Štev. 33. Cena ednoga drobca 60 fil. 15. August 1920. Leto VII. Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K., na polleta 10 K., na štrtinleta 5 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-30 fil. za ednok, za večkrat popüst. I. Slovenski Orlovski tabor v Maribori. Potüvanje v Maribor. V pétek, okoli 8 vöre se je z birala pri lendavskoj železnici množica okoli 700 Prekmurcov. Mlade prekmurske deklice so prinesle brez števila vencov pa püšlov cvetlic s šterimi so okrasile železnico, da je bila vsa v cvetji kak mlada nevesta. Naši Orli so šli v orlovskih kapah z zastavicami v rokah. Ves té veličasten sprevod je vodo dolnjelendavski župan g. Sever Božidar, ki je tüdi pripravo razne table z napiski za prekmürce, ki so bile pač nájlepše izmed vseh tábel. Železnica nas je pelala med veselim spevanjom proti Maribori. Med potjov so vstopili v Čakovcih horvacki akademiki pa drüge odlične osebe. V Ormoži pa prebiválci Murskoga polja in lepa četa ljutomerskih Orlov z g. D. Novákom na čeli. Njihova godba (banda) nas je veselo pozdravila na kolodvori. Tü bodi omenjeno, ka nas je naša beltinska godba, štero so tamošnji orli nejeli, vu slednjem hipi zavrgla i ne štela priti. Lehko njim je žao! Kelko lepoga bi vidli in kelko bi si zaslužili! Tem vekša hvala naj bode lotmerskoj godbi, ki nas radovoljno sprevajali vsešerom po Mariborski vulicah. V Maribori. Tak smo prispeli veséli, zadovolni, po kratkoj vožnji do Maribora. Vesélo smo zakričali, kda smo zaglednoli pred sebom vrsto hiš, z zastavami okrašeno pa nešteto množino lüdstvo na mariborskoj postáji Vmes smo videli že puno Orlov pa Orlic kak cvetje na zelénom sprotolešnjem trávniki, šteri so nas prijatelsko pozdravljali z „Bog živi!“ Na kolodvori naš je bratsko pozdravo predsednik Orlov, Jože Pirc in urednik Žebot. Nato smo se spravili v red, pred nami so šli kak voditeli vlč. g. Klekl, dolnjelendavski župan g. Sever Božidar, vlč. g. Berdén, vlč. g Lejko, vlč. g. Varga, vlč. g. Horváth i dr. nato zastopniki prekmurskih vučitelov g. Spráger iz Belatinec in g. Horváth iz Turnišča, za njimi dijaštvo z akademikom Jeričom in ostala inteligenca. V velikoj množini je bila zastopana „Zvéza prekmurskih županov“ in „Kméčka zvéza“. Naši dični prekmurski Orli so šli vküp z drügimi Orli notri v váraš. Tak se je premikala naša poštena slovenska truma i pred njimi svetinjska muzika v váraš. Náj prlé nas je sprejela orlovska zvéza i cvetje mariborskoga tabora, to so bili Orli in Orlice s svojim iz srca se zlivajočim „Bog živi“ pozdravom. Nešteta množica civilnih oseb nas je pozdrávlala posebno prijazno z „živijo Prekmurci“ klici. Tak smo šli z muzikov v svoje stanovánja moški posebi pa ženske posebi, kje smo odložili svoje reči, štere smo s sebom prinesli. Potom smo meli ešče tisti dén večérne cerkvene pobožnosti pri Mariji milostni, kje so meli predgo g. P. Aleksij. V prisrčnom govori so nas pozdravili, i navájali k pobožnosti do naše lübe gospé. Z večér je bila slavnostna veselica, Pozdráv češkim Orlom, Francuzom, Amerikancom, Belgijcom i. t. d., nato nas je zazibala noč v sladki sen. Zborovanje Prekmurcov. V soboto so bila rázna zborovánja, ki so bila velkoga pomena. Nas bo posebno zanimalo prekmursko zborovanje. Bilo nam je naznanjeno, da nas želeta videti ministra dr. Jankovič in dr. Korošec. Z bráli smo se