St. 44 V Gorici, v cetvrtek 31. oktobra 1872. T.. II* tecaj. „9ocu" ul.aja v.--ak cetvrtek in velja s .poijto prejevnana ali v Gorici na dom posiljana za drusahnike polit. drastva „Soca": Vse leto . . . . . . f. 4.— Pol leta ....... „2.— Cetvrt leta......, 1.10 Za nedrnzahnike: Vse leto...... f. 4.50 Pol leta .....,,2.30 Cetvrt leta ...'.'„ 1.20 Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici pri Paternolliju in So-harjii; v Trstu v tobakarnicah „Via del Belvedere 179" in „Via della caserraa 60". SOČA Pri oznanilih fie plaSuje za natldao tristopno vrsto: 8 kr., ce se tiska 1 krat 7 ,. „ „ „ 2 krat « „ ,, „ ,. 3 krat. Za vc&e crke po prostoru in veak pot 30 kr. za kolek. Xaro&iina in dopisi naj se blago* Toijnu posiljajo urediiikn: ViUwm j&o-lenca v Gorici, Con. del Crista 186. blizo *i vinaki-ga trga kder se nahajja tudi upwv-mstvo. — Rokopisi se ne vracajo; dopisi naj 8.< bluguvotjnofmnkujejo. — Deial-coui iwdrngira nepreraoJrara so naroenina sniU, ako se oglase pri ureflniitva, Glasilo slovenskega politidnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. Pred dezelnim zborom. Cesarsko pismo sklicuje dezelue zbore na 5. noveraber, a, kakor pravijo, le za malo dasa, Tega smo pad uze vajeni in morda bi tudi tie Idle napdne take kratke sesije iz vardnostnih ozirov, ako bi bile majbne pa goste, toje zdatoo koristne. Toda tega nij pridakovati, ako se po* misli, da se §e zdaj par doij pred zborovanjem §<* prav nid gotovega ne, o dem se bode zborovalo, koj se bode razpravljalo. Vlada dela be svojimi predlogi prav tako, kakor atari Si na dan sv. Miklnvza z darovi in ob-ligatno brezovko. Pri slovesnem otvorjenji zborovem sevladni darovi in brezovke v obliki vsednili in nevgedaih postavnib in-drtov kar nenadoma razgrnejo in izrode zborom v pre-bavo; a poslanci ravuajo pot»ni v pidlo odiodenem lasts s tend predlogi tudi tako, kakor nasi otroci b Miklavfcevitni darovi; ali jih braz dolgega pretmS-Ijevanje in pretresanja kar hnadu poiro, Werner se pravi v parlumentaruem zivonji „eu bloc* sprrjeti, ali jih pa tako slabo prebavijo, da ostauejo potem leta in leta celt dezeli na zelodcu. Zatorej imamo tudi vedidel take define postave, s katcrimi nij mhde prav zadovoljen in na katerih bi s<-' moralo tako dolgo piliti in popravljati, dokler zgu-hti prvotno obliko. In kakorsna je vlada v tern oziru, tukosen je nas dezelni odbor. Je li kaj pripravil za prihodnjo sesijo? Kdo ve? Zdatnega veljavnega, obde koristnega skoro gotov.o nid, razen morda kauega predloga za razdelitev obcinskih zemlji§d, razdruzbo obdin ali kaj tacega. Skoro pri vseh drugih odborih obstoji hvalevredna ua-vada, da priobdujejo svoja porodilain predloge uze ne-koliko dasa pred zadetkom sesije in da j.h posebno razposljejo vsem poslancem. Pri nas kuje oclbor pe-S6.co svojih predlogov navadno se le na predvecer sesije, ali pa celo med zborovanjem. Poslanci pridojo skupaj nic ne vede, kaj i kako se bode razpravljalo. razdelijo tvarino mej seboj, kakor ravno pride in jo resijo na vrat na nos kakosonkrat menda tako, da ka-der potem stvar doma trezno in resno pretehtajo, se sami svojim predlogom in sklepom posmehnjejo, ce se jih celo ne Bramujejo, Kdor je n. pr. lani posiusul razpravo in sklepauje o nacrtu postave, s katero bi S9 imela naloziti dav-scina na prosto pasnjo cebel, se je pad lehko prepri-dal, kako nepremi§ljeno je zbor postopal. t\\ nasledki tega, da pridejo poslanci navadno nepripravljeni v zbor, da se ta in una red povrSno predlaga, razpravlja in sklene, so vselfj/jako Skodljivi in po navadi tudi prav dragi. Naj v vzgled navedemo naso dezelno kmetijsko Solo, za katero ste uzo dejiela in diiava toliko zrtovali, da ne redemo ~ zavrgli. Istina je, da dosedanji us-peh nij v nobeid primeri z dosedanjimi stroSkt. Toda o tern pozneje. Kakor smo u2e zgoraj omenili, ue ve i niti ne sumi nobeden nid ob vladnih predlogih za prihodnjo sesijo, ob odborovih bq §e sem ter tija ujame kaka govorica. Tako se je na pr izvedelo, da bi daiohn odbor rad predtagal postavo zastran uravnave novih zemlji^dnih ali gruninih knjig, a da si je vlada tako rekod pridrgala o tej volevaztri zadevi nasvetovati svoj nadrt, toda tezko ufa v pnliodnji sesiji. Koj v zucet-ku ustavne dobe so je ljudstvo uase jdezele oglaklo, da so mu glavna potreba nOve, dobro uravnane zem* )ji§dne knjige in da pridakuje dotiduo postave od de-Le!nega zbora. In v resnici se je ufo v sesiji leta 1863. razpravljalo to vpraSatije prav na drobno, a da-lodnega sklepa nij do^ivelp do leta 1809, ko je naS zbor sprejel nadrt postave po osvetnosti in dastila mir odlocenih; v njihov spomiu posvetila sem solzotermislilasi: Prisel bo tudi tvoj dan loditve in te zazibalv sveti vecni mir; saj to zivenje je le sanjarija, katero veselje in sreda le redkoma obsije svojim so-lncnim 2arkom, toznost in skrb pa ste vedidel vlada-rici sveta; upanja dosta, se ved doniisljije. redkoma zadovoljnost, to je pot iivenja, in tako mi ubogi po-tovalci prehitimo ure, dneve, tedne, mesece in leta, dokler nam sree odbije in pndemo v mirni kraj, ka-mor nam od vsega upa, velikosti in dasti nid druzega Ae ostane, nego mrzla gomila. Smrt je pad ester, nepremagljiv sodnik; denes cuje se kosdena kosa nad beraskim, v cape zavitem de-tom, jutre nad zlato zibelko kraljevica, kmalo se po-lasti dobrotnika od vseh obzalovanega; pa tudi razva-jenega zatiralca obisde in ma klide: Ti bid svojih so-dlovekov, tudi tvoja ura je pri§la, smrt ti je strasna, te2ka, trepetaj pred vednostjol Ta misel nanolni gro-ze 5e tako otrpelo sree hudodelniku in brezvessne^u, ce se premisli, da za zagrinjalom tega sveta duva pre-vidnost bo^ja, tirjajoda od vsaeega svoj radun. S kratka: hudobneS, razpasnez se boji tistega, cesarse 7eseli ubogi in pravidni dlovek, hudobneza strasilo je nada pravidnega. Dokondavsa svoje premisljevanje, se oziram po bo-5jem vrtu. Tam zagledam na novo okopani gomili klededo gospo drno napravljeno; na oblidju jej berem globoko boledino in britkost; nij treba da jo vprasam po uzroku, lehko uganem, da objokuje moza, od katerega jo je lodila nemila osoda po le kratki, pa sredni zvezi. JSe daled od tod vidim mladenida plakati na za-rasceni gomili; po obleki sodim, da je omikanec, do-brega stanu; pa ode mu nij zapustii, nego siromaStvo po nesredi poplemeneno sree njegovo hrani vedno hva-leznost do svojega roditelja, zato resnidno, globoko 2a-luje, ker ginljivo zdihuje in klide: Odel Ode! Mislila sem si pri tei prikazni: nesredne2 se ie spominja svojih umrlih roditeljev: a bogatih dedidev je malo videti na gomilah svojih sterSevl Ozrem se na drugo stran in vidim, kako ode, mati in otroci sipajo cvetice po smrtnem podivalisdu; solze igrajo voceh starih in mla-dih, ker se spominjajo sina in brata, kateri je bil Up iu ponos svoje druzine. Bolje pa me gaue ubogj, sivi, od teze let ves po-loniljeni stardek, zgrbljena mamica na njegovi strani; komaj si pomagata dalje, da poloiita venec, katerega sta iz milih darov kupila, na gorailo svojega edinega sina in rednika; po upalih licih jima kapljejo de-bele solze; o kako se oba veselita vednega mirul Ko dalie korakam, zagledam lepo ograjeno i^ cvqticami zara§deao gomilo, pri kateri danes ludi gore; ploSa pa je lepo ovendana; pri njej stoji krasni mladenid; pre-mi§ljuje; njegovo oblidje razodeva globoko Salost, ker tu podiva truplo njegove neveste, katero je imel v krat-kem peljati k oltarjn. Pred enim letom, ko sem ljubljence veckrat skup videla, ne bi bila verjela, da jej bode2e-nin veuec namesto na glavo, na gomilo postavil. V sredi pokopalisca pa stoji krasca iz marmeljua izseka-na pi.iamida, zelezen plot jo loci od druzih spominlcdv; vse le lepo in okindano, a tarn ne iholi nobena