*sak istrtsl
in fe^ja i poštnin« i red in t Maribora « pošiljanjem na dona za celo leto K 4.— za pol leta „ 2.— /a četrt Ista ,, I.—
Nnroioina se pošilja upravnlštvu v tiskarni sv. Cirila, koroške alice bštv. 5. List se pviilja do odpovedi.
Deležniki katol. tiskovnega društva do-bivjjo li»f brci po-»ebne naročnina.
SLOVENSKI
List. linrlstvn v T>oiik in zabavo.
M
■e t tiskarni in pri gospodu Novak-« na velikem trga po 10 h.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ae ne sprejemajo.
Za oznanila se plačnje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 b, dvakrat 25 h, trikrat 35 h.
Inserat; se up ejt majo do srede opoludne.
Stev. 6
V Mariboru, dne 11. februarja 1904.
Tečaj XXXVIII.
Vojna je izbruhnila.
Dolgo se je pletel prepir med Rusijo in Japonsko. Japonska je premajhna in nerodovitna dežela in zaraditega ne more preživiti vseh svojih prebivalcev, katerih ima 45 milijonov. Naravno je torej, da so začeli Japonci škiliti na Korejo in Mandžurijo, kateri sta posebno ob morju na obali zelo rodovitni, kamor bi potem lahko poslali svoje naselnike.
Tu pa so naleteli na Ruse, ki so delovali že več let na tihem v Mandžuriji, priborili si pokroviteljstvo čez njo in si pridobili popoln vpliv na Koreji. Korejanski viadar se je dal celo po Rusih oklicati za cesarja.
Grozno je to bolelo Japonce in začeli so predrzno zahtevati, naj Rusi te dve deželi zapuste, in da se bodo oni lepo vanje vsedli in jima izsesali rodovitnost in bogastvo. Japonci so namreč grozno ošabno in predrzno ljudstvo in odkar so pred leti premag&U Kitajca, sploh mislijo, da so nepremagljivi. No, mislimo, da z Rusi bodo pa imeli že nekoliko težji, če ne pretežak posel, kajti slavnoznani ruski kozaki se ne boje naporov, gladu, smrti in — dežja, kakor Kitajci, ki so v kitajsko-japonski vojski šli nad svoje nasprotnike sicer tudi s puško in sabljo v roki, a z razpetimi dežniki, boječ se preveč za svoje svetovnoznane — kite.
Rusija je posebno zato, ker je blsgi nje vladar car Nikolaj II. hotel ohraniti na vsak način mir, prijenjavala Japonski vedno bolj in bolj in ji puščala vedno več pravic na Koreji. O Mandžuriji seveda ni hotela ničesar vedeti, ker jo je stala že preveč milijonov
I' rubljev in je ni hotela na noben način prepustiti komu drugemu. Angleži in Amerikanci pa so vedno bolj ščuvali Japonsko. Oni so namreč kakor pravi kramarji Rusiji jako nevoščljivi, naravnost se je pa prijeti boje, ker je premogočna in prestrašna in so zato poslali Japonce za se v ogenj po kostanj. Ker pa so bile Japonske zahteve vedno večje in vedno nesramnejše, je pričakoval te dni ves svet, da se neha velikodušnost in potrpežljivost ruskega velikana in da zagrmi s krogljami iz topov nad azijatskega pritlikavca. Rusija pa je vendar odgovorila mirno.
Japonska, ki je na vsak način hotela imeti vojno, se je pa razkačila, ker ni mogla Rusije do tega pripraviti in najnovejša poročila iz Petrograda pravijo, da je Japonska pretrgala vse diplomatične (državniške) zveze, to se pravi z drugimi besedami, da se noče zgovarjati z Rusijo več ustmeno in pismeno, po poslanikih in pismih, temveč s topovi in krvjo, z ognjem in mečem!
Dosedaj je Japonska poklicala v orožje vse svoje rezerve, pa tudi Rusija se je dobro pripravila za slučaj vojne z bojno mornarico kakor tudi s četami na suhem. Kakor se iz Petrograda poroča, imajo Rusi v Aziji že pripravljenih 624 000 vojakov, katerim še v kratkem lahko dopošljejo 100.000 mož, dočim postavijo Japonci v skrajnem slučaju lahko 300 000 vojakov, s črnovojniki vred pa 500 000
Pravijo, da je japonska pehota bolje iz šolana kakor pa ruska, kar pa ni gotovo. Ruske konjiče, posebno kozakov pa tako ne prekosi nobena konjiča na svetu in gotovo
tudi ne japonska. Tudi rusko topništvo je pretežno boljše.
Razvidno pa je, da bodo morali Japonci premagati preje rusko brodovje, ako hočejo izkrcati svoje čete na Korejo in Mandžurijo. Priti mora torej najpreje do pomorske bitke.
Zanimivo je, kako sodi o razmerah ruski carski namestnik v Aziji A 1 e k s e j e v. On pravi: »Mi smo pripravljeni! Rusija je korakala tekom let od uspeha do uspeha in danes stoji pred vrati Koreje«. To je uprav veličasten prizor, kako se ta ogromna slovanska država razširja na sever in vzhod, da si utrdi in razvije trgovino, ki ji bo dala sredstva za nadaljna zmagoslavna pota. »Mi se nimamo bati ničesar. Ako pride do vojne, se bomo bojevali. Ne prvikrat! Veliko bolj se je bati nepoštenih mešetarjev, ki se vmešavajo v naše zadeve, in če zmagamo, prisilijo nas igrati vlogo zmagancev. Rusija more imeti le eno politiko, namreč, da sama sebi zaupa. Za pomoč napram Japoncem Rusija ne prosi nikogar, akp pride dejanski do vojne, ne sme pustiti, da bi kdo drugi razpolagal z njenimi uspehi.« Tako je pisal »Svet« o vojni nevarnosti, ko je postajal položaj vedno brezuspeš-nejši. Zdaj se je poostril do skrajnosti. Rudija stoji na meji velikih dogodkov. Vsak sin Rusije se zaveda tega dejstva in govori: Japonci imajo, kar se hoteli. Bog bodi z nami !