na dvorišči državne gimnazije, kje je odpro zborovanje g. Sever Božidar i je predlagao za predsednika Zborovánja vlč. g. Klekla. G. Klekl je govoro, da se je zbral tü cvet prekmürcov, ki naj bode kvas, šteri naj prekvási vse Prekmurje, da ostáne vedno krsčánsko i Jugoslovansko. Nato sta prišla med burnimi „živijo" klici ministra dr. Jankovič in dr. Korošec. Naša slovenska deklica njima je ponüdila po stároj poštenoj navadi vrtanik lepo vpleten z rožcami in glaš rdéčega vina. G. Klekl so nato omenili pomen toga našega dára. Krüh pomeni moč, da se močno in batrivno ščemo boriti za naša kršč. načela, vino pa veselje in lübezen, štero mamo do naši bratov, z šterimi smo se zjedinili. Nad tem darom i govorom sta ministra očividno ginjeniva bila. Potem sta ministra koštala naše vino, ka je posebno radost obüdilo našem lüdstvi. Nato je meo minister dr. Jan- kovič dalši pozdravni govor. Minister dr. Korošec je govoro od moči naše držáve, ki ma dosta kruha i vina, kak smo to rávno pokázali. Ministra sta mela krasne govore, šteri nam ostanejo vsigdar v spomini. Našega zborovanja se je vdeležo tüdi dr. Sramek, českoslovaški poslanec, ki nam je od naši severni bratov prineso pozdrave. Tam smo vidili tüdi vlč. g. Ozimeca dekana iz Ljutomera, vlč. g. dr. Slaviča, g. Bračko, ravnatela sobočke gimnazije i drüge. Načelnik ljutomerskoga orlovskoga okrožja Novak je tüdi na našem zborovanji med krasnim govorom podelo dr. Korošci diplomo častnoga članstva. Naše ženske so bite tüdi pri zborovanji Orlic, ki se je vršilo v „Narodnom domi,“ moški pa pri zborovanji Orlov. Večér je pa bila manifestácija za tisto ozemlje, štero ešče Italjani po sili majo v svoji rokah. Igrale so različne muzike i váraš je bio rasvetlen z lampijoni, da je bilo videti nikaj krasnoga. Nedela je bila pa nad vse lepa. Právi venec na ves tabor. Ob 8. vöri se je začeo pomikati veličasten sprevod na glavni trg k sv. meši. Naprej je šlo okoli 200 Orlov na konjeh, nato muzika, zastopniki ráznih krščanskih drüštev iz vsega svetá, Orlovska zveza, češki Orli, Francozi, i okoli 4 jezero Orlov pa Orlic. Popisati je nemogoče teh lepih vrst, to znajo samo tisti, šteri so to videli z lastnimi očmi. Najvekše zanimanje so zbüdile sešerom naše mlade Orlice, záto ka smo kaj takšega ešče nej videli. Pomislite si četo lepih mládih deklic, štere so stopale v vrsti kak vojáki, ja ešče bole moško odločno kak ništerni strašlivi vojáki. Vse je pozdravljalo nájbol iskreno to mládo koražno krščánsko četo. Na trgi je bila sv. meša, štero so darüvali presv. püšpek z Maribora ob navzočnosti šesti püšpekov in neštetoga občinstva. Pesmari so spevali v staroslovenskom jeziki méšne pesmi. Po sv. meši je bio slávnostni Orlovski tabor, po poldnevi pa telovadba. Telovadba. Od telovadbe drügoga nemremo praviti, kak to, da je bilo nikaj posebnoga, lepoga, nikaj takšega, ka smo ešče nej videli. Posebno so nas razveselili francuski telovádci, pa naše 2 NOVINE 1920. 