m	_ ~	_ X. LETNIK	3. ST.
skuPilOST
qfrxstčcr szdL tfrj&tjcjACi. 'mosie-^fio^e
Uvod v razpravo
Vsako pot ob izteku ali v prvih dneh leta podamo obračun za minulih 365 dni. Nekateri občani smo zasebno ta račun sklenili že tiste dni okrog novega leta, drugi so v obliki davčnih prijav (in spornega davčnega vprašalnika) poračunali tudi z družbo medtem ko družba — v našem primeru občinska skupščina — daje račun sebi in nam te dni v obliki predloga programa družbenega razvoja in proračuna občine.
Sli&aU srna...
V nedeljo 17. 2. so bili sklicani v vzhodnem delu naše občine trije sestanki zborov volilcev. Sestanke so sklicali v Besnici, na Jančah in na Javoru. V gostilni pri Alau-fu v Besnici so se okrog 12.30 zbrali vsi udeleženci teh zborov: tisti, ki so res prisostvovali zboru volilcev v Besnici, in tisti, ki so se po globokem snegu zastonj napotili na Janče in Javor, pa so se vrnili. Ko je pri Alaufu nekdo na glas meditiral o špe-hovki, kavi In o toplem domačem ognjišču, smo pomislili, da koordinacije in obveščanje o sestankih pri nas včasih pregloboko zagazijo.
* * *
Novozapadli sneg, ki je marsikomu onemogočil nekoliko sproščenih dni smučanja in zabave, povzroča velike težave šolarjem, ki se morajo vsakodnevno prebijati z okoliških hribov po slabo spluženih cestah do šol, saj avtobusi, ki sicer vozijo učence v šolo, v visokem snegu ne pridejo nikamor.
Zato nikakor ne moremo razumeti učitelja telesnne kulture na osn. šoli v Polju, da je učence, ki so se na poti do šole dodobra seznanili z mokrim elementom, namesto na uro telesne vzgoje peljal odmetavat sneg. Ker je po učnem dnevu te mlade ljudi čakala še naporna pot nazaj, menimo, da bi bilo mnogo bolje, če bi v tem primeru znani grški izrek delili in bi omenjeni učitelj razmislil o prvem delu, za »cor-pore sano« pa bi v takih primerih kazalo poskrbeti s toplim ča-
jem in možnostjo, da si otroci osušijo premočeno obleko in obutev. Mislimo tudi, da učiteljica, ki je proti taki pretirani skrbi za skladen razvoj mladih protestirala, ne zasluži opazke o ženskih čenčah. * * *
Lani ta čas je predlagal ravnatelj šole Ketteja in Murna, ki mu je zmaličena slovenščina v programu dejavnosti in v finančnem načrtu krajevne skupnosti Kodeljevo za leto 1968 skrotovi-čila slavistična ušesa in posluh (mož je tudi glasbenik), da poročilo oz. program za drugo tj. letošnje leto — brezplačno seveda posloveni, samo da ga pravočasno dobi v korekturo.
Ko smo prebrali letošnji program, smo morali žal ugotoviti, da je ta njegov predlog naletel na gluha ušesa. Pri branju tega slovničnega zmazka nam niso stopile solze v oči, pač pa nas je popadel bes.
Samo nekaj stavkov (?) iz programa :
»Delo krajevne skupnosti v preteklem letu je bilo po programu in je realizacija bila vsklajena s prizadevanji prebivalcev v okviru sredstev krajevne skupnosti.«
»V preteklem letu je bilo tudi v programu otroško igrišče Na peči kateri se ni realiziral, ker se lastniki zemlje in sosednji prebivalci niso izjavili v prid gradnje potrošniškega centra — garaž, stem v zvezi tudi z otroškim igriščem.«
«... in želja prebivalcev bodisi, da so bile iznesene po družbeno političnih organizacijah . . .« Itn.
Težave na stari šoli
Kakšno je bilo in kakšno bo naše delo, kakšen naš razvoj?
Skupna ocena, ki so jo dala moščanska podjetja, daje osnovo za trditev, da je bilo leto 1968 uspešnejše od let 1966 in 1967. Narodni dohodek oziroma neto proizvod je bil za 8 % večji kot lansko leto in za 3 % večji kot v letu 1966. Ti podatki kažejo, da je
gospodarstvo naše občine ponovno zaživelo, čeprav so uspehi nekoliko manjši, kot so jih napovedali v programih.
Gospodarstvo v občini je torej izpolnilo svojo osnovno nalogo, kar se vidi v povečanem družbenem bruto proizvodu (5 %) in povečanem družbenem proizvodu (9 %). Ti dve številki pa opozarjata tudi na kar
'
razveseljivo dejstvo, da se je namreč povečala stopnja ekonomičnosti. V skladu z družbenimi cilji so se povečala tudi sredstva za neto osebne dohodke. Prav tako skladno s pričakovanji so v primerjavi z lanskim letom prispevki družbi za 14 jg, sredstva podjetij pa za 5 % večji.
Precej manj razveseljivo pa je, da podjetja niso izvedla druge osnovne naloge — povečati izvoz, ki je za letom 1967 zaostal še posebno pri kmetijskih proizvod'h. Glede zaposlenosti se stanje ni spremenilo.
Na koncu skopega pregleda za lansko leto naj zapišemo še to, da so se investicije v gospodarstvu leta 1968 povečale za 34 % in da kaže od panog gospodarstva najugodnejši razvoj industrija, medtem ko kmetijstvo močno zaostaja za lanskim in predlanskim letom.
Program družbenega razvoja in proračuna občine za leto 1969 kaže, da se bo narodni dohodek povečal za 22 %. Vzporedno s tem se bo povečala stopnja ekonomičnosti za 4 % in družbena produktivnost za 5 %. Število zaposlenih se bo predvidoma povečalo za 6 % — deloma na
(Nadaljevanje na 3. str.)
Aktiv mladih komunistov želena jama
-	Jarše
Četrtni komite Zelena jama — Jarše, je ustanovil aktiv mladih komunistov. Aktiv je ustanovljen z namenom, da bo združeval mlade komuniste, ki bodo v v tem aktivu na svojstven način obravnavali najpomembnejša vprašanja iz najrazličnejših področij. Še predno je bil aktiv ustanovljen, je četrtni komite anketiral del mladih komunistov in iz njihovih odgovo-j rov povzel več koristnih | napotkov za program dela ! tega aktiva.
Na ustanovnem sestanku | so mladi komunisti sklcni-i li, da naj aktiv začne Čim-i preje z rednim delom, zme-; nili pa so se tudi o programu za leto 1969.
Vse kaže, da bo aktiv, ki ga vodi skupina mladih komunistov, ob podpori četrtnega komiteja Zelena jama
—	Jarše, delal aktivno in da se bo vanj vključilo še več mladih komunistov.
Osnovna šola Sostro je bila zgrajena leta 1914 in je bila za takratne zahteve funkcionalna in ena najbolj sodobnih podeželskih šol avstroogr-ske monarhije. Danes je stavba zastarela; vsi prostori so zasedeni ves dan, celo v prejšnjem ravnateljevem stanovanju — v dnevni sobi in spalnici — se odvija pouk v dveh turnusih. Zakoni postavljajo šoli vedno nove in večje zahteve, ki jih pa šola v Sostrem težko uresničuje. Daleč smo še od podaljšanega bivanja učencev v šoli, tudi o kabinetnem pouku ne moremo govoriti — povsod nam primanjkujejo prostori in dokler morajo učitelji fizike in kemije prenašati učila in učna sredstva na pladnju iz razreda v razred ter nimajo pri tem v odmoru niti toliko prostora, da odložijo aparature in kemikalije (zbornica meri samo 14 m2 in je v njej v vsakem turnusu do 12 učiteljev), tako dolgo ne moremo govoriti o sodobnem pouku na šoli v Sostrem.
V posebno težkih pogojih delajo učenci pri tehničnem pouku. Del drvarnice in shram-
Gledališka sekcija Senožeti je na pustno nedeljo začela svojo letošnjo gledališko sezono. Po večmesečnih pripravah je pršel težko pričakovani dan — premiera drame Otta L. Fischerja Prosti dan.
Čeprav je v nedeljo popoldne divjal pravi snežni me-tež, so ljudje do zadnjega kotička napolnili dvorano. Gledalci. navajeni ljudskih iger, so izredno napeto spremljali bo zahtevno moderno delo. Strah, da občinstvo ne bo popolnoma razumelo vsebine dogajanja na odru, je bil odveč. K temu je tudi pripomogla res dobra igra vseh članov ansambla. Igrali so res homogeno, čeprav so bili skupaj na vajah šele zadnji teden. Predstava bi bila že nekaj tednov prej, če ne bi v ansamblu
bo za ozimnico v kleti smo spremenili v delavnico, ki meri samo 31 m2. Do stropa je ponekod samo 180 cm, tla so cementna in dve majhni okni ne dovoljujeta dela pri dnevni svetlobi. Čeprav delimo razred na dve skupini, so učenci v takem kletnem prostoru tako natlačeni, da je normalno delo sila otežkočeno, če ne onemogočeno. Jasno je, da je pouk v takih pogojih zdravstveno škodljiv in neprimeren.
Težko je slediti hitremu napredku ostalih šol v naši občini, kjer so delovni pogoji povsod boljši. Zato so starši in učitelji z veseljem in odobravanjem poslušali na zborih volivcev informacije o perspektivnih potrebah na področju varstva in osnovnega šolstva v naši občini, saj je naša šola na vrhu prioritetne liste.
Upamo, da ne bo ostalo vse samo pri informacijah in da bomo našli tudi sredstva za s os trško šolo. Tudi sostrški učenci imajo pravico delati in živeti v drugačnem okolju, kar bi se poznalo tudi pri učnem uspehu.
zadnji hip napravili zamenjavo: poleg tega sta bila tri tedne odsotna še dva igralca.
Znano je, da dela naša sekcija v najslabših pogojih v naši občini. Gasilski dom, prizorišče gledališkega delovanja, je v zelo slabem stanju. Letos so morali zamenjati vso električno napeljavo in ure-diiit nov priključek. Predelali so skoraj vse kulise in uredili podstrešje gasilskega doma. Za vsa ta dela so porabili več kot 200 prostovoljnih delovnih ur. Letos bi morali popraviti streho, vendar gledališka sekcija tega bremena ne bo zmogla. Žalostno pri vsem tem pa je, da prostovoljno gasilsko društvo, katerega last je dom, že več let ne dobiva nobene dotacije in gasilski dom tako počasi propada. Jože Peterka
Zbor volivcev v Besnici — Kandidat za odbornika občinske skupščine Stanislav Ž on tar pojasnjuje odgovore občinske skupščine zboru volivcev v Besnici
5. revija gledaliških skupin občine Ljubljana Moste-Polje
Nedelja, 2. marca:	gledališka skupina Senožeti — Otto Fischer.
Prosti Dan — v Dolskem
Nedelja, 9. marca:	gledališka skupina Prežganje — Cvetko Golar.
Vdova Rošlinka — v Senožetih
Nedelja, 16.	marca:	gledališka	skupina	Zalog	—	Fran Milčinski.
Klukčev rojstni dan in Čarobna skrinja (lutke) — Senožetih
Nedelja, 16.	marca:	gledališka	skupina	Slape	—	Vlado Novak.
Dobrodošla miss Agata — v Zadvoru Nedelja, 23.	marca:	gledališka	skupina	Javor — Agatha Christie.
Deset zamorčkov — v Dolskem
Nedelja, 30. marca:	gledališka skupina Dolsko — Leonhard Frank.
Jezusovi apostoli — v Zalogu
Nedelja, 20.	aprila:	gledališka	skupina	Zalog	—	Miloš Mikeln.
2 X 2 «* 5 - v Dolskem
Nedelja, 27. aprila:	gledališka skupina Dolsko — Duško Roksandič.
Babilonski stolp — v Zadvoru
Točen čas in morebitne spremembe bodo objavljene na plakatih oziroma v radijskih objavah.
Književnik France Bevk med našimi šolarji
Učenci osnovne šole Ketteja >n Murna so se lani vključili v tekmovanje za Prežihovo značko; 304 učenci so prvič Prejeli značke: 142 prijavljenih 85 bronastih, 43 posrebrenih in 34 srebrnih.
Letos je prejelo značko 352 učencev, in sicer 168 prijavljenih 113 bronastih, 37 posrebrenih in 34 srebrnih.. Medtem, ko so učenci lani k zaključni svečanosti povabili pesnika Toneta Seliškarja, je letos ob-
iskal značkarje priljubljeni mladinski pisec France Bevk. Najprej je pisatelj prebral živahni odlomek iz partizanske zgodbe Ognjen krst Gregca — petelinčka, nato pa odgovarjal na vprašanja prisotnih učencev. Kar ni jih hotelo biti koca in ko se je še po polurnem podpisovanju poslovil od znač-karjev, je zazvenelo obojestransko:
-Kmalu na svidenje!«
Nabito polna dvorana v Senožetih
Še o volitvah
Krajevne kandidacijske konference in kandidacijske konference v delovnih skupnostih so opravile svojo nalogo in izvolile tudi delegate občinske kandidacijske konference. Na krajevnih konferencah so volivci razpravljali tudi o morebitnih možnih kandidatih za poslance republiške in zvezne skupščine. Ker se volitve naglo bližajo in je potrebno opraviti še veliko dela, smo povprašali predsednika občinske konference SZDL Antona Nanuta in sekretarja konference Jožeta Mencingerja o dosedanjem poteku predvolilne aktivnosti ter o problemih in nalogah, ki jih je še treba rešiti.
Tovariš predsednik, ste zadovoljni s potekom priprav na volitve?
Priprave so tekle v redu.
Kandidacijske konference so bile opravljene po rokovniku, ki je bil usklajen z rokovnikom republ:ške konference SZDL. Udeležba na konferencah je bila različna. Uspešnost in neuspešnost udeležbe je bila odvisna tako od vsebinskih kot od tehničnih priprav v krajevnih organizacijah. Slabši udeležbi v nekaterih krajih so botrovale tudi slabe vremenske razmere.