du§a; marsikateri memogredodi nekaj izgovarja, kar mora biti tiha ltfetev, ker tain podiva ohrnik in odrtmk.terh vsak kamen lepe piramide je pladana a krvavim denar-jem. Clovek slabega znadaja zapusti svarec spomin vsem drugim neznadajne^em, in vendar jih imamo zmeron* ¦~^f;- mislijo —* da se bode potem ugodno resilo obeinam in ¦mm fS& korfst v Govori se dalje, da se Dode prenaredila dezelua postava 3. novembra 1863, zadevajoca poviafiilo bolnis-nicnihstroskov. Nase obcine hocejo po vsej sili,naj se zopet v vedepoprej§njepraviIo,dairaa dezeioi zalog.g?k|evati te stroske. A vprasamo, vedo H obcine kaj jMRftelm zalog? Menda ne, kajti sicer bi tezko kaj fcgiptako nujno prosile, kakor se bere v njihovih petacfjjr Dezelni zalog so davkoplafievalfi, bodo morali skladati za ta namen vsako leti| „ po 6%, k izravnim davkom ce ne se vec. Tako jM P&j pa gospodje zupani, podzupani in staresia^ Jaclgfe, koliko bi zneslo v vsaki vasih obcin, ko bi Bili #• dali vsako leto do 6% k izravnim fajft^glJgf 1863f ko je obveljala nova postava, *S"*lSff dne; v veliki vedini ob&n gotovo v»^'W znasajo stroski, kateri so se ugotovili dfe Jftlaj na m-cun vasih obciu. Sicer raorate pomislin; na bodo ritoV rali poslej, ko do zdaj premozni bolniki sami povracati svoje dolgov* in da bo tudi potem naloga zupanstev tirjati take premozne bolnike, alt t.ste, ki so za njo postavno- zavezani pladevati. Jako zanimivo in poducljivo mzpravo o tern vprafianji obsegajo stonografidna po-rocila nasega dezelnega zbora od leta 18158. Zeleti bi bilo, da bi jo prav pazljivo prebrali prosilci za prena-redbo dosedanje postave in tudi oni gospodje, katerim • bo naloga prenarejati jo. Morda bi se pa dale sprejeti v poaelsko in delalsko postavo take dolocbe, katere bi polajSale naSim obcmara tezavno in nadlezno breme bolnisnicnih stroskov. Na dnevniredprihodnjega zbora pride gotovo tndi dezelna sola kmetijska v Gorici. Lanaki zbor je urejal ali organizoval to Solo, letos-nji jo bode zopet in k letu in se katero leto pozneje * tudi ne bo se konecno uravnana. Iatina je, da, kakorsna je dozdaj, ne zadostnje po-trebam nade dezele in nij primerna niti njenim raz-meram. Ccmu je pri na? srednja sola, v katero se Sprejeinajo praviioma samo taki raladenici, ki so srecno . dognali spodnjo realko ali spodnji gimnazij ? Saj nij toliko prav velicih posestev ali grascin vnasi dezelici, da bi se mogli namestiti v eaem letu izsolani mladi > oskrbniki in kmetijski uradniki in dokler se v tej sred-nji soli zraven tega skoro samo teoreticno poducuje, t ker nijma Se svoje kmetije, tudi nihce ne mara za take iz knjig ucene oskrbnike. Kaj malega se je pad uze do idaj dijakom kazalo na posestvn tukajsnje kmetijske drnz-be, avse ievelikopremalo; ne, da bi se ne bilo hotelo, ampak ker se nij moglo. Soli treba neobhodno kmetije z razlicnimi zemljiSci, na katerih so mogoce vsa-korsne kmejtijske poskusnje; dokler te nijma. tudi prave veljave nijma. Ce hocemo pa, da se bode kmetijstvo iia Goriskem povzdignilo, kakor je mogoce in kakor bi bilo zeleti, potem treba napraviti nizo kmetijsko solo, katero bodo lebko obiskovali nasi kmetski sinovi po dobro dovrseni ljudski soli. Taka se ve, da prakticna Sola bi koristila celi dezeli in po njej bi se smeli na-dejati bolj§e prthodnjosti za nase kmetijstvo. Saj je tudi sloveca vinorejska sola v Klosterneuburgu niza. Uze lanski zbor je bil narocil dezelnemu odboru, naj dbgovorno s kmetijsko druzbo in s pomocjo dr-zavne podpore priskrbi Soli svoje posestvo v Gorici ali ˇ tej okolici. Toda leto je preteklo in posestvo je se vedno v? bozjib mislib. Navskrlznost nrnj gospodi, ka-. teri so- se s tern pecali, je menda kriva, da se je stvar tako dolgo zavlekla in da bo moral menda zbor odlo-citi, kde naj se posestvo kupi. vec, ki se ne brigajo za dobro menenje; takili pa tukaj vidi§. Tako po kraju mini sprebajaje se in premisljevaje, se ti, dragi opazovalec, marsikaka nasprotnost vsili. Zraven bogatina, ki je 2ivel v veliki obilnosti, lezi be-rae> Id je glada umrl; protivniki ves cas svojega ii-venja, otroci, mladenici, mozje in starcki — vsi so tako v mini zedinjeni v prebivaliscu smrti. Cloveska sreca in minljivost v vseb stopinjab se tu kaze clove- ' §kemu ofiesu. Po takem preiuisljevanji sera postala Oto2na, pa tolazila sem se s tern, da nasa zemlja nam ne more dati boljsega in da je Bog v nasem truplu oklenil duh, kateremu je namenjena boljsa prihodnjost : in da je le truplo ustvarjeno, da se poda iz praba v prah. Trepetamo sicer pred zadnjo uro; ali notranji klic nas opominja na nekaj visjega, neskoncnega, cez- \ zemeljskega, ia to je tolazba, zvezdica voditeljica nasega ziverija. Ker pa je iftvenje tako kratko, se ne sraemo pre-ve5 mukati s posvetnim.egoizmom ins prevelikimi na-dami, ne.smemo sovrastvo gojiti mej seboj; ampak tu pri spricevaUb proslosti podajmo si roke prijaznosti, mini.in- sprave. /Pred ko se locim od kraja 2alosti, utriem na go-mili svoje preljube matere cvetico, najlepso - cvetico upanjja; ona me tolaii in me vodi po trnjevem potu 5ivenja; ona mi pravi, da kakor nij v naravi nobene ; najmanj§e stvarice brez namena, kakor vsaka naravna prikazea oznanuje vecni krdg, kakor iz grde gosenice izteti krasni metulji po prestani zimipolje in log zopet \ ozeleai; da, ravno tako bode nase duSevno bitje do-seglo svojo popolnost. tarn v vecni dezeli! Kedor je popolnoma nepristranski, mora spoznati da je Gorica v vsakem oziru najprimermsi kraj za se-dez krfietijske §ole in menda se tudi nikder ne dobi loze posester s tako razlidnimi zemljisci kakor v go-riski okolici, — vendar so sprozili nekateri vprasanje, ali ne hi bilo morda bolje, da _tw se jwemestila kmetijska Sola onostrar So5^ hk m fcdi fcze iskali o-koli Kormina in drugod, da bi staknili primerno posestvo. §o vec, oni imaje tudi uze ra^uafe na Cisteiu. koliko bi stalo tako posestvo tukaj in koliko tarn; se ve, da so racuni ugodni oaostvansoskira nAiaeram. Za-kaj vse to — nij tezko uganiti, saj venio, kam skilijo nekateri gospodje zastopniki avstrijske Furlanij^. A zanasamo se vendar, da se jim njihove namere ne u-resnidijo in da bodo vsi slovenski poslanet se zastopniki goriskega mesta in trgovstm vred zabtevali Solo ˇ Gorici. Oar nas je prenaglil, da moramo tukaj prenehati, dasiravno bi trebalo se marsikaj podregniti in poslan-cera priporocati, preden^ se zbwro; toda nas prihodnji list jih uze najde pri veleva2nem delovanji, pri kate-rem naj jih zvesto vodi pravicoljubje, pogumna odlod-nost in cisto domoljubje, da bodo uspesno delali in sklepali sebi, narodu in dezeli natfast in stalno blagost. Dopisi. V Gorioi 24. oktokra. Nasi italijanski poslanci se uze pripruvijajo na pribodnje zborovanje, katero se ima prav kmalo zaceti. Kakor slisimo, so bili pret. nede-ljo'vsi zbrani v GradiSci; zakaj? ugibamo, a ue more-mo za gotovo vedeti*, k»jti, dasiravno v resnici razce-pjjeni v dve strartki, se vendar drze nekake discipline v tako vaznih zadevah. Najbrze se je vrtila posveto-vanje okoli vpraSanja, kako naj bi se vedli v zbornici na^proti Sloveacem in zlasti proti onim, kateri se ne sramujejo govoriti slovensko; morda so tudi k:ij govo-rili o preselitvi kmetijske sole na italijanska tia in o eoacih vprasanjih*. Pametno je vsakakor, da se poslanci sbajajo pred zborovanjem in da se uze popred porazum^jo o bolje vaznih vprasanjih, da ne nastane mej zborovanjem zarad razlicnib menenj in navskriznostij posameznikov nepotrebni raves in kaves, kateri Skoduje stranki sami in se ve, da tudi dezeli. Koj pa nasi sloveoski zastopniki, ali se ne bodo ganili, da bi se porazumeli o potrebah na§e strani in kako se jim bo vesti p tern in onem predlogu, kateri utegne priti na dueVni red? Knj