15. august Orlice. S tem pa ne právimo, da so Orli menje vredno telovadili. Ešče preveč lepo so napravili. Vmes je igrala vsigdár muzika! Tistim, ki smo nazoči bili na tom tabori, nam ostane nekaj ne zbrisanoga v spomini. Vidili smo močne krščánske čete, močno krščansko življenje med Slovenci. Dragi Orli v Prekmurji i drüga krščánske drüštva, ne bojmo se! Mi smo zozidaš svojo zidino na trdi fundament, mi smo zidali na versko podlago, štera je najmočnejša, ne bojmo se zato, Bog je z nami! Düh mariborskoga tabora naj nas prehodi, naj obüdi v námi versko i narodno zavest, da vzcvetémo i se postavimo trdno proti vsem vihérom, naj prihajajo tej od naredile ali verske strani. IX. zborovanje zveze županov v Dolnjoj Lendavi. V sredo, 4. augusta se vršilo. Do 200 županov in občinskih poglavare^ je prišlo, da se posvetüjejo (tanačivajo) od najpotrebnejšo! gospodarskih in drügih važnih zadevah. Zborovanje je vodo predsednik zveze, dolnjelendavski župan g. Božidar Sever, ki je pozdravo pred vsem navzočiva gosp. civilticga komisara za Prekmurje ar. Lipovšeka, nadale g. državnoga poslanca (követa) profesora Vescnjaka, nam. civilnoga komisara g. dr. Kočara, delegata pov. za agrarno reformo g. dr. őregorčlča, pot. vučitela Vojska, drž. nadzornika gg. prof. Maršič« in Santa in vse navzoče- Razpravlalo se je od elektrike, štera bi se naj z pomočjov vlade vpelala.v celo Prekmurje, od naredbe zavolo prepovedi klanja mladih telef, ki je za Prekmurje nemogoča, da je tű preveč živine, za tobaka volo, šteri so ga letos sadili, da bodo mogli od vsake rastline eno krono porcije plačati. Govor je bio od slabih državnih cest in mostov, za štero je g. komisar dr. Lipovšek oblübo, da se je že začelo popravlati in delati, zavolo regu-lacije Müre, štera bode skoro vse tri Bistrice, Hotizo, Kot in Kapco odnesla, če se ne bo začelo delati. Guč je bio tüdi od zastopstva Prekmurja v par-lamenti. Prekmurje je že eno leto pod jugoslovanskov upravov, pa še itak nema svojih zastopnikov v Belgradi; nadale se je županom razložijo natenko kak se more zapisnike za volitve pos-vetovalnih občinskih cdborov za razdelitev veleposestnika zemlje napraviti štere volitve bodo se že te mesec vršile, in mnogo drügih dobrih in koristnih stvarih. Gospod Civilni komisar, dr. Lipovšek, je dao odgovor na vsa pitanja in vse razložo, ka je mogoče in Raje ne mogoče včiniti. — Posebno so ga prosili župani, da jim pomaga zavolo kvara,, ki se zgodi po soldakih v goricah in drügod. Celo navdüšeno je bio potem pozdravien gospod poslanec profesor Vesenjak, ki je prineseo Pozdrav Jugoslovanskoga kluba in v lepom govori razloži namene iti cile politike, štero zastopa krsčanska stranka po svojih zastopnikih, ki so zdrüženi z velikov Srbsko — radikalnov strankov. Tüdi on je oblübo, da bo vse najpotrebnejšo želè in prošnje Prekmurcov priporačao pri višjih mestah. Zveza županov je nato sklenila poslati v Ljubljano tri župane, ki naj kak deputacija pri našoj vladi vse naše žele in potrebe razložijo. Predjani in izvoleni so bili Božidar Sever iz Lendave, Dravec iz Turnišča in Raj iz Gomilica. X. zbor zveze županov bo v sredo 6. oktobra. Laž, kama pa nese! naše? Lažlivci, zakaj nas varate? Ali zakaj smo tak nesrečni, da vodeno vsakomi prišleki nepoz-nanomi, pokvarjenom! ? Na grozico mislim, štera si nam sede na obraz, či čüjemo : Amerika. Stari, v poštenom rodi osérjeni lüdjé s trpečov rokov ségnejo za potnopalico mladiči v najlepšo] moči v svojih najlepših letih, celo ženske, dekle se odločijo na to nesrečno pot. Hiti, vré, beži vse i vsakši v Ameriko. V sv. pismi popisani paradižom je nej tak lepi i sveti pred ovim nesrečnjakom, kak Amerika,' Zemlja srečo-lovcov, zadnje pribežališče vsakšega, šteri