Nasledki vojne bi bili za vso Evropo lahko usodepolni, v slučaju, da zmagajo Japonci. Neki veletržec iz neke nemške luke, ki je soustanovitelj velikih nemških tvrdk v Vshodni Aziji, je izjavil, da je brezpogojno v interesu stališča Evropejcev v Vzhodni Aziji
i-rflst olc»
Zakaj se Polona ni omožila.
(Slika. — Prevel Iv. Vuk)
Vsako dete pozna jajčevo Polono, staro ženico, ki je vsaki teden večkrat korakala po dolgem potu iz naše vasi v mesto, noseč na trg sadje, jajca in druge reči. V vsaki hiši daleč na okrog je stara znanka, pozna vse ljudi, male in velike in ima za vsako gospodinjo dobre nasvete, kajti Polona je zelo izkušena ženica in niti misliti si ni, da bi ta ženica imela toliko življenskih izkušenj.
Jaz sem jajčevo Polono srečal prvikrat, ko je šla enkrat v mesto. Začelo pa je ravno nekoliko deževati in Polona je rekla: »Čakajte, gospod, iz bližnje hiše vam prinesem dežnik.« Komaj je to izrekla, je že šla v hišo in prinesla velik, rudeč dežnik. Šla sva oba skupaj dalje mimo zelenih travnikov, cvetočih livad in skozi veličasten gozd, poln vitkih smrek in debelih bukev. Tam, kjer je postala pot polzka in bolj nevarna, sem odvzel Poloni jerbas z jajci. Imel sem namreč z žreblji nabite čevlje.
Polona je s početka boječe odgovarjala na moja vprašanja, pa kmalu je postala za-upnejša.
»Si že zeio stara, Polona?«
»Da, kmalu bom šestinsedemdeset!«
»Zakaj se pa nisi omožila, bi ti ne tre-balo nositi teh težkih jerbasov.«
»Da bi si vzela meža«, meni Polona in se lahko nasmehne.
»Ali se torej nisi hotela možiti?« sem jo dalje vprašal.
Ženica se je za trenutek zamislila, me s svojimi dobrimi očmi pogledala, ki sta kakor dve zvezdi kukali iz nagubanega obličja ter rekla: »Hotela bi se že, a ni mi bilo sojeno. Od tega je že kakih 50 let, ko je moja mati — Bog ji daj večni mir — umrla in zapustila očeta z osmimi otroci, od katerih sem bila jaz najstarejša in sem imela 16 let. medtem ko je najmlajši imel še le kom?; 5 let. Bili smo ubogi ljudje, a smo mirno živeli. Očeta je materina smrt zelo potrla. Rekel mi je: ,Polona, ali se upaš poprijeti gospodinjstva in vzgoje malih sestric, drugače jih moram dati iz hiše. Koga tujega v hišo sprejeti pa ne maram.' Meni je bilo težko pri srcu, vendar sem odgovorila: .Da, oče, hočem poskusiti, vendar morate imeti potrpljenje z menoj'. In tako je ostalo.«
»Pazite, gospod, tukaj je pot posebno polzka«, reče Polona skrbljivo in nadaljuje:
»Oče je delal kakor poprej na posestvu in hodil tudi na delo drugam. Jaz sem pa
gospodinjila, kuhala in varovala moje bratce in sestrice, ¿.raven tega sem še storila tudi kaj za druge in tako žaslužila tu pa tam nekaj denarja. Da veste, ni bilo ravno težko gospodinjiti. Kjer je malo, se hitro skuha in skoro vsak dan je bilo isto. Obleka je bila tudi v redu. To malo nedeljske obleke se že varuje, kar se je pa nosilo ob delavnikih, je bilo iz domačega pridelka. Čevlji so še dali manj dela, ker smo po leti hodili bosonogi. Oče je bil z menoj zadovoljen in čas je potekal, da sama ne vem kako. Ker vedno se je klicalo: ,Polona! Polona! hitro napravi to', je klical oče in ,Polona mi mora pomagati', so kričali mali bratci in sestre celi dan. Niti opazila nisem, da je Franc, drugorojeni, postal med tem 16 let star, dokler ni nekega večera rekel oče, da je čas, da si gre iskat kake službe. Mora si začeti sam služiti, da bo imel kaj denarja, če bi se hotel kedaj ženiti. Poiskala sem zanj lepo službo pri gospodu županu. Rekla sem: ,Imate prav, oče!' Vendar se mi je zdelo, kot bi me kdo sunil z nožem. Tudi jokala sem, ko je Franc odšel.
In zopet je šlo naprej, kakor dosedaj Otroci so vzrastli, tudi Jakob je šel služit za hlapca, Karol se je odšel učit čevljarsko in Anica je šla služit za hišino, tako da je postajalo vedno mirneje v hiši. Oče se je tudi postaral, smrt materina mu je pač vse-
da zmaga Rusija. Ako bi zmagali Japonci, bil bi v nevarnosti ne le ruski ugled, ampak vseh Evropejcev v Vshodni Aziji. Trgovina z Japonsko bi bila otežkočena, ker ošabnost Japoncev že doslej ne pozna mej, in v konkurenci so uprav nizkotni. Japonci že danes hočejo zrasti Evropejcem čež glavo. Ako bi še Ruse premagali, tedaj bi nihče več ne mogel ž njimi izhajati. Tudi Kitajcem bi po ruskem porazu zrastel greben in rumeni azijski rodovi bi postali nevarnost za vso Evropo. Ne samo glede evropske trgovine, ampak tudi v oziru rumene nevarnosti za Evropo je želeti, da zmaga Rusija.
Najnovejša poročila pa naznanjajo, da so Japonci vojno že pričeli, ne da bi jo bili preje napovedali, kar je proti vsem postavam mednarodnega prava. Zato pa jih smatra tudi celi omikani svet odgovorne za posledice krvolitja. Vojna se je pričela z naskokom japonskih torpedovk na ruske vojne ladje pred Port A r -t h u r o m.
Iz Petrograda javljajo: Admiral Aleksejev je brzojavil carju, da so o polnoči japonske torpedovke nenadoma napadle rusko brodovje pred trdnjavo Port Arthur. Dve oklop-nici in ena križarica so poškodovane. S t e m se je vojna začela.
In dne 9 t. m. ob 3. popoldne pa je napovedal ruski car Japonski vojno. Kakor se sedaj poroča, je Japonska mislila isto storiti Se-le v petek, ko bi odšel ruski poslanik iz njih glavnega mesta Tokio.