se! Pri nas se strankarstvo tira do zadnje za-reze in zagrizenost posame/nih je tolika, da ne pn-pusfia nobeoega porazumenja in da izkljucuje prepo-trebno disciplino nasproti kompaktni italijanski stranki. Italijanski klub sklene in vsi brez izjeme in posamezni veckiat zoper svoje prepricanje se udaj-i in glasujejo za doticoi predlog — nasi poslanci se tudi sbajajo v klub, ce smerao njihove shode tako iinenovati, a nek-do naznani koj v zacetku, da se ue veze na khtbove sklepe, drugi nateza usesa in parlamentuje potem na svojo roko z nasprotniki, tretji trdi, da bi se sicer ujemal s tero in onim sklepom, toda kerse X ne pod-vrze, ga vendar ne more samega pustiti i. t. d. in tako se razbije neobhodna potrebna kompaktnost straake na trmoglavosti posameznikov, katera pa ne izvira morda iz osebuega prepricanja, ampak, zaliboze, na-vadno iz vladoe strahopetnosti. Lahi se pri taki razcep-Ijenosti nasih poslancev kolikor toliko okoristijo nasa, slovenska stran pa je v vsakem oziru na veliki skodi. Bomo videli, nu, kaj novega in zanimivega nam prinese prihodnji zbor. Kaka vladna zigotovila pri-vlece kraski usiljenec iz pescanskih delegacy, kder je nedavno tako modro poudarjal prav v slovanskem du-hu(?) p.^nslavisticne namere ruskega medveda. Za Bo-ga, le brz oborozite Avstrijo, naj stane kar jkoli, naj posestniku vse do zadnje jagode z davkom oblozi, nic ne de, saj preti raski Hannibal ante portas! — V goriskem mestaem zboru se nij nic novega. Ministerska razsodba se se vedno kuje na Dunaji, me> sto pa je brez pravega zastopa. 2upan Ciaricini in podzupan dr. Mautovrch sta naznaotla namestuistvu svoj odstop, a gosp. namestnik ga nij hotel sprejeti, pripoznavsi posrednje postaynost sedanjega provizorija. Toda postaven gori ali doli, to presueto malo izda, dokler se polovica raestuih ocetov braui vsakega so-delovanja, raarvec kljubuje in se ustavlja, kder more. Cas biti, leto se bliza b koncu, v mestnt bisi pa se je ura ustavila, opravita pojiivajo in najnujuise zadeve spe in bodo spadale, dokler se se zazeijeao minister-sko razsodbo stvari ne uravnajo in z volitvjjo novega, od obeh strank priznanega zupana ne zgauejo kolesa v mestni uri, da bo zopet tekla. „Gorzer Zeitung," kedo [se ne spomiaja na polu-mrtvo porojeno dete tega imena, katero je pred malo leti v Gorici na svet priilo, a po kratkem htranji v gospodu. zaspalo? Takrat se je jasno pokazulo, da go-riSki zrak ne tekne takim otrokom, da je za seme vse izvelicavne nemske kulture na Goriskem zelo neugodno podnebje in da je vse zastouj trositi je na tukaj§uj.i slovensko-furlanska tta. In vendar hoSejo zd;tj isti star.it rajnice gori§ke nWochnerce* osrediti GoriSko z I otrokom enacega imena in zuaCaja, kateri ima uze prihodnji teden zagledati lad sveta. Toia zadnji straz-niki nemSke kilture, katere je nemila osoda oklenila tukaj mej It ali jane in Slovence in katerim se mej nanii tako neiztnerno huda goJi, vedo prav dobro, da bi njihov otrok tudi zdtg le hiral, ako mu ne presktbe domhoih botrov, katerim se loze posredi, prenezno dete naserou podnebju vsaj zaeasno privaditi. In take botre so nekda dobili pri neki goriski stranki, ali prav za prav svojbint, o koje privrzencih je teiko soditi, ali so ptidi ali misi, ker so bili uze pisani liberalci in sivi klenkalci in sem ter tija se kaj druzega. 0 priliki jih uze natancaeje popilemo. Nudejamo se vsakakor, da ne najde nova „Gorzer Zeitung* mej Slovenci nobene podpore. Saj vemo dobro, ker obcutimo, kake namere ima Slovaiiom nasproti v Avstriji zdaj se nadvladujoc.i nemska stranka. V Gorioi 19. oktobra. [Izv. dop.] Bil sem prote-ceno saboto pridujoc pri vojaskem pregledovalnem zboru in imel sem priliko izpoznavati nasega vrlega roja-ka Andreja Komelja, nadporodnika pri Maroidicevem polku. Sliial sem tudi i si ga tudi dobro zapomenil njegov ogovor, kteri je bil vse kaj druzega kot golo razlaganje vojaske discipline, kar je pri tacih priloz-nostih navada. S prirojeno mu prijazno zgovornostjo spodbujal je zbrane vojake k vestnemu izpolnovanju svojih dolznostij in jim nataneno razlagal, kam se ima-jo obrniti, ako je neprevidni uzroki zadrzujejo udele-ziti se jim prepisanih vojaskih vaj. Odsvetoval jim je vsakovrstne zakotne pisafie po-moci prositi pri tacih priloznostih i zadregah, tar jim priporoCal edino i samo od zupanov pomodi zahtevati, ktere je prav po domace ob5inske ocete imenoval. Kar pa je bilo najbolje zanimivo v tern ogovoru, bilo je to, da je s prav gorkimi besedami uze ozenjenim reservis-tom i dezelnim brambovcem priporoCal svoje otroke pridno v solo posiljati, rekoc da je nasa prva naloga izobrazevati se, in to nalogo moramo vec ko mogoce dopolnovati. „Saj srao Slovenci, povsod priljubljeui, kamor se podamo i zakaj bi tudi ne bili ? Saj smo posten na-rod, zvest svojemu vladarju, da malo kateri narod tako. * Govoril je z navdusenimi besedami. Obcna zadoyolj-nost brala se je vsem zbranim na obrazu, koso sliSali nevajeno jim bratovsko clovesko govorjenje, ne pa la-janje kakor je pri vojakih navada. I nic ne lagem, ce redem, da sem s prav zadovoljnim srcem odsel z mesta, na kterem sem slisal gori omenjene besede. Bog 2iyi gospoda Komelja in enakouisleLe, tako si je mislil sleberni pricujocih i tako mu tudi jaz, ceravno ne kot vojak pa kot rojak zaklicem: Bog zivi! Iz Sedla 18. oktobra. (Lanch, Longh, Log, Logje, Logi.) [Fzv. dop.] Ta srecna vas i vtkarija, ki je pro-slavljena s toliko razlifinimi imeni, lezi na juzno za-padni strani nase goriske nadvladikovine in raeji z italjanskim kraljestvom. Lonch ce biti proizvod latinscine, menda Cice-ronove ? - prosit! L o n g h ce biti nemsko ime. Bad bi znal kako res nemsko besedo, ki bi imela v sebi za crko g neposredno h za zaslombo. Stikal sem po slo-varjih, ali niti ene same nijsem nasel. Tezko se menda zacenja kaka nemska beseda, pa ravno tako tezko se skoncava z gh ali pa ima v sredi gh. Bog si ga vedi, kteri German ali nemskutar je hotel svojo bistroumuost in jezikoslovje glede te vasi svetu objaviti. Log je lepa slovenska beseda. Tako se po Sloven-skemzovejo mnoge vasi, ki lezijo na obrezji potokov in rek. Znano pa je, da vece vasi in trgi v bliZini in sosescini nikdar nijmajo enega i tistega imena. Ko bi pa vendar to bilo, se razloSujejo po kakosnem pridev-ku ali prilogu n. pr. gorenja, dolenja Tribusa. V nasi vladikovini mi nij znana druga vikarja z imenom Log nego samo Log pod Predelom. Zarad tega Loncb, Loagh ne more biti Log, kakor stoji sicer v nasem cerkvenem koledarju, (n.b. 1), ker v taki blizini ne morete biti dve vikariji enega i tistega imena, sicer bi se moralo govoriti Bovski Log i pa Kotarski Log. Logje menda tudi ne more biti pravo ime za to vas, ker Logje je zborno ime (nomen collectivum, pri-meri Gabrije in dr.) Iz besede log, mnoZno stevilo legi, bi se mari ne imelo napravljati zborno ime logje, ker menda take besede nij mej ljudstvom v navadi. Ljudstvo govori le log i pa logi, ter koncnico i zate-guje tu in tarn, da je akoro slisati loge, in logje. Prosto ljudstvo ne izgovarja povsod in vselej koncnic razlodno i 6vrstof ter veckrat samoglasnike spreminja. Prestaja za to vas se ime Logi, ktero je menda edino pravo. Kdor je imel priloznost z ljudstvom te vasi pa tudi tej sosednih vasij obcevati in govoriti, mu je jasuo kot beli dan, da Logi je edino pravo kraj no ime te vasi. Govorijo namre5: Grem v Loge, sem bil v L o z i h (Lozeh), sem iz Loge (Logev) izpit-stivsi crko v. KozKt ima tedaj na svojem zem-Ijovidu pravilno ime Logi. Povod k slovniskemu ra-ziskavanju krajnega imena vikarije mi je dal slavni nGlastt v 15. stev. 11. okt., kder sem dital v predalu: nDahovske spremembe v goriski nadskofiji: kooperator g. Ivan Nep. Cer? gre za vikarja v Log." Tu v na§ih krajih bi vsak bil moral misliti da pojde ta g. kooperator po Glasovem poroftilu v BovSki Log (Mittelbrett) ne pa v Logo v Kotu. Zakaj nij „Glasa k besedi v Log §e lat. Lonch pridjal, da bi se tako pornoti in zmoti imen v okom prislo? V Stev. 14. 