je delo na razpolago: 22 hlapcem, 10 oglarjem, 1*1 rudarjem, 1 pečarju, 11' ključavničarjem, 2 kleparjema, 1 kovaču, 9 mizarjem, 2 žagarjema, 3 krojačem, 2 peharjema, t hotelskemu slugi, 1 hotel, kuharju, 2 pikoloma, 7 tesarjem, 1 fotografu, 17 delavcem, 25 vajencem ; — 28 deklam, 6 natakaricam, 7 hotelskim sobaricam, 6, hotelskim kuharicam, ‘29 kuharicam, sobaricam in služkinjam, 1 pis. moči, za- lesno trgovino, 1 vajenki. Krekova družina. Ib centrale. Da dostojno proslavimo praznik sv. Jožefa-delavca, prirejamo 19. marca ob, 10: dopoldne v dvorani Delavske zbornice krajinski zbor. Med drugimi bo, govoril itudi tov. France Terseglav. Vabimo članstvo ljubljanskih in okoliških družin, kakor tudi člane ma-sih strokovnih skupin in druge naše prijatelje! Pokažimo skupno svoje katoliško prepričanje! — Centrala. Viničarska krajina. Dne 24. in 25- marca priredi krajina v društveni vorani Sv, Miklavž poslovno-organiza-toračm tečaj. Vrši se vsak dan od 9 do m od 2 do 5. Družinam smo razpo- slali okrožnice. Javite nam čimprej število udeležencev. Vabimo tudi člane SZ V. Pošljite čimprej statistike ter .'poravnajte centrali članarino. Družini Sv. Miklavž in Ljui.omer priredita za praznik sv. Jožefa 19. marca dve zborovanji. Eno bo ob 8 v društveni dvorani Sv. Miklavž in drugo popoldne ob 2 v Pod-gradju pri tov. Fekenji. Govori tov. Košnik. Udeležite se polnoštevilno. Zaščita obra&nth zaupnikov. Kdaj se sine obratni zaupnik odpustiti? V Mežici je bil odpuščen 29. novembra 1926 rudar Leopold Ozimic, delavski obratni zaupnik. Odpuščen je bil dejansko radi izvrševanja svojega posla kot zaupnik. Odpust je bil tudi s for-melne strani nepravilen. Zato je Ozimic tožil družbo za ves znesek — škodo, ki jo je utrpel radi odpusta. Sodišče v Prevaljah je obsodilo družbo The Central European Mineš Limited na plačilo zneska 13.640.92 Din in na pri-bavo 3.4 in3 drv in 16.682 kg premoga ali mesto obojega na plačilo zneska 1.242.50 Din pet šestin na 7.638 Din odmerjenih pravdnih stroškov. Sodišče je to sodbo obširno utemeljilo. Med razlogi navaja Urha«. Kdo so gostje? Družinski očetje. Spoznal sem enega. Doma ima šest otrok, sedmi je na potu, ženai trpi. — Nehote sem se spomnil prizora pred nekaj dnevi. Njegovi otroci so se tiščali in prerivali v paviljonu, kjer se je delil čaj in kruh. Sestradani, izmozgani — uničena življenja. Videl sem v njih kal jetike, te grozne in strašne morilke delavskih otrok. Možje so pili in peli. Hripavi in odurni glasovi. Vmes smeh in krohot. Polna kupica vina in veseli obraz Skrčilo se mi je srce. Zakaj vse to? Ali smo res tako slabi in nemočni, da ne moremo niti malo samega sebe obvladati? Spomnil sem se na žene, ki morajo z vsemi temi deliti to itrpko usodo... samega sebe, ki vržen in gnan med ta razburkani svet skušam najti sebi in drugim varnejši pristan. —r—. Dr. France Debevec: Kako se čuvamo jetike? Po daljšem, neprostovoljnem presledku bomo zopet obravnavali probleme, ki jih v ljudskih vrstah izziva neljuba bolezen, kruta jetika. Preden preidemo k nje zdravljenju, bo pač potrebno, da poprej povemo in razložimo, kako se moramo čuvati pred njo. Zamislimo si položaj trdnjave, ki jo napade sovražna vojska. Kaj misliš, kaj vse pride v poštev, da ta