Dopisi.
Cven pri Ljutomoru. (Čebelarjem v pojasnilo.) V poslednji številki »Domovine« je priobčil pripravljalni odbor za ustanovitev slov. čebelarskega društva pojasnilo čebelarjem, ki pa zopet potrebuje pojasnila. Pripravljalni odbor je namreč nekatere reči zamolčal, (ne vemo, zakaj ?) četudi je iz celega članka razvidno, da je o vsej stvari dobro poučen. Rodoljubi namreč, ki so sodelovali pri snovanju podružnic, nikakor niso Sli na limanice (glej »Domov.«) sicer res nemškemu, a delavnemu avstrijskemu čebelar, društvu, temveč so se resno trudili, pridobiti sloven. čebelarjem takih pogojev, ki bi bili tudi v narodnem oziru popolnoma zadovoljivi. Pripravljalni odbor je v svojem pojasnilu zamolčal, da se je razven o sloven. glasilu pogajalo z gori omenjenim društvom tudi o nastav-
kala nezaceljivo rano. Izdati se seveda ni hotel. Imela sem sedaj več časa in sem pomagala očetu na polju. Oče je večkrat rekel, da mu znam najbolj po volji vse storiti; bil je preveč vajen na me.
Med tem časom je Kraljev Anton večkrat prišel k nam. Gospod! to je bil lep fant in priden. Imel je lepo hišo in posestvo. Od začetka je govoril samo z mojim očetom, medtem je mene večkrat pogledal izpod čela. Jaz sem to vse opazila. Če je rekel potem lahko noč, stisnil mi je roko tako močno, da mi je jelo srce hitreja tolči in kri mi je Sinila v lice. Ne morem vam povedati, kako srečno sem se čutila, akoravno ni Anten drugega z menoj govoril, kakor običajni pozdrav ter mi stisnil roko. Bilo mi je, kakor bi hotela celi dan samo prepevati, kakor bi na našem travniku cvetele same šmarnice! In če sem šla v cerkev, sem vedno molila za Kraljevega Antona, sama nisem vedela zakaj. In vendar sem molila tako vneto, da bi ga ljubi Bog in Mati Božja varovala vsega hudega. In ko mi je Anton nekoč rekel: »Kaj meniš, Polona, ali bi midva ne bila lep zakonski par?« tedaj sem bila najsrečnejše dekle, a vendar sem mu odbežala, ko je tako govoril, radi lepšega.«
(Konec pride.)
Ijenju slovenskega čebelar, potovalnega učitelja za Slovenski Štajer. Gotovo bi bila to kaj važna prireditev za čebelarje na Slov. Štajerskem. Nadalje je pojasnilo netočno glede društvenine. Ista znaša sicer res 2 K, a od teh obdrži podružnica za svoje potrebe 50 v, društvo bi torej dobilo 1 K 50 v; ako pa za »Slov. čebelarja« plača 1 K 20 v, ostane za društveno blagajno borih 30 v. Ne da se torej trditi, da bi mi z našim denarjem nemško društvo bsš posebno mastno podpirali. Iz predstoječega se lahko razvidi, da dotična pogajanja nikakor niso bila na kvar naSi narodnosti, še manj pa slovenskim čebelarjem; ko pa je bilo dognano, da se res ustanovi slov. čebelarsko društvo, so se itak vsa pogajanja ustavila. Zadovoljni pa smo lahko, če nam bo naše sloven. čebelarsko druStvo nudilo vsaj tolike ugodnosti, kakor bi jih bili izposlovali pri nemškem društvu. Kar se pa tiče naposled g. Riedla, bi bil on itak za naše kraje odveč, ker bi se nastavil slovenski čebelarski učitelj. — F. Pušenjak.
Iz Podsrede. (Zlata poroka.) Dne 24. jan. smo obhajali tukaj zlato poroko zakoncev Franca in Neže Cerjak, stariSev č. g. J. Cerjaka, rajhenburSkega župnika, ki je znan kot neutrudijivi delavec za čast božjo in blagor naroda slovenskega. Ljudje se ne spominjajo, da bi se bila kedaj tukaj vršila taka slovesnost, zato se je mnogo vernikov zbralo k tej redki svečanosti. Ginljivo je bilo gledati, kako je sin župnik po kratkem lepem nagovoru poročal svojega očeta in mater. Pridigo je imel č. g. M. Tomažič, ki je lepo razlagal, kako je življenje po sv. veri, pogoj sreče zakonskih in vsakega katol kristjana. Kot vzgled je navedel zlatoporočenca. In v resnici sta oba lep vzgled za celo župnijo. Oče Cerjak je že nad 30 let cerkveni ključar v Podsredi. Ima veliko zaslug, da se je celi cerkveni vinograd prenovil. Ko je bil 21 let star, se je oženil. Kot zakonski mož je moral v vojsko in se je pri Solferinu hrabro vojskoval zoper združene Pijemonteze in Francoze. V tej vojski je bil ranjen v roko. Ko se je domu vrnil, je pridno gospodaril in svoje otroke lepo krščansko vzgojeval. Ravnal se je vedno po starem geslu »vse za vero, dom, cesarja«. Zato ga je Bog blagoslovil pri njegovih opravilih in pri vzgoji otrok. Eden izmed otrok je prej imenovani č. g. župnik v Rajhenburgu, eden je župan v Gorjanah, ostali trije pa tudi dobro gospodarijo. Takemu možu gre torej vsa čast, in zato ga je tudi v cerkvi in na njegovem domu ob priliki zlate gostije obiskalo šest duhovnikov, kar je zlatoporočenca močno razveselilo. Bog ohrani zlatoporočenca še mnogo let!
Bazne stvari
Iz domačih kraj***,
Katol. politično društvo na Slatini
priredi svoj redni letni občni zbor združen z javnim političnim shodom dne 21. t. m. popoldne ob 3. uri v prostorih g. Fr. Ogrizek pri Sv. Križu na Slatini. Na tem shodu bosta govorila naša gospoda poslanca Ž i č k a r in dr. Jurtela. — K obilni vdel6žbi vabi odbor.