Ena zelo pomembnih nalog je, da SZDL vključuje in angažira vse, ki iz kakršnakoli razlogov niso sprejeli kandidatur. Za to je možno nešteto načinov-od poljudnega izobraževanja do organiziranih razgovorov in sodelovanja v raznih svetih, odborih in komisijah občinske skupšč ne. V take oblike dela bo treba pritegniti tudi odhajajo/e odbornike, ki so si v odborniških klopeh pridobili mnjgo izkušenj, ter »poražene«, ki bodo lahko ob prihodnjih volitvah še boljši kand dati. Tako vključevanje volivcev v
Na njihovih ramah leži domala vsa teža odgovornosti za izvedbo letošnjih volitev v občini Moste-Poljc. Predsednik občinske konference SZDL Anton Nanut (levo) in sck. Jože Mencinger (desno)
Kako ocenjujete kvaliteto predlaganih kandidatov, tov. Mencinger?
Zbirnik predlaganih kandidatov za odbornilce in poslance dokazuje, da so na večini krajevnih kandidacijskih konferenc predlagali ljudi, ki odgovarjajo vsem postavljenim kriterijem. Izjave, ki so jih podajali predlagani kandidati, zagotavljajo, da se bodo ti zavzemali za nadaljnji razvoj samouprave in urejanje družbenopolitične problematike na vseh ravneh.
Tovariš Nanut, so tudi v naši občini predlagali pretežno moške kandidate?
Nekaj vzrokov je, da je v evidentiranih predlogih premalo žena, mladih in sploh neposrednih proizvajalcev. Prevelika skromnost je prvi vzrok za odklonitev kand datur. Razen tega preveč poudarjamo znanje, kar kandidate psihološko obremenjuje in odvrača od kandidature. Psiholološka bojazen pred porazom oz. so-kand:datom je tretja ovira. Socialistična zveza bi morala te stereotipe odstranjevati in kandidaturo ne glede na končni rezultat v več j' meri obravnavati kot družbeno priznanje in zaupanje kandidatu.
Tov. Mencinger, čemu bo socialistična zveza v bodoče posvetila posebno pozornost?
delo komisij in svetov zahtevajo tudi tiste krajevne skupnosti, ki ne bodo imele odbornikov v občinski skupščini.
Tov. predsednik, kaj boste poudarili za konec razgovora?
Kandidac’jske konference so osvojile predloge za kandidate, vendar s tem ni rečeno, da se proces kandidiranja zapira. Kjerkoli se pojavljajo težnje ali mišljenja, da je potrebno razširiti kandidatno listo z novimi predlogi za odbornike in poslance je treba to podpreti. Ta aktivnost bi morala biti posebno živa v obdobju do ponovnega sklica občinske kandidacijske konference, ki bo dokončno potrdila kandidate za odbornike in člane mestnega sveta. V ta proces bo potrebno bolj vključiti in aktivirati družbenopo-htične organ'zacije in druge dejavnike družbenega in političnega življenja. Da bi tudi same volitve potekale nome-teno in brez zastojev, pozivam vse občane, da uredijo morebitne soremembe v volilnih imenikih.
Na koncu smo zvedeli še to, da bo obč:nska konferenca sredi marca izdala še eno številko (posebno številko) NsK volilnega informatorja, v kateri bodo objavljena vsa evidentiranja kandidatov, obrazložen način volitev in dana shema volišč.
Vesti iz občinske skupščine
(26. seja 20. 2. 1969
Skupščina je sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o stopnjah prispevkov in davkov.
Po tem odloku se območje občine Moste-Polje razdeli v skupine katastrskih občin takole :
I. skupina obsega katastrske občine Dobrunje, Brinje, Kašelj, Karlovško predmestje, Moste, Slape, Stožice, Sv. Peter predmestje I., Šmartno, Stepanja vas, Zadobrova in Bizovik.
V	tej skupini znašajo stopnje prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti 30%;
II. skupina obsega katastrske občine Dolsko, Petelinje, Senožeti, Sostro in Podmolnik. Stopnja prispevka iz OD od kmetijske dejavnosti znaša 17%;
V	IV. skupini so katastrske občine Javor, Laze, Lipoglav, Sv. Križ, Trebeljevo, Vinje in Volavlje. Stopnja prispevka iz OD od kmetijske dejavnosti znaša 3 %.
Zavezancem prispevka iz OD od kmetijske dejavnosti iz Podgrada se občinski prispevek predpiše po II. stopnr prve skupine, zavezancem iz Sostrega pa po II. stopnji d-u-ge skupine, medtem ko se zavezancem iz vasi Zagradišče, Podlipoglav, Češnjice in St. Pavel prispevek predpiše po stopnji IV. skupine.
Stopnje prispevka iz OD od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za zavezance, ki plačujejo po letnih osnovah znašajo:
Osnova
din
Stopnja
		do	20.000	8%
od	20.000	do	25.000	10%
od	25.000	do 30.000		13%
od	30.000	do	35.000	17%
od	35.000	do	40.000	21%
od	40.000	do	45.000	25%
od	45.000	do	50.000	30%
od	50.000	do	55.000	33%
od	55.000	do	60.000	36%
nad 60.000				39%
Stopnje prispevka iz OD od intelektualnih dejavnosti znašajo:
	Osnova din		•	Stopnja
		do	20.000	2%
do	20.000	do	25.000	5%
do	25.000	do	30.000	11%
od	30.000	do	35.000	17%
od	35.000	do	40 0 )0	22%
od	40.000	do	45 000	26%
od	45.000	do	50.000	30%
od	50.000	do	55.000	33%
od	55.000	do	60.000	36%
nad	60.000			39%
Stopnja prispevka od				avtor-
skih pravic, patentov in tehničnih izboljšav znaša 3 %.
Prispevka iz OD od kmetijske dejavnosti so oproščeni zavezanci, katerih skupni katastrski dohodek negozdnih površni ne presega 4.000 dinarjev, in sicer:
— zavezanci IV. skupine
katastrskih občin,
— zavezanci iz vasi Zagradišče, Podlipoglav, Češnjice in St. Pavel.
Tem zavezancem se prizna posebna olajšava, kadar vlagajo sredstva za zg-aditev ali adaptacijo gospodarskih poslopij, nabavo opreme (traktor do 35 KM in traktorski priključki. mlatilnice s kapaciteto do 1.500 kg na uro in kosilnico) in preusmeritev s*ano-vanjskih prostorov v turistične namene.
Olajšava po prejšnjem odstavku se sme priznati največ do 80 % vloženih sredstev.
vendar olajšava ne sme presegati triletne odmere prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (prispevek po katastrskem dohodku in prispevek od lesa določenega za posek).
Zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo in predloži dokaze o vloženih sredstvih. O olajšavi odloča davčni organ občine z odločbo.
☆
Skupščina je sprejela odločbo o ugotovitvi letnih kosmatih osebnih dohodkov delavcev za leto 1969, na podlagi katere bo določena pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevkov od obrtnih dejavnosti.
Odborniki so razpravljali in sklepali o programu vzdrževalnih del na vodotokih in sprejeli informacijo o letnih programih komunalnih delovnih organizacij.
Sprejet je odlok o dopolnitvi odloka o kategorizaciji cest na območju občine Ljubljana Moste-Polje.
V 1. členu odloka se doda besedilo:
»Cesti na Janče (odsek od odcepa na cesto III. reda v Besnici skozi naselje Gabrje do planinskega doma Janče 4141 m« in »Cesta Podgrad — Besnica — 4968 m.«
Oddelek za gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine Moste-Polje je predlagal, da se dodatno kategorizira navedeni cesti kot cesti IV. reda zato, ker povezujeta naselje v občini in sta pomembni za krajevni promet in turizem. Krajevna skupnost Besnica s sredstvi v te namene ne more tako vzdrževati cestišča, da bi bil zagotovljen varen promet.
Sprejet je odlok o načinu zavijanja kruha in peciva v prodaji na drobno. Po tem odloku je prodajalec v prodaji na drobno dolžan izročiti kupcu tako zavit kruh, da je zaščiten tisti del, ki ga pro-
dajalec in potrošnik prijemata z rokami.
V samopostrežnih trgovinah, kjer potrošniki sami jemljejo kruh ali pecivo in le-to ni primerno pakirano, mora biti na vidnem mestu pri roku ustrezni material za zavijanje.
-*?■
Skupščina je sprejela odlok o določitvi volilnih enot za volitve odbornikov in število le-teh, ki se volijo na območju volilne enote v občinsko skupščino Moste-Polje.
Seznam volilnih enot je bil objavljen tudi v 1. številki Volilnega informatorja, ki so ga občani že prejeli.
V
Sprejet je odlok o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja za leto 1969.
Prispevek občine Moste-Polje v te namene znaša din 10,820.710.
*
Na zastavljeno vprašanje odbornika Stefana Glavača o komunalnih taksah na osebne avtomobile in stališču občinske skupščine glede tega daje davčna uprava naslednje pojasnilo:
»Ustavno sodišče Jugoslavije je v presojanju ustavnosti in zakonitosti zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih taksah SRS Slovenije po javni obravnavi dne 17. 12. 1968 odločilo, da zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih taksah SR Slovenije (Uradni list št. 5/68) ni v skladu s 125. členom ustave SFRJ št. 52'64.
Odločba ustavnega sodišča v 2. členu določa, da se do končne odločitve zakon o komunalnih taksah SR Slovenije ne bo uporabljal. Odločba je bila vročena republiški skupščini, ki bo v smislu odločbe ustavnega sodišča zakon spremenila.
Davčna uprava občinske skupščine Moste-Polje je v tem smislu že ustavila ister-javo komunalnih taks in bo ukrepala na podlagi spremenjenega zakona in odloka o komunalnih taksah.
Boj proti vodni stihiji
Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje je na zadnji seji razpravljala tudi o programu vzdrževalnih del na vodotokih. Gradivo za sejo je pripravila splošna vodna skupnost Ljubljanica — Sava.
Znano je namreč, da je dobršen del nižinskih predelov občine Moste-Polje neprestano ogrožen od poplav. Ljudje so upravičeno zaskrbljeni, ker j!m vodna stihija vedno znova prizadeva hudo škodo.
Odbornik iz Bizovika je na seji povedal, da struga potoka, ki teče skozi vas, že dobrih 30 let ni bila temeljito očiščena. Spričo tega potok ob vsakem večjem nalivu poplavi tamkajšnja polja in dala kmetom veliko škodo. Zato bo treba strugo poglobiti za najmanj 1,5 m. Podobno je tudi z drugimi potoki in rečicami.
Letos je v načrtu vodne skupnosti čiščenje potokov Mejaš, Hruševski in Besniški potok ter še drugih. Mimo tega bodo opravljena vzdrževalna in zavarovalna dela desnega brega Ljubljanice v Za-voglu pod izlivom Dobrunjšči-ce, ker je ogrožena pot, ki vodi iz Zavogla v Kašelj.
Ob Savi predvidevajo letos nadaljevanje regulacijskih dol v Jaršah ter ureditev desnega
brega Save pod mostom v Šentjakobu.
Za sanac’jo Save v Podgradu je projekt že izdelan, žal pa letos ni na voljo dovolj sredstev za realizacijo tega projekta, ker sta jarški in šentjakobski kompleks bolj kritična.
Stroški za vsa navedena dela bodo predvidoma znašala 660 tisoč dinarjev.
Projekt za regulacijo Besnice na območju tovarne Arbo je izdelan, stroški pa znašajo približno 400.000 din. Za ta dela bo treba najti ustrezna sredstva izven sredstev za redno vzdrževanje, ki jih daje vodna skupnost Sava-Ljub-Ijanica. To bo najbrž šlo v breme tovarne Arbo in občinske skupščine Moste-Polje.
Vodna skupnost predvideva za javno službo in nadzorstvo nad rekami okoli 3 odstotke od planiranih sredstev. Strašiti za projekte bodo vključeni v stroške gradbene realizacije.
Prav tako bo vodna skupnost letos poskušala dobiti dodatna sredstva pri vodnem skladu SRS za izdelavo idejnega projekta ureditve Save od sotočja z Ljubljanico do Litije. Seveda je od pravočasne izdelave te študije odvisna rešitev kompleksa Podgrad.
Moščanski volivci o mestnem proračunu
Večina pripomb je umestnih
Na nedavnih zborih volivcev in zborih delovnih ljudi v občini Moste-Polje so občani imeli precej tehtnih pripomb in predlogov na letošnji finančni načrt mesta Ljubljana. Iz množice pripomb povzemamo samo najbolj bistvene.
ZBORI VOLIVCEV
Največ pr:pomb in predlogov se je nanašalo na gradnjo zimskega kopališča v Ljubljani. Večina občanov, ki so se udeležili zborov volivcev — pa tudi tisti, ki se zborov niso udeležili — menijo, da sedaj še ni primeren čas ki gradnjo takega objekta, ki hi v glavnem služi samo za večje športne prireditve in za vadbo vrhunskim plavalcem, zelo malo pa za množično rekreacijo Ljubljančanov. Najprej naj bodo zgrajene pri šolah telovadnice, varstveni zavodi, prepotrebne komunalne naprave (in še marsikaj drugega), potem naj pride na vrsto tudi zimsko kopališče, katerega vzdrževanje bo — mimogrede rečeno — zelo drago. S tem seveda nihče ne zanika, da nam tako kopališče v Ljubljani ni potrebno, toda vse o pravem času.
V Zadobrovi so volivci celo menili, da bi se morali občani v obliki javne razprave (morda z referendumom) izreči za ali proti gradnji zimskega kopališča. Kodeljevčani pa so na ZV soglašali s tem, naj bi sredstva za kopališče s samoprispevkom zbirali občani občine Ljubljana-Center.
Druge pripombe na mestni proračun bi lahko strnili v naslednje:
—	glede na to, da se sredstva mesta povečujejo za 11 odstotkov, sredstva občin pa se zmanjšujejo, naj bi mestni svet prevzel še financiranje vseh geodetskih del v Ljubljani in vso zdravstveno preventivo (VE: 17 in 18 Zadob-rova in Vevče 29 in 30);
—	rezerva v finančnem načrtu naj se zmanjša od 2% na 1 % (VE: 14 in 15 Nove Jarše), oziroma naj bo razlika po-zmanjšanju rezerve na 1 % dana občinam, ki imajo zmanjšane proračune (VE: 1—4 Moste);
—	povečanje sredstev mesta je preveliko, .zato naj se del sredstev (6 %) vrne obči-
nam (VE: 14 in 15 Nove Jarše) ;
— presežek iz lanskoletnega mestnega proračuna v letošnjem finančnem načrtu ni prikazan, zato naj bo pr kazan in tudi navedena namenska uporaba (VE:	14—15 Nove
Jarše);
voza ob Kajuhovi cesti, ki je določena kot prioritetna investicija mestnega pomena (VE: Izolinka). S to gradnjo velja čimprej začeti, treba je predvideti svetlobni profil, ki bo omogočil varen promet tudi s težjimi vozili (VE: tovorna postaja Moste).