je zgübo zavüpanje v svojoj moči. Dnevno me poíščejo takši nesreči! jaki. Gospod, — mi pravijo, — napištemi prošnjo, da se mi dovoli vöseliti v Ameriko. — Pa zakaj, dobra düša? V prvom hipi ne ve ka bi pravo, vzroka nema, poštenoga vzroka Zagvüšno ne. Končno njemi itak pride iz vüst, da prej: — tam si več zaslüžite Dnevno 3—4 dollare! Po našem 260 kron! Tej nesrečnjaki samo to veliko šumo gledajo, ta njim zakrije pred očmi vse, ka bi se ešče videti pa gledati moglo. Ne vidijo, da je dollar samo danes — pa more biti vütro 50 K vreden ali pa še menje. Plačali smo ga že, dragi brati', za 140 K lüdi. Ka pa bo te, či za pol let se za 10 K dobi vaš premili dollar? Ne de vam Žao za brez pameti völüčene jezerke ? Do kakši 6 jezer potroši zdaj edna peršona na pot. Če si srečen, 1 leto delaš, daNsi nazaj prišparaš potne stroške. Pravim: če si srečen. Kak pa bo te, če si betežen, če te Pogodi nesreča ? Sto ti pride na pomoč? Daleč od svojih, more biti se ti ne najde što biti na večno noč zatisne") oči! Mladiči se bojijo od soldaške slüžbe, zato se paščijo na to nesrečno pot. Dobro, ite samo! Vašo domačo hišo, mater i očo, brata i sestro püstite na svojo srečo ali nesrečo? Püstite je, na milost sovražniki ? Ali če se vmite, pa de dom porüšen, oča, mati v grobi, sestra, brat zatirana po širokom sveti, te najdete na mesti domače hiše iz zemle vöségajočo, posüšeno roko, štera vam povej: — Idi! Doma nemaš! Ne poznam te! J. Ki šče kaj dobroga, lepoga čüti i viditi, naj ide v Beltince aug. 15-ga. Kurz naših penez in küpovanje negiboče stvari. Ka je to kurz? Poznate toplomer ali termometer? Živo srebro v njem kaže toplo ali mrzlo. Kda je vroče, ide visko, kda je mrzlo, spada na 0 ali še pod njo. Vidite, takše živo srebro za peneze in drüge papirne vrednosti je kurz. Kda se za peneze kakše države dosta da küpiti, je kurz visoki, kda pa malo ali skoro nikaj govorimo od nizkoga kurza. Kurz je teda navadno tisto kak vrednost. Kje se zvedi od kurza najprle? Na borzah, to je na zbirališčih velikih trgovcov. Te majo najboljši nos za vrednost penez. Kurzi, kak se tam napravijo, se zapišejo in razglasijo v dnevnih novinah. Za nas in še za celo vrsto drügih držav je najbole pomenijo kurz švi-cárskih penez. Švica (švajc) je bila tak pametna, da se ne Šla vojsküvat kak Nemčija in Avstro-Ogrska. Zato so ljüdje tam dobro živeli, tržili s celim svetom in so si tak spravili ogromnc vrednosti. Zato stoji Švicarski penez (frank) tak dobro, da povsod vzemejo Švicarski papirni penez za zlati penez. Vse države, tüdi bogate, štere so se vojskovale, so mnogo trpele, in njih penez .je izgübo na vrednosti. Pred vojskov si dobo za 95 avstrij-skih kron 100 in za 100 nemških mark 125 švicarskih frankov. Srbski dinar, francozki frank pa laške lire so si pa bili po vrednosti en.aki, tak da si dobo za 100 lir 100 frankov v Švajci itd. (Dale) Sol se dobi v gospodarski zadrugi v D. Lendavi kg. po 4 K 30 fil. Občine si naj za zimo preskrbijo, da sledkar palik dragša bo. Tüdi Otrobi se dobijo tam kg za 2 kroni. 3 NOVINE 1920. 