Okrajni zastop mariborski. V torek so bile volitve iz skupine kmečkih občin v okrajni zastop mariborski. Naša stranka je propala z 52 glasovi, meščanska stranka je prodrla s 85 glasovi. Ko so se peljali volilci v Maribor, lahko so videli že celo uro pred mestom ob cesti same lepe gosposke hiSe, kjer so Se pred desetimi leti bili kmetje gospodarji. MeSčani vedno bolj silijo na deželo ter si jo osvojujejo, a žal, mnogo kmetov še vedno ne uvidi, odkod jim preti nevarnost : in Se vedno se nočejo postaviti v bran proti i naraščajočemu meščanskemu uplivu. Ampak nasprotno, Se podpirajo meščane v njihovem
stremljenju s tem, da volijo vedno, kakor jim meščani zapovedujejo. Ali hočejo res, da bo čez nekoliko let po cele ure daleč okoli mesta samo meSčan gospodar, kmet pa bo moral postati njegov hlapec in dninar ? Tužno znamenje je to za okoliške kmete! Toda ne izgubimo poguma! Kmetje, ki Se drže kaj na svoj stan, naj stopijo skupaj in naj pri občinskih volitvah pometajo z ljudmi, katerim se zdi največje dobro, ako se jim kak rusast meščan prijazno nasmeji. Meščanski volilci so se zbirali v gostilni pri »črnem orlu« na grajskem trgu. kmečka stranka pa v »Narodnem domu«. Ob 10. uri se je začela volitev v uradu okrajn. zastopa. Največja agitatorja sta bila Tisso in pa župan mariborski dr. Schmiederer. Ze pri volitvi v volilno komisijo se je pokazalo, kak bo izid. Izmed naših se trije niso vdeležili volitve, ker so sami zboleli ali pa jih je zadela nesreča pri gospodarstvu. Štirje so pa izostali, ker so morali biti — na ženitovanju. Zadržanje teh štirih mož se je od kmetov z ogorčenjem obsojalo. Župan lembaSki, g. Robič, pa se ni hotel udeležiti volitve. Najmileje rečeno, to ni bilo lepo! Štirje volilci so prestopili v nasprotni tabor, čeravno so še v nedeljo prej sveto obetali, da volijo z nami. Dva volilca vsaj imamo na sumu, da sta storila isto. Nekateri drugi so izostali vsled nemarnosti, dočim so meščani spravili zadnjega svojega pristaša na volišče. Po volitvi so odvedli meščani svoje ljudi — v kazino! Zopet tri leta neodvisni kmetje ne bodo imeli nobenega zastopnika v okrajnem zastopu in meščani jim bodo gospodarili. Žalostno, žalostno za kmete!
Osebne vesti. Oficijal gosp. Matej K o-čuvan v Ljutomeru je stopil v pokoj. Vrlemu narodnjaku želimo mnogo let v zasluženem pokoju I — Sodnijski pristav d r. Neuberger je prestavljen iz Ormoža v Gornjo Radgono. Dr. Neuberger je hud nemški bojevnik.
Poroka. V soboto, dne 13. t. mes. se poroči g. dr. Leopold P o 1 j a n e c, c. kr. profesor v Mariboru, z gospico Miciko Tram-p u S. Čestitamo!
Iz šole. Nadučitelj v Laporju pri Slov. Bistrici je postal dosedanji nadučitelj v Št. Rupertu nad Laškim g. Martin Lah. Premeščena je učiteljica gdč. Marija Kralj iz Št. Jurija na Pesnici k Sv. Venčeslavu nad Slov. Bistrico. Nastavljena je kot učiteljica ženskih ročnih del na ljudski Soli pri Št. Miklavžu na Drav. polju gospa Marija Gobec roj Beloglavec. Učiteljici Terezini M i h e 1 i č v Šoštanju se je dovolila možitev z ondotnim učiteljem g. Iv. L u k m a n o m. — Štiriraz-rednica v Rajhenburgu se razširi v petraz-rednico.
Iz pošte. Služba poštnega upravitelja pri Sv. Martinu pri Gornjemgradu je podeljena g. Martinu Zidam. — Postna upravi-teljica v JurkloStru je postala gca Roza Guen.
Mariborske novice. Vsled preobilo zavžitega žganja se je zgrudil dne 3. t. m. dopoldne na sredi ulice na tla 40 letni dninar Janez Reih iz Št. Petra. Na potu v bolnišnico, kamor so ga hoteli prepeljati, je umrl. Zopet žalosten vzgled pogubnega žganjepitja! — V pondeljek, dne 8. t. m. je vlomil v domo branski vojašnici v pisalno mizo neznan tat ter odnesel majhno blagajno s 550 K. Tatu pridno iščejo. — Slabo navado, ki ga je že trikrat spravila v luknjo, ima krojač Franc Šegula. Zastavil ali predal je rad obleko, ki so mu dali ljudje v popravilo. Pred kratkim mu je zopet prišlo na misel, njemu v popravilo zaupane stvari zastaviti. Zato bo zopet sedel.
Brezobrestna posojila za vinograd nike. Dobili smo sledeče pismo: Slavno uredništvo! Prebiraje poročilo političnega shoda v Jarenini naSel sem te-le besede: Ravno s Spod. Štajerskega se vinogradnik' premalo oglašajo za brezobrestna posojila. Čudno poročilo to, gospod urednik! Ali so slovenski poslanci tako slabo poučeni zaradi brezobrestnih posojil, ali je to pomotoma prišlo med syet? Kajti jaz poznam osebno mnogo takih,
ki so prosili za brezobrestna posojila, toda niso jih dobili! To je skoro žaljivo za slovenskega kmeta, Se pomoči prosi in se mu ne da. Ker Se pa vedno milo vpije, se mu reče: Zakaj pa nisi prosil! To v pojasnilo gg. poslancem! Z odličnim spoštovanjem S. K., kmet.
Odlikovan Slovenec. Ruski car je podaril g Dominiku Pascólo, profesorju na gimnaziji v Pavlovgradu na Južnem Ruskem, vitežki red sv. Ane. Gospod odlikovanec je doma iz Slov. Bistrice ter je ostal zvest svojemu narodu. Vrlemu narodnjaku čestitamo!