4. okt. slavnega „Glasa" sempa tole cital: wI)uhovske spremembe v goriski nadSkofiji: G. Matevz Melinec, vikarv Lozeh gre za trdnovpokoj." Ako se ta vikarija v Jatinscini Lonch, v domacem jeziku pa vsled Glasove slovenscme i cerkveuega ko-ledarja Log imenuje, kako je „Glas" iz imena Log, iraenovavnika ali tozivnika, v enojnem Stevilu napra-vil lokal v Lozeh v mnoznem steviiu? KakoSna slov-ni§ka doslednost je ta? Nikakor ne more biti posebno castno za ta eas-nik, ki hoce biti glasilo slovenske duhovScme gor. nad-Skofije, da se Se zato ne briga, da bi pravilna sloven-ska krajna imena duhovskih sluzeb ali §tacij gor. nad-vladikovine poizvedel i pravilno pisana v javnost po-Siljal. S tako plitvostjo i povrsnostjo obeta jjGlas* res posfcati mogocen steber i krepka podporu sloven-stva i slovanstva, o tern nij duomiti.*} Ce pa g. Cerv gre za vik. v Log pod Predelom namesto v Loge v Kotu, kar pa menda nij verjetno, pdtem konec razprave „Glasa zadevajofi preklicujem, da se nedolznemu krivica ne zgodi, ravno tako v slucaju, da se je le stavcu ali tiskarju pomota pripetila, kar se mi pa tudi neverjetno zdi. Ljubljani 17. okt. [Izv. dop.] Zadnje rNoviceu pri-nasajo v dopisu iz Gorice sofistictio razpravo o tistih dveh taborih, o ktenh se zdaj toliko govori m<»j naSi-mi prvaki. Zastavo z gesloni: .Vse za vero, doin i cesarja* navdusni dopisnik povzdiguje nal vse drugo. Da bi bil dopisnik malo bolje pomislil besede nasega geola: „Vse za dom, omiko in svobodo", pak bi bil sprevidel, da s tern gesloni no upodkopavamo vere, niti udauosti do cesarja! ' Vsakdo ve i to se sme ouitno (izreLi, da nam je I silno potreba omike, da morarao na vse kriplje delati, da jo povzdignemol DuhovS8ina ima nalog, varovati vero, vojaScma ima syoje geslo: „Za curja!" Mi smo za dom, omiko i svobodo! Da so se start, mej ktere se usteva tudi goriski dopisnik, borili uze 24 let, da so so bo- | rili, ko nas bilo nij, to je jako fludno bahastvo. Da | so Slovene! postah pod zastavo „stariha narod, ni | kterega more Avstrija rafiunati, to nij resnica! Zakaj j nij") pod isto zaitavo povzdtgndi nekoliko visje omike ? ! Se ve, da to je nam ostalo in mnogo plemenitej* | 5ili literarnih plodov ustvarilo je mladcslovenstvo uze v kratkem cusu. ! Dopisnik ponosno uprala: nKnksno poroStvo hrani i vsebi vasazastava?" KakoSno porostvo hrani pa zastava I aStarih?* Ali nvjmamo doveij dokazov, da od drzavne Btrani malo smemo upati? Koliko prosenj in iskrenih ! 8elj sum uze posdjali do wNjihovegi veli6anstvau, ko- j liko jih je udiSanih? „Nij(narao uzroka, ogibati ee j cesarju", tako pravi dopisnik. Kdo se mu ogiba? Ca- j sarju dajemo, kar je njegovega, dajerao ma vojakav, j dajemo mu davke, zelimo rau dolgo zivenje i srecuo j vlado, kaj hocemo se vec? Tudi iz drzare se ne izkle-pamo, zeiimo pa to, kar smo uze davno zahtevali po uasih dedih, ki nijso baharili se zastavo, ktero dopis- ! uik tako povzdigoje. •*) tako da celo vinogradi, ki kazejo, da sp zdravi, zamo-rejo imeti uze kal strasue nesrece. Ob enem prosimo, da vsaktori vinorejec, ki bi sumljive trte zapazil, to nemudoma naznani kmetijskt druzbi ali okrajnemu glavarstvti, da se zamore v pra-vem Sasu se knj uspe§oega storiti proti hmlemu so-vrazniku. Trtna u§ (Phylloxera vastatrix) je enaka u§i, ki se, nahaja pj rozah iu na nbah, veodar je jako majh-iia in jaka tezavno jo je zapaziti. Us zivi na ko-reniuah, ki potem oteko in kmalu usance cela trta. Li ko s»e najde prav velika mnozica trtnih usij, se pokazfjo jajcika kot rumeni zaameki na kore-nini. Trtno listje se porumeni, grozdje odpade ali ostaue revno. Trtna us je izvenredno plodna iu se mnogi od trte do trte s preselitvijo. Ker je jako leh-ka, zanese jo veter tudi na oddaijene kraje. Dosadiij §e nijraarao uspednega sredstva proti tej nesrefo in ravno zarad tega iskreno priporofiamo, da vsi vinorejei skrbno pazijo in delajo, da se ubrani pot temu sovrazniku in kobise uze vrmil, da ga nemudo-ma uniciio. - Danka ffSlovenija" vrlo napreduje; povsod naprav-lja zastope ue samo po Sloveuskem, ampak tudi po druzih slovonskih kronovinah. in v kratkem bode tudi osuovala pjddruznieo na Dunaju, kder bode imela ban-ka gotovo prav mnogo posla. Trzagka poddruznica dela uze zdaj prav mocno; muogc prvih trgovskih hi5 je zavarovalo svoja poslopja pri „3loveniji* in mnogo se jih je napovedalo; tudiv Goricidobimov kratkem pod-druzuico, od katere se je hadjati dobrega uspeha. V 20. dneh svojega delovanja je wSlovenija- pre-vzela v zavarovauje proti ogoju poslopij in premakljin za 710.699 go d., po odraaunjenem protizavarovanji pa za 649,779 gold., katenh diata premija znafia 4920 gold. 70 kr., to je 7 % %0 • visoka preuuja kaze, da monyo biti zavarovani objekti jako nevarni. Na-dalje je predznamovanih zavarovanj: za 72.295 gold., za 42031 tolarjtjv, za 168.697 fraukov in za 45.270 gold., v zlatu. Mej zavarovanimi predmeti so nekda tudi pruski kanoui v Berolinsbm arsenalu iu nekoliko Kruppovm kanonov v Essenu, poslopja vAltoni, v Ste-linu, Hamburgu, Koloniji, v Autenil-u pri Parizu, v V-ludimiru na Huskem itd.; te predmete so poBlala pra-ska in duuajska zavarovalna drugtva v protizavarovanjo. Na Gonskera nabirata zdaj dva ugenta 81ovenije zava-rovance in jima dozdaj prav dubrugio, keretuv nekte-rih dueh8amopjTominskem zavarovala za blizo 100000 gold raznih postopij. Premja za poslopja, kakorSna so na Gonskem splob, znasa navadno po 70, 80 soldov do 1 f. 50 kr. od vsakih 1000 gld., tedaj je zivaro-vanje pri „Sloveniji« ugodnejSe, nego pri mnogih druzih drustvih. Narodni «avod „Slovenijatt ima torej dobro prihod-ujost> in Blovenskemu narodu je dana prilika, svoj de-nar tako potrositi, da ne pride v tuje, ampak v doina-ce roke. Na kalskem taboru so Slovenci stavili reso-lucijo, naj se napravi domaca zavarovalnica; zdaj jo imamo, gojimo jo in pazimo na to, da ostaue zmerom v nasih rokah. Tudi drugo zaoimivo vest zamoremo denes poro-vati ditateljeni. „Ob6ua ljubljanska bankau se bode morda se v teia letu rodila; veliki kapitalisti jo zeljno prifiakujejo i se bodo njene akcijo po jugosiovanskih dezelah v kratkem casu razprodale. SliSi se tudi o nekih dogovorih mej glav-nirai osebami vseh jugosiovanskih bank: ,Slovenijett, nOb5ne bankett, hrvatske eskouiptne banke, srbske ban-ke, skratka vseh jugoslovauskih iiuuncnih zavodov, kateri merijo na to, da bi se vse banke zdruzile v eno jugoslovansko drustveno banko; ta banka bi potem napravila posebno v Ttstu iu v tteki mocne poddruz-nice j svoje zastope po vseh jugoslovauskih meatib. To vam je ideja, katera zamore mnogo koristiti jugoslovanstvu, kajti potem se ne bo pri nas sopird stimani nemski in ilahjanki kapital; juzui Slovani pa so tudi dobre glave za trgovstvo in za vsak obrt; da i-majo §e zadosti kopitaine podpore, pa se nij bati, da izbacnejo tujstvo iz svojih dezel; da se bo blagor §iril in z njim tudi uarod loze brand se tujeega nasilstva in politique korupcije. Kar se tice na§e gorislce dezele bi nam bila pod-druzuica take banke neizmerna dobro ta, mi imamo dosta izvrstnih pridelkov in mnogo obrtuih ljudij, kateri bi pri nekoliki podpori s kapitalom, katorega zdaj tukaj obrtnik ne dobi iz pod 10 12 do 20 °/0, prav izvrstno napredovali ia se pocasi izvili iz tujih rok. — V Gori-ci je treba pred vsim boja na materijalnem polju; domadih trgovcev nam primaujkuje, zacetek je sicer storjen in odslej se bo fcto za Ietora narascalo stevilo doma§ih trgovcev; a treba, da jih mi Sloveuci podpi-ramo; poprimimo se eukrat nacela, da bo vsak Slove-nee le pri Slovencu kupoval, potem bomo svetu poka-zali, cigava je Gorica. Tor.