Št. I o. Trst sreda dne 10. januarja 1912. Ljubljana Leto I. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK Uredništvo in upravništvo v Trstu: ulica S. Francesco d’ Assisi 20 — v Ljubljani: Poljanska cesta 7. Posamezna številka ■ vinarje. Naročnina v Trstu-Ljubljani mesečno K 1.20; po pošli mesečno K 1.50; četrtletno K 4.50 ; polletno K 9.—; celoletno K 18.--; za inozemstvo celoletno K 28.—. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi: 2 vinarje i mm. visokosti šesterostolp-ne vrste. — Za odgovor je priložiti znamko. Politična morala. Morda poreče kdo, da je čuden ta naslov, ker je ljudi na svetu, ki v moralo v politiki sploh ne verujejo. Ali mi srno še vedno idealisti in verujemo, da se tudi politiki, vsaj nekateri, še ozirajo na moralo in smo prepričani, da je tudi politika, ki se ozira tudi na moralo, pri nas mogoča in da je pri nas še vedno ljudi, ki se ne bi hoteli posluževati nemoralnih sredstev za to, da bi — prišli na površje. Zato ker v vse to verujemo, ker smo prepričani, da naš narod še ni tako pokvarjen, da bi odobraval nemoralo v politiki, hočemo danes govoriti o Adolfu Ribnikarju kot o „politiku", bi se je posluževal vedno samo nemoralnih sredstev, da je prišel na površje, na katerem se no bo mogel dolgo1! obdržati, ker posebnih zmožnosti za to nima. z intrigami si pa tudi ne bo mogel dolgo pomagati. — Kakor je prazna glava, tako je nadut človek ta Adolf Ribnikar. Svoječasno je očital ošabnost dr. Tavčarju in dr. Trillerju in vendar ni ošabnejšega človeka v Ljubljani od njega in njegovega šefa pri „Dnevu“ Jake Dimnika. Svojo politično karijero je začel s tem, da je razdiral ono, kar so drugi sezidali, ker hotel je biti velik in se ni oziral na besede našega glavnega urednika bivšega ljubljanskega ,.Jutra", ki mu je govoril, da take politične individualnosti s tako politično preteklostjo, kot jo ima dr. Tavčar, ni mogoče uničiti kar čez noč in samo zato da se jo uniči. Naš glavni urednik je bil dober prerok in Ribnikar je moral kapitulirati, ali pri tem je zakrivil politično nemoralnost: zapustil je svoje prijatelje ki so mu pomagali priti na površje, samo da je on prišel v izvrše-valen odbor narodno-napredne stranke, ker je dobro vedel, da bi drugače prišel v to korporacijo katerisibodi drugi, zmožnejši njegovih dosedanjih prijateljev. Brezobzirno je zapustil takrat Ribnikar svoje prijatelje in dobrotnike, samo da je mogel sam priti na površje. To je bilo politično nemoralno de- LISTEK. Nostradamus. Šesto poglavje. Fot k Skrivnosti. III. Štirje stražniki. Zasadil mu je svoj pogled v zenice kakor dve bodali. Mož je osupnil; potegnil si je z roko preko čela; Nostradamove ustnice so se zgenile, njegov pogled se je poostril . . . Arkebuzir se je zvrnil vznak, z zaprtimi očmi in odprtimi usti. Četrtega in zadnjega, ki je sedel na desni strani jetnika, je pograbila groza. Naglo spanje, ki je bilo padlo liki blisk na njegove tri tovariše, se mu je zdelo peklenska čarovnija. Začel se je križati in odmikati ter iztegnil robo proti vrvici, privezani vozniku za komolec, hoteč mu dati znamenje, da naj vstavi voz. Nostradamus je prijel za to roko in jo stisnil kakor z železnim primažem. Obenem je dejal: »Zaspite !• Stražnik je z grozo razprl oči. Hripav jek se mu je dvignil iz grla. »Spite !“ je ponovil Nostradamus. janje, ki lepo karakterizira političnega štre-berja Ribnikarja. Ko je Ribnikar lansko leto kandidiral v deželni zbor, ni hotel naš glavni urednik delati »štimunge", ker je predobro poznal Rib-nikarjeve »zmožnosti* in takrat je hotel ta čudni politik vplivati na pisavo .Jutra" s pomočjo „Učit. tiskarne*, oziroma prisilnega uptavitelja tedanjega »Jutra* g: Karla Widra. In res je g. VVider zahteval od g. Pluta v skrajno surovem tonu, ki bi se mogel oprostiti k večjemu kakemu korporalu, da mora priobčiti na čelu lista volilni vklic za Ribnikarja, ali g. Plut je to odločno odklonil in takrat se je