trdnjava ne bo padla v neprijateljske roke? Rekel boš: Vedeti je treba, kako številna, močna in bojevita je oblegovalna armada; kako krepak je branilec, kako čvrsto ozidje, kako obilne so rezerve in zaloge hrane, obleke, municije. Vidiš, prav isto velja tudi za telo-braniilca in kužne klice jetike-napadalca. Čvrst, odporen organizem ne bo zlepa obolel za tuberkulozo. Da ne bi telo obolelo za to boleznijo, je potrebno, da se po možnosti vobče ne okuži. To pa je dandanes pri nas pač izključeno. Saj bi morali telo zapreti v stekleno kletko, da ne bi kdaj vanj zašle kužne klice. V osrednji Aziji, Ameriki, Afriki pač žive posamezni rodovi ali vsaj ljudje, ki se vse življenje ne okužijo po jetiki, ker ne pridejo z jetičniki v dotiko. Toda če bi se kdaj taki posamezniki vendarle okužili, tedaj pač pričakujmo, da bodo njih telesa že od prve infekcije močno obolela, ker si še niso pridobila niti podedovala moči, upirati se kužni jetiki. Da se očuvaimo te bolezni, bi bilo torej potrebno: 1. Odstraniti vse vire za okuževanje; 2. onemogočiti telesu prili- ke za okužbo; 3. usposobiti telo, da v morebitni borbi proti že nastalemu oku-ženju ostane zmagovalec. Zapreti, odstraniti prav vse vire oku-ženja, bo težko kdaj mogoče. Zakaj od bolnih ljudi in živali dospe v zunanji svet, na tla, predmete v sobi., zidove, na ulice toliko kužnega materijala, da so naše moči in naša organizacija za njih uničenje pač prema le. Gotovo pa moramo napeti sami, zlasti pa zdravstvene oblasti v to svrho vse svoje sile, da bo priložnosti In prilik za infekcijo vse manj in manj. Razno. Komunizem na Češkoslovaškem. »Bu-doucnost«, glasilo čeških krščanskih socialistov, prinaša v članku »Večer našega komunizma« zanimiva dejstva o gibanju češkoslovaške komunistične stranke. Ob prililo prvega zborovanja stranke je štela stranka 600.000 članov, po najnovejših podatkih pa šteje samo še 82.000 članov. Z raznimi političnimi štrajki in demonstracijami, ki so navadno končale z. neuspehom, s preiskavami in obsodbami, si je stranka odbila večino delavcev. V stranki sami se gode čudni preobrati in ne s porazen ilj en j a. Na zadnjem zborovanju — občnem zboru — stranke, ki se je izvršil tajno (vsak dan v drugi gostilni), so stari komunistični borci izginiti s površja. Mladina jih je vrgla, češ, da so oportunisti, buržuji. Zavladali so v stranki mlajši ljudje, večino imajo trgovski pomočniki, in med temi Židje. Že dalj časa so bile za stranko značilne neprestane izločitve in to se bo sedaj gotovo še z večjo vnemo nadaljevalo. Ni tudi izključeno, da bo iz veh izključenih in iz nezadovoljnežev nastala nova stranka. Komunistična stranka na Češkoslovaškem je bila Potjemkinoma zgradba in ko so prišle preizkušnje (za-brana rdečih dni, persekucije itd.), se je razmajala. Strokovne organizacije in religija v Rusiji. Znani voditelj strokovnih organizacij Teniski je izjavil v svojem zaključnem govoru na delavski konferenci, I da je med delavci odstotek vernih še zelo i velik in k» med organiziranimi. Zato naj se z ozirom na te člane proitireligioz-na propaganda omeji. Doslovno pravi: /Vodimo idejno borbo z religijo in raz-jasnujmo delavcem ne proletarski značaj religij. Nikdar pa ne smemo metati vernih članov iz strokovne organizacije. Ce bomo to delali, kdo nam pa potem še ostane? Pač prav malo. Petem bi bila pa i .udi naša organizacija stoodstotno komunistična, nikdar pa ne organizacija, obsegajoča vse delavce, proletarska organizacija te ne bi bila nikdar!