Tudi volivci v delovnih organizacijah menijo, naj bo gradnja zimskega kopaLšča v Ljubljani odložena, predvideni denar pa naj se porabi za druge, bolj pereče potrebe.
Predsednik SZDL občine Moste-Polje Anton Nanut v »volilnem štabu« s sodelavko Fani Tomieevič pregleduje poročila o poteku kandidacijskih konferenc
—	sredstva za dejavnost družbenopolitičnih organizacij v mestu so previsoka; zato naj bodo vsklajena s sredstvi, ki so jih v te namene dajale občine (VE: 26 Zadvor in 25 VE: Sostro). Prav tako so prevelika predvidena sredstva za nova delovna mesta, ker po mnenju občanov z združevanjem služb ni dosežen smoter (boljše delovanje — VE: 25 Sostro, 37-40 Kodeljevo);
—	sredstva za narodno obrambo so prav tako previsoka in obstaja bojazen, da bodo nesmotorno uporabljena (VE: 19 in 20 Zalog).
ZBORI DELOVNIH LJUDI
V predlogu finančnega načrta ni omenjena gradnja pod-
Glede drugih pripomb so si mnenja, izrečena na zborih volivcev, močno podobna ali popolnoma enaka s predlogi zborov dedovnih ljudi.
O finančnem načrtu mestnega sveta je tekla razprava tudi v klubu odbornikov v Mostah. Ker so predlogi, ki so jih podali odborniki, v bistvu isti kot na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi, jih ne bi ponavljali.
Odbomilu so tudi soglašali s tem, naj ostane sedanja komunalna ureditev v Ljubljani nespremenjena, sredstva za mestne potrebe pa naj se ne odvajajo v tako veliki meri.
F. F.
Uvod v
(Nadaljevanje s 1. str.)
račun Toplarne, deloma pa na račun povečanja zaposlenosti tudi v drugih podjetjih.
Tabele, ki prikazujejo delitev narodnega dohodka, govorijo, da podjetja spet pričakujejo odstop od teženj, uveljavljanjih ob reformi, saj bo delitev narodnega dohodka spet spremenjena v korist družbene skupnosti.
Programi podjetij kažejo, da nameravajo o delitvi dohodka občutno povečati deleže poslovnega sklada (50 %), medtem ko se bodo neto osebni dohodki povečali le za 18 %. Zelo se bo povečala vrednost izvoza (36 %). Če pa upoštevamo slabo letošnjo realizacijo izvoza, bo ob tolikšnem povečanju dosežena le raven iz leta 1967. Na takšno dinamiko vpliva predvsem izvoz iz kmetijstva, ki je podvržen močnim vplivom sprememb na tržišču.
K tako občutnemu povečanju ustvarjenega narodnega dohodka bosta v največji meri prispevala industrija in gradbeništvo. Ob ugodnejših tržnih pogojih pa je predviden tudi občuten porast narodnega dohodka v kmetijstvu, ki pa bo s to dinamiko doseglo komaj raven iz leta 1966. Zelo ugodno dinamiko izkazuje tudi razvoj družbene obrti, ki se od 1966 nepretrgoma uspešno razvija. Verjetno pa bo treba z družbenimi ukrepi pospešiti razvoj družbenega gostinstva in prometa, ki glede na neto proizvod stagnirata.
Povečajva proizvodnja pa ne bo povečala občinskega proračuna. Dohodki občine za leto 1969 znašajo po predlogu din 28,819.000 ali 97% lanskoletne realizacije. Na znižanje dohodkov proračuna vpliva delitev med republiko in občino, ki je za našo občino manj ugodna od leta 1968. Velik izpad za občino predstavljata znižana stopnja prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja in ukinitev komunalnih taiks. Po izvršeni delitvi dohodkov za izobraževanje (Temeljna izobraževalna skupnost 10,820.000) in za financiranje skupnih mestnih potreb (Mestnj svet Ljubljana 3,350.000) ostane občini 91 % lanskoletne realizacije ali din M.fi^.OOO din. Taka delitev dohodka, ki je glede na prerazporeditev proračunske pot-
razpravo
rošnje nujna, nalaga vsem skrajno štednjo, proračunsko disciplino in racionalizacijo poslovanja.
Poglejmo, kaj bo skušala občinska skupščina napraviti s tem denarjem. Na področju vzgoje in izobraževanja bo skušala uskladiti osebne dohodke prosvetnih delavcev, povečala bo sredstva za štipendije in povračila za vozovnice ter sanirala problem osipa učencev. Ker je v občini 70 % zaposlenih mater, bo treba poiskati ustrezne rešitve za predšolsko varstvo in vzgojo otrok.
Predlagana višina sredstev bo zadoščala le ob nespremenjenem stanju za rejo rejenčkov, pomoč ostarelim, za preživnino kmetov, ki jim je bila zemlja arondirana, in za družbeno materialno pomoč. Občinska materialna pomoč borcem NOV je v letu 1969 še nadalje predvidena v enakem obsegu.
Za preteklo leto je bilo značilno, da se je v zdravstvu potrošnja začela približevati planiranim dohodkom, kar je v skladu z reformnimi prizadevanji. Občinska skupščina bo skušala še izboljšati zdravstvo z razširitvijo preventivne zdravstvene dejavnosti (pri čemer naj svoj delež naporov prispevajo tudi delovne organizacije), s financiranjem preventivne medicinske rehabi-litaciie otrok, financiranjem zdravljenja nepremožnih občanov (tudi kmetov, ki po novih predpisih ne izpolnjujejo več pogojev za zdravstveno zavarovanje), ter z izvajanjem in izboljšanjem zdravstvenega varstva zlasti v vzhodnih predelih obč'ne.
Področje kulture in prosvete bo dobilo 20.000 din več kot lansko leto, in sicer knjižnica Jožeta Mazovca in spomeniško varstvo. Telesnokultume dejavnosti se bodo financirale v enakem obsegu kakor dosedaj.
Z realizacijo predloga programa za komunalno gospodarstvo bo občinska skupščina v letu 1969 v veliki meri izboljšala komunalni standard občanov na tistih mestih, kjer je stanje najbolj pereče. Značilno za predlog programa je, da so pri sestavi predloga programa v večini primerov odločale krajevne skupnosti s svojimi predlogi in željami (kolikor so seveda dopuščale finančne možnosti).
lili
V vsaki celici družbenega in gospodarskega življenja je prisotnih mnogo konfliktov. Od ljudi, ki istočasno povzročajo in razrešujejo te situacije, je odvisno, kako bodo odstranjena vsa žarišča in protislovja. Prav zaradi možnosti, da se ti konflikti razrešujejo tudi na miren način, se največkrat zamislimo samo takrat, ko se napetosti sproščajo prek najbolj drastične oblike štrajka.
Delavke v oddelku ročne dodelave papirja v vevški papirnici so prejšnji mesec za nekaj ur prekinile delo. Primer nas zanima toliko bolj, ker osnovni vzrok konflikta ni bil samo ekonomske narave, pač pa mu je botrovalo nekaj takih dejavnikov, ki bi jih po našem mnenju lahko odstranili brez protestne ustavitve dela.
Delavke so zahtevale višje ovrednotenje delovnega mesta prebivalke papirja, zamenjavo pregledo-valke papirja, izenačenje
osebnih dohodkov pregle-dovalk, prebivalk in drugih v oddelku, pa očitale prevelike osebne dohodke vodji oddelka.
Člani upravnega odbora papirnice so na seji ugotovili, da so nekatere zahteve delavk upravičene, vendar so takoj poudarili, da sedanji gospodarski položaj tovarne ne dopušča povečevanja osebnih dohodkov. Isto je ugotovila tudi komisija za nagrajevanje ob sodelovanju predstavnic oddelka ročne dodelave. V skupni diskusiji so ugotovili, da bi ob realizaciji njihovih zahtev prišlo do verižne in upravičene reakcije po zviševanju dohodkov tudi v drugih oddelkih, kar bi bilo za tovarno nevzdržno. Sklenili so, da je potrebno vrednotenje delovnih mest čimprej urediti v okviru njihove enote s ponovno oceno delovnih mest na podlagi strokovne analize.
Tak razplet kaže, da strokovne službe papirnice
niso ustrezno in pravočasno tolmačile okoliščin, ki so vpilvale na višjo ali nižjo vrednost točke posamezne delovne enote, oziroma da proces informiranja v tovarni ne pojasnjuje delavcem dovolj ažurno vsakokratnega gospodarskega položaja tovarne in zato tudi ne ustvarja modnosti za odstranjevanje konfliktnih situacij.
Ostale tri zahteve delavk kažejo na neurejene in nerazčiščene medčloveške odnose v omenjenih oddelkih. Da vodstvene strukture in subjektivne sile tem odnosom posvečajo vse premalo pozornosti in se premalo subtilno pogalbljajo v težave in probleme delovnega človeka, kaže tudi razprava organizacije ZK v tovarni. Popolnoma se strinjamo tako z oceno OO ZK, ki odklanja prekinitev dela kot metodo za rezreševanje konfliktov, kot z zahtevo, da je potrebno v bodoče bolj prizadeto prisluhniti problemom in razpoloženju ljudi, istočasno pa obžalu-
jemo, da so ti sklepi in zahteve vznikle POST FE-STUM. Nikjer v zapisu o sestanku organizacije ne zasledimo, da so komunisti posamezniki ali organizaci-cija že prej skušali reševati probleme o katerih govori-
Iz vsega znanega se nam nehote vsiljuje misel, ki boli. Zahteve delavk in sklep UO, da je na mesta pregledovalk treba premestiti starejše delavke in delavke, ki imajo čim daljši delovni staž, ter da je potrebno upoštevati tudi zdravstveno stanje, vzbuja sum, da nekatere starejše delavke, ki so v papirnici pustile precej let dela in energije, niso dohajale tempa dela novih strojev in so morale zaradi neustreznih medčloveških odnosov in omejenih možnosti komuniciranja s predstojniki na tako drastičen način opozoriti na svoje probleme.
Prepričani smo, da tudi še kje drugje take odnose opravičujejo s tehnologijo

in raznimi tehničnimi normami in izrazi, ki jih prerodi uporabljajo, kadar hočejo — čeprav v bistveno težji ekonomski stiuaciji kot nekoč — pozabiti našo temeljno doktrino, ki še vedno pravi: »Človek je naše največje bogastvo.«
Vprašanje pa je, koliko je to pametno in pravično?
Naše osnovne šole ob polletju
Na osnovi podatkov in analiz, ki so jih posredovale šole ob polletju, obravnava poročilo predvsem učne uspehe, jih primerja z uspehi prejšnjih let in tako skuša prikazati pozitivno rast osnovnih šol v občini. Seveda tudi opozarja na nekatere probleme, ki jih šole lahko še pred zaključkom šolskega leta zadovoljivo rešijo. Poročilo ni kompleksno, celotne slike učnovzgojncga dela nima pomena podajati, daje le krajšo informacijo o naših osnovnih šolah ob prvem polletju. Prva tabela nam prikazuje število oddelkov, učencev in njihov uspeh takole:
Sola	Število odd. učen.		Izdelalo brez nezadostne štev.	%		Z 1	nezadostnimi ocenami 2 3-več SKUPAJ %				Neocenjeni št.	%	
J. Moškrič	26	765	635	83,01	70	23	21	118	14,8	4	0,5
KETTE-MURN	27	794	672	84,6	70	23	33	126	16,4	4	0,5
Hrušica	4	100	94	94	4	2	—-	6	6	—	—
V. PREGARC	29	836	684	81,8	67	35	49	151	18,06	1	0,12
SOSTRO	16	415	336	80,9	35	10	31	76	18,3	3	0,73
POLJE	38	1212	980	80,8	106	58	65	229	18,8	3	0,2
Besnica	1	20	18	90	1	1	—	2	10	—	—
Javor	1	27	25	92,6	2	—	—	2	7,4	—-	—
Senožeti	1	20	19	95	1	—	—	1	5	—	—
Janče	2	46	42	91,3	—	1	3	4	8,7	—	—
Lipoglav	2	38	34	89,5	3	1	—	4	10,5	—	—
Prežganje	1	23	21	91,3	2	—	—	2	8,7	—	—
Dolsko	3	76	68	89,4	4	3	—	7	9,2	1	1,3
Križevska vas	3	45	39	86,7	3	2	1	6	13,3	—	—
Zadobrova	4	115	107	93,04	6	2	—	8	6,9	—	—
Zalog	6	158	143	90,5	7	4	—	11	6,6	4	2,5
Skupaj	164	4690	3917	83.52	381	169	203	753	16,06	20	0,42
oddelkih so veliko pripomogli k splošnemu uspohu šol v občini, saj je v 5 zavodih višji od povprečnega uspeha na šoli. Poleg izobrazbenega uspeha pa je gotovo viden tudi vzgojni uspeh teh oddelkov, saj imajo zlasti pri višjih razredih vzgojno oblikovanje in preventivne naloge, ki zahtevajo veliko prizadevanje uč-novzgojnih delavcev.
Z zadovoljstvom tudi ugotavljamo, da se na nekaterih šolah že pojavljajo organizirane oblike dela z bolj nadarjenimi učenci.
Ob tej kratki informaciji o polletnih učnih uspehih naših osnovnih šol lahko torej zabeležimo vrsto poztivnh rezultatov:	boljši splošni učni
uspeh, enakomernejše in ob-jektivnejše ocenjevanje skozi
vse leto, konstantno zmanjševanje razlik med nižjimi in višjimi razredi, relativno manjši odstotek negativnih ocen pri kritičnih predmetih (tuji j., matem.), boljši uspeh pri slovenskem jeziku, manjši odstotek učencev z več ne zadostnimi ocenami itd.