napihnil g. Wider ter zakričal: »Bomo pa vstavili tiskanje .Jutra*, na kar mu je g. Plut odgovoril mirno in hladnokrvno: »Izvolite". Volilni oklic ni bil priobčen v »Jutru*, ali g. Wider je izvršil svojo pretnjo. »Učit. tiskarna* je ustavila tiskanje .Jutra" in ustanovila za Ribnikarja — „Meg!o“. navadno špekulativno podjetje, k' bo moralo propasti že zato, ker je špekulativno. Ribnikar je torej hotel izsiliti reklamo ze svojo kandidaturo v »Jutro> in to je bilo poiilično nemoralno. sodišče pa opozarjamo na to, da je g. VVider kot zaobljubljeni prisilni upravitelj „Jutra“, ki bi moral biti popolnoma nepristranski, nastopal zelo pristransko, ker je vedno mislil samo na to, da je podpredsednik .Učit. tiskarne" in pozabljal, da je zaobljubljeni prisilni upravitelj „Jutra*. Pripominjamo to samo zuto. ker „Učit. tiskarna” še vedno ni ustavila prisilne uprave nad listom, ki več ne izhaja, ker ga je sama ubila in smo pripravljeni priti na dan še z novimi detalji o nepristranosti »zaobljubljenega prisilnega upravitelja bivšega .Jutra". Ribnikar je prišel na površje samo s pomočjo politično nemoralnih sredstev in mi ne bomo mirovali vse dotlej, dokler tega človeka popolnoma ne razkrinkamo in ne pokažemo slovenski javnosti tega nadutega in nezmožnega človeka, ki ima samo dober jezik v popolni njegovi nagoti. Sedaj so nam razvezane roke in noge in lahko govorimo čisto resnico in po našem prepričanju. Mož se je boril še par hipov; nato je zaspal tudi on . . . Nostradama je obšla trenotna slabost Četverni napor, ki mu ga je povzročilo u-spavanje teh krepkih, nedovzetnih natur, je bil izčrpal njegove moči. Nekaj hipov je lovil sapo, oklepaje se z roko nečesa, kar je viselo njegovemu desnemu stražniku ob boku. Bila je skoraj še polna čutara. Nostradamus jo je vzel, dvignil jo do ust in jo izpraznil duškoma. Močna tekočina mu je razbičala živce ter ordečila njepov bledi o-braz. Par trenotkov nato je odprl vrata kočije, obesil se na zadnji del voza in se spustil na cesto . Ječa na kolesih pa je dirjala dalje in odnašala speče stražnike s sabo. Nostradamus je ležal celo uro na travnati cesti, na istem kraju, kamor se je bil spustil, z voza. Zrl je tjavendan, zaplobljen v strašno sanjarijo, in gledal s plamenečim očesom zvezde, vrteče se po vsemirju. Ali je izkužal čitati to neizmerno knjigo, ker pravijo astrologi, da je pisana že naprej zpodovina človeštva v iskrečih se črkah, sestavljenih iz svetov, ki dreve po svoji večni poti? Ali je iskal v teh nepoznanih vesoljstvih skrivnost svoje usode ? Ali je čakal kake krasne, tolažilne prikazni, da se mu pojavi v svetlobnem valovju, ki se je gibalo nad njegovo glavo ? . . . Kdo ve ? . . . Učiteljska tiskarna in narodno-napredna stranka. »Slovenski Narod" od pondeljka prinaša sledeči zanimivi članek, katerega prinašamo dobesedno tudi mi; Razmerje med tistimi gospodi, ki odločujejo v »Učiteljski tiskarni", — s katerimi pa nikakor ni identificirati vsega naprednega učiteljstva — in med narodno - napredno stranko se mora naposled vendar enkrat pojasniti in razbistriti, zakaj tako, kakor sedaj, ne gre več in ne sme iti dalje. »Učiteljska tiskarna" ima zdaj dva lista. Za svoj dnevnik »Dan" išče podpore pri naprednjakih. V tem listu obeta, da bo delovala za narodna in napredna načela, da bo podpirala narodno - napredno stranko in se zanjo bojevala. V drugem listu, imenovanem »Učiteljski Tovariš" pa meče narodno-napredni stranki bombe v hrbet, ščuje proti nji in ji skuša podkopati tla. Treba je le vzeti v roke zadnje številke obeh listov in brž se spozna med njima dijametralno nasprotje. »Dan" hoče biti vse-skoz bojevnik za narodno-napredno stranko, »Učiteljski Tovariš* pa je njen odločni nasprotnik. Naj navedemo le nekaj izgledov. .Učiteljski Tovariš" piše v številki 52. z dne 29. decembra: »1'olitiške stranke so nam s prizadevanji posameznih poslancev vred pokazale svojo naklonjenost in nenaklonjenost ; a bolj