« Sodruge v Rusiji pač že nekoliko boli glava od protiverske propagande, ki jim ne prinaša dosti koristi. Upamo, da laliko pričakujemo še nadaljnjih spametovanj. Sedomurnik v Rusiji leta 1933. Ek. Žiznj z dne 9. januarja prinaša odredbo sveta ljudskih komisarjev, po kateri se v vseh produkcijskih podjetjih industrije, transporta, prometa, komunalnih gospodarstev države, kakor tudi v vseh privatnih podjetjih in sezonskih obratih s 1. januarjem 1933 uvede normalni sedemurnih, v kolikor že sedem urnik ne bo uveden prej. Že sedaj se mora sedemurnih uvesli v vseh novih podjetjih težke železne industrije in v večjih obratih lahke železne industrije, nočno delo se za eno uro skrajša. V obratih s sedem-urnikom je prepovedano nočno delo žensk v šestem mesecu nosečnosti in v prvih petih mesecih po porodu. Mladoletni, ki so pripuščeni k akordnemu delu, dobe po tarifi dodatek za eno uro. Za kratek čas. Gospodinja (novi dekli): »Pojdi, greva v hlev, da ti pokažem, kako je treba krave molzli.« Dekla: »Ali bi ne bilo bolje, ako bi za začetek poskusila pri teletih?« Dober svet. »Kaj praviš, prijatelj, kako ti ugaja moja ženka?« — »Ne zameri, ampak lepa ravno ni.« — »Da, na zunanje res ni lepa, ampak njena notranja stran, njeno mišljenje in čutenje je lepo in blago.« — »Veš kaj, daj jo obrniti!« * Neki slkopuh je tekel za tramvajskim vozom ter vprašal sprevodnika: »Koliko stane od tu do kolodvora?« »Dva dinarja«, odvrne sprevodnik. Mož je tekel dalje ter vprašal na tretjem postajališču: »Koliko pa od tu?« »Tri dinarje. Vi letite ravno proč od kolodvora.« * Neka družba se je podala na gore. Do neke točke je bila izpeljana lepa vozna pot, zato so si turisti najeli voznika. Ko jih je ta pripeljal do prelaza, je ustavil ter dejal: »Od tu dalje je pot samo za mule, zato prosim, da izstopite in greste dalje peš.« Vrednost denarja. Za 100 nemških mark dobiš 1850.50 Din, za 100 avstrijl-skih šilingov 799.05 Din, za 1 dolar 56.77 Din, za 100 francoskih frankov 221.55 Din, za 100 češkoslovaških kron 168.37 Din, za 100 lir 297.10 Din. II! neje? fctE ČE STE ČLAN IN OBENEM ODJEMALEC PRI I. delavskem konzumnem društvu v Ljubljani r. z. as o. z. II Pisarna: Kongresni trg št. 2 ki ipna danes preko 10.000 rednih članov in 29 prodajalen po vsej Sloveniji. Zadruga ima do danes sledeče oddelke : špecerijski, kolonijalni, manufakturni in galan-Ustanovljena 1895 Teleton 2255, 2855 terijski in je vsled tega v stanu ugoditi vsem željam in potrebam svojih članov. svoje duše 21 i Poslovenil Niko Kuret ® 08 »Gospodična Henrietta, prosim Vas, da greste takoj po kosilu h gospe Lemariejevi, ki Vas zahteva.« Najsi je bil glas gospe Clemence še tako obziren, več uslužbenk ga je slišalo. Debelo so pogledale. Gospodična Augustina se je storila užaljeno in se je togo vzravnala na svojem stolčku. Gospodinja je začutila, da mora ukaz še posebej poudariti, ako naj ne pride do prepira med njenima najboljšima delavkama. »Pravkar mi je sama tako sporočila. Zahteva osebno Vas. Vzeli boste s sabo tri vzorce iz naše izložbe. Klob uke z belim trakom seveda, ker je vdova. Spremila Vas bo gospodična Schwarzova. Pričela bo svoj posel pomerjalke.