Fram Umrl je dne 10 t. mes. Janez Črnej, posestnik in mlinar, po dom. Habetovi, oče g. učitelja Ludovika Cerne j-a v Grižah in cerkvenega ključarja Franca Černej. Rajni je bil vzgleden katoličan, vrl narodnjak in vzoren gospodar. Priporočamo gá v molitev.
Pri Sv. Benediktu v Slov. gor. sta obhajala zadnjo nedeljo sredi svojih otrok in vnukov zakonska Franc Krmek in Marija roj. Markovič svojo zlato poroko na prav vspodbuden način. Oba zlatoporočenca sta rojena leta 1832; in Se dokaj čvrsta. Izmed štirih otrok je sin Vincenc ministerijalni uradnik na Dunaju, Janez je kmet na domačiji, Franc gostilničar in c. kr. postar, hčerka Alojzija pa žena trgovca Jožffa Horvata. Veseli gostje na zlati gostiji so zložili 13 K 66 vinarjev za dijaško kuhinjo v Mariboru. Posnemanja vredno!
Iz Ljutomera se nam poroča: V Des-njaku se je ponesrečil kočar Janez Košar iz Stareceste. Podžagal je v hosti posestnice Uršule Prelog drevo, katero je padlo na njega ter mu zmečkalo glavo in prsi.
Presika pri Ljutomeru. Milo so z to novi zapeli k večnemu počitku pridni, mladi deklici Alojziji Kavčič, katera je po kratki mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspala. Rajna je bila pridna deklica, pokorna svojim stariSem, posebno pa je ljubila svojo staro babico. Na pokopališče so jo spremile štiri belo oblečene deklice. — Kmalo nato nam je pobrala smrt pridnega mladeniča Rudolfa Kugelmana, ki je bolehal samo deset dni. Sprevod so vodili preč. g. dekan Martin Jurkovič, ki so mu govorili milo nagrobnico. Vrli mladenič naj v miru počiva! — Dne 23. prosinca se je ponesrečil Janez Dijak. Prevrgel se je voz na njega in mu je nogo zmečkalo. Morali so ga prepeljati v radgonsko bolnišnico.
Gornjeradgonske novice. S krampom s o ubili Jožefa Vakaja, p. d. Vra-niča, krčmarjevega sina na Plitvičkem vrhu. Sumljivih dosti, krivca nobenega. — Premijo za blato bi radi dobili Lomano-Sarji in Crešnjevčani, zato nočejo navažati prodeca na ceste. — Č u j e m o, da dobi gornjeradgonska pošta slovenski pečat. — Zadnje okrajne volitve, kjer je stalo 24 zavednih kmetov proti 26 bračkijanskim graj-Sčakom in krčmarjem, tem ne dajo mirno spati. Še vedno rujejo in stikajo, dolže nas podkupovanja 'itd., svojih grehov pa ne vidijo. Tako si sami brusijo orožje za prihodnje volitve, kjer bo Bračko moral delati končni račun. — Ščavniski Ejlec, ki je tudi volil z Bračkijanci, ima silno nemirno vest. Zdaj vidi, kako huda je pokora za greh narodnega izdajstva. Ne vemo, kdo mu bo dal odvezo, Bračko ali ščavniski učitelj Spende, kateremu je Sel na limanice? — Lastomerski M., ki sedi v okrajnem zastopu, je zdravil noge za časa hrvatskih rabuk proti Khuenu v Varaždinskih toplicah. Pa priSel je kmalu nazaj, rekoč: »Nisem bil varen življenja. Hrvati strašno sovražijo Mažare in Nemce.« Ne vemo, ali se je g. M. izdal tam za M&žara ali za Nemca, da ga Hrvati niso mogli trpeti. Zdaj menda veruje, da se s švabSčino ne pride po celem svetu. — »Štajerc« je straSno vsiljiv list, težko se ga rešiS. Če ga pošlješ trikrat nazaj z besedami: »Ne sprejmem več«, pošljejo ti ga gotovo še četrtokrat in nazadnje dobiš še pismo, zakaj ga nočeš več. — Zanimiv pogovorček. Videk: »Zakaj pa bereš ti,Štajerca', Cencek? Ali ne
veš, da ga mašniki odsvetujejo ?« Cencek: »E kaj boš ti! Ali ne veš, da ga imajo naročenega tudi ,cekmešter' očka Kr.?« Videk: »Ali je res?« Cencek: »Res je, res!« »Z Bogom, Cencek!« »Srečno, Videk!« — Slovenske hiše na Zgornjem grijesu lahko spoznaš po tem, da teče po cesti mimo njih — gnojnica iz klavnice nemškega mesarja. To ti je prijetno za nos in oči!
Mala Nedelja. Dne 23. januarja t. 1. je preminola v Bučkovcih po dolgi in težki bolezni gospa Marija Kocbek v najlepših letih. Zasolzilo je mnogotero oko ob novici, ki se je bliskoma razširila po župniji. Kot velikodušna, blaga žena je bila spoštovana povsod, kjerkoli so jo poznali. Dokaz temu je pač najsijajnejši ta, da se je raztezalo nje botrin-stvo na blizu 50 rodbin. Tužno, a obenem tako tolažilno je bilo zreti neštete vrste ljudij, ki so hiteli molit k njej, mnogoštevilno otrok, katerim je bila botra in dobra kot mati. Njih jok in njih molitve so jo spremljale na zadnjem potu, na katerem jo je spremljala kljub silnemu mrazu velika množica. Težek in bolesten je bil ta zadnji pot za rajnice soproga, kojemu se je malo prej zgodila nesreča, da mu je Sel poln polovnjak vina čez nogo. Težek mu je bil ta pot, a »to pač mora biti, saj greva zadnjikrai skupaj«, 88 je izrazil tugujoči mož napram spremljevalcem in solza mu je zablestela v očesu. Čutil je, kaj je izgubil, čutil težko bol v svoji duSi. Ni se mu videlo na licu dosti solz, kakor jih mnogi pretakajo na hinavski način, pač pa se mu je brala z njega neizmerna, rezka bol, — bol ljubečega moža. Rajnica, soproga g. Franca Kocbeka, spoštovanega kmetovalca, si je dobila svojo bolezen na Dunaju, ko je tam predpreteSeno jesen kupčevala s sadjem. Od tistega časa ni bila več prav zdrava. Najlepši spomenik nje človekoljubnosti je postavljen v srcih hvaležnih ji sožupljanov; tele vrstice naj le malo dajo izraza njih čutilom. Ona pa, blaga pokojnica, naj počiva v materi zemlji sveti pokoj!