spoštujemo tudi tu klerikalno odkritosrčnost v zatiranju nas, nego napredno hinavščino." Narodno-napredna stranka stoji zv< sto in nepremično na strani učiteljstva in se bori z vso vnemo za učiteljstvo in njega dobrobit, tudi kadar ji to pri kmetskih volii-cih škoduje, je za to prejela na usta »Učiteljskega Tovariša« insulto, da uganja samo hinavščino, ki je še grja, kakor klerikalno zatiranje učiteljstva. V številki 1. z dne 5. januarja je .Učiteljski Tovariš" nametal narodno-napredni stranki in njenim reprezentantom še debelejše v obraz. Že v prvem članku »Socijalno Njegova prijatelja, ta Roncherolles in Saint Andre, ki je na njiju postavil vse svoje zaupanje, sta bila izdajalca, mrtva zanj. Mati, ki jo je toliko oboževal — mrtva. Mrtva ona, ki jo je 'ljubil z vsemi silami svoje duše. ;In mrtev nedvomno tudi oče njegov ... Ob tej misli ga je prešinil stresljaj. Sklonil je glavo. In čuteč vso težo razvalin nekdanje sreče, ki so ležale na njegovem srcu, se je razjokal . . . IV. Oporoka mrličeva. Par dni kasneje je dospel Nostradamus v Montpellier. Popotoval je ponoči, dočim je počival po dnevi v kakem skrivališču; pil je vodo iz redkih potokov, ki jih je srečaval, in jedel je tupatam v kaki koči. V Montpellieru ga je čakal zadnji udarec. Njegov oče je bil mrtev. Izpraševal je starega služabnika, ki je čuval hišo, primerjal dneve in zadobil gotovost, da bi bil dospel pravočasno in mogel rešiti očeta, če bi ga fanatični menih ne bil zadržal v Tournonu. A Nostradamus je bil prestal že toliko, da je ta nova žalost napravila nanj vsaj na videz le majhen vtis. Samo zaklel se je. da nikakor ne pozabi imena Ignacija deLoyola, nato je vprašal očetovega služabnika Simona, naj mu pove, kakšne so bile starčkove zadnje ure. delo učiteljstva ia njegovi vspehi" lete strupene pšice na napredno stranko. V članku „Proč od demagogov" pa piše ^Učiteljski Tovariš* ; • Zaradi tega je povsem naravno, da ne igramo učitelji v koncertu politiških vzgojevalcev slovenskega naroda niti najtiš-jega instrumenta. Vse v slovenskem poli-tiškem svetu se vrši preko nas in brez o-zira na učiteljstvo. In vendar se ne godi to brez nas, ampak tiči povsod tudi učitelj-ko delo. Kako to, da vkljub svojemu delu ne dosezamo uspehov ? Kako to, da pripoznajo vsi odkritosrčni ljudje, da je naše delo vrednejše od drugih, a da smo pa učitelji manj vredni od drugih ? Kako to, da smo sposobni skoro pri vseh društvih in korporacijah za tajnike in blagajnike, pevovdje in knjigovodje itd., a nesposobni za predsednike? Kako je to, da je nemalo učiteljev, ki so sotrudniki raznih politiških časopisov, a da je uspeh u-čiteljstvu naklonjene politike enak — ničli ? Kako to, da je kronano vsako šarla-tanstvo z uspehom, da pa žanjemo mi za svoje rodoljubno delo le nehvaležnost, ali kvečjemu v staniol zavit kup fraz ? Taka vprašanja nam silijo neprestano v glavo, razburjajo nam živce, motijo duševno ravnotežje, revolucijonirajo našo lojalnost do vsega obstoječega, deprimirajo nas psihi« čno in vplivajo demoralizujoče na naš karakter. Ne vse to bi vedel le en odgovor: Naše delo ni smotreno, ni organizirano. Ker ča bi bilo, bi ne stavilo učiteljstvo svojih moči na razpolago narodnim šarlatanom in demagogom. Zadnja faza našega upanja in hrepenenja govori dovolj glasno, da je res tako, žalibog tako in nič drugače. Slepci smo ; pobliski slepci in ravno to je na vsem dejstvu najžalostneje. Žalostno je, silno žalostno, da morajo šele naši »naklonjeni" šarlatani, prisiljeni po interesih žepa, spravljati luske z oči. Ni njihova zasluga, da delajo tako, a hvaležni smo jim vendarle. Pospešujemo tudi sami to njihovo delo zbujanja učiteljskih vrst iz letargije! Sursum corda tovariši." To je tako vnebovpijoča krivica in ob enem tako krvavo žaljenje narodno - napredne stranke in njenih poslancev, da popolnoma opravičuje našo zahtevo, naj pride do popolnega pojasnila med Učiteljsko tiskarno in med