« »Prav, gospa.« Ko so se vrata zaprla, je med dekleti značilno zašuštelo. »No da, ljuba moja, še en dogodek več. — Delovodkinja piha. — Saj ima zakaj; deset let ji že oskrbuje klobuke. — Pričakovala je naročilo. — Reči moraš, da ima ta Henrietta Madiotjeva prebito srečo. Zato je tudi zadovoljna, draga moja. — In ona druga? Ta stara opica. Ali je sploh še komu podobna?« Stara opica je bila štiridesetletna delavka, ki je slutila, da gre z njo h koncu in da se ji vsakdanji kruh izmika. Držala se je, kakor je menila, da najbolje prikrije obup, ki se je je loteval. Druge pa so se smejale, ker niso razumevale, ker je bila stara in ker njeno trpljenje ni bila ljubezenska bolečina. Zazvonilo je. Bil je droban, tenek glas, ki so ga dušili zastori, zidovi in prepaži in ki se je zdel, da prihaja izpod zemlje. Naznanjal je kosilo. Vse šivanke so se zapičile v vzorce. Počasi so se dekleta dvignila in nekatere so s kretnjo kakor princese potegnile z rok rokavice iz svetlega črnega blaga, ki so jih nosile pri delu. Nekatere so ostajale za trenutek negibno zravnane kakor omamljene od dolgega duševnega napora. Potem se je hodnik napolnil s šumom korakov, ki jih je dušila preproga, s šuštenjem kril, z jedva zadržanim smehom mladosti. In ko so si uslužbenke umile roke v prednji sobi poleg blagajničarkine pisalne mize, so vstopile v dolgo, slabo razsvetljeno obednico, kjer je sedela gospodinja na gorenjem koncu mize. Dekleta so posedla po svoji volji, razen delovodkinje in na- mestnice, ki sta sedli ena na levo, druga na desno stran gospe Clemence. Ponavadi je imela Henrietta svoj sedež poleg gospodične Augustine, ki pa je to pot poskrbela, da je sedla med njo in njeno tekmovalko njena pripravljalka, gospodična Reina. To je bil že odkrit prelom. Henrietta se je malo vznemirjala. Mislila je na svoj poset pri gospe Lemariejevi, ki jo je čakal takoj po kosilu. X. Sedmero oken na pročelju Lemariejeve hiše je bilo zaprtih v vseh treh nadstropjih. Pri vratih so se brez prenehanja vrstili meščani, trgovski pomočniki, sluge, ki so pozvanjali. Radi mrliča so prav narahlo pritiskali na električni gumb. Vrata so se jedva odpirala. Z roko so segali h klobuku, pomolili posetnico in odhajali. Srebrni podstavek, ki je ležal na mizi pod velikim stopniščem ,je bil do svojih izdelanih ročajev pokrit s kupom drobnih papirjev. Vsake četrt ure je kdo prinesel venec naravnih ali umetnih cvetic. V rumenem salonu v prvem nadstropju je sedela gospa Lemariejeva na mehkem okroglem stolu brez naslonjala in nje črno krilo ga je pregrinjalo. Strmela je v vrata, ki je bil skoznje malo prej odšel gospod Lecanu, domači notar. V sobo je prihajalo le malo svetlobe. Od ene strani je prihajala skozi izrezke oknic, od druge skozi priprta vrata, ki so vodila v sobo, kjer je ležalo truplo gospoda Lemarieja. Prsti so mu oklepali razpelo. Bela, odkrita mu je bila glava, a ša je bila gospodovalnost v njenein izrazu. Dve redovnici sta med dvema svečama čuli pri posteljnem vznožju. Niti opazil jiu nisi. Žarek svetlobe je neovirano polzel po svetlem parketu in družil obe sobi. Menil bi, da je soba prazna, če od časa do časa ne bi zaslišal škrebota rožnega venca, mehkega šuma venca, ki ga je kdo položil na drugega, bežnih, skrbno zadušenih korakov. Gospa Lemariejeva je razmišljala. Nekdo je vstopil. Spoznala je velikega moža, ki se ji je bližal, ko da tiplje predse v strahu, da ne bi zadel ob kak kos pohištva. »Ali ste vi, Mourieux? Ste sestavili objavo?