Poročil se je Bolfenk Hedžed iz Vin-skegavrha z Marijo Hegl, hčerko mizarja pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža. Obilo sreče! — V Gradcu se je poročil dne 6. februarja gosp. Franc Vršič, uradnik ces. kr. priv. »Riunione Adriatica di Sicurta« v Trstu z gospico Ano Vedlik, zasebnico.
Celjske porotne obravnave. Porotniki so oprostili Marijo Dečman iz Završ, ki je bila obtožena, da je zastrupila Marijo PerSe z arzenikom.
Celjske novice. Sodnija je izpustila iz zapora brzojavnega paznika Jožefa Walz, katerega je sumila umora lastne žene. — Celjski občinski zastop namerava napraviti v Celju vodovod iz vitanjskih studencev.
Griže pri Celju. Malokaj bralci zvedo iz Griž. Imamo kmet. bralno društvo že nad deset let, ki ves čas dobro deluje. To spričuje veliko kmetskega orodja in lastna shramba za orodje. Društvo je priredilo tudi že več tombol,katerih zadnja je bila pretočeno jesen, ki se je prav dobro obnesla. Za to se imamo pač največ zahvaliti g. A. Šuler, predsedniku društva in županu v Grižah ter g. L Černej, tajniku društva in nadučitelju v Grižah, ki sta se največ potrudila za lepe dobitke. Imamo tudi sedaj lepo bralno sobo v mežnariji poleg cerkve, katero so nam dovolili nas č. gosp. župnik J. Krančič. Tam nas vsako nedeljo popoldne pričakuje več lepih časnikov, in nam deli naš skrbni in postrežijivi knjižničar č. g. R. Kociper raznovrstne knjige, katere radi prebiramo. A posebno nas je vzradostila v nedeljo, dne 7. t. m. veselica. Najprej je bil govor gosp. potovalnega učitelja Goričana, potem pa lepa igra »Kje je meja?«, katero so prvič igrali domači diletantje in sicer v veliko veselje vseh obiskovalcev prav izvrstno. Igrali so namreč: g. nadučitelj Černej, gosp. učitelj Vudler, gospa Vudler, g. Božič in pa gdč. Ježovnik, učiteljica v Grižah. Slišali smo tudi lepo petje mešanega zbora in ženski zbor s spremljanjem glasovirja. Nadalje lepo godbo
glasovirja in dvoje goslij. Zato izrekamo vsem srčno zahvalo za obilni trud, a želimo in prosimo tudi, da bi nas poslej večkrat s kako igro ali petjem razveselili.
Novacerkev pri Vojniku. Starodavno grajščino Lamberg v Novicerkvi je dr. Langer prodal. Kupil jo je nek Ljubljančan, kot se govori, za'184 000 K.
Rečica v Savin. dolini. Dne 1. sveč. se je poročil rodoljubni mladenič g. Franc Rakun, posestnik v Št. Janžu, z gdč. Marijo Žunder. Bog dal srečo!
Kozjanske novice. Dne 26. prosinca zvečer je šel zelo priden in narodni kozjanski mladenič Anton Pemič po svojih opravkih čez Vrh poljske župnije. Med potoma se je oglasil pri sosedu, po domače imenovanemu Frece, za kratko razveseljevanje. Kar naenkrat mu pride slabo, ter se vleže na posteljo, s katere več ne vstane. Beseda mu zastane in celo telo otrpne v smrtnih britkostih. Hitro so poslali po zdravnika, za dušnega v Polje, za telesnega pa v Kozje. Pa bilo je že prepozno, le sv. olje so mu še mogli podeliti. Umrl je nekoliko ur pozneje. Star je bil komaj 25 let. Zadela ga je menda srčna kap. Komaj je bil 24. prosinca pristopil k požarni brambi v Kozje, že ga je dne 28. prosinca spremila k večnemu počitku v Polje. — Dne 28. prosinca je umrla že čez 60 let Btara Antonija Prešiček. Rajna je bila pridna, vz-gledna in pobožna devica. Nad 40 let je skrbela za olepšavo kozjanske župne cerkve, in je v nji skrbela tudi za pravi red in snago. Veliko se je trudila posebno ob velikih praznikih in shodih, da je ozaljšala vso cerkev s krasnimi venci in z raznim lepotičjem. Mnogo, mnogo noči je prečula pri izdelovanju raznih vencev. Posebno veselje in v čast si je rajna štela, kinčati Marijine oltarje, zmerom si videl kaj novega na njih. Zato jo pa tudi Marija o smrtni uri ni zapustila. Veliko skrb je imela za popravo in olepšavo grobov na pokopališču, vse je bilo v pravem redu. Kakor je sveto živela, tako je tudi sveto, vdana v voljo božjo umrla. Z njo je zgubila župna cerkev pravi steber za olepšavo in kinč. Pogreb je bil sijajen. Naj ji sveti večna luč! — Poročil se je dne 1. svečana vrli kmečki mladenič in posestnik na Zdolah pri Kozjem, Jožef Grzina, z vrlo, pridno kmečko hčerjo Marijo Pečnik, doma s polske župnije. Bil je mladenič prave slovenske korenine in tako upamo, da bode ostal zvest narodu tudi kot mladi mož. — Kakor smo pred-zadnjič poročali, se je ponesrečil Martin Forstner na planinskemu sejmu, ker mu je zdivjana krava zlomila nogo. Danes še dostavljamo, da so mu nekaj dni pozneje v celjski bolnišnici odžagali roko nekoliko pod laktom, druge pomoči ni bilo. Ubogega ponesrečenega hlapca obžalujemo, da ga je zadela ta huda usoda.