narodno-napredno stranko. Potrebno je toliko bolj, ker bi se Učiteljska tiskarna na eni strani rada z »Dnevom" zasidrala med naprednim občinstvom in si pridobila med njim vpliv in dohodke, na drugi strani pa dela tako očitno na razdor v stranki in ščuje s krivičnimi obdolžitvami in z insultami proti narodno-napredni stranki in njenim poslancem. DNEVNE VESTI. Dr. Ivan Tavčar — novi ljubljanski župan. Ljubljanska tragedija je končana. Novoizvoljeni ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar, ki je v Ljubljani najpopularnejša oseba je že potrjen županom. V kratkem se vrši prva redna seja ljubljanskega občinskega sveta. Možje, ki so skušali uničiti avtonomijo slovenske prestolice, so po poldrugem letu najostrejšega bo,ja popolnoma poraženi in ljubljanski napredni volilci gledajo lahko s ponosom na svojo zmago. Potrditev dr. Ivana Tavčarja ljubljanskim županom se je izvršila nenavadno hitro. Minuli so namreč komaj trije tedni, odkar je Ljubljana dobila svojega župana. Čisto gotovo je, da tega koraka ne smemo pripisovati morda naklonjenosti kranjskega deželnega predsednika barona Sclnvarza do Ljubljančanov. Nasprotno ! Potrditev dr. Ivana Tavčarja ljubljanskim županom ne pomeni ničesar drugega kakor popolno blamažo barona Schvvarza in njega diktatorjev slovenskih klerikalcev. Dunajska vlada sama je zahtevala od Schvvarza, da se nujno izrazi o novoizvoljenem ljubljanskem županu in odda svoje mnenje. Jasno je, da so na tako hitro rešitev vplivale zelo parlamentarne razmere, posebno pa Mladočehi, v karem klubu sedi tudi ljubljanski državnozborski poslanec dr. Ravnikar. V Ljubljani nastanejo torej zopet redne razmere. Občin- ske svetovalce čaka fzelo težko delo. Ljubljana je po poldrugem letu interregua silno zaostala na vseh poljih. Težko, zelo težko bo zaceliti vse rane, toda upamo in tudi prepričani smo, da bo napredna večina ukrenila vse, da spočetka vsaj deloma ublaži neznosne razmere, na katerih trpe vsi občani brez razlike. V*aj ena se njemu je želja spolnila. Dr. Ivan Šušteršič voditelj slovenske klerikalne delegacije v parlamentu in načelnik vseslovenske klerikalne stranke v zadnjem času ni imel sreče. Dr. Ivan Šušteršič je mož izrednih parlamentarnih zmožnosti in organizator non plus ultra. Le tem njegovim izrednim zmožnostim je pripisovati dejstvo da je v prvi ljudski zbornici dirigiral najmočnejšo parlamentarno stranko „Slov. Enoto“ in izrabljal njen upliv v svoje umazane koristo-lovske namene kakor se mu je pač zljubilo. Čehi ga namreč še niso poznali in zato so šli za njim čez drn in strn. Edina želja dr. Šušteršiča je bila da postane jugoslovanski minister in gotovo bi Jugoslovani tudi že imeli svojega ministra krajana, ako bi ne bilo dr. Šušteršiča. Toda k sreči so se slovanskim strankam še v pravem času odprle oči. Nastopili so možje a la Masaryk, ki so javno obsojali koristolovsko politiko dr. Šušteršiča, ki je v resnici dovedla „ Slovansko Enoto" do popolnega razpada. In tako se je zgodilo, da je nekdaj tako mogočni dr. Šušteršič postal v drugi ljudski zbornici prava ničla, brez vsakega vpliva. Šušteršič je sicer parkrat napel vse moči, da se zopet povzdigne do prejšnje veljave. Toda zaman ni se mu posrečilo. Zato je tudi opustil misel, da postane kedaj jugoslovanski minister in si izbral drugo korito. Najprimernejše se mu je zdelo, da postane kranjski deželni glavar in to se je tudi zgodilo. Pl. Šuklje je moral iti in napraviti prostor možu, ki ga je spravil na površje. Dr. Šušteršič je dosegel ka-rijero, po kateri je hlepel in gotovo je, da se prejkoslej polagoma tudi umakne iz političnega življenja in vodstva klerikalne stranke, kateri je pripomogel do take moči. Pazpust goriškega deželnega zbora. Razpust goriškega deželnega zbora je skoro gotova stvar. Sklicanje goriškega deželnega zbora k zasedanju, je vzbudilo po vsej de želi med opozicijonalnimi volilci velikansko ogorčenje in opozicijonalni poslanci že