-j Slovenci podpirajte do-made trgovstvo in pokazite, da uooete hlapcevati tuj* cem. — Po najnovejsih sporocilih iz Italije je ondotne po-sestnike letosua vendima mocno razneuadila; koraaj polovico lanskega pridelka imnjo.—Prodaja se dobro crno piemontesko vino hektoliter (71 bokalov) po 48 do 50 fraukov; nizje crno pa po 34 do 10 frankov hektoliter na ondotnih pqstajah; v Gorici.bi torej stalo finejSe drno biizo f 17.50 in nizje fl, 15 kvintf.-Koruze je na Italijanskem neizmerno dosta; druzih pridelkov pa prav po malem. Na Ogrskem je v vseh pridelkih srednja lelina; samo vina je po malem, ogrsko dobro vino (Sexard) stane tukaj 20 do 22 gld., drugo mohaSko in pecu-§ko j5rno vino pa 18 do 19 gold., kvincV Na Hrvatskem rsled najnovejSih porocil izvrstno vendimo in homo Hrvata kupovali po 12, 14 do 15 gld kvin6. Naj se tedaj goriski vincarjine drze previsoko, zdaj se vino dobro placaje namreC, Ipavca dobrega pWiijejo po 1G do 18 gld., brdsko reboljo tudi tako inde kaj dra-ze, nizka vina se dobepo 13, 14 gld. kvinfi. To so uze pi kupi in mi opominjamo posestnike, naj ne bodo o-holi ter naj zdaj prodajo svoja vina, ker keapeje se bodo cene skoro gotovo za nekoliko znizale.- Na Ru-skera je letos mnogo zitnega pridelka, iz Eusije doha-jajo zmerom boljsa sporocila. Zadnji das se je ruska obrt-nost raztegoila tudi na izdelke iz zita; osuovala so se namre5 drudtva, katera zidajo mnogo velikanskih mli-nos da se bode potem namesto pieuice izvazala sa-ma moka, kar na vsak no din bolje kaLe, ker osta-ne Rusiji mnogo dobicka izvirajodega od velikanskoga obrtu, katorega so dozdaj imole v rokah1 zapadno evropske drzavo. Ce Rusija zacne se svojimt mokami konkurirati, bode mnogo nafiih velikih rolinov priSlo pod zlo. -Sploh se Rusija napravlja navelikansko trgovstvo in bode p> tej poti zinagala vso drugo Evropo; naSi mlajgi naj se tedaj uda ruskega jozika.- Cene na Go* riSkem trgu se nijso dosta predruga≤ zatorej opustl-mo za denes gorifiki cenik. Politicni pregled, 24. t. m. so se razSle delogacijo prav na ti-horn. Glavui pozor je zdaj obruen 11. deiolniin zborom, kateri so sklicani na 5. novembra v svojo postavne kraje; zasedauje bode prav kratko, (Se je resni^no, kar se slifii, da namreft drzavQi ssbor node sklican uzo s konca decembra meseoa, Vkljub to* mu bodo zanimivi posebuo tisti zl)ori, kder so v vofiini foderalisti, ker se je veadar nadjati, da bodo federalisti pokazali zobe ministerstvu, katero je. So zmerom na poskoku, kajti saml ustavoverni listi slutijo neko nevaruost iu kazejo bojazen pred fede-ralistidnim drtom. SliSi se namreft, da na uplivan-je nadvojvbda Albrecht-a, kateri j9 bil jako zado-voljen se sprejemom napravljenem mu v Dalmaciji, misli Nj. Velidanstvo poklicati na krmilo novo tni-nisterstvo, s katerim, bode mogoee tudi Oehoni in drugim federalistom stopiti v pogovoro. Po tej verziji bi bil izvoljen general Filipovid za predsed-nika novega ministerstva. Mi kot svobodoljubi, si sicer ne obetamo dosta od geneialskega minister* stva; a prisli smo u2e tako daleg, da rajSi prena* samo tudi konservativno vlado, da je le pravi&ia, nego ministerstvo, katero je vzeto iz srede^ usta,vo» vercev, naso narodnost in svobodo zaterajoSih. Fe-deralistftni in centralists listi so se spommjali 20. oktobra diploma, katerega je Nj. VeliCanstvo podelilo narodom leta 1860 ravno tistega &n$; fe* deralistidni listi so izraziii zeljo, da bi se zopet po* vrnilo k nacelom onega diploma, centralisticni pajso slikali ono dobo in straSili svoje yrne prod njeno povrnitvyo. Tudi mi smo se spominjaii v zadnjem Hstu onega diploma; a k na§i nesreci. Na Tirolskem je dobilo pri dopolnitnih volit-vah v dez. zbor federalisti6na stranka 2 glasa. Y&• kor se sliSi bode tirolski in menda tudi tofanjski dea. zbor sklenil, da imajo njegovi poslariisi dr^. zbor zapustiti, kakor hitro pride na dnerni red nova postava o direktnih volitvah v drzV zbor. .^o\ je prav in posnemanja uredno za vse;federaliste; potem bode gotovo konec Auerspergove dobe. Hrvatski sabor je imel zaiSeti svoje seje: 3;nx>* vembra^; kakor se slisi bode odlo&n do aprila prih. 1., ker se ho5e po6akati, da poprej izvrsl regttldr- -na deputacija revizijo nagodbe. Pri novih totitvuh za sabor v Somoboru in v Jaski sta zmagala j|va madjarona. Menda je prevelika popustljivost narodne strauke narod demeralizovala in kompromisovanje §ko* 4ovalo njej sami. . ; ¦'¦ Na TurSkem se imajo prav po tusSko,* Pred 3 meseci je sultan odstavil vezirja Mahmud p,aSo4n ga kaznoval za. 1 miljon gld. globe zarad sleparij. Na mesto njega je prisel znani preganjalee SloVanov Milhad pasa z namenom, da bo vajeti napei posebno proti Srbiji in Romunski. Ustavoverrii listi ^s.o njega nastop z veseljcm pozdravili (ustavoverci fso namrec zavezniki Turkov) in prorokovali novo Mo sre6ni TurSki. A danes je Mithad pasa uze zopet Trgovske i kmetijske vosti. C. k. kmetijska druzba v Gorici je razposlala na vse kraje na§e grofije, kder se ljudstvo pe6a s trtorejo, ta-le razglas: Se hujsa nevaruost .od dosedanje trtne* bolezni proti vinorejeem, toje trtna us (Phylloxera vastatrix,) ki unicuje cele vinorade. Ta us je pokoncila mno^ov Vinogradov na Fran-coskem, Portugalskem, v Svici; pa tudi na O^r-8 k em, tedaj v nasem cesarstvu se je uze prikazala. Stra§en sovraSnik je tedaj blizo nase dezele, ne-izmtrna nevarnost nam proti. Kmetijska druzba je skrbela, da vlada cuje in da se vse stori, da se ubrani vhod in pot temu novemu sovrazniku ti toreje v nase pokrajine. Toda vse varstvo in vsa Bredstva bi malo zdala, ko bi vinorejei samine pazili in duli. Zarad tega cpominja in svetuje kmetijska druzba, da vinorejei za zdaj opustijo kupovati kolfii i bilfe iz tujih krajev in dezel in sicer ne le iz pokrajin, kder je uze ta bolezen, ampak tudi iz vseh drugih, kajti skusnje v Klosterneuburgu dokazujejo, da uie napadene trte ne pokazejo koj znamenja bolezni, *) Kedor sam ne izku§a> ne ve, kako telko7 je utedniku slo-venskega listo, kateremu so dopisniki mnogi v sloveiiiiini ne izSo-lam domoljubi ali celo trdi kraetje, pravilen, dosleden in enoten jttik spraviti v svoj 3asopis; zatorej se nahaja vec ali manje ia-nkoslovnih nedosledtiostij t vsakem slovenskem liBtu. URED. **) NbviSki dopisnik U. Gt)ticc ima, kakor kaze njegov dopia ittecej denaucijatori§kih imoinostij. Fcleg tega pa hofebitipretfri-sana glava, in zato v casih kako .posebno pametno pove, kakor je bda.n. pr. tista, Ja MSocani" sami ', ncite'jskem izobi'ii^evaliSci i na va-lnici z njim zdruze-ni, se bodo upisovali pripravtnki in u6enci 31. oktobra, 2. 3. i 4. novembra od 10-12 ure. Ponavljalni izpiti na realki i gimnaziji bob 5 novembra zjutraj. (Koliko Je' l.lndlj n» xemlji r) Dva n em ska u- cenjakn, Bcbm i Wagner, sta izracumla, da na z.mlji zivi 1377 milijonov Jjudij. Najbolje ljudnata je Aztja, ki ima 704. milijonov prebivalcev; za njo pride precej Evropas 361.600.000 prebivalci; Afnka ima 192.520.000, Amerika 84.524.000, Avstralija pa 5.365.000 prebivalcev. (I'oroim.) 