Iz brežiškega okraja. jBrzojavna ča-stitka »Save«, katol. polit, društva za brežiški in sevniški okraj, katera se je poslala k 90 letnici dr. otrossmayerja, dijakovskega Škofa, se glasi: »Klanjajo se danes Vaši Pre-vzvišenosti štajerski Slovenci ter kličejo iz dna svojih Vam hvaležno t danih src: Slava, trikrat Slava ljubljencu Jugoslovanov! Bog nam ohrani mnogaja leta prezaslužnega slav-ljenca Prevzvišenega vladiko dr. Strossma-yer-ja!«
Žiška narodna dekleta. Zavel je ugoden vetrič in v naši (mislim osobito draže-vaški) ženski mladini se je pojavilo živo zanimanje za narodno stvar. Upajmo, da to ni samo hipen plamenček, ki bi nemara po-gasnil, ampak da se pridružijo k vašemu dobremu vzgledu še fantje, da bode naša vas v istini trdna skala, ob katero se bodo zaman zaganjali nemškutarski valovi, ki nam prette iz zasužnjenih Loč in Konjic. Živele narodne mladenke!
Konkuri je napovedal Franc Marinič, trgovec v Rogatcu.
V Radečah pri Zidanemmostu je umrl dne 4. t. m. učitelj g. Leop. Potrebin,
Okrajni zastop Gornjigrad. Cesar je potrdil g. Franca Šarb predsednikom okrajn. zastopa in g. Jožefa Mikuš njegovim namestnikom.
Službo uradnega slnge v Obeiwo!zu na Gornjem Štajerskem je dobil g. Andrej Krepek, uradni sluga pri c. kr. fla. okr. ravnateljstvu v Mariboru.
Prodajalci, osobito po deželi, se svare, naj ne naročajo in prodajajo cukerina in jednakih stvari, ker je prodajanje teh kaznjivo in bo politična oblast dotičnike v smislu obrtnega reda »trogo kaznovala.
Najnovejše o vojni.
O prvem spopadu, ki smo ga omenili v j uvodnem članku, je brzojavil admiral Ala- j ksejev carju: »Vse tri poškodovane ladje so j se obdržale na površju. Kotli in stroji so nepoškodovani. Križarke so prišle takoj na ; pomoč. Dva vojaka sta padla, pet jih je utonilo in osem je ranjenih. [ Sovražne torpedovke smo sprejeli pravočasno j z močnim streljanjem z ladij. Temu spopadu je sledila močnejša bitka v jutru. Aleksejev : je brzojavil :»Iz 15 križark in oklop-nic obstoječe japonsko brodovje je začelo bombardirati Port Artur, trdnjava je odgovorila,! ladje so se spustile v boj Jedno, uro je sovražnik bombardiral, potem pa jo odpihal proti jugu. Naše izgube so: Ranjena dva j častnika in 54 pomorščakov, 10 mož mrtvih. Okiopnica »Poltava«, križarke »Diana«, »A.-ikold«, in »Novik« so j poškodovane. Poškodb? na trdnjavi so malenkostne.
Sovražniki Rusije si manejo na tihem j škodeželjno roke, posebno pa Angleži. Oči- : vidno je, da je krivo ruske izgube njih brez- j skrbnost in nepaznost. Ko so izvedeli čast- j niki, da je ruski poslanec iz Tokio, glavnega j mesta japonskega odpoklican, zavladalo je med pomorščaki nepopisno bojno veselje, pri veselju in gostijah so pa pozabili, da je sov- j ražnik prekanjen in zvit in lahko začne j vojsko, ne da bi jo napovedal, kar se je tudi : zgodilo.
Japonci so pogasili v svojih ladijah vse luči in v temi so se priplazili nad nečuje-čega sovražnika. Prepozno so jih Rusi opazili in sovražne torpedovke so že začele streljati iz bližine. Za napad so si izbrali največje ladije. Rusi so močno začeli streljati, a male torpedovke so se srečno izmuzale v temi na odprto mcrje.
Dalje se poroča iz Tokio o večji bitki in zmagi japonski: »Včeraj, to je 9. t. mes. je bila pomorska bitka pri Genu 1 p o (!uka na Koreji), ki je trajala od 11. ure dopoldne do treh popoldne. Japonci so poškodovali dve ruski vojni ladiji, kakor se domneva, sta to »Korejec« in »Varjag«. »Korejec« ima predrto dno. »Varjag« se je užgala in postala tako nesposobna za nadaljni boj. Del moštva, ki se je rešilo na obalo, so Japonci vjeli. Japooske ladije so le lahko poškodovane.
Iz Petrograda je prišlo včeraj poročilo raznim listom, da je pri prvem nočnem napadu japonskega brodovja na Port Artur se potopilo pet japonskih vojnih ladij in jedna ruska vojna ladija. Port Artur gori. (?)
To je zelo neverjetno in kakor se iz naslednjega razvidi, docela izmišljeno; namreč poroča se:
Vest iz New Yorka, da se je pred Port Arturom potopilo celo 11 japonskih vojnih ladij, se ne potrjuje.
O prodiranju japonskih čet javljajo iz Pekina, da se je več tisoč Japoncev izkrcalo kljub navzočnosti dveh ruskih vojnih ladij v Čemulpo.
To so torej prvi bojni uspehi Japoncev. Teh so pa tudi na vsak način potrebovali, ker drugače bi ne bili mogli izkrcati svojih čet na Korejo. Boj so začeli gotovo nepošteno. Po teh uspehih jim bo še bolj zrastel pogum
in greben, vendar kakor pravi stari slovenski pregovor, da prvi dobiček ne gre v mošnji-ček, ne moremo sklepati, da bodo iz vojske izšli Japonci kot končni zmagovalci. In če tudi premagajo ru-ko brodovje na celi črti, čaka jih naporna vojska na suhem, kjer pa Japonci ne bodo kos močnemu Rusu. Vse naše želje so na strani velike Rusije.
Cerkvene stvari.
Mili darovi za družbo>ednega če-šfenja: Bizelj 11 K, Jarenina 93 K 30 v, Brežice 50 K, Sronjlje 8 K, Zabukovje 7 K, Hajdin 22 K 68 v, Dobrna 42 K 92 v, Sv. Jurij pod Taborom 110 K, Nazarje 7 K 90 v, i Kozje 40 K, Sv. Peter pod Sv. Gor. 10 K, Polje 20 K, Buče 10 K, Dobje 13 K, Sv. Vid na Planini 24 K. Sv. Bolfank v Slov. gor. 21 K, Sv. Kunigunda na Pohorju 52 K, Sv. I.j ped Turjakom 12 K, Špitalič 17 JK 20 v, M SI. 200 K. Špitalič 17 20 K, Sv. Tomaž 17 32 K, Gomilsko 20 K, Sv. Ropert nad Laškem 10 90 K, Sv, Ana na Krembergu 25 K, Galicija 28 K, Fram 6 40 K.