15. august Višjemu Šolskemu Svetu v Ljubljani. Prekmurski Šolski Svet, ali saj večina tega Sveta je dne 23. junija neke važne zahteve predložila Višjemu Šolskemu Svetu v nujno rešitev. In to oblastvo ne drži za svojo dolžnost na našo vlogo odgovoriti! Gospodje v Višjem Šolskem Svetu, zapomnite si, da je Prekmurje ne na Fidži-otokah in Prekmurci so ne brezpravne helote, ter so ne vajeni tega, da bi oblastvo na njihove vloge ne odgovorilo! Ali odklonite naše zahteve, ali je spolnite, vsekako Vam je dolžnost našo vlogo rešiti in sicer nujno, ker se bliža novo šolsko leto, in mi hočemo tedaj na naših šolaj red. I. Sakovič, član Prekmursk. Šolskega Sveta. Glasi. Amerikanci. Na mariborskom tábori je bilo tüdi odposlanstvo naših amerikanskih slovencov, šteri se trüdijo v daljnoj zemli za svoj krüh. Njihov voditel je meo na tábori dugši govor, v šterom je pozdrávlao svojo stáro domovino, obenem pa njoj je tüdi v oči vrgao, da je prlé naša stara domovina malo skrbela za tiste, šteri so šli tüodnet. Tak je püstila tiste lüdi na vse kráje, da tisti že tak nikaj nebi bili vredni za domovino. Tam v Ameriki so bili raztrošeni na vse kraje. Ne so meli svojih slovenskih dühovnikov, ne svojih cerkvi. Živeli so brez vsake verske ali narodne zvéze i so hodili v cerkve i veselice, štere so komi bliže bile. Ali sčasoma šo se li zdrüžili, si zozidali svoje cerkve i národne domove i zdaj so nabrali za naše orlosko drüštvo više 80 jezero koron. Govornik právi, da vüpa, da se bo naša mláda domovina bole pobrigala za amerikanske slovence pa da se bo začelo njihovo zadrüžno krščánsko življenje vesélo razvijati. Nato je vzdigno kupico vodé pa skričao: „Takše pijemo v Ameriki!“ (tam namreč je vino prepovedano) Bog vas živi! pa je spio kupico pred veselov množicov. ■ V Beltincih bode v nedelo 15. avgusta velika ljüdska veselica ob priliki obletnice zdrüžitve Prekmurja z Jugoslavijov. Sv. meša je ob 10 vüri. Popoldne po večernicah okoli 4. vüre pa se začne slavnost pri velkom gradi z govori, petjem, tüdi edna igra „dr. Vseznal“ bo se predstavljala in beltinska muzika bode igrala. Veselica se nadalüje potem v gostilni g. Hubera. Slavnosti se vdeleži tüdi vekše število vučitelov in vučitelic iz Ljubljane. Pridite vsi! Šef državne policije v D. Lendavi g. nadporočnik Drago Gril je prestavljen k državnoj policiji v Ljubljano. Dolarov kurz, to je cena, je zdaj preci visiko poskočila. Odavajo se že po 80 kron. Što je ešče ma, je zdaj najboljša prilika, da je oda. „Mariborski delavec,“ glasilo mariborskih liberalcov je na zamázen način sramotilo mariborsko krščansko zborovánje. Mi smo bol zvišeni, da bi pobirali in brskali po tom mariborskom smetišči, vendar se nam je čüdno videlo, da je nekemi liberalnomi kokotiči teliko grebenček zrásao, da je začeo razkládati vzroke, zakaj so mariborski liberalci nej dostojno pozdravili slovanskih pa drügih zavezniških gostov. Nad 1000 prekmurskih slovencov, šteri smo bili tam, smo, bili edino toga mnenja, da liberalci sploh nemate nobene lübezni pa nobenoga smisla za domovino, za njéni ugled in blagostanje. Vam se vidi nazadnjaško vse, ka ide drügo pot od vás. — Vi námreč na rakih jezdite. Najdeno je na poti med Bratonci i Dokležovji edno trobo platna. Što je zgübo, če de znao točno povedati, kelko metrov je bilo in kakše platno je, lehko si príde po nje na Ivance k Rousz Ferenci. Hiž. štev. 2. Dom i svet. Varšavo glavno mesto Poljske že obstreljavajo ruski bolševiki, ki so že 30 km pred mestom. Mesto Tešin, štero so dosedaj meli Poljaki, je mirovna konferenca prisodila Česko-slovaskoj in so 6.