Vodstva šol, učiteljske zbore in posameznike, katerim gre vse priznanje za lepe rezultate, vežejo v prihodnje predvsem tiste naloge za dosego še boljših učnovzgojnih uspehov, ki so odv!sne le od kvalitete učiteljevega dela, prizadevanja in pedagoškega čuta. Naša družba bo pa gotovo poskrbela za boljše delovne pogoje tudi na tistih šolah, kjer so sedaj neprimerni. Po prikazanem uspehu to tudi zaslužijo.
J. Košorok
V 5 ljubljansk:h občinah je povprečno brez nezad :stne 80,71 %, na področju 18 občin na območju skupnega zavoda za prosvetno pedagoško službo Ljubljana pa je povprečje 79,07 %. Tako so po polletnem učnem uspehu šole naše občine na 1 mestu.
Primerjava polletnih učnih uspehov zadnjih let kaže, da se uspeh stalno zboljšuje, kar je gotovo rezultat bolj uravnovešenega in enakega ocenjevanja med šolskim letom in nenehnega prizadevanja z boljšimi delovnimi metodami posredovati predpisano učno snov. Polletni učni uspeh zadnjih 4 let je bil naslednji:
1965/66 1966/67 1967/68 1968'69 76,6%	79,6%	82,1% 83,52 %
Šolska vodstva in učiteljski zbori se vedno intenzivneje poglabljajo v konkretne probleme šolskega dela; zlasti v zadnjem času učiteljski zbori analizirajo negativne pojave in oblikujejo konkretne sklepe za izboljšanje.
Na šolah, kjer so pogoji za podaljšano bivanje, je tudi ta oblika šolskega dela s poglobljeno vsebino pripomogla k boljšim uspehom. Tudi posebni šolski delavci (pedagogi, psihologi, socialni delavci), ki jih že imamo na nekaterih večjih šolah, mnogo prispevajo k boljšim uspehom in reševanju najrazličnejših problemov. Vsakoletno testiranje in kategorizacija šolskih novincev že kažeta pozitivne uspehe.
Skoraj vse šole so zadovoljivo opremljene z učili, ustrezno število učencev po oddelkih pa tudi ugodno vpliva na šolsko delo in omogoča uvajanje boljših oblik in metod.
Učni uspehi na popolnih šolah so dokaj usklajeni, saj znaša razpon (80,8 % — 84,6 %) manj kot 4 %. Vendar moramo poudariti izredno ugodne rezultate na šoli Kette-Murn in to že drugo leto. Posebne pozornosti morajo biti deležni tudi zato, ker je v tem polletju delovala ta šola v posebnih pogojih s petdnevnim delovnim tednom. Skoraj vsi člani zbora in vodstvo šole so s tem sprejeli dodatne obveznosti, s pomočjo katerih bo skušal Pedagoški institut dobiti odgovore na ključna vprašanja o upešnosti petdnevnega delovnega tedna. Kolektiv je tako ob dodatnih nalogah lahko dosegel dobre rezultate le z intenzivnimi pripravami na pouk, s posebnim upoštevanjem učenčevih osebnosti, s stalnim preverjanjem znanja
Ln s skrajno racionalizacijo časa in delovnih prostorov.
So pa še vedno problemi, ki zavirajo še boljši uspeh in gotovo takih problemov tudi nikoli ne bo zmanjkalo. Vse šole ugotavljajo, da je odstotek učencev s podpovprečno zmogljivostjo velik. Na današnji stopnji bi bilo možno premagovati ta problem samo s poglobljeno individualizacijo šolskega dela in upoštevanjem učenčeve sposobnosti. Tudi letos učenci, ki so napredovali z nezadostno oceno, večinoma negativno ocenjeni.
Tudi letos ugotavljajo šole, da je težko dobiti stik prav s tistimi starši, kjer bi to bilo najbolj potrebno.
Nekatere šole so zaradi pomanjkanja prostorov zasedene ves dan, kar otežkoča izven-šolsko dejavnost in hromi ali onemogoča dopolnilni pouk. To velja predvsem za šoli Vide Pregare in Sostro. Sola Sostro živi res v skrajno težkih prostorskih pogojih in je njen skoraj 81 % uspeh v primerjavi z drugimi, materialno urejene j širni šolami vsekakor lep uspeh.
Zaznavna izboljšava se kaže tudi v celotnem uspehu pri razmerju med učenci z eno, dvema, tremi in več negativnimi ocenami. Pri vseh treh se kaže izboljšanje, zlasti pa pri dveh in treh nezadostnih, ki jih je vedno manj.
Med posameznimi razredi so seveda razlike, saj je bilo vedno več pozitivnih učencev v nižjih razredih. Tudi letos je tako: v riž j ih razredih je brez nezadostne 92,4 %, v višjih pa 74,6 %. Tudi tu se kaže izboljšava: vsako leto se ta razlika manjša, kar je spodbuden proces, id terja od vodstev šol in učnih zborov nenehno poglabljanje predvsem v usklajevanju kriterijev ocenjevanja in splošen dvig kvalitete pouka.
Ob letošnjem polletju imajo najslabši uspeh na predmetni stopnji v 7. razredu; tem sled5jo 8., 6. in 5. razred5.
Pregled uspehov po pssa-meznih predmetih pa spet prikazuje, da so učenci še vedno najslabše ocenjeni v tujem jeziku (13,6 % nezadostnih) in v matematiki (13,4 % nezadostnih). Slovenski jezik jima sledi z 8,1 % nezadostnim5.
Podaljšano bivanje učencev v šoli imajo organizirano 4 šole in 4 vzgojnovarstveni zavodi (vrtci). Na teh šolah je zajetih 19,6 %, v občini pa 16,12 %. Od lanskega šolskega leta se število učencev ni dvi-
gnilo, saj so vse razpoložljive kapacitete izkoriščene. Najtežje pogoje za varstvo ima šola Polje. VVZ Angelca Ocepek zajema učence osn. šole Vide Pregare, je pa preobremenjena.
Skupno je v 33 oddelkih po-daljšenega bivanja 756 učencev, od katerih je bilo ob polletju brez nezadostne 658 ali 87 %. Doseženi uspehi v teh
Osnovna šola Besnica, katere učenci Onkološkega inštituta
so dobili prvo nagrado
Izostanki od pouka, ki jih ni mogoče opravičiti
Meščanska gimnazija ob 1. polletju
Ob zaključku 1. polletja v januarju 1969 jc bil učni uspeh na naši gimnaziji naslednji:
Razr.	odd.	Število dijakov	Brez št.	nezadostne %	Z nezadostno št.	%		Ncocenj. število
I.	4	147	89	60,54	58	39,46	—
II.	4	131	60	45,80	70	53.44	1
III.	4	135	81	60,—	52	38,51	2
IV.	4	126	85	67,46	39	30,95	2
Skupno	16	539	315	58,44	219	40,63	5- 0.93 %
Odličnih je bilo 2,97 %, prav dobrih 12,43 % dobrih 36,18 %. zadostnih pa 6,86 %. Med tistimi, ki imajo nezadostno, ima 14,10 % od vseh dijakov po 1 nezadostno, 11,88 % po dve in kar 14,65 % po tri ali več.
Tudi šolski obisk ni najboljši, saj je znašal le 95,81 %; neupravičeno izostajanje je bilo vzrok tudi raznim disciplinskim kaznim. Kakor po nekaterih drugih gimnazijah, tako je tudi tukaj zaskrbljujoč pojav, da razmeroma velik odstotek dijakov ne hodi redno k pouku, da z dokumentacijo staršev in zdravnikov opravičuje tudi takšne izostanke, ki nimajo nobene zveze z obolelostjo. Profesorski zbor skuša to urejati skupaj s šolsko skupnostjo in mladinsko organizacijo, pa malo zaleže; morda bi bilo bolje, če bi morali dijaki, ki zamude n.pr. več kot 70 ur pouka v polletju, opravljati razredne izpite. Tako so ukrenili n.pr. v šentviški gimnaziji. Vsekakor morajo mladi spoznati, da jim neopravičeno izostajanje ni ne v čast ne v korist.
Tri gimnazije imamo na mestnem področju približno enako velike po številu dijakov: Moste, Šentvid in Vič. Po uspehu je šentviška za 2 % boljša, viška pa za 5 % slabša. Če primerjamo moščansko z veliko poljansko gimnazijo, pa imata enak polletni učni uspeh. Zanimivo pa je, da je
na Viču za 516 dijakov 18 oddelkov in da torej verjetno študij naših dijakov manj stane kakor viških, oziroma da delajo v Mostah pod težjimi pogoji.
Če primerjamo letošnji polletni učni uspeh z lanskim, je nekoliko boljši, kar je odraz subjektivnih in objektivnih dejavnikov na šoli in pa dejstva, da se tudi učni uspeh po osnovnih šolah stalno dviga. Letos je gimnazija odprla tudi oddelek z intenzivnim poukom angleščine in pritegnila tudi najboljše učence osnovnih šol. Posledica je dejstvo, da je letos povprečni uspeh v I. razredih boljši od lanskega. Najslabši je v II. razredih, kjer je komaj 45,80 %, v Il.a inll.b celo malo nad 41 %.
Pravijo, da so v splošnem dekleta pridnejša. Na tej gimnaziji pa imamo v treh oddelkih samo dekleta, a imajo nižji uspeh, kakor je povprečje v njihovih razredih.
Najslabši so uspehi v tujem jeziku, matematiki pa tudi v materinem jeziku. Dijakom manjkajo delovne navade, ne znajo se pravilno učiti in čas učenja racionalno izkoristiti. Posebno tisti, ki imajo pov-
prečne umske sposobnosti, bi morali redno hoditi v šolo in študirati sproti, ker sicer ob kampanjskem učenju, obsežni snovi, pomanjkanju učbenikov in pri zaostrenih kriterijih, ki vodijo k solidnejši podlagi za študij na univerzi, težko uspevajo.
Na gimnaziji se poslužujejo naprednejšega kabinetnega pouka, ki zahteva večjo pazljivost, večjo aktivnost, več dela
Vsak razred je imel po dva roditeljska sestanka, ki sta bila dobro obiskana. Na govorilnih urah se starši lahko vsak teden informirajo o napredku svojih otrok. Tudi pedagoška posvetovalnica je bila spet odprta, da je obravnavala pedagoško poblematiko posameznikov in dajala staršem in dijakom koristne nasvete in navodila.
Mladinska organizacija na gimnaziji je precej aktivna in skrbi za ideološko vzgojo, za kulturno izpopolnjevanje v raznih krožkih, za telesno in družabno razvedrilo. Če bi ne bilo toliko dijakov nezainteresiranih za razredne skupnosti, bi te lahko še bolj vplivale na celotno življenje, delo in uspeh šole.
Uspešna je telesnovzgojna dejavnost v šolskem športnem društvu Sloga. Zdrav duh v zdravem telesu je tudi njen smoter.
JoKo
Petdnevni pouk: da ali ne?
Pol leta eksperimentalnega dela na osnovni šoli Ketteja in Murna
Pri eksperimentalnem 5-dnevnem delovnem tednu sodelujejo člani učiteljskega zbora osnovne šole Ketteja in Murna s pedagoškim inštitutom (Pl), vodstvo zavoda še z republiškim sekretariatom za prosveto in kulturo SRS, posredno tudi z zavodom za prosvetno pedagoško službo Ljubljana in temeljno izobraževalno skupnostjo Ljubljana. Tako je zagotovljena studioznost eksperimenta.
Sedemnajst članov zbora je prevzelo neposredno sodelovanje s Pl pri raziskavi novega šolskega koledarja.
Izbrani so bili po slučajnostnem ključu v okviru vseh letošnjih eksperimentalnih slovenskih šol. Vsak od teh 17 učiteljev izpolnjuje po en protokol za en predmet v enem oddelku skozi vse šolsko leto. Podatki so objektivizirani. Možna so seveda subjektivna spoznanja, ki pa jih kot taka vsakdo tudi vpiše. To njihovo delo ne sklepa na rezultat, ampak na delo samo.
Uspeh sicer ne bo 100-odstoten, vendar metodologija niti v svetu še ni toliko razvita, da bi to zagotavljala.
Namen raziskave je dobiti odgovore na vprašanja:
1.	koliko efektivnih ur omogoča koledar,
2.	ali potek dela omogoča obdelati snov v 5 dneh,
1.	Delo v 5-dnevnem delovnem tednu kaže ugodne učne uspehe, lanski poletni uspeh 85,20 %, letošnji 85,68 %.
2.	Učenci so ob ponedeljkih psiho-
fizično spočiti in je -ogrevalni« del skrčen na minimum; učenci se vključujejo v razumevanje odnosa do dela po načelu: Ko delaš, delaj I — do nadaljevanja pa tudi:	Ko počivaš,
počivaj I
3.	Odstotek odsotnih učencev je celo manjši kot v 6-dnevnem delovnem tednu: lani ob polletju je bil obisk 96,29 %, letos 96,61 % in skrčen na razumljive otroške bolezni v nižjih razredih pa izjemne, a tudi znane in v šolstvu stalno kot problem prisotne zavestne špekulativne odsotnosti v višjih razredih.
4.	Delo zahteva notranjo recionali-zacijo pri vsaki učni uri pri vsakem
Sola — delavnica
Kljub pomanjkanju prostora in denarja za opremo je ravnatelju osnovne šole v Sostrem uspelo v kulturniških prostorih šole urediti skromno učilnico za tehnični pouk. Morda je v kateri organizaciji kak odpisan orodni stroj, ki bi še služil mladini pri oblikovanju tehničnega čuta?
3.	ali razporeditev učiva omogoča ali otežkoča horizontalno povezavo,
4.	ali novi koledar omogoča utrditev snovi,
5.	ali upošteva krivuljo delovne koncentracije,
6.	ali asimetričnost števila ur vpliva na uspeh,
7.	koliko tako delo omogoča uspešnost v naslednjih šolskih letih, posebej glede na -pokrivanje« med predmeti,
8.	kako 5-dnevno delo omogoča realizacijo in učinkovitost spremenjenega predmetnika.
Po teh izhodiščih sta bila sestavljena dva protokola; celoletni — bolj ali manj statični — in za vsako uro, ki obsega podrobnosti, na katere bi veljalo opozoriti tu (navajamo le značllnejše):
—	artikulacijska struktura učne ure,
—	učna tema: programirana — realizirana,
—	porabljen čas za razlago, urjenje, preverjanje, ocenjevanje znanja, ponavljanje, ponovno razlago, nalogo itn.,
—	rang uporabljenih metod, prevladujoča oblika dela in korelacija.