izvajajo svoje konsekvence Italijanski klerikalni poslanci so položili svoje mandate, slovenski naprednjaki pa so sklenili, da se sej sploh ne vdeleže. Italijanski liberalci in slovenski klerikalci, ki tvorijo večino, izrabljajo svojo moč na vse mogoče, četudi nezakonite načine, tako da je opoziciji sodelovanje sploh nemogoče. Korak italijanskih klerikalcev in slovenskih naprednjakov ki tvorijo manjšino, postane usodepolen za goriški deželni zbor, ki bo čisto gotovo razpuščen, kar bi bilo tudi edino pravično. Če je vladi kaj na tem, da se vstvarijo redne razmere v goriškem deželnem zboru, mora vpoštevati tudi želje opozicije, kateri je kljub neznatni manjšini popolnoma onemogočeno sodelovanje. Nekaj o istrs em učiteljišču. Skrb pri urejenju tako važnega kulturnega vprašanja za Slovence in Hrvate v Istri se je pokazala tudi v najširjih krogih našega naroda. Skoro vsi hrvatski časopisi so se do zdaj bavili več ali manj s tem predmetom presojajoč največ počasnost istrskih očetov domovine, ki so morali skrbeti, da izvrše zaključek »narodnega viječa", in kluba deželnih poslancev, namreč, da se premesti učiteljišče na vsak način iz Kastv#, ki nikakor ni sposobno za tako važno srednjo šolo, v kako drugo za to primerno mesto v Istri. V tem smislu so bile sprejete tudi razne resolucije ob priliki javnih sestankov v Voloskem—Opatiji in je bil izvoljen odbor, ki se mu mora zahvaliti, da so se štrajkajoči dijaki vrnili v šolo Ali „odbor štirih" izvršitelj (!) zaključkov kluba deželnih poslancev, je mislil, da je izpolnil veliko misijo, ko je konečno predal ministrstvu nekako spomenico in se vrnil domov, na mesto da je vlado potekel v njeni za nas tako škodljivi akciji in se e ergično uprl nalogu, da se v Kastvu sezida poslopje za 300.000 K, kar pomeni, da ostane c. kr. učiteljišče za Hrvate definitivno v Kastvu. Ne vemo, ali se bode sploh moglo kaj podvzeti proti temu; če je pa še kaj mogoče, naj se gospoda vendar enkrat gane in začne resno. „Poslije smrti, nema pokajanja*. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca decembra 1911. 1. sledeči promet i. s. Prejemki. A. Redni dohodki: 1. Prispevki iz nabiralnikov 2.334 K 98 h, 2. Prispevki podružnic : Kranjsko 4.390 K 66 h, Štajersko 2.337 K 11 h, Koroško 50 K, Primorsko 5.124 K 65 h. Skupaj 11.902 K 42 h. 3. Razni prispevki 13.975 K 98 h. Skupaj 23.213 K 38 h. B. Izredni dohodki: 4. Prispevki za obrambni sklad 3.780 K 98 h. Skupaj 31 994 K 36 h. Izdatki : A. Redni izdatki : 1. Plače, remuneracije učit. osobju. razni računi, i. t. d. 15.347 K 64 h. B. Izredni izdatki: 2. Naložitev na glavnico, oziroma obrambni sklad 12.210 K 51 h. Skupaj 17.558 K 15 h. Torej probitka 4.436 K 21 h. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K. Občinske volitve zaŠmihel-Stopice so vendar razpisane za dne 16. t. m. Kot v Prečini, najdemo tudi tu čudne izjeme. Župan Zurc je dal na občinski tabli razglasiti, da se »glasovi oddajo vsak dan od 8. dop. do 1. popoldne v občinski pisarni* — toda kako hudiča, če do danes niti en volile še ni prejel glasovnic. Tak humbug uganja kandijski paša Štembur s svojimi volilci pred očmi c. kr. politične oblasti. V resnici namerava glasovnice razdati še le zadnji dan pred in pri volitvah, kot se je to zgodilo v Prečini. Kot kandidati so izbrani sami klerikalni kimovci ki jih je potrdil šmihelski župnik kot vzor katoličane. Njegov kaplan Kastelic že agitira v cerkvi, v spovednici pa tudi zunaj od hiše do hiše. Liberalci pa »pe spanje pravičnega, pridno zahajajo k Štemburiu, če prav se ta iz njih javno in zahrbtno norce dela. Nekaj opozicije se pojavlja v Kandiji; resni možje bočejo Zurca vulgo Štemburja vreči raz županski stolec ter posaditi nanj tovarnarja Ko-šička, delavnega v obče priljubljenega moža. Veliko pa je kimovcev ki kot opice venomer prikimujejo temu, kar »gospod reko in izpovedo*. Kdaj jih bo pamet srečala, tega še sami ne vedo. Iz dolenjskega Krasa