23. t. m. se je porocil pri sv. Ignnciji znatii rodoljub in slovenski pisatelj, g. profesor Erja-vec z gosp'co Marijo Frfiljevo. Druga sta mu bda g. dr. Zurnik iz Ljubljane in g.Jo2ef Tripp od tukaj. („»lovon*kl Ht-Helj**) se bodo imenoval novi Solski list, katerega namerava ljutomerski nadu6itelj g. JanezaLapanje z novim letom po trikrat na mesec v na-rodni tiskarniei izdavati Slovenske ljudske ucitelje, pro-fesorje in dijake na GoriSkem u/e sedaj opozorujemo, da novemu listu z naro6ili i dopisi ob pravem Lasu priteko na pomofi - Tudi g. M a t i j a M a j e r, znani slovenski pisatelj v Celovcu nemerava izdavati nov list „Sluvjanu, tiskan v cirilici i latinici, po desetkrat na leto. (timri) je 21 t. m. na GoriSkem jako poznani g. Janez Garnelli, davkar v penziji tukaj v Gorici; ra-ko so 23. prepeljali po volji pokojnikovi iz Gorice v Ka-nal, njogov rojstni kraj. (Slepeo o narvnli.) Prusijansko druStvo wDeut-scber Verein" na Dunaji je sklenilo v prihodnjih me-secih napraviti vec predavanj o razmerah strank v „pri-vincijah" avstrijske monarhije. Iz Trsta so si najeli znanega pulile/a in povsod se blamirajocega starega dr. Rabelj-na, da jim bo predaval no strankah na Kranjskem na Primorskem in v-Dalma-ciji." — Najprej je treba da se clovek sam uci, da ima toliko glave, ka se poduciti more—potlej naj se le druge uci, gospod Rabelj 1 (Narod.) (*i. notlinn-Verdeljski) v Trstu je dovrsil knji-go 484 stranij obSirno: „Opis in zgodovina Trsta innje-gove okolice". More sepri njem (Trst, via Farneta, 28) dobiti za dva goldinarja. (Narod.) («uveja kiiffi..) y nekaterih krajih na GoriSkem se je prikazala goveja bolezen na parkljih in v gobcih in ker gre govorica, da sta tudi uZe goveja kuga in vra-nicni prisad ne dalec v sosednih deSeiah pobrala po-same govedi, je tukajsnja c. k. kmetijska druZba ra-zposlala poziv vsem zupanstvom, naj natancno. izvrSuje-jo ministerski ukaz 6 decembra lSb9 zadevajoc goveje bolezni splob in postavo 29. junija 1868 o sredstvih, zabranecik govejo kugo. Jako bi bilo zeleti, da bi zupanstva tega poziva ne prezirala, marvec vse to priskrbela, kar utegne ubra-niti nase kmetovalce velike nevarnosti in nesrece. (ITpravnl o.dbor narodne t vzela I v svojo zalogo. - Tako je reSil opravilni svet svoje 1 prve in gotovo vazne naloge z najlepSo nado, da pod* 3 ne zdaj nova doba prav resnega delovanja inSe hitrej-1 Sega napredovanja milega slovenskega naroda, I (oatMir pisnteittkoga druiivo) je imel v torek I sejo v Ljubljani, pri kateri je sklenil, da se ima koj { zaceti{zuredovanjemPreSirnovega sporaenika, kateri obe- I ta biti izvrstno delo, ker bodo sodelovale prve sloven-1 ske literarne modi. J (i*i>voiieiij) je v Ipavi napravila uekoliko Skodo, | nikakor pa nij odnesla vseh poljskih pridelkov, kakor i je nekdov .Neue freue Presse* telegrafoval, ker pridel-1 ki so uze ene tedtie pod streho. Povodenj pa je letos 3 obfria; na Italijanskem so skoro vse reke izstopile in | napravile posebno na gornjem Italijanskem neizmerno §kode. (Voiiivo *reijeir» ruBrednJ), v goriSki magistrat, «o potrjene od vceraj sem z ministerskim dekretom. [¦ Marsikdo bi mislil, da bode s tern konec homatij; a zdaj bode Se le zacel sejpravi raves in kaves. Po obcin-skem redu nijma nikdo drugi pravice odobrovati volitev ncgo stareSinstvo samo; ministerstvo pa je nepo-stavno oktroiralo stareSinstvu 2 stareSiui, zarad Lesnr' hoce, kakor se slisi tulsonceva" stranka v stareSin-stvu protestovati in ministerstvo to?,iti pri drzavni sodniji zarad postavoloma. To bi bil ros sunicumu, a na vsak nacin pogumen korak one stranke, ceravno bo tezko kaj kruha iz te moke. [ (tioiern.) V Budimu se je zacela kolera in nek- , da prav mocno davi. Da ne bi se le naproj zaBojahi. 1 (i*oakn» umoru), Neki pek Nikolaj Milonovic, ki P seje vec casa potepalpo Trstu in bil iz|Trsta pregnan, je prisel sem v Gorico k svoji svakinji, katera ma je vz-drzavala uze vec casa druzino, in jo tirja, da naj mu da nekoliko denara. Ko mu ta odrece in ga zmerja, da naj gre delat, zgrabi potepuh za noz, ki je le/al na bliznji klopi, in ga zabode v svaknajo; ranil jo je prav nevarno, pa vendar je upati, da ozdravi. — Napadnike je v rokeb sodnije. (V Monnn) zaradi govoje holezni ne bode zivin-skega semnja 12 novembra. (Umur.j V Tominu sta se skregala pri igri J. Med j ved in V. Petrincic, prvi iz Tomina, drugi pa iz okra- ; ja Starega mesta (Cividale) na Italijanskem. — Petrin- ; cic v svoji jezi zagrabi noz in ga veckrat rasadi svo- ? jemu tovarisu v posi, tako da ga umori, po storjenem hndodelstvp pa jo pobegne. Oblastnije so vse moci na-pele da ga udobe v svojo pest. \ fi'oslano. i Gospod ivpan! | N? moj dopis v 35. listu „So6e* ste odgovorili s I Bposlanimtt v 40. listu tistega casopisa, vkaterem me pi- f_ tate z obrekovalcem in la2njivcem. Da se nijsem la- H gal, Vam hocem danes dokazati. Vi ti*dite, da na Vaso i ograjo se ne nanasa obcinski sklep. Od kod pa pride, I da Vas je obcinski fiuvaj Ivan Munko 9. maja^ zatozll 1 v obemski pisarni, da ste si prigradili se jgrelep kos-| cek obcinskega pasnika k svoji senozeti? Od kod pridei nadalje, da je podzupnn, g. Peter Gabrijevcid, odstra-1 nil Vaso ograjo s pomocjo dveh delalcev in dveh zan-1 darjev? I Ce tedaj obfiinski sklep nij zadeval tudi Vase, ka-1 kor Vi trdite, uie nad 6 let obstojece ograje, zakaj ste I si jo pustili posekati? In ker je vse to dokazano, za-1 movem jaz Vam v zobe povedati, da ste Vi ^ ubogim f obfiinarjem viSitek enega kosa pasnika jemali in tedaj J obemarjera krivico delali. | Vi se tudi izgovarjate, da ste bili tisti dan, ko se I je VaSa pregraja odstranila, pri sodniji v Kanalu. Ne I trdim ravno, da nijste imeli kak narok pri sodniji; to 1 pa trdim, da Vas tisti dan nij bilo v Kanalu; jaz sem 1 bil tisti dan v Kanalu pri sodniji; a niti jaz in niti j noben drugi Vas tarn nij videl. ! Glede racuna Vam odgovarjam sledece: 16. avgu- j sta t. 1. sem jaz poslal nredniStvu „Soce« s konca o- (DaUe v piilogi.) Priloga k 44 štev. "Soče" menjeni dopis, do tistikrat Vam si. dezelni odbor se nij bil potrdil obcinskega racuna. Vse Vase trditve pa pobija to, da Vas *je stare-sinstvo po sklepu 6. svecana t. 1. tozilo pri si. dez\ odboru, da nijste polozili racuna za leto 1871 in da Vam je de2. odbor z dekretom zazugal, predloziti ra-cun za leto 1871 v 14. dneh. Morda Vam bo tudi znano, da je stareSinstyo v seji 17. avgusta t. 1. skle-nilo, da Vam vzame dsriarriico ter izvolilo za denarni-carja podzupana, g, ^etra Gabrijevei6-a i za kontro-lorja svetovalca, g. Martina Suligoj-a. Jelite! to Vam nij po misli, Vi se temu na vso mo6 vpirate, a vso VaSe prizadevanje bo zastonj, ker ne morete ovreci postavnega sklepa staresinstvenega. Vase nerednosti so rJrok prepira v obemi in v stareSinstvu in kersem tudi davkoplacalee v tej obcini, sem se dnmislil v Bvcjem iu v imenu cele obfiine v Casniku Vas na* VaSo dolznost spolniti, misled, da Vas bo vsaj casnik pre-dramil in zbudil k dolznosti. Clovek pa, ki izpolnuje svoje dolznosti fie le po velikem pritisku, kakor len vol, nij urcdec, da je prvi v obcini. Zatorej potrdim svoji dopis v 35. stev. „Soeeu in fie dostavim, da je gospod zupan, ko je raene z la2-njivcem in obrckovalcem zmerjal, po svojem bracu meril. Da pa ne bode menil g. zupan, da sejaz neupam na dan se svojim imenom, mu naznanim, da sem V Avcu, dne 20. oktobra 1872. Vctur SRbofr«r* ___________ iz Ave* h. St. 2. Poslano. Zopet je gospod Anton Rutar, 2npnik iz Void v 37. listu „So6eB neko poslano priobcil proti dopisu s Tominskega v St. 35. tistega lista. Moz je se svojem zagovorom kaj nesrecen; treba je torej, njegovemu spominu na pomoc priti Gospod zupnik! AU nijste sami pravili, da Vam je racunski odsek v Trstu zito zaracunil po 4 gold., clu-hovnemu pomoCniku pri Sv. Luciji pa po 8 gold, in da boste zarad te krivice v .Reform" pisali ter vladi oci odprli? Vseveden dopisnik nij kriv, da ste to po-zabili in da zdaj 2itno cenitev na kaplana zvracate. Morete tajiti, da nijste prosili zavladno podporo? 