« »Da, gospa. Pričakujem Vaših odredb, da storim z Victorjem še ostalo. Ali vsebuje oporoka kako določilo glede pogreba?« »Ne, nikakega.« Stara žena je obmolknila, položila roke na krilo in se zazrla v svoje dlani. Na široko jih je bila razprla ter jih s palci navzven iztegnila. Bila je v tem kretnja zapuščenosti, ki je očividno odgovarjala kaki misli njene preproste duše. Potem je zastrmela v Mourieux-ja: »Vidite, da sem dvakrat žalostna,« je rekla. »Tako je, kakor sem mislila; zelo bogati smo...« Mourieux je zamomljal: »Bolje tako, kakor pa revščina.« Spregovorila je v enaki potrtosti: »Ne vedno, Mourieux ... Vrhu tega mi sporoča gospod Lecanu, da mi je mož volil vse, kar mi je po zakonu mogel dati na razpolago...« »Ali je mogoče? Vam?« Košate obrvi trgovčeve so se dvignile v začudenju. Dodal je: »Dogme, draga gospa, presenetili ste me s tem. Da, prav gotovo, in še prav prijetno ste me presenetili.« /Jaz nisem presenečena, Mourieux. Gospod Lemarie ni zaupal verjetni razsipnosti mojega sina, ki nobenega posla nima. Ni me ljubil, a spoštoval me je.« »Brez dvoma.« »Mogoče je mislil, da je to... odškodnina. Najbolj trdi ljudje so v dnu često dobri. Z eno besedo, njegova volja je jasna. Dedinja sem. Velikansko premoženje podedujem.« Mourieux je prikimal. »Napak pridobljeno.« »Oh, gospa.« »Vein, kaj govorim, Mourieux, in pravim: napak pridobljeno.« »Dovolite. Vztrajno prizadevanje, mnogo preudarnosti, vrhu tega mnogo razumnosti... Gospod Lemarie je služil pošteno ...« »Po običajni in navadni poštenosti, da, dragi moj. Jaz pa, jaz sem priča njegovega življenja, veste, edina resnična priča, ki je nihče ne prevari. Videla sem, kako se je stekal denar. Ob koncu Cesarstva (Vas še ni bilo tukaj) smo delali nekoč bilanco s prebitkom 200.000 frankov za konzerve desete vrste, ki smo jih izdelovali za tuje mornarice, katerih agentje so izjavljali, da so izvrstne, ker ... razumete, kaj ne? In istočasno in pozneje in vedno (Vas tedaj ni bilo tu) so prihajali delavski odposlanci v pisarno in celo sem spodaj (kajkrati sem poslušala te prizore) s tožbami o priznano nezadostnih plačah. Vendar se povišale niso, čeprav smo imeli v svoji stroki skoraj da monopol. Ne veste za sirove odgovore, ne veste, da so jih odslavljali iz službe samo radi pritožb, ne veste za govorjenje tistih, ki so dopovedovali ponesrečencem v tovarni, da za njih nezgodo tovarna ne odgovarja. Ves ta denar so same rente!... In nravna beda, ki je bila kot nalašč in so jo prenašali in bi jo bili lahko spoznali... Ah, ti prokleti zidovi fabrike, kajkrat sem že jokala ob pogledu nanje. Vidite, to noč, ko sem izvedela, da gorijo, mi je bila prva misel: Hvala Bogu!« C>t <3>'j; O) ; i *; iO Iz v Renč Bazin Za »Jugoslovansko tiskarno«: K. C e ž. Izdajatelj: Konzorcij »Del. Pravice« (Joie Rutar). Urednik: Srežko Žumer.