se nam poroča: Velik vihar je divjal po našemu dolenjskemu Krasu v noči od nedelje in pon-deljek. Že nekaj časa pred tem viharjem je bril močen južni veter, ki je stopil ves sneg raz vršacev naših Gorjancev ter sosednjih kočevskih hribov. Sledila je krasna mesečna mirna nedeljska noč; kar se v pozni uri prebudi močen jug, katerega zavrne še moč-neja burjasprijela sta se pošteno ter zdivjala v strašen vrtinčasti' vihar, ki je ponekod povzročil precej škode, povsod pa veliko strahu. Proti jutru je vihar ponehal, sledil mu je krasen a mrzel dan. Dolenjski kras je danes popolnoma brez snega. Prečinski župan Vintar, tudi v Trstu slavnoznan je prišel s svojimi tovariši vred iz božičnih »počitnic1, katere mu je radi znanih volilnih sleparij v Prečini, privoščil preiskovalni sodnik. Kar je »Jutro" že v svojem prvem poročilu omenilo, se je res zgodilo. Zdaj ko so ptički na prostih nogah zvračajo celo krivdo na — liberalce. Dičnega ,župana" Vintarja ni kar nič sram se po mestu primojkršendušati, da je on »nedolžen" in da so zaboj z volilnim aparatom razbili »nasprotniki-* torej narodno-napredni volilci. Ta je pa lepa ! Narodno-napredni volilci, ki so imeli zagotovlieno znatno večino, pa bodo šli razbijati zaboj, uničevati svoje glasovnice ter jih nadomeščati s klerikalnimi ? Kdor kaj takega vrjame, mora biti tako neumen, kot je »primojkršenidui-župan" Vintar — pameten. Zdaj vodi županske posle podžupan, to se pravi bi jih moral voditi, v resnici pa jih vodi še „primajkršenduš župan" Vintar in njegova pokrovitelja župnik in kaplan. Klerikalci so tako neprevidni — in na to opozarjamo g. preiskovalnega sodnika — da zdaj govore, da d6bi vsak volilec po 5 AT, če bo pri novih volitvah Vintarja volil. Povrh teh 5 K dobi še vsak pijače iu jedi, da se bo „vse kadilo". Vse to se popije iz Vintarjevega žepa, če bi iz Ljubljane obljubljena .pomoč" pomotoma izostala. Vintar je mož, znan, da rad plača; to se bo dognalo, kadar pride na vrsto vprašanje občinskih računov, kjer pridejo jako zanimive stvari na dan. Komisar Golija je dobil od deželne vlade priznanje; ker je pustil zaboj z glasovnicami več kot 8 dni po volitvah v nezaklenjeni sobi stare šole in ker so se volitve sploh tako „redno in točno“ izvršile, Po ugledu Akačiča ki je kol bivši kazenski sodnik preganjal iz osebne mržnje neljube mu osebe, pa je zato hitreje avanziral, bo tudi Golija pri prvi priliki izjemoma avanziral... vse to radi izjem pri občinskih volitvah v Prečini. »Domovina11 v Gradcu. Slovensko izobraževalno društvo »Domovina1* v tJradeu je imelo v nedeljo 7. t. m. svoj občni zbor v „Weinheeke“. Občni zbor je bil od članov in prijateljev društva dobro obiskan, kar kaže, da je Domovina za naše nižje in srednje stoje o Gradcu velikega pomena. Društvo izkazuje po poročilu odbornikov 120 članov. Priredilo je tekoin leta več zabav, veselic in drugih društvenih prireditev, ki so po večini dobro uspele, olani društva imajo na razpolago slovenske časopise in knjižnice. Bilanca društvenih računov izkazuje nekaj dobička, vendar je bilo treba članarino za 10. vin. povečati ker ima društvo svoje izdatke Odbor je storil svoje dolžnost in so bili pri volitvahj izvoljeni večinoma stari odborniki. Novi odbor je apeliral na podporo članov, kajti le v skupnem delu se more vzdržati in povzdignuti društvo. Predavanj doslej društvo ni prirejalo, ker ni bilo predavateljev. Klerikalno društvo „Kres“ je vedelo lani poročati o 49. predavanjih, ki so jih imeli klerikalni dijaki. Kaka so bila ta predavanja, se ne da reči — ampak biia so. Napredno dijaštvo ni izpolnilo svoje dolžnosti do »Domovine* in vendar bi se moralo to dijaštvo posvetili graškemu slovenstvu ter ga moralno podpirati. Novi odbor bo skrbel, da bo društvo tudi v tem oziru reč nudilo. Društveni pevski zbor je izgubil svojega pevovod o, enako tamburaški zbor. Treba bo najti novih sil, da se bo zopet gojilo petje in tamburanje. Društvo ima