8;ij ste se sami bvalili proti mnogim duhovnikom, gra-jajocim vladne limanice z besedami: KTudi jaz Bern prosil, in kaj potem?" Pri vsem tern pa se drznete trditi, da nijste za letni izboljsek, ampak za stalni izboljsek place prosili. Dato sed non concesso. Kako pravico pa ste imeli prositi za stalni zboljsck, ko je slo le za zacasno nagrado, ali milosclno? Razjasnite nam to! Da bo pa vsega suma konec in Vi gist iz Soce pridete, Yamje se enkrat priloznost dana dokazati, kar ste, ne vem, iz kakega uzroka preskocili v zadnjem dopisu : 1. Da nijste med 15. prosilci za subvencijo, {kar se v slovenskem s stalno placo ne prestavi) po K)l) gl. kakor jih je nGlasu v svojem 2. listu priobcil. :;. l)a nijste med 57 prosilci od skofije za enoletno p idporo visoki vladi priporoeeni. 3. Da Vam pri davkariji v Tominu nij gladko in Cisto le enoletni izboljsek, kakor drugim prosilccm odlocen. Ako se na to po mosko ne le z besedo „nijsem prosil1, ampak z dati in dokazi doticnih uradov opra-vi&te, nas bo prav veselilo in radi Vambomo po dru-gi poti prijazno roko podali, ter vam iz Soce pomagali. Zravem Vam svetujemo se danega predmeta drzati in ne per amvagam po zraku maliati, da se v hujo Scyllo ne padete. Wee duhovnov ¦ Totninskega. Katere tuje trte so nasim razmeram ugodne? Spiral *. B. It. Popolnoma pieprican, da nektere trte. ktore bi nasi vinoraji nmogo koristile se uze vetidel v nasi do- i taovini nahajajo, so mej drugimi poraesane, zrazlicnimi I imeni, kterih veljavnost in narava je na§im vinorejeem popolnoma neznana. Moj rumen je torej, veljavnost in naravo teh in se drugih neznanih tujih trt popisati, ktere bi nam s pravo obravnavo naso viuorejo pov-zdignile, r>ase blagostanje pomnozile in nasa viaa v tesolJDi kupciji priljubile. V ta namenrazdelim trte v tri razrede: 1.) Trte, ktere se 8 prav sgodnjim grozdjam odli-kujejo, ktere sicer posebnih dobrih lastnostij za na-pravo vina nijmajo, a se zgodujim dozorenjem in ple-, menitim sadjem nam lepo pnhko dajo, je kot mizno grozdje zgodaj na trg nositi in je drago prodajati. Obzalovati moram, da vtoorejeem, kteri lepe, s trtami obrastene, kot za to stvarjene gorice nase domoyiae obdelujejo, se na misel nij pridlo, se zgodujim sadjem, posebno pa z grozdjem, daljae severne trge preskrbo-vati in na ta nacin si muogo blagostanja prisvojevati. I Prva teh trt bi biiaponemsko imenovaua „gelbe seidentraube." Ta trta je Ipavcem pod imenom Mavg'ustanaM dobro znana. Tudi Primorci jo v ve6 krajih tako imenujejo, akopram jej v nekterih krajih tudj druga^e pravijo. Avgo§taua je po mnogih porocilib iz Fraucoskega k nam prisla, in se od vseh tit najdalje proti Severn razsiribi. Te trte ne uajdemo kot drugih, da bili z njo veliki vinogradi z;i?ajeni, ali nabajamo jo, kder nam prijetno iu zgodoje mizno grozdje daje, /jasti po vrtih mnogo zastopano in mnogo <5istano___ Avgugtana je v severoih krajih jako obdutljiva in mora Be po ziini pred mrazom dobro obvarovati, zatorej jo severni vincarji sade v najbo)j§ih od mraza bb-varovanih krajib, prek zidovin na pravsolndnih legah. VnaSih krajih bise tega ne bilo treba bati, ker, kakor je znano, nam tatrta dobro raste, anjeno obilo grozdje nam slabo in revao vino daje, zatorej je za napravo vina nikdar priporo&ati ne morem. Uzrok, zakaj nam ta trta slabo vino daje je ta, da to grozdje uze od prirode maio snovij uiobi, iz kterih se sladkor v ja-godi napravlja, iu zatorej tudi prej dozori, kerza svoj razvitek veliko manje gorkote potrebujeje. J Akoravno je ta trta za napravo vina neugodua, je toliko vec priporoeevanja vredna, ker nam ugod-nejia prijetuo grozdje daje, ktero moiMmo na trgu drago prodati. Akopram se more zgodnje okusno grozdje tudi na blizojih doma&h trgih dobro prodati, ven-dar no mislim na te; ampak moj namen je, vinorejee bolj oddaljenih trgov spomniti, ker le potem bi se spla-Lalo, velike prostore temu grozdju odlofiiti. Posebno na Dunoju bi se dalo to grozdje dobro prodati, ker se na trgih tega mesta mnogo i&5e iu dobro placuje. Veliko pokrujin okoli Dunaja posebno pa oko-lica se zato poganja, to trto mnoziti, ker ved dobicka nosi, nego drugo grozdje. Ker sem pa popolnoma preprican, da nusa avgustana je za cele 3 4 tedne prej zrola kakor v dunajski okolici, tedaj jo moremo tudi mi mnoziti, kder jo lahko preje prodarao, nego jo dunajska zrela. En funt pivo avgustane na Dunaju volja 80 kr.»1 fl. Se ve, da take kupfrjo ne more en Bam vinorejee napravljati ampak to bi se moralo so zdruzenimi moumi o2tveti. Nabaja se Se druga trta te vrsto ngrttne seidentraube" imenovana uli po domaco nzelena avgustana," ktera se prav malo od prve lo6i. Ker pa | malo poznejse zori in ima nje grozdje, akoravno zrelo, zeleno barvo in zatorej nij tako piijetno, je bolje, to popustiti, in se le prve poprijeti. Krachgutedel. Mnoga poioeila naznanjajo da jo ta ti-ta na Spanjskeui doma, od koder je na Eran-cosko prisla. Iz Francoskega se je ta trta na Reni in od todpo avstrijskih dezelah mnogo razsirila. Nahaja-I mo jo na spodnjem Avstrijskem, posebno v okolici sal-ma nsdorfski in Stajerskeoi, tukaj pa pod imenom „spa-njol"; razsirila se je zadnja leta mnogo po Ogerskem in Hrvatskem. Ta trta nam daje izvrstno mizno grozdje in kte-rega nam je mogoce tudi vino napravljati, ktero sicer k prav dobrim steti ne moremo, ali vsakako je prijet-I no mizno vino. Vino iz tega grozdja je lahko, ima malo alkohola, ! malo kispne in malo ekstrativnih snovij. Naj boljse | vino iz tiga grozdja napravljeno je oiilchheimer-wein ua Badeuskem. Ta trta ljubi posebno nizke doline, debelo in mokrotno zemljo. Visoki lezefii vinogradi) so jej presuhi, zategadelj tudi v takih okor-no raste in malo rodi. V nizkih ravnih legah, ktere so tudi dovoTje mokrotne, je ta trta prav rodovitna, groz-I dje je zgodaj zrelo, in zategadelj mnogo eislano. Tudi | te trte vam za napravo vina priporocati ne morem, izvzeiusi tako kraje, kder bi drugih trt grozdje zarad premokre, ali nizke lege, gnjilo ali do prave zrelosti ne prislo; a priporofiam vam jo zarad precej zrelega o-kusnega grozdja, ktero se tudi drago prodaja. Kadar Avstrijci s tem grozdjem na Dunaj pridejo, J je hipoma oddajo, ker Duoajcanje le tega iscejo. Mno-j go krajin na spodnjem Avstrijskem se posebno s to kupcijo peca, in ne le zgodnje grozdjo le vrsto na trg prinasa, ampak je tudi, v zato napravljenih kletih do pomladi nezvenjeno ohranijo, in je ob tem casu na trg nosijo, kakor bi bilo bas potrgano. Z obravnavo tega grozdja so tako dalec, da kmalu po- cvetiji z malimi skarjicami v vinograd gredo in po-samesne grozde na pol prestrifcejo, pozneje tudi od od tega ostanka pozamesne jagode skarjami od§6i-pajo, da jim ostale jagode debelejse postanejo. Ako h tako obravnanemu zrelemu grozdju pridemo, vidimo pozamesne jagode debele kot orehi. Zeleti bi bilo, da bi se tudi nasi vinorejei take kupuijein obravnave po-prijeli s tem grozdjem, kterO bi vsled svojih trdih ja-god za prevoznjo prav ugodnb bilo, in tudi pri nas dovolje zgodej dozorelo, da bi je pred avstrijskim prodati mogli. V francoskih zapisnikih najdemo nebrojno Stevilo ngutedelnov*1 pad imenom „chasselasa zaznamovanih, kteri vsi k edni druzini spadajo in se edni ali drugi vrati ngutedelna*. blizajo. Jaz ho5em le pdglavitnih i omeniti. ,Rude6i gutedel*. Ta trta ima vse enake last-nosti kot krachfitedel, z razlofikom, da ima rude^e jagode, krachgutedel pa bele. Znameoito je tudi, da kmalu ko grozdje mehko postane, so jagode temno ru-decVod popolnoma zrelega grozdja pa svetlo rudece^ Raste tudi v nizkih legah,! v mokrih in debelih zemljah naj boljse, je prav rodoviten, zgodaj zori in daje lahko vino. Diamant gutedel. Z enakimi lastnostimi kakor drugi ali od vseh gatedelnov naj zgodnejSi.. Muskatgutodel. Grozdje te trte se od vseh drugih gutedelnov prijetno muskatelerjevo diSavo odli-kuje, katera se pa le v dobrih letih popolnnma raz-vjje. Ta trta hofie tudi nizke