Ce sklepamo, da bo vsak od 17 učiteljev tega zavoda izpolnil v 42 tednih povprečno ok. 150 protokolov (eden več, drugi manj), bo Pl dobil *a svojo analizo samo z osnovne šole Ketteja in Murna čez 2.500 protokolov. Upoštevajoč 30 osnovnih in 6 srednjih slovenskih eksperimentalnih Sol v letošnjem šolskem letu, bo tako Pl lahko z zadovoljivim odstotkom verjetnosti odgovoril na prej omenjena vprašanja in se tako pozitivno vključil v prizadevanja za razvoj našega Šolstva.
Polletne rezultate 5-dnevnega delov-n®ga tedna no osnovni šoli Ketteja in Murna lahko strnemo v naslednje ugotovitve:
predmetu. Ta gre v dve smeri: v in-tenzifikacijo časa in v prilagajanje učnih načrtov. Verjetno bo prav prek te druge prišlo na koncu eksperimenta do jasnejše zahteve po spremembi učnih načrtov in predmetnika. Ob korelacijah se namreč pojavljajo možnosti za morebitno krčenje programov enega predmeta na račun ponavljanja in utrjevanja iste snovi pri drugem predmetu ali pa gre kar za predloge o spremembah predmetnika. Doslej se je glede tega izoblikovalo že več konkretnih predlogov, ki pa jih tu ne kaže naštevati.
Nujno pa je treba rešiti problem 1-urnih predmetov — pri tem velja znova razmisliti o vrednosti dekad-nega urnika.
5.	Prav tako bo moralo dvoizmensko delo slej ko prej preiti v enoizmensko, kajti pri tako pospešenem tempu je bolj čutiti utrujenost učencev pri popoldanskem delu, posebej proti koncu tedna.
6.	Predlog šolskega koledarja za 1. polletje je sprejemljiv, s tem da je možen premik polletnega odmora med 15. januarjem In 15. februarjem.
7.	Dva športna dneva v polletju sta dovolj, ker je vsaka sobota lahko rekreacijski dan, ki ga učenci v veliki meri tako tudi izkoristijo. Z družbeno vrednostne plati pa bodo morala telesnokulturna društva — pa tudi druge družbenopolitične organizacije — usmerjati svoje programe na sobote. To je v KS Kodeljevo čut ti ob izjemnih sobotah, ko šolska športna društva nimajo medsebojnih ali občinskih tekmovanj. 2e zdaj pa lahko ugotavljajo, da jim je mnogo v pomoč sedaj bolje urejeno delo mladinskega kluba na Kodeljevem pri Slovanu. V prvem polletu npr. ni bilo čutiti kakih -organiziranih« mladoletniških prestopkov.
hden za vse — vsak po svoje
Zakaj pa imamo Hišnika?
Sosed Janez mi je pravil, kako je neke noči sanjal čudne sanje:
Pogovarjal sem se z nekim bitjem, ki prebiva v prav takšni stolpnici kot midva. Možakar je bil kar malce preveč nadležen in vsiljiv, tako da sem se ga le s težavo otepal. Toliko očitkov na rovaš našega hišnega reda še svoj živi dan nisem slišal. Ko mi je bilo že vsega dovolj, sem ga ves togoten vprašal:
»Kaj pa sploš hočeš, človeček, s temi svojimi čenčami?«
»To niso nobene čenče,« je zarohnel, da me je kar presunilo. Potem je začel po vrsti naštevati vse naše grehe. Zaman sem mu dopovedoval, naj ima vsaj malo razumevanja za naše težave (60 družin pod eno streho z različnimi navadami, miselnostjo, nivojem izobrazbe, mentaliteto, občutljivostjo in še marsikaj različnega).
»V naši stolpnici,« mi je segel v besedo, »nas je še enkrat toliko, pa v njej vladata dokaj vzoren red in mir.« Očitno je bilo, da se možic le ne da kar tako hitro ugnati v kozji rog.
»Mi pa imamo hišnika in snažilko, ki sta plačana za
to, da skrbita za snago,« sem ugovarjal.
»A takoooo?« se je začudil, hip za tem pa je že zdrdral kot rafal iz brzostrelke in mi nasul cel kup obtožb:
»Zato ni čisto nič čudnega, da vaši stanovalci mečejo smeti prek balkona na dvorišče in stepajo preproge nad glavami stanovalcev, — da nič kaj pametno ne ravnajo z dvigali, ki morajo ničkoliko-krat na dan prepeljati v dvanajsto nadstropje na-
mesto tri kar pet odraslih ljudi,
—	da so vrata in drugi mehanizmi na dvigalih že močno razmajani, ker se vozijo z njimi tudi majhni otroci sami, čeprav je to prepovedano, in ti — pa tudi starejši — strašno loputajo z vrati,
—	da vaši stanovalci preprosto puščajo smeti
Z Janezom sva se tisti dan še dolgo prerekala in sva si še danes v laseh, ker sem tudi sam soglašal z mnenjem njegovega sanjskega sogovornika. Nekam škodoželjno se mi je smehljal, ko sem mu pravil, kako sem opazoval hišnika, ko je čistil jašek.
»Veste, tovariš Jože,« mi je tožil hišnik, »za noben
vedno zamašen.«
»Gramska strela!« je bruhnilo iz mene, »zakaj pa imamo hišnika in čistilko, ki sta dolžna čistiti in pazili na red in čistočo.«
»Le počasi, prijateljček, kaj pa stanovalci?« se je zarežal in zopet se je vsul plaz:
»Ogledal sem si tisti vaš jašek in povem ti, da me je bilo groza. Na notranji steni jaška se je nabralo že toliko umazanije, da je videti kot da bi bil z mahom poraščen. To pa zavoljo tega prijateljček, ker mečete — ali preprosto zlivate — vanj vse mogoče ostanke živil. Na stenah jaška visijo za okrasek špageti kot tenki dolgi kapniki. Tu je najpreglednejši jedilni list za tri leta nazaj. Maščobe se je nabralo že toliko, da bi vsi vaši stanovalci lahko jedli mesec dni pošteno zabeljeno hrano!
Najbolj zaskrbljujoče je pa to, da imate v jašku ogromno vzgajališče vsemogočega mrčesa, ki mu ta rajski kotiček z odlično in izdatno hrano ter ugodnim podnebjem zelo prija.«
stiti tujo malomarnost in lenobo!«
Tudi z njim sem soglašal — še posebej zato, ker sem se na lastne oči prepričal, kako je ure in ure z dolgim železnim drogom drezal v jašek in ni mogel prebiti do dna. Ko pa je odprl loputo, je udaril v nos neznosen smrad. Hišnik je z rokami, ki so tičale v zaščitnih rokavicah, vlekel iz jaška vse drugo, samo ne tisto, kar sodi vanj: kartonsko embalažo za mleko, velike zmečkane škatle, velike kepe papirja, vsakovrstno gnilobo, za nameček pa še smrečico — ostanek novoletne jelke. Potem mi je pokazal mastne roke, po katerih je še polzela maščoba in dodal da pogreša še zaščitno masko za obraz.
Občutek imam, da je v naši stolpnici še veliko takšnih Janezov in da bomo verjetno še dolgo čakali dan, ko se ne bomo zanašali samo na hišnika, marveč bo vsak najprej pometal pred svojim pragom pa skrbel tudi za skupni prag.
Takrat bo tudi v naši stolpnici zavladal toliko želeni red in mir.
Zbori volivcev
Čeprav je v nedeljo dopoldne 16. februarja 1969 močno snežilo, se je zbora v Besnici udeležilo nad petdeset volivcev. Zbor je pretresal odgovore na vprašanja volivcev, ki jih je v pismeni obliki posredovala občinska skupščina Mo-ste-Polje oziroma njeni organi. Z nekaterimi odgovori so se volivci strinjali, odprtih pa je ostalo še nekaj problemov, ki ji hbo treba čimprej rešiti.
Ko so razpravljali o osnutku proračuna občine in delitvi njenih dohodkov, so volivci naglasili, da zunanji zaselki nimajo nekih večjih koristi od tistega dela občinskega dohodka, ki se odvaja za mestne potrebe, kot npr. za kopališče, filharmonijo, trgovske centre. Po mnenju volivcev se jez med
mestom in vasjo še poglablja. Edina zveza z mestom je možnost nakupa raznih dobrin, kar pa posredno krepi standard v bolj urbaniziranih središčih.
Ekonomska neenakopravnost teh odročnih predelov se očitno vidi pri organizaciji zdravstvene in veterinarske službe. Čeprav kmetje plačajo vse zdravstvene usluge, bi morali zobnemu zdravniku, ki bi prihajal enkrat tedensko v ambulanto, za kilometrino in eno (nad) uro dela dodatno plačati še okoli 50 dinarjev. Podobno je s plačevanjem umetnega osemenjevanja živine ,saj morajo kmetje iz nekaterih vasi, kjer nimajo plemenjakov sami voditi živali na umetno oplojevanje v Sadinjo vas, čeprav v redu plačujejo vse veterinarske takse.
Na zboru so se volivci dotaknili še ureditve pokopališč, odkupa mleka in trgovin. Pokopališči v Javoru in na Prežganju sta tako dotrajani, da ni mogoče določiti niti prioritete popravil. Volivci so zahtevali, naj bodo zagotovljena najnujnejša sredstva za gradbeni material in načrte, medtem ko bi vsa druga dela opravili sami.
Precej žolčna je bila razprava o cestah. Menili so, da se iz občinskega proračuna za njihove ceste odvaja za najnujnejša popravila premalo sredstev. Diskusijo o cestah so zaključili z zahtevo, da občinska skupščina takoj omogoči pluženje cest s čelnim plugom, kar bo omogočilo varen prevoz učencev v šole.
Boj za vodo
2e v prvem razredu govori učitelj o pomenu čiste in zdrave pitne vode za človeka. Z leti si učenci ta prva spoznanja še razširijo in poglobijo. Spoznajo pa tudi, da vode ni povsod dovolj.
Vsakdo pozna naš Kras. Gričevna-sto Posavsko hribovje ima že kraške značilnosti. Prebivalci okoliša KS Besnica se vedno resneje spopadajo s problemom vode. Nekateri imajo dotrajane vodovode, ki so se povečini že lotili njihove obnove, drugi pa so pričeli z novogradnjami.
Rad bi prikazal enotnost prebivalcev vasi Prežganje. Na sestanku novembra lani smo se domenili, da bodo odmerjeno dolžino izkopa opravili vsi upravitelji ali lastniki hiš. Za praznik republike so zapeli krampi, lopate in žage. Pljunili smo v roke in brez vsakega odmerjanja na posameznika složno izkopali vse vode ter oba rezervoarja. Dela je zaustavila šele zima v mesecu februarju, ko so pripeljali že prve metre cevi. Pred polaganjem bo treba le še prekopati ceste in steze.
Približno 1/3 težaških del je za nami, opravljenih je 3.000 delovnih ur, in to ne ob naslanjanju na toporišča orodja — zato bi jih lahko podvojili.
2e dolgo je tega, odkar je v Polju kulturno življenje skoraj povsem zamrlo — če izvzamemo dejavnosti osnovne šole. Znano je, da sta bila pred dobrimi desetimi leti prodana oba kulturna domova gospodarskim organizacijam in da od takrat ni več delovalo nobeno kulturno društvo. Toda mladi se le ne morejo sprijazniti s tako pasivnostjo na kul-
turnem področju. 2e pred dvema letoma so v Slapah kot sekcijo gasilskega društva ustanovili dramsko družino, ki je pripravila za svoj kraj že več krajših prireditev, posebno ob naših pomembnejših praznikih. Ob drugi obletnici svojega obstoja pa so že uprizorili prvo celovečerno komedijo »Dobrodošla, miss Agata« Vlada No-
Vrednost teh del znaša 13.500 dinarjev; poleg 25 m3 že pripeljanega gramoza (1.500 dinarjev) bo treba pripraviti še dodatnih 50 m3; rezanega lesa je bilo pripravljenega za 4.200 dinarjev, opor za 720 dinarjev; skupaj 141,420 dinarjev.
Naj utemeljim zgornje opise dela: Zapregli smo vole po pot.ebi tudi več parov, orali po trikrat — in polovico voda na mehkem terenu je bilo narejenega. Tedaj je delalo po 17 ljudi: vsi mladi gospodarji s svojimi ženami-gospodinjami in še nekaj starejših, čeprav je le 11 hiš z delovno silo. Seveda je pri tem več interesentov: šola s stanovanjem, trgovina, ambulanta in stanovanje ter še pošta. Izostalo je le župnišče s svojim problemom.
Najbližje gospodinje so prinesle po večkrat na dan dober vroč čaj, da je grel in dajal novih moči delavcem ob velikem mrazu. Najbolj smo se smejali pri organizaciji »magistrata« — žganja, da smo dlje zdržali pri delu.
Vsaka hiša je delala za šolo po 2 delovna dneva, enako za »dušo« vseh del gozdnega tehnika Mateja Božiča, ki stanuje nad ambulanto. Upravičeno pričakujemo, da jim bodo
vaka. Premiera je bila v začetku februarja v avli osnovne šole v Polju. Večina mladih igralcev je šele prvič javno nastopila. Zato so se morali dalj časa pripravljati za to igro, ki je po splošnem mnenju gledalcev kar dobro uspela.
Igro je režiral Jože Vidmar, ki je ustanovitelj te dramske skupine in tudi njen predsednik.
S to komedijo bodo nastopili tudi na peti reviji gledaliških skupin naše občine, ki bo v marcu in aprilu.
Mladi kulturni delavci iz Slap in Polja imajo veliko volje in prizadevnosti, da bi oživelo zamrlo kulturno življenje svojega kraja, pri čemer jim bo ZKPO občine Ljubljana Moste-Polje nudila vsestransko pomoč.
razliko v delovnih dneh poravnali drugi interesenti. Lepo bi bilo, da bi tudi prebivalci drugih okoliških vasi prispevali po en dan h gradnji v korist šole, ambulante, trgovine in pošte, saj vsi ti »pokrivajo« še precej širše območje.