-ga t. meseca češki vojaki zasedli. V Maribori je velika prometna konferenca, štera tüdi določila bode od železniške zveze med Radgonov in Mariborom. Dosedaj so sklenili, da bode vozo eden vlak vsaki den ta in nazaj. Na postajah po Nemškoj Avstriji se ne bode — stavlao. Na Slovaškom so nešterni plačani lüdje od madžarske vlade šteli zpuntati Slovake. Čuvajmo se tüdi pri nas od takši agentov. Mlinarje po vladnoj odredbi samo za peneze slobodno melejo pa za 100 kil mlenja največ 45 K. si slobodno računajo. Vsi uradi in posamezniki, ki še stare štempline majo, si tiste lehko z novimi preminijo ■ vekših tobačnih zalogah. Blejski sokoli so kruto napadnoli na Bledi naše goste iz Českoslovakije, Francije, Belgije in Amerike, ki so prišli na mariborski tabor, tam odnet pa izlet napravili na Bled. Z celov sokolskov brutalnostjov so je žalili i njim ovirali: čolne so njim ne dali, da bi se vozili po jezeri, slavoloke so več mestih razžagali, preprečiti so šteli, da bi se na slavnostni večer razsvetlava vršila, norca se delali ž njih, lüčali ž kamenjom ja ešče z gnojšnicov polevali prek strehe. To dobro. Naj te gostje po celom sveti raznesejo vest, kama pela i kakša je brezvrskoga sokola kultura, na štero so tak ponosni, pa na štero samo oni imajo patent. Pošta. I. H. Radna. Hvala na poslanom. Prošnjo vašo rad spunim, kak bom mogoči. Št. E. Gederovci. Dobro, ka ste me opomenoli na to. Zdravo! J. K. Šent Vid. Novine bom ti ta pošilao dotečas. Dosta uspeha! Velko živinsko senje se bo vršilo 21.-ga augusta v Dokležovji. Franc Seršén, trgovec v Ljutomeri pri cerkvi ma zmirom veliko izbiro lepoga i močnoga blaga za moške i ženske obleke, štere odava po najzmernejših cenah. Što šče meti lepo i trpežno blago po zmernih cenah naj ide k Seršeni - v Ljutomer. K odaji je na dugoveškom bregi (poleg D. Lendave) ménjše imanje, štero meri eden plüg goric, 4 plüge oratje zemljé, 1 plüg senožati in 2 plüga gabrovoga loga. Na njem stojij hramba. Küpci naj se zglasijo pri stavbeniki Bačič Arpadi pod Lipov, pošta Turnišče. Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava. 4 NOVINE 1920. 15. august Na znanje davamo, ka 15. t m. v Dolnjoj Lendavi v Eckerovoj hiži odpremo novo trgovino. Prodajamo vsefelé robo, kak štofe in cajge za moške in ženske obleke, nadale druke, cefire, platno i.t.d., kakor tüdi raznovrstno špecerijško blago. Prodajali bomo po najnišiših cenah. Vabimo na mnogobrojen obisk in se priporačamo Franc Bedič i tovariši. Ivan Kokot trgovina z mešanim blagom (nasproti cerkve) Dolnja Lendava. Priporača svojo veliko zalogo različnoga tkaninskoga blaga kakti: Zefire, druke, šifon, käper, satene, belo platno, cajge za moške in ženske, štofe i. t. d. V zalogi zmerom karbid kak tüdi drügo špecerejsko blago. V zalogi galic, ličje, mašinsko olje, cement v lagvah po 200 kg. Dobiva se tüdi kamena, i zmenjena sol vse po najnišiših dnevnih cenah. Točna podvorba. Zmerne cene. Slovenci, v nedelo vsi na lüdsko slavnost v Beltince! Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z. odáva: razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine). Küpüje: pšenico, žito, kukorico, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t. d. Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah. Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni. Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki), Beltinci.