mokre lege in debele^emlje, Zarad^ prijotne] diSave je to grozdje na trgih mnogo eislano in tudi vir.o, akoravno lahko, veliko ve5 ve- i*ozoi% lunetovalcl! Slavna c. kr, kmetijska druzba v Gorici je glede na blizajoCo se govejo kugo razposlala vsem Zupanst. vom nafie kronovine ta-le razglas: Slavno Jtupamtw! Ker se je uze tu pa tarn v na5i deieli pokazala goveja bolezen na parkljih in v gobcih in ker (gre go-vorica, da nij dalej od nas goveja kuga in vranldui prisad, fiteje si podpisana druiba v dolznoit, obmiii pozornost slav. 2upanstva na dotifine doIoCbe minister* skega ukaza G, decembra 1859 glede Sivinskih boloznij sploh in postave 29. jun^ja 1868 zastran tega, kako Be je goveje kuge varovati. Prva veleva vsakemu posestniku divine i pastirjem, da iinajo nazuaniti krajni gosposki, kedarkoli se pri-kazo bolezen na kaki givali; tisto dolSnost imajo ii* vinski zdravniki, kedav zapazijo pri zdravlionji liivalij Bumljiva zaamenja knSnosti i nale^ivosti. Kedar ohole v enom i tistem kraju dve ali tri zivali venom tednu, mora krajna oblastnija priobftiti to predstavljeni viii gosposki in preskrbeti, da se osami vea iivina dotto-nega hleva in da ne pride v dotiko z nobeno drugo. Pestopniki se kaznujejo po dolocbah kazenskega za-konika. Postava 29. junija 1868 veleva to le: §. 18. KeJor.cyli zapazi znamenja znotranje bolez* ni pri svojem ali njemu v skrb ierocenem govedu, po* tem ko se je uze uradno naznanilo, da je goveja kuga v dezeli, mora te ncmudoma ob5inskemu predstojniku porofiiti. Ako zboli v enem tednu dvoje ali vec goved, ali, kedar je goveja kuga blizo, ce se tudi na enem samem bolezen prikaie, ali se celo le sumi kuga pri kakera bolnem govedu, mora to obLinski predstojnik neodla-goma porocati okrajni politiSki gospofiki. Enako morajo tudi zivinski zdravniki okrajni po-litiski gosposki, kedarkoli pozvedo, da se je kuga na kakem govedu primerila. Sicer je vsakemu prosto, da naznani, kedar ve za okuSeno govedo. §. 19. Kakor hitro poizve krajna gosposka, daje zbolelo ali poginilo kako govedo, o katerem se je su-milo, da je okuzeno, mora pridakovaje dotidno komi-sijo, poslano od politicne gosposke: a. objaviti vob5ini dogodek ter razlozlfc ob^inarjem, da je goveja kuga zelo nalezljiva in nevarna; b. ukazati, da se ima doticni hlev sekvestrovati, ali zapreti; c. prepovedati in ovirati, da se ne goni goved, ovac ali koz iz vasi: d. prepovedati, 2ivino na palo goniti. Ta postava dolocuje kazni do 4 mesecev zapora in do 500 gld. globe vsakemu, kedor bi navedSne do-lodbe prestopil, Enaki kazni zapade tudi obcraski predstojnik ali kedor koli ga nadomestuje, ako zane-mari potrebne ovadbe, ali pa ce spriduje neresnidno kako okolnost v sprifievalih zdravtfaali izvirnosti. V«hu kazni se nalaga tudi lehko povradilo zakrivljene Skbde. Podpisana drugba se zanaSa, da bo slavno 2ttpan-stvo, glede na veliko odgovornost, katera sloni na njem, ne samo to priskrbelo, kar zahteya postava, ampak rabilo sploh vsa sredstva, s katerimi bi se morda obranili nasi kmetovalci velike nesrece, C. h faneiijslsa drntta v Gorici, '8L-dkk 1W& , , iPreapednik: * % conoiviwi i. r. «..»!.;" Tftjniki t. ¦«rela» 1. n Razglas! Ker se je nalezljiva zivinska bolezcn tudi v . okraju Se&raskem siriti pricela, je podpisano zu-panstvo sklenilo zlvinske semuje spadajoce dne 2 Novembra t. 1. v Sezani, in 21 Novembra t 1. v Jiokvi, kakor tudi sledece inesecne semnjc do drug-aije odlocbe v smisln Ministcrskega razpisa 6 De-cembra 1859 stev. 32592 prepovedati. „ To se ocitno javlja sleheroemu posebno kup-cem in prodajalcem zrrine. Ziipanstvo w S<*Zciiii dne 23 Oktobra 1872. Dva aii tri uCenci bodisi normaici, ali gimnazijalci se sprejmajo na stanovanje s hrano po prav ngodnih pogojih pri poiteni druzini. Razjasnila se dobe* pri J pri Ijndskem vrtu his. stev. 27. n 2- * *n ^ SB ? 5 -c « 8 & 9Y. * 2 3 Z © S W S3 ° a ZASTOP „prve ob&ie zavarovalne banke SLO VENUE" L.11IBLJAII so do zdaj prvzeli naslednij gospodje: 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 311 32. Janez 2nidarfict posestnik, za Videm in okolico; Janez Kolbezen, „ „ Crnomelj in okolico; Franjo Brosgo, trgovec, „ Mozirje „ „ Jakop Knre§, c. k. pristav, „ Kozje „ n Franjo Sclwnbrmn, ucitelj „ Metliko „ „ Franjo Jerse, c. kr. pregledoik, za Gornjigrad, Ljwbno in Luce: Ferdo Mo§, zdravnik, za Hrastnik in Trbovlje; Blaz Sibret, zupan „ Grajsko vas in okolico; Bomicijan Serajnik, za St. Uj pri Rozeku; v Anton Marinic, posestnik za Podrovljane; Peter Bajs, posestnik, za Dvor (pri Yrbi na Koroskem) in okolico; Franjo Novalc, posestnik, za Britof, Vreme, Le&ce in okolico; Josip Fles posestnik, za Ribnieo in oKolico; Ivan Vivod, posestnik, za Gorenji Boiic in okolico pri Titanji ; Vicencij KresniJc, trgovec za Vuzenico in okolico; Janez Jezersek, postar, za Gorenjovas, Trato in okolico; Jakop Zmner, posestnik, za Gorje, Zasp, Bled in okolico; Ivan Brinsek, trgovec, za Trnovo in okolico; Juri Agrez, ucitelj, za Braslovce „ „ Makso Bobic, trgovec za Sv. Miklavz in okolico; Franjo Klinar, posestnik, za Jesenice in okolico; Anton, Kacijan, postar, za Rajhenberk „ „ ' Nate Mikus, posestnik „ Tlake pri Rogatcu in okolico; Mark) Kov§ca, ucitelj, za Selce, 2eleznike in okolico; M. Pirc, trgovec, za mesto Kranj in okolico; Andrej Frjavec, postar, za Makovlje in okolico; Lavoslav Abram, ucitelj, za Lozki potok, in okolico; M. BM, posestnik, za Litijo, Smartno „ Franjo Kubic, zdravnik, za Velenje „ ¦ 9 Josip Vatovc, posestnik „ Divaco „ „ * Andrej Ditrich, trgovec „ Ipavsko dolino; Valentin Treven, trgovec, za Idrijo in okolico ; Brahoslav Legat, ucitelj, za Zagorje in okolico; 34. 35. m. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 66. 67. varc, posestnik, za Ptujsko goro in okolico; Andras Sajrikuvit, postar, za SrediSee „ „ Jakop Vilar, trgovec „ Pudob, Lo& in okolico; Janez Su§nik, mescun „ Skofjoloko » „ Jerih Antonf koncipijent, „ Ormuz in okolico; Iiozman Drag, posestnik, „ Novoinesto in okolico; Anton Salmic, trgovec, za Postojno in okolico; Franjo Koren, ucitelj „ Razdrto „ „ Franjo Susa, posestnik, za Senozece „ „ Jaitko Pqjeky profesor, za Maribor „ „ Anton PleSnar, znpan in posestnik za Crnivrh in okolico; Anton Ktmsic, tajnik, za Smarje pri Jelsali in okolico; JoLe Cerint ucitelf, za 2ir in okolico; Vat Jatopil-t c. kr. stotnik v pokoji, za Kanal in okolico; Josip Kavhekar, trgovec, za Boh. Bistrico in okolico; Ahjztj Svaty, trgovec za St. IIj (Egiditunnel) in okolico; Peter Podobnik, 8upan, za Cirkno in okolico; Anton Kofol, posestnik, za Bovec „ „ Antm Herh, orgljar, „ Sol^avo „ m Janez Koroiee, posestnik, za Senpeter in okolico; J. 8, Oset, trgovec za Yransko in okolice; Bkender LiSan, trgovec za Jl. Bistrico in okolico; Franjo B6let za Dolino, Boljunec in okolico; Gaspar Kastelee, posestnik, za Materijo in okolico; Sajovec Jakob, zupnik, za Borut in okolico; BoUan Jvan, zupnik, za Sbandaje pri Porecu in okolico; Gustav PoMnik, ucitelj, za #alee in okolico; Janez Brofonik, trgovec za Kostrivnico in okolico ; G. Bominka za Kobarid in okolico; Mkajh Stmkelj za Tolmin in. okolico; Franjo Leban posestnik za Crnice in okolico: Miroslav Golja posestnik, za Mirno in okolico; Franjo &varaf.posestnik, za Ajdovscmo in okolico; Tone Bajec za Rence in okolico. a a _^rhtt tega je gospod Alojzij Brod, trgovec v Trsta prezel glavni zastop, oziroma poddndnico sa celo Primorsko in go-spod Anton Lokvenc v Celji pa glavni zastop za dolenjo Siirsko in slovenske pokrajine KoroSke. To se daje spodobno na znanje, da se obainstvo, ki se zeli zavarovati proti pozarn, \6 kam obraiti. KaynaieUslvo banke Sloyenije, Izdavatelj in odgovorni urednik: VIKTOR DOLENEC. — Tiskar: PATERNOLU ˇ Gorici..