Naši občinski skupščini pa bi prišepnil, naj bi bila prožna glede obveznosti te vasi, ker bodo dali vaščani velik prispevek h gradnji in imeli izdatke pri napeljavi. Začel pa nam bo delati preglavice trebeljevski transformator, ker bo še bolj obremenjen, kot je že sedaj. Treba ga bo ojačati, kar pa je že problem širšega terena, tudi s področja občine Litija.
Stanislav 2ontar
Darila za rešitelja
»Hvala ... hvala, saj ne bi bilo treba,« je rekel 9-letni Miro URANIČ na skromni slovesnosti v šoli Jožeta Moškriča v Novih Jaršah, ko smo mu pionirji 2. d razreda izročili danilo, s katarvm so mu izkazali priznanje za njegovo plemenito dejanje — Miro je namreč rešil 7-mesečno deklico, ki jo je njen brezvestni oče hotel obesiti.
»V imenu pionirskega odreda osnovne šole,« je dejal v svojem pozdravnem nagovoru predsednik odreda,« se ti, Miro, zahvaljujemo za pogumno dejanje. Vsem pionirjem naše šole — in tudi drugim — si zgled hrabrega dečka, ki se zaveda svojih dolžnosti.«
Darila so mu izročili tudi zastopniki uredništev Pionirskega lista in Dnevnika.
Prazne in
neosvetljene vitrine
Nasproti moščanske tržnice, ob Zaloški cesti že nekaj let stojijo steklene vitrine. O teh ste že nekajkrat pisali v Naši skupnosti. Vendar ugotavljam, da Vaša kritika ni naletela na prava ušesa. Ze nekaj mesecev zapored opažam, da vitrine v katerih razstavljajo gospodarske organizacije svoje izdelke niso aranžirane, oziroma so njihovi proizvodi razstavljeni že več mesecev tako, da so pri mimoidočih že zgubili svoj namen. Sprašujem se ali ni nihšče odgoveren za večkratno menjavo izdelkov ali je teh pri naših gospodarskih organizacijah zmanjkalo? Očitno je, da je nekaterim reklama še vedno tabu.
Nič bolje tudi ni z vitrinami Počitniške zveze in Zveze tabornikov. Vedno iste, stare slike prav gotovo ne služijo na čast tema dvema organizacijama.
Jure Žmavc Zelena jama
I. SEJA TERENSKK KONFE-RFINCE ZMS I.JUBLJANA-MOSTE-POLJE_________________
Skupina za pripravo in ustanovitev Terenske konference ZMS, ki je bila izvoljena na zadnji občinski konferenci ZMS intenzivno pripravlja prvo ustavno sejo Terenske konference ZMS. Konferenca bo sklicana sredi marca štela pa bo 40 članov, katerih mandatna doba bo trajala 2 leti. Na konferenci bodo člani sprejeli svoja pravila, delovni program in finančni načrt, ter izvolili 11-člansko predsedstvo, ki bo vodilo in usmerjalo delo mladine v občini.
Dobro je če veste.
—	da nekateri stanovalci v stolpnicah in blokih v Mostah ne plačujejo redno stanarine; neka stranka dolguje Stanovanjskemu podjetju Bežigrad-Moste kar 1100 dinarjev zaostale stanarine in bo zadeva slej ko prej pred sodiščem;
—	da lastnika stanovanj v blokih in stolpnicah ne prijavljajo svojih podnajemnikov, kar je prot4zakonito. Zavoljo tega imajo težave tudi poštarji, ker ne morejo pravočasno oddati poštnih pošiljk, predvsem pa ne kakršnihkoli nujnih obvestil in sporočil. Prijavljanje podnajemnikov je še posebej potrebno sedaj, ko marajo biti po veljavnih predpisih (zaradi
morebitnih naravnih nesreč in obrambnih priprav v vsaki večji stanovanjski zgradbi vedno pri roki točni seznami vseh stanovalcev;
— da delavca komunalnega podjetja Snaga pri odvažanju smeti ponekod opravljajo svoje delo zelo površno in malomarno (raztresajo smeti); a tudi občani odlagajo na javnih mestih smeti kar zraven smetnjakov.
Videti je, da za nekatere občane samo opozorila kaj malo zaležejo in bo treba izraziti primere malomarnosti prijaviti sodniku za prekrške, ki lahko krivcem odmeri mandatno kazen od 50—300 dinarjev.
Dobrodošli igralci iz Slap
Čeprav je pred gostilno znak, ki prepoveduje parkiranje, se vozniki nanj ne ozirajo preveč. Marsikateri je pustil avto na ozko spluženi Zaloški cesti in se za dolgo pridružil vsem »prezeblim«, ki v »slovenskih goricah« ob kozarčku vročega žganja parkirajo kar brez vozil.
MED NAMI
»Čista« in »omikana« slovenščina
Nekega turobnega zimskega popoldneva sem sedel v kavarni. Počasi sem srebal turško in bral časopis. Pri sosednem omizju je sedela vesela družba mladih fantov in deklet. Po obnašanju in govorici sodeč, so bili dijaki. Malce iz radovednosti, še več na iz dolgočasja sem prisluhnil njihovemu pogovoru. Človek bi pričakoval iz ust mladih ljudi, ki se vsak dan v šoli srečujejo s slovenščino, da bodo s pridom uporabljali svoj jezik tudi v vsakdanjem življenju. Kajti ko nas dandanašnji z raznih strani preplavljajo tujke in vse mogoči izrazi, si človek preprosto želi slišati kleno in sočno domačo besedo — morda včasih celo bolj kot domačo pesem ali kaj drugega domačega.
Pa sem se pošteno uštel. V njihovem govoru je bilo slišati bore malo besedi, ki so zrasle na domačem zelniku. Celo ni šlo le za tako imenovani dijaški žargon, ampak za neusmiljeno maličenje uboge slovenščine. Najživahnejša in najglasnejša je bila Jana:
»Ti ne veš, kako blazno lepo smo se imeli v Kranjski gori!« Popravila si je dolge polizane lase. »Ko sem sc na dilah spustila dol in padla, se je folk začel blazno režati.«
»To je bil štos,« je pribila sošolka Jasna.
»Zvečer pa sem bila tako zmatrana in lačna,« je nadaljevala Jana, «da sem v hotelu požrla vse, kar mi je prišlo pod gobec! Potem smo se pa punce tako nalokalc bitra, da sc nam sploh ni več luštalo poslušat platc.«
Z drugega konca mize se je oglasil dolgolasi Pene:
»Mene je pa ta stara pošteno zašila. Kar tri fajfe mi je prisolila. Sicer sc pa ne sekiram. V našem klasu ima vsak drugi od nas šus. Eržmaga pa sc mi, da je dobil Nace boljše ocene kot jaz, čeprav sem mu prav jaz suttiral, ko je bil vprašan.«
Za trenutek je utihnil in srknil iz kozarca, v katerem je bilo še čisto malo
konjaka. Na dlani je bilo, da mu je močna žolta pijača razvezala jezik. Zazibal se je na stolu in pristavil:
»Pri zadnji kontroli iz slovenščine je bil pa res hec. To smo plonkali s cc-glcev, da je bilo veselje.«
»Krucifiks!« je zarobantil Tinč, koliko pa je že na »cagerju«, moram na spoj. Včeraj me je Špela čakala pol ure, ker sem zam dil trolo. Špela me vleče v halo, ampak sem sklenil, da ne grem več tja, ker tisti štromarji slabo špilajo.«
Tinč je vstal, oblekel suknjič in sc sklonil nad mizo. Vsi so sc primaknili bliže in staknili glave, ker so sc nadejali važne novice, ki je ne smejo preslišati.
»Še nekaj sem vam pozabil povedati.«
»Kaj pa, Tinč?« so povzeli vsi v en glas.
»Zadnjič, ko smo bili v sekretu na čik-pavzi, smo tistega, mulca, ki rad špe-ca, tako prcluflali, da se mi je kar luštno zdelo«
Zopet sc je oglasila Jana:
»Da ti vidiš, kako hecno se nosi tista Meta iz našega razreda. Kakšne Štunfe ima; pa Suhe. Špeglc pa noče nositi, čeprav je čo-rava. Nič čudnega ni, da ima v redovalnici same kole, ko pa zmiraj šprica.«
Nisem mogel več poslušati take »čiste« in »mikane« slovenščine. Plačal sem in odšel. Še sedaj pa mi po ušesih zvene vse tiste spa-kedranke in ...
Naj sklenem z mislijo, ki jo je zapisal v svojih satiričnih spisih pisatelj Josip Stritar:
»Ena mojih napak je ta, da imam strastno veselje do lepega, blagoglasnega in mehkega jezika. Ako čislamo vnanjo lepoto na človeku, zakaj bi je ne tudi v govoru? Ali ni govor najvernejši izraz, odsev človekove notranjosti?
Zakaj bi ne bil omikan, uglajen, blagoglasen jezik pravo znamenje izobraženega človeka? Notranja čustvena harmonija naj se kaže v lepo ubranem in harmoničnem govoru!«
F. F.
Klub upokojencev v Zeleni jami
Upokojenci Zelene jame so si pred meseci uredili svoj klub v spodnjih prostorih Titovega doma. V tem klubu se upokojenci zbirajo v popoldanskih urah in po navadi igrajo karte. Ker so klubski
prostori ogrevani s centralno kurjavo in ker še niso opremljeni bi bilo prav, če bi družbenopolitične organizacije terena in Krajevna skupnost poskrbele za primerno opremljenost kluba.
Križanka
	J	i	2	3	4	5	\	6	7	8	9	L	'U
J	10						u	11				12	L
13							14						15
16			17			18					19		
20		21			22				23	24			
25			26	27		28		29				30	
|		31			32						33	1 		
j34	35		36						37			38	N
40		41			a	42		43			44		P
45			d	□	46				47	48		49	P
k			51	52				53			54		i
n	55					n	56						r
H		57					58						r	i
VODORAVNO: 1. sodobni brazilski pisatelj, mnogo prevajan tudi v slovenščino (Jorge), 6. železniška kompozicija, 10. sončna ura. 11. otroški naziv za očeta, 13. vožnja z letalom preko določenega mesta, 14. industrija naravnega in umetnega kamna iz naše občine, 16. dvaindvajseta in osma črka naše abecede, 17. človek, ki vpije, 19. ime pevke narodne glasbe Prodnikove, 20. varuh ognjišča pri starih Rimljanih, 22. žival v rovih pod zemljo, 23. spojina s kisikom, okis,
25.	začrtana smer za cesto ali železnico, 28. prsi, 30. medmet, 31. posel bankirjev, 34. avtomobilska oznaka Splita, 36. legendarni finski tekač, ki je bil nekaj časa lastnik 11 svetovnih rekordov (Paavo), 37. naočniki, 40. vojaški hruh, 42. paradiž,
44.	prometno podjetje iz naše občine,
45.	grška črka, 46. polotok Indokine, 49. začetnici umrlega indijskega voditelja, 50. kinematograf na področju občine Moste-Polje, 53. pleme severnoameriških Indijancev. 55. negativno naelektren ion, 56. šlem, 57. najslabša šolska ocena, 58. neobdelan kos zemlje na koncu njive, kjer se obrača plug.
NAVPIČNO: 1. dalmatinska oblika ženskega imena, 2. molčanje, 3. egiptovski maršal, ki je po izraelsko-arab-ski vojni napravil samomor (Abdel Hakim), 4. prijem, dotaknitev, 5. osebni zaimek, 6. del električne napeljave, ki ga vtaknemo v vtičnico, 7. industrijska rastlina, 8. starogrška boginja nesreče, 9. sodobni sovjetski šahovski velemojster starejše generacije (Paul), 10. rojstni kraj Mateja Bora v bližini Gorice, 12. zdravnik, po katerem se imenuje zdravstveni dom v naši občini (Miha), 13. prodajna miza, 14. surovina, gradivo, 15. ime
■\\nša
SKUPKOST
•CASIUO S/Dl '-JUtJUJAMA *AOSTE-*V'i.*f
Ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Rogdan Sturm. Naslov: Uredništvo in uprava NSK, Ljublj. Ob Ljubljanici 42/11. Telefon 315-980 Tek. rač. pri NB Ljubljana, občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-Polje. Naša skupnost 501-8-205/1. Celoletna naročnina 3.60 N din, polletna 1,80 N dinarjev, posamezna številka 0.30 N dinarjev. Tisk »Kočevski tlsk~, Kočevje. Klišeji CZP Ljudska pravica, Ljubljana. Poštnina plačana v gotovini.
Rokopisov ne vračamo.
slovenskega pevca zabavne glasbe Leskovarja, 18. taborniški odred v naši občini, 21. jadranski otok, na katerem je bilo med II. svetovno vojno italijansko koncentracijsko taborišče, 23. latinski izraz za -reven, pravilen«, ki se uporablja v številnih tujkah npr. ped, 24. blazinjak, 26. zimsko prevozno sredstvo, 27. medicinski izraz za zadnjik, 29. kratica za -delavski svet«, 32. avtomobilska oznaka Kranja, 33. kratica proslule francoske teroristične organizacije, 34. slovenski pisatelj, tvorec -Miklove Zale«, 35. tovarna po-zamenterije in plastičnih izdelkov v Zgornji Hrušici, 38. plovni objekt, 39. gradbeni material, ki ga pridobivamo iz apnenca, 41. ameriška zvezna država na severovzhodu ZDA z glavnim mestom Augusta, 43. ime slovenskega narodnega heroja Hribarja, ki se je rodil v Podlipoglavu, 46. izcedek na listih nekaterih rastlin, 47. slovenski celovečerni umetniški film, ki pripoveduje zgodbo o psici, 48. Ober, 51. angleški brinjevec, 52. preprosto orožje, 54. ime slovenske pesnice Skerlove, 56. del japonskega imena Madame Butterfly.
Imena
AŠKERC ( ), KUHAR( ), KRISTAN ( ), KOVIC ( ), KOSOVEL ( ), GRADNIK ( ), GRAFENAUER ( ), KETTE ( ), MURNIK ( ), ŽUPANČIČ ( ), VODNIK ( ).
Ugotovite imena zgoraj navedenih slovenskih književnikov. Njihove začetnice vpišite v oklepaje. Ob pravilni rešitvi dajo po vrsti brane črke v oklepajih umetniško ime pesnika slovenske moderne. Po njem se skupaj z enim od gornjih pesnikov imenuje osemletka v naši občini.