svoje društvene prostore od katerih plačuje 40 K mesečno, društveno življenje pa se ne more po volji razvijati, ker je za veselice težko dobiti primernih lokalov. Tudi , Domovina “ bo rešena, kadar se uresniči v Gradcu misel skupnega ^Društvenega Doma“ kjer bi imela svoje lokale vsa napredna dtuštva : „Triglav“, „Tabor*, »Čitalnica14, „Sokol“in „Domovina;1, tam bi bila na razpolago skupna čitalnica, časopisje, dvorana za veselice i. t. d. V lastnem domu bi se moglo graško društveno življenje mnogo lepše razvijati in našli bi se v slovenskem krogu mnogi, ki se zdaj izgubljajo v nemškem moriu Dolžnost slov. javnosti bi bila posvečati temu vprašanju vso pozornost in skušati čem prej rešiti to za nas vse važno vprašanje ; kajti sedaj še tisoči niso organizirani in se izgubljajo tako blizu in vendar tako daleč od domovine. Dokler se ta misel ne uresniči je graško slovenstvo odkazano na samopomoč, Poglejte, kaj store Čehi za dunajske Čehe in kcj storimo mi za graške Slovence. Zato je dolžnost domovine, da podpira graško „Domovino“, da bo mogla vspešno vršiti svoje delo in bo na skrajni severni točki stala na braniku domovine. To je klic s severa. Poroke V Zagorju ob Savi se je poročil v pondeljek g. Janko Marušek, brivski mojster z pospico Anico Laneger. V Pod-grudu v Istri se je poročil g. Tihomil Jenko, trgovec z gde. Zinko Damjan iz Litije. Bilo sreče! Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Praga, 9. jan. Tramvajski uslužbenci so sklenili, ako se jim ne poviša plača za 80 od sto stopiti v stavko. Obenem zahtevajo obvezno odpravo napitnine. Dunaj, 9. jan, „Die Zeit» prinaša iz Berlina vest, da bo nemški cesar Viljem s svojo soprogo sredi meseca maja, ko se bo vračal z otoka Krta, obiskal cesarja Franca Josipa. Y Schonbruunu ostane Viljem en dan. ’ Pariz, 9. jan. V državni livarni topov v Ronellu pri Angonteme je počil kotel; 30 tisoč kg. vrele bronove tekočine se je razlilo, ter opeklo petnajst delavcev, dva sta bila takoj mrtva, drugi se bore s smrtjo. Pariz, 9. jan. Vse velesile bodo priznale aneksijo Tripolitanije po Italiji, samo Nemčija tega noče storiti. Italijanski poslanik v Berlinu upa, da se mu bo posrečilo pridobiti nemško vlado za to, da ne bo delala sitnosti, ker se računa z gotovostjo, da bo takoj po razpustu turške zbornice mir sklenjen. Signatarne velevlasti so o tem že obveščene. — Peterburg, 9. jan. Ruska je policija prišla zadnje dni na sled obsežni zaiotiproti carju Nikolaju. Vse novejše aretacije prefesorjev, zdravnikov in dijakov So v zvezi s to zaroto. Pričakujejo nadaljnih senzančnih razkričij. London, 9. jan. Tuserta poročajo iz Pekinga : Sedaj začasno še vlada primirje med cesarskimi In vstaškimi četami. Republikanci se pripravljajo na odločilen spopad začetkom spomladi. Republikanci tudi nabavljajo vse potrebno orožje in vso municijo na Japonskem Popolnoma prezirajoči pekinško vlado skličejo republikanci prihodnje dni ljudski zbor v Šangaj. Nizza, 9. jan. Tramvajski uslužbenci so na sinočnjem shodu sklenili vstopiti v stavko, ker se njihovim zahtevam ni ugodilo. Bruselj, 9. jan. Generalna stavka bo v par dneh dosegla vrhunec. Že sedaj je večina delavstva med štrajkujočimi. Montreal, 9. jan. Pri železniški nesreči med postajkma Št. Vinzenc in Terebone, so bili ubiti trije potniki, šestnajst jih je bilo ranjenih. Razne vesti. * Ogrski civilni zakon tudi v Avstriji veljaven. Najvišje sodišče na Dunaju je sedaj rešilo vprašanje glede veljavnosti t. zv. ogrskega zakona. Avstrijski državljan A. je bil poročen po rimsko-katoliškem obredu z B. Kmalu sta se ločila od mize in postel e. A. pa se je hotel nato poročiti z avstrijsko državljanko C. V ta namen je zaprosil pri pri stojni politični oblasti, da ga odveže avstrijskega državljanstva in se je pustil adoptirati po nekem ogrskem državljanu, ne da bi zapustil svoje dosedanje bivališče Postal je na podlagi adopcije ogrski državljan in je z ozirom