Rešitve ugank iz prejšnje številke
KRIŽANKA. Vodoravno: 1. Oskar, 6. Teol, 10. altana, 11. vokal, 13. kitare,
14.	solatar, 16. od, 17. Vektor, 19. Eva, 20. kis, 22. SOS, 23. odnos, 25. Stevo, 28. pluta, 30. rt, 31. Nikoletina, 34. B(eno) Z(upančič), 36. nomad, 37. savna, 40. rival, 42. rja, 44. aed, 45. ide, 46. unesek, 49. Be, 50. nagrada, 53. traven, 55. krota, 56. Gradis, 57. iver, 58. Pariš. Navp.: 56. G(rogori) P(eck).
REBUS: plešec — pleše (oseba) C.
OBVESTILA
Poroke
18. 1. 1969
Malenšek Viktorija, Lj. Tovarniška 37 in Bečan Alojzij. Movrin Jožef Peter, Lj. Moškričeva 18 in Brodnik Frančiška, Lj. Na peči 24. Bučar Darinka, Sadinja vas 23 in Rot Milan.
25.	1. 1969
Urbanič Vidka, Vevče 154 in Ferbežar Peter. Kastelic Frančiška, Pance 6 in Brandt Viljem Franjo.
1.	2. 1969
Porenta Franc, Češnjice 14 in Petrič Marija. Slabe Ludovik, Lj. Berneker-jeva 13 in Grecs Erna, Lj. Mirna pot 3.
8.	2. 1969
Korič Kemal, Sp. Zadobrova 2 in Maček Ana, Sp. Zadobrova 2. Koprivnikar Jože, Senožeti 28 in Smrekar Jožefa.
15.	2. 1969
Ljubič Jožef, šentpavel 3 in Blaž Milena, Slape 28. Novak Jože Zdenko, Slape 11 In Gorenc Marija, Lj. Litijska 55. Snoj Avguštin, Sp. Zadobrova 61 in Sorozsy Alenka, Zg. Zadobrova 97. Cankar Anton, Dobru-nje 86 in Pohajač Doroteja. Žgajnar Ignac, Veliko Trebeljevo 13 in Fajdiga Veronika, Vnajnarje 16.
Umrli
Sovine Andrej, 13. 1. 1969, Partizanska 18; Domadenik Stefan, 1. 1. 1969, Dolsko 43; Baudaž Marija 18. 1. 1969, Preradovičeva 6; Brezovar Frančiška, 17. 1. 1969, Bizovik 98; Hočevar Ludvik, 16. 1. 1969, Na peči 33; Hrovat Janez, 19. 1. 1969, Poljedelska 14; Hudež Antonija, 12.1. 1969, Pokopališka 31; Muhič Lucija, 19. 1. 1969, Bazoviška ul. 6; Černe Franja, 21.	1.	1969, Litijska c. 11; Lasan
Marija, 22. 1. 1969, Pokopališka 5; Jušič Frida, 29. 1. 1969, Zaloška 181; Korbar Branka, 28. 1. 1969, Bezenškova 26; Petrič Jakob, 29. 1. 1969, Hra-deckega 68; Pritekelj Alojz, 28.	1.
1969, Klunova 6; Grum Marija 17. 1. 1969, Zg. Hrušica 60; Kalan Katarina, 4. 2. 1969, Zaloška 107; Vodnik Primož, 5.	2.	1969 Zg. Zadobrova
145; Levstek Alojz, 5. 2. 1969, Ber-nekerjeva 31; Habič Neža, 28. 1. 69, Podlipoglav 20; Krušič Jože, 27. 1. 1969, Slape 34; Pestotnik Marija,
26.	1.	1969, Senožeti 46; Kozlevčar
Marija. 21.	1.	1969,	Mali vrh 5;
Fain Rozalija, 13. 1. 1969, Dolsko 10; Jančar Jera, 21. 1. 1969, Podgrad 5; Cimerman Franc, 18. 1. 1969, Podgrad 18; Prepeluh Matija, 7. 2. 1969, Sostro 4; Kocjančič Anton, 10. 2. 1969, Zadvor 113; Hribar Anton, 6. 2. 1969, Bernekerjeva 9; Mehle Ivana, 28. 1. 1969, Hruševska 8; Srebrnjak Marija,
9.	2. 1969, Zalog 180a; Lojevec Marija. 14. 2.	1969, Zg. Kašelj 141a;
Pestotnik Anton, 15. 2.	1969, Seno-
žeti 1.
KINO
SPORED ZA MESEC MAREC 1969 KINO -TRIGLAV«
I.	— 3. ameriška barvna kavbojska
-	SERIF IZ DODGE CITVJA;
4. — 5. angleška barvna cs gozljivka
-	LIGEJIN GROB;
6. — 7. francosko-italijanski barvni film - OBRAČUN V BAHIJI;
8. — 10. francoska barvna cs komedija - LUKSUZ.TA RESTAVRACIJA;
II.	— 12. jugoslovanski film DIM;
18.	— 15. francoska barvna kriminalna komedija — FANTOMAS PROTI SCOTLAND VARDU;
16.	— 18. ameriški barvni pustolovski film - PIRATI IZ MOONFLEETA;
19.	— 21. ameriška burleska z brati Marx - DAN NA DIRKAH;
22. 0 24. angleški barvni vistavision film - GOLDFINGER;
25. — 26. jugoslovanski barvni film
-	BRAT DOKTORJA HOMERJA
27.	— 29. italijansko-angleški barvni film - VRNITEV IVANHOEJA;
samo 30. ameriška burleska z brati Marx - OPIČJE NORČIJE.
barvni cs kriminalni film — FANTOMAS PROTI SCOTLAND VARDU;
23. marca ob 10. uri — amerška burleska - DAN NA DIRKAH 30. marca ob 10. uri — francoski barvni dyaliscope film -• ČUDOVITA ANGELIKA.
KINO -VEVČE«
1.	— 2. francoski film — DNEVNIK ŽENE V BELEM;
5. — 7. francoska barvna komedija
-	LUKSUZNA RESTAVRACIJA;
8. — 9. ameriški barvni vojni cs film — EKSPRES POLKOVNIKA RVANA;
12. — 13. angleška barvna grozljivka - LIGEJIN GROB;
14.	16. francoska barvna cs kriminalka - OBRAČUN V BAHIJI;
19. — 21. angleški barvni vistavision film - GOLDFINGER;
22. — 23. francoski barvni cs film — FANTOM PROTI SCOTLAND VARDU;
26. — 27. ameriški barvni pustolovski film - PIRATI IZ MOONFLEETA;
28. — 29. jugoslovanski barvni film
-	BRAT DOKTORJA HOMERJA; samo 30. italijanski barvni film GIU-
LETTA IN DUHOVI.
KINO »ZALOG«
1.	— 2. angleški pustolovski krim. zgodba - MODESTV BLAISE;
6. angleška barvna cs gorzljivka — LIGEJIN GROB;
8. — 9. francoski barvni cs film — OBRAČUN V BAHIJI;
13. francoska barvna cs komedijo — LUKSUZNA RESTAVRACIJA;
15.	— 16. angleški barvni vv kriminalni film - GOLDFINGER;
20. francoska kriminalna komedija v barvah - FANTOMAS PROTI SCOTLAND VARDU;
22. — 23. jugoslovanski barvni w film - BRAT DOKTORJA HOMERJA;
27. francoski barvni cs zgodovinski film - ČUDOVITA ANGELIKA;
29. — 30. italijansko-španski barvni vvestern - DESETTISOČ DOLARJEV ZA UBOJ.
KINO -ZADOBROVA-
1.	— 2. italijanski barvni kriminalni film - V KREMPLJIH ZLATEGA ZMAJA;
5. francoski barvni kriminalni film — OBRAČUN V BAHIJI;
8. — 9. angleška barvna grozljivka
-	LIGEJIN GROB;
12. francoska barvna komedija — LUKSOZNA RESTAVRACIJA;
15. — 16. ameriški barvni vojni film
-	EKSPRES POLKOVNIKA RVANA;
19. francoska barvna krim. komedija
-	FANTOMAS PROTI SCOTLAND VARDU;
22. — 23. ameriški barvni pustolovski film - PIRATI IZ MOONFLEETA;
26. angleški barvni vv kriminalni film - GOLDFINGER;
29. — 30. francoski barvni cs zgodovinski film - ČUDOVITA ANGELIKA.
Nove knjige v knjižnici Jožeta Mazovca
Februar 1969
SPLOŠNO: Bibliografija rasprava i članaka. 11. knj.
FILOZOFIJA: Glenn Bassett — Praktično intervju! ra nje; Vojan Rus — Sodobna filozofija med dialektiko in metafiziko;
DRUŽBENE VEDE: Vilko Androjna-Martin Žalik — Splošni upravni postopek in upravni spor; Rado Miklič-lvan Bertoncelj-lvan Kejžar — Pripravništvo in pripravniki; Paul A. Samuelson - Ekonomika;
PRIRODNE VEDE: Anton Polenc — Pogovori z živalmi;
UPORABNE VEDE: Ferdo Gorjanc — Električni aparati za široko potrošnjo; Klara F. Kos — Ikebana; Marie Luise Stangl — Kozmetika za vsak dan; Franc Pediček — Mladostnikovo vedenje;
UMETNOST: France Stele — Slikarstvo v Sloveniji od 12 do srede 16. stoletja; Stanko Šimenc — Pot v filmski svet;
LITERARNA ZGODOVINA IN KRITIKA: Andrej Inkret - Esej o dramah Dominika Smoleta; Jože Pogačnik — Zgodovina slovenskega slovstva. 1. knj.
POEZIJA: Lojze Krakar — Krik; Rimska lirika; Johann Wolfgang — Goethe - Torguato Tasso; Dane Zajc — Ubijavcl kač;
DOMOZNANSTVO, POTOPISI: Avguštin Lah — Naie sosedne države; Potovanja po svetovnih morjih; Franc Sušnik - In kaj so ljudje ko lesovi;
ŽIVLJENJEPISI: Slobodan Nešovič — Moša Pijade in njegov čas; Jean Rousselot — Ljubezni Richarda Wagnerja;
ZGODOVINA: Charles de Gaulle — Vojni spomini. 2. knj.; Dragan Taškovski — Rojstvo makedonskega naroda;
LEPOPISJE ZA ODRASLE: Isaac Asimov — Jeklene votline; Ivan Cankar — Zbrano delo. 2. knj. Lionel Davldson — Tibetska roža; Alfred Doblin — Berlin, Alexanderplatz. 1., knj. Karel Grabelj — Ti drobni otroški koraki; Ivo Grahor — Življenje in srn t; Karo ina Kolmanič — Sonce ne išče samotne poti; Ivar Lo-Johansson — Sreča; lrwin Shaw — Lucy Crown; Laurence Sterne — Tristram Shandry. 1. 2. knj.
KNJIGE ZA OTROKE: Suzy Arnaud- Valence — Straža v ledu; Chovv Chung-Chen — Mala Sampan; Ciciban bere 1969; Desanka Maksimovič — Travniški zvonček; Karl May Inkova oporoka. — Karavana sužnjev. — Med jastrebi. — Mešanec. — Stezosledec.
lAsiiPftmi
MATINEJE:
2.	marca ob 10. uri — francoski film - DNEVNIK 2ENE V BELEM;
9. marca ob 10. uri — ameriški barvni vojni film - EKSPRES POLKOVNIKA RVANA;
16.	marca ob 10. uri — francoski
Da nc bi pozabili kako smo včasih v vrstah čakali na olje in moko v trgovini na Zaloški cesti, nas že precej dolgo opominja stari napis Mercator — poslovna enota Špecerija. (Sedaj prodajajo v trgovini oblačila?!)
Občinska prvenstva naše občine v smučanju
130 tekmovalcev na občinskih prvenstvih
Pravijo, da ne pomnijo toliko snega, kot ga je zapadlo letos. Prav gotovo je zapadel zato, ker je letos v naši občini tako zanimanje za smučanje. Da je temu res tako in ne obratno, je dokaz tudi v tem, da so se za občinsko sindikalno prvenstvo naše občine prijavilo 293 tekmovalci že mnogo prej, preden se je zvedelo, do bo sneg letos tako obilno prekril smučišča.
Torej je smučanje narodni šport naše občine. Narod ga je sprejel v svojo vsakdanjo rabo. Tudi za to imamo dokaz: učitelj s šole Ketteja in Murna, ki stanuje v Hrušici, oni dan ni mogel priti v šolo z avtom, pa se je odpravil na pot — s smučmi. Za pot je porabil 12 minut (ta rezultat pa ni uraden). Seveda so še drugi dokazi, a omenim le še enega: občinski odbornik Stane Keber iz Sostrega organizira skupno s smučarskem učiteljem Cirilom Hribarjem vsako drugo nedeljo smučarske izlete za mladino iz Sostrega. Vedno jih je za poln avtobus.
Torej ni čudno, da je bilo potem samo na tečajih, ki so jih organizirale šole in delovne organizacije nase občine, prek 500 otrok in kakih 50 odraslih (odrasli seveda že znajo smučati, pa ne rabijo tečajev — dokaz za to: noben otrok ne zna zvrtati tako velike luknje v sneg, kot kak odrasel pri 100 kg) I
ZA ZMAGOVALCE URE DARWIL
Pri vsem smučarskem navdušenju je bilo torej ja- \ da mora pasti dovolj snega in pa, da je potrebno
ugotoviti, kdo v naši občini smuča najbolje. Da ne bi bilo nepotrebne sramežljivosti, smo napravili 2 tekmovanji, in sicer za člane posebej v soboto 8. februarja, za pionirje posebej v sredo 12. februarja. Pionirji so tekmovali za čast — torej za medalje, člani pa za — ure, ki jih je podaril predsednik naše občine Polde Maček, in pa za pokale in nagrade, darila mestnega sindikalnega sveta, ki je tudi omogočil celotno člansko tekmovanje.