na to prosil pri ogrskem sodišču za popolno ločitev zakona s svojo prvo ženo B. Na to se je A. poročil na Ogrskem s C, ki je tudi med tem časom dosegla ogrsko državljanstvo, ne da bi svoje domovine Avstrije zapustila. Najvišje sodišče je priznalo veljavnost tega na Ogrskem sklenjenega zakona. — * Nesreče na polju avijatike. S kruto roko zahteva avijatika vsako leto večjih žrtev. Od leta do leta se množi sicer število avijatikov, obenem pa tudi roko v roki število nesreč. Na celem svetu je minulo leto ponesrečilo in takoj umrlo 80 zračnih letalcev, med temi 2 dami in 78 rnožkih. Največ je bilo Francozov 28, Amerikancev 18 in Nemcev 14. Ponesrečili so tudi 3 avstrijski letalci: Slovenec Rusjan v Belgradu, Nemec Wiesenthal in Italijan Mosca. Še več pa je bilo nesreč z lahkimi in težkimi telesnimi poškodbami, med temi 15 v Avstriji. * Hud mraz. Iz Ne\v-Yorka poročajo:' Vsled nenavadno hudega mraza so na sv. treh kraljev dan zmrznile 4 osebe. Ljudska prenočišča so prenapolnjena in reveže spravljajo čez noč tudi v mestne mrtvašnice. * Število samomorov na Dunaju I. I9I|. Policija priobčuje statistiko samomorov na Dunaju v letu 1911. Glasom te statistike znaša število samomorov on enjenega leta 1416 (1. 1010.—1458). Od teh je 890 moških in 52G žensk. Od gorenjih 141(1 smrtnih kandidatov je izvršilo resničen samomor 530 (379 moških in 151 žena.) Splošno že nekaj let sem opazujejo na Dunaju rapidno pom-nožitev samomorov nedoraslih in nedoletnih. Najmlajši morilec je bil neki devetletni deček, ki je v aprilu skočil pod cestno željez-nieo. Zaradi nesrečne ljubezni sije vzelo življenje 29 možkih in 14 ženskih, zaradi ne- ozdravljive bolezni 84 mož in 23 žena, vsled bede 21 mož in 2 ženi, vsled slabega gmotnega položaja 30 možkih in 2 ženi, iz blaznosti 47 mož in 27 žen. * Petrov novčič. Omejena duhovščina na kmetih še vedno oznanja raz prižnic, da se na-emu papežu slabo godi, da je „ papež — ubogi jetnik vatikanski*. Seveda papež ne more živeti kakor Jezus Krist, ki je cestoval in potoval od kraja v kraj, ampak mora vzdrževati tudi — kakor drugi potentati — razne sinekure in podpirati razna, pristno katoliška podjetja. Za to pa je potreba nekaj miljonov rožljajočega in tekajočega Petrovega novčiča. In kam in v kakšne namene porablja papež miljone ? Podpira razna društva. Sedaj je v Inomostu na Tirolskem bankrotiralo dijaško podjetje ..Akademični dom“, za katerega vzdrževanje je pošiljal papež obilo tisočakov, zanimivo pa je tudi, da je naša vlada dovoljevala podpore temu društvu. Katoliški študentje na Inomoški visoki šoli so se zabavali na stroške papeževe in avstrijske vlade. * Menih MaSoh pred sodiščem. Ia Varšave poročajo: Po več kot leto trajajoči preiskavi je sedaj glavna obravnava proti katoliškemu menihu — morilcu Mačohu in tovarišem določena na dan 27. februarja t. 1. Na več tednov odrejena obravnava bo pred okrožnim sodiščem v Pjotrkovu. Glavni krivec Mačoh je obtožen, da je zavratno umoril svojeg i brata, da je ponaredil več listin in da je ukral 9000 rubljev iz samostanskega zaklada v Čenstohovi in 5000 rubljev iz zapuščine samostanskega oskrbnika p. Bonaventure. Katoliška duhovščina je vse strune napela, da bi zadevo potlačila. Zaman. Obravnava bo javna in bo zaslišanih 88 prič. * Papež in vojna v Tripolisu. Že začetkom tripoiiške vojne je časopisje prineslo vest, da je Vatikan, posebno papež Sarto zelo navdušen za vojno in da blagoslavlja orožje italijanskih vojakov, da bi z božjo pomočjo pokončali neverne mohamedance. Vatikan s, Trat Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Plat. Tiska Tiskarna Dulenc (Frun Polič) v Trstu. INI. RAVTAR delikatesna trgovina in vinarna Ljubljana — Jurčičev trg št. 3 priporoča svojo veliko zalogo raznih jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca Export kranjskih klobas. Slav. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo. — Številka telefona 291. — xxxxxxxx>ccc>o