PRESENEČENJE PRI SINDIKALISTIH
Prvo presenečenje je bila udeležba, saj so se prijavili 203 tekmovalci iz 24 organizacij. Med temi je bilo 16 delovnih organizacij, ki so poslale najštevilnejše ekipe:	Saturnus 35
tekmovalcev. Papirnica Vevče 14, 2ito in Kolinska 11, Protektor-Vulkan, Agrokombinata Emona in osnovna šola Vide Pregare po 9 itn. Presenečenje je bilo tudi, da so se tokrat odzvali pozivu na tekmovanje tudi občani po krajevnih skupnostih:	kar
5 jih je poslalo svoje ekipe, in sicer: KS Moste 11. KS Jarše, KS Polje in KS Sostro po lok, KS Kodeljevo 7 in KS S 6. Potem pa so nastopili še vodniki telovadcev Iz TVD Parlizan Moste, ekipa s šole Jarše in seveda gimnazijci iz Most. Med vsemi je bilo tudi razveseljivo število deklet, in sicer 25 članic in 11 mladink.
Se eno presenečenje je čakalo tekmovalce:	Ko so prispeli v Kranj-
sko goro, je bilo novega snega do kolen (prejšnji dan pa krasno sonce) — pa zopet presenečenje — organizator (Občinska zveza za telesno kulturo) je vseeno dobro pripravila proge.
Prvi so šli na start starejši člani, kot se pač spodobi. Konkurenca je bila huda, najhujša za uvrstitev med prvih deset. Prvo mesto je bilo na-
prej oddano za Aca Marguča iz Saturnusa in Albina Vengusta iz Papirnice Vevče. Res so med njima odločale desetinke sekunde, končno pa tekmovalna komisija, ki je Vengusta diskvalificirala, ker je zamudil start. Zato mu ni uspela tretja zmaga pač pa ga je po številu zmag ujel tekmec Marguč. Za njima je bila razlika 2 sekund, nato pa so se tesno skupaj uvrstili drugi tekmovalci, med katerimi je treba omeniti najstarejše:	Viktorja	Jarca (48 let),
ki je bil odličen četrti, Draga Lipicerja (49 let), ki je bil sedmi in Milana Bekša (48), ki je bil dvanajsti.
Za člani so šle na progo članice. Tu seveda ne smemo omeniti najstarejših, pač pa najboljše. To so bile gimnazijke — zmagovalka je bila Darja Rakušček, ena od smučarske družine Rakušček (iz Saturnusa).
Mod mladinkami je nastopila tudi najmlajša tekmovalka tega prvenstva Ksenija Heric iz Kolinske tovarne.
V najbolje zasedeni disciplini — med člani — je tokrat prišlo do presenečenja. Stalni prvak naše občine Andrej Pirkmaier je nekako v sre-
: 'vi
te
dini proge padel, a si z odlično vožnjo še vseeno priboril drugo mesto. To mu je bila uteha za poraz, pa nagrada za borbenost na progi in najboljšo pripravljenost za tekmovanje. Zmagovalec je bil Roman Luštrek iz Protektor-Vulkana, a le 2 desetinki sekunde pred Pikmaier-jem. Jaka Matičič in Vito Poljanec sta še posegla v boj za prva mesta, prvi predvsem zaradi odlično namazanih smuči.
PADCI
Pri članih se je začela serija padcev. Vsi tekmovalci so namreč vozili po isti progi, tako da so nastale med vrati že precejšnje jamo. Tisti, ki so hoteli uspeti s tvegano vožnjo, so si morali na takih mestih privoščiti neprostovoljni počitek. Rezultat je bil, da je med člani odstopilo oz. bilo diskvalificiranih kar 31 tekmovalcev, med mladinci, ki so šli na progo za člani, pa 29.
Med mladinci je zmagal Darjin brat Borut Rakušček, medtem ko se je lanski zmagovalec Igor Fakin kljub padcu uvrstil na odlično 4. mesto. Mladinci so se nasploh izkazali za odlične smučarje, saj imata deseti med člani in deseti med mladinci popolnoma enak čas. PaČ pa je zaradi težke proge odstopila več kot polovica mladincev, seveda zaradi padcev.
NAJŠTEVILNEJŠI - NAJBOLJŠI
Ko so bili izračunani vsi rezultati, so je pokazalo, da je ekipni zmagovalec tudi letos postala tista ekipa, ki je poslala najštevilnejše zastopstvo. To je tovarna Saturnus, ki je osvojila ta naslov že četrtič zapored. Drugo mesto je zasedla, tako kot lani, Kolinska tovarna hranil, tretje pa 2ito. Tekmovanje v ekipni konku-
renci je zelo zahtevno, saj sestavljajo ekipo 2 člana, 1 starejši član, 1 mladinec in 1 članica ali mladinka. Ta pogoj pa so izpolnili le tam kjer je smučanje v podjetju načrtno zastavljeno.
NAJMLAJSI SO NAJHUJSl SMUČARJI
Medtem ko je bilo sindikalno tekmovanje v snežnem metežu, so šolarji tekmovali v res idealnem vremenu, na odličnem snegu. Seveda
so lahko pokazali vse svoje znanje, ki ga je res kar precej. Rezultati smučarskih tečajev osnovnih šol in tovarne Saturnus ter dela smučarskega kluba Golovec so nadvse vidni.
Med seboj so se udarili takole: vsaka šola je lahko prijavila ekipo 10 starejših pionirjev. 5 mlajših pionirjev in 5 pionirk. Tako je nastopilo 100 tekmovalcev. Ko pa so se spopadli za najboljša mesta, je nastala še drugačna razdelitev: tekmovalci iz smučarskih klubov Novinar in Golovec ter tečajniki šolskih tečajev in tečaja tovarne Saturnus. Ko pogledamo rezultate, vidimo, da sta imela srednja dva skoraj enake uspehe kot tekmovalci iz klubov, vsi skupaj pa so pokazali res lepo znanje smučanja.
NAJBOLJŠI
Med dekleti so tekmovale s šole Vide Pregare osvojile vsa 3 prva mesta. Lučki Jurjec je to tretja zaporedna zmaga, Janja Turek pa ostaja favorit za naslednji 2 leti. Jurjevčeva namreč letos zaključi šolanje na osnovni šoli.
Mlajši pionirji so vodili Še en boj. Tekmovali so sinovi učiteljev telesne vzgoje. Največ uspeha je imel Sašo Jeraj, ki je zmagal »v obeh konkurencah«, drugi tovariši pa so se zvrstili:	5—6. Matjaž Hribar,
12. Urbančič, Tomi Virk pa je padel.
V	pravi konkurenci pa se je pokazalo, da je bila to pot šola Jožeta Moškriča tista, ki je osvojila vsa tri prva mesta.
Matjaž Rozina je bil premočni zmagovalec med starejšimi pionirji. Vsi najboljši med st. pionirji pa bodo nastopili na tem tekmovanju še drugo leto, tako da bodo Zajc, Lovšin, Levičnik, Toni in Bizjak imeli priliko ponovno izzvati letošnjega prvaka.
Kljub 2 prvim mestom šole Vide Pregare je z najbolj izenačeno ekipo zmagala šola Jožeta Moškriča iz Jarš, druga je bila - presenetljivo — šola Ketteja in Murna, medtem ko je šoli Vide Pregare ušla zmaga zaradi slabega uspeha mlajših pionirjev.
Tako se je končalo letošnje, dose-daj najbolj množično in uspešno prvenstvo naše občine v smučanju.
V	uteho premaganim in tistim, ki so na progi padli, pa je zapadlo sedaj še toliko novega snega, da bodo lahko kot kaže vadili tja do pomladi, da se prihodnje leto -maščujejo« letošnjim zmagovalcem.
REZULTATI OBČINSKEGA SINDIKALNEGA PRVENSTVA V SMUČANJU za 1. 1969
Starejši	člani	(27 tekm.) :	
1. Franc	Marguč (Saturnus)		1.00,9
2. Arzen	Kuret	(2ito)	1.02,7
3. Stojan	Hergout (AE Emona		1.02,9
4. Viktor	Jarc	(Saturnus)	1.04,4
5. Igor Predovič		(Kolinska)	1.05,6
6. Miran	Heric	(Kolinska)	1.05,7
7. Drago	Lipicer (žito)		1.07,8
8. Drago Arh (Javna			
skladišča)			1.09,0
9. Jesenik	Ludvik	(Slov. ceste)	1.07.5
10. Zvone	Pirc	(Saturnus)	1.15,3
Članice (22 tekmovalk)
1.	Darja Rakušček (Gimnazija) 1.06,7
2.	Nina	Logar	(Gimnazija)	1.09,9
3.	Jana Predovič	(Kolinska	1.11,3
4.	Doljana	Košuta	(Partizan Moste)
1.11,6
5.	Rika Traunšek (Partizan
Moste)	1.20,4
6.	Maruša Škabar (Kolinska) 1.23,7
7.	Anica	Veselič	(Saturnus)	1.25,6
8.	Darinka	Kerznar	(Saturnus) 1.28,1
9.	Marija	Bratun	(Kolinska)	1.43,3
10.	Marija	Časar	(Saturnus)	1.55,5
Mladinke (11 tekmovalk)
1.	Ivica	Rahne	(KS Jarše)	1.03,0
2.	Lučka	Jurejec	(o. š. Vide
Pregare)	1.09,3
3.	Jana	Reiner	(Gimnazija)	1.18,2
4.	Ana	Predovič	(Kolinska)	1.43,6
5.	Ksenija Heric	(Kolinska)	2.01,6
Mladinci (57 tekmovalcev)
1.	Borut Rakušček (Saturnus) 1.16,7
2.	Jani Justin (KS Polje) 1.19,0
3.	Bruno Kovačič (KS Kodeljevo)	1.20,3
4.	Igor Fakin (KS Jarše) 1.20,7
5.	Igor Medved (Gimnazija) 1.24,3
6.	Bojan Lombergar (KS Polje) 1.25,0
7.	Brane Cvek (Partizan Moste) 1.25,4
8.	Borut Lenardič (Gimnazija) 1.26,3
9.	Matjaž Habjan (2ito)	1.26,6
10.	Peter Lovšin (KS Kodeljevo) 1.28,7
Člani:	(81 tekmovalcev)
1. 2.	Roman Andrej	Luštrek (Protektor) Pirkmair (Papirnica)		1.15,2 1.15,4
3.	Jaka	Matičič	(Saturnus)	1.18,6
4.	Vito Poljanec		(Saturnus)	1.19,8
5.	Drago	Vrank	(A Emona)	1.21,9
6.	Sašo	Kralj (Saturnus)		1.24,0
7.	Marjan	Trškan	(Izolirka)	1.24,6
8.	Marjan	Pavšič	(Papirnica)	1.26,2
9.	Silvo	Trtnik	(Papirnica)	1.27,7
10.	Anton	Kralj	(Dolsko)	1.28,7
REZULTATI OBČINSKEGA PRVENSTVA OSNOVNIH SOL V SMUČANJU za 1.	1969
Mlajši pionirji 1 Sašo Jeraj (osn. Šola
Jože Moškrič)	44,1
2.-3. Sašo Babnik in Branko
Kunovar (JM)	44,2
4.	Vito Mazovec	(o.	š.	Polje)	48,9
5.	-6. Franc Fekonja (Polje) In
Matjaž Hribar	(o.	š.	Sostro)	49,4
Pionirke:
1.	Lučka Jurejec	(o.	Š.	Vide	Pre-
gare)	45,1
2.	Janja Turek	51,6
3.	Bojana Turk	55,2
4.	Vera Pavčnik (JM)	56,6
5.	Lučka Smoljan (o. š. Ketteje
In Murna)	57,3
Starejši pionirji:
1.	Matjaž Rozina (VP)	52.6
2.	Darko Zajc (P)	54,5
3.	Peter Lovšin (KM)	55,0
4.	Dušan Ambrož (JM)	55,3
5.	Uroš Levičnik (P)	55.9
Tone GRILJ, član športne sekcije AMD Moste
Tri leta zapored državni prvak
Čeprav tekmuje Tone Grilj šele od leta 1965 — takrat je prvič nastopil na dirkah, in to kar na dirki za državno prvenstvo — je v štirih letih nastopanja kar trikrat osvojil naslov državnega prvaka. Leta 1965 je začel z nastopi na jesen. Takoj naslednje leto in še nadaljnji 2 pa je že bil državni prvak. S tem da je osvojil državno prvenstvu kar trikrat zapored, je dosegel največji možni podvig v avto-moto športu pri nas. Tekmovalec, ki to doseže, prejme »zlato čelado«. Toni Grilj je pri svojih 21 letih prvi Slovenec s tem priznanjem. Ce upoštevamo njegova leta, potem lahko upamo, da ne bo njegova zadnja »zlata čelada«. Tako željo pa mu izražajo ob čestitkah za njegov uspeh tudi vsi ljubitelji športa iz naše občine.
tDio&ite iz spoeta
V	letošnjih zimskih počitnicah so šolarji naše občine sodelovali na tehle smučarskih tečajih:
osnovna šola Sostro v Begunjah na Gorenjskem,
osnovna šola Ketteja in Murna v Begunjah na Gorenjskem, gimnazija Moste v Podkorenu, osnovna šola Jožeta Moškriča in SK Golovec na Španovem vrhu, osnovna šola Polje na Srednjem vrhu nad Martuljkom, osnovna Šola Vide Pregare na Ja-vorniškem rovtu nad Jesenicami, otroci iz podjetij Saturnus in Javna skladišča v Kranjski gori.
Poleg tega pa so imeli tečaje za odrasle še Papirnica Vevče na Veliki Planini in Saturnus v Kranjski gori.
Skupaj je prek 550 otrok in odraslih vadilo 39 smučarskih učiteljev.
☆
V	zvezni hokejski ligi so hokejisti Slavije iz Vevč dosegli lop uspeh s tem, da so se obdržali v ligi, še lepšega pa z osvojenim 6. mestom. Obširneje o njih bomo pisali v prihodnji številki
Hamizni tenis
OSTALO JE SAMO PRI ŽELJAH
Na kvalifikacijah za 3. rep. ligo so našo občino zastopali DK Kajuh, MO SATURNUS Iz Most in TVD Partizan Iz Zaloga. Ne enemu ne drugemu ni uspelo priti v finale. Vse tri ekipe bodo morale Še eno sezono tekmovati v 4. ligi in potem ponovno na novih kvalifikacijah poskušati športno srečo, ki jim na tem tekmovanju res ni bila naklonjena. Saj je na primer Zalog, ki je imel realne možnosti za uvrstitev v ligo, izgubil dvoboje z ekipami, ki so po kvaliteti preje slabše. Težko je kaj reči za ostala dva predstavnika, ki sta imela zelo neugoden žreb.
Vilko Sluga