Veliki oltar se bo letos postavil v mariborski frančiškanski cerkvi, delo je izročeno domačim umetnikom.
Na Stranicah pri Konjicah so od 23. januarja do 1. febr. obhajali sveti misijon. Pobožnnst so vodili znani gospodje: Kitak, Klančnik, Pediček.
Št, Peter na Medvedovem selu. Sv. misijon od 31. prosinca do 7. svečana se je prav lepo obhajal. Obhajanih je bilo 1094. Bog povrni gg. misijonarjem in sosedom iz iz Sladke gore njih trudi
Frančiškanski red šteje po najnovej- I šem izkazu 16482 udov, izmed teh deluje j v inisijonih 1007 redovnikov. Samostanov j ima 1274. — Najmočnejša je nemška pokrajina v Saksoniji, ki šteje 573 udov. V slovenski provinciji biva v enajstih samostanih 210 frančiškanov.
iriištretia poročila»
Iz Slivnice pri Mariboru. Dne 2. t. m.
so domače diletantinje predstavljale »Lurško pastarico« v občno zadovoljnost. Igra je uspela res izvrstno. Vsa čast igralkam in tudi domačim tamburašem, ki so med posameznimi dejanji igrali domoljubne in narodne pesmi. Le tako naprej in o priložnosti zopet kaj novega!
Mozirska čitalnica, sicer zaspana kot polh, se je vendar vzbudila vsled našega dreganja in bi se sedaj rada z nami prič-kala. No, z mozirsko čitalnico se pa nam ne zdi vredno začeti!
Društvo „Slov.posoj. in hranilniških uradnikov." Pred kratkim je sprožil neki posojilniški tajnik iz Istre misel glede organizacije posejilniških uradnikov, oskrbovanja za i starost in onemoglost itd. Ker bi ta nasvet — izpeljan — zamogel vsestransko koristiti, bodisi posojilniškemu osobju, kakor tudi posojilnicam samim, je torej vsega uvaževanja vreden in zasluži resnega premotrivanja, da se dejansko tudi izvrši. Naj bi se v tem oziru sestavil poseben odbor, kateri naj bi preskrbel potrebno za ustanovitev društva, katerega se bo v^ak rad oklenil, ko bo videl, da bo imel hasek od njega — in gotovo tudi posojilnice ne bodo odrekle svoje pomoči. Sedaj ravno se vršijo pri vseh posojilnicah občni zbori in naj bi se pri teh uvaževalo to vprašanje ter se odločil donesek društvu slov. posojilniških m hranilniških uradnikov, kateri donesek naj bi se društvu izplačal, kakor hitro se isto ustanovi, da bi moglo zapričeti na trdni podlagi svoje delovanje. Posojilnice so danes na Slovenskem najvažnejšega pomena, pri posojilnicah pa spretno zanesljivo in zmožno uradniško osobje, na katerem leži če ne že ves, pa gotovo večji del napredka ali propada do-tičnih zavodov. Društvo naj bi raztegalo svoj delokrog na vse slovenske pokrajine. Mislimo,
da bi bilo najpametneje in najumestneje, da se zavzame za to stvar »Gospodarska zveza«, ki je naša najmočnejša organizacija in mora postati v prihodnje središče vseh zadrug, hranilnic in posojilnic na Slovenskem.
Sv. Ilj v Slov. goricah. Občni zbor »Kmet. bralnega društva« v Št. Ilju v Slov. goricah se je vršil na svečnico, pri katerem se je poročalo o društvenem delovanju, volil se je tudi novi odbor. A ker sta dva odbornika odklonila izvolitev, vršil se je v nedeljo, dne 7. febr. zopetni zbor, pri katerem se je sestavil društveni odbor tako le: č. g Jakob Rauter, predsednik, č gosp. Matija Kelemina, podpredsednik, g. Josip Draž, blagajnik, gosp. Franjo Žebot, tajnik; gg. Franjo Lilek in Miroslav Gornik, odbornika.
Št. Ilj v Slov. gor. V nedeljo, dne 31. januarja priredilo je »Kmetijsko bralno društvo« svojo pustno veselico, združeno s poučnim shodom v prostorih g. Fr. Celcerja. Od dežele nastavljeni vinarski inštruktor, g. Mihelič, govoril je blizu dve uri ter nam dosti koristnega povedal o sadjarstvu in vinarstvu. Razpravljal je, kako mora umni sadjar že z mladim drevescem ravnati, ako hoče, da mu sadjarstvo postane zlat vir, iz katerega zajema pozneje lepe dohodke. Naštel je dalje tiste vrste jabolk, katere za naš kraj najbolj sodijo in katere se najložje prodajo. Omenil je tudi pariško razstavo, na kateri se je več vagonov štajerskih jabolk razložilo na ogled, ter da se obiskovalci te razstave niso mogli dovolj načuditi krasoti in dobremu ukusu našega sadja, kateremu je tudi razstavni odbor prisodil najvišje odlikovanje. Pri točki vinarstvo je priporočal vincgradnikom posebno, da si napravijo prej kot mogoče trt-nice ter se bavijo s cepljenjem ameriških trt, kajti to, kar se danes pri trtničarjih kupi, je drago in malokedaj zanesljivo blago. Tudi tukaj je naštel vrste, katere bi se morale cepiti ter še posebno priporočal belo in ru-dečo žiahtnino, laški rizling, silvanec in beli burgundec. Na vsak način pa se naj opusti moslavec, kateri ni za naše kraje in le malokrat dobro stori. Predsednik g. Thaler je izrekel gospodu govorniku za njegov trud prisrčno zahvalo, obenem pa tudi obžaloval, da se za take pouke ravno med našo mladino kaže premalo zanimanja. Prišlo pa je dosti posestnikov in oskrbnikov tukajšnjih posestev. Nato se je pričelo petje naših, nam vedno zvestih mariborskih pevcev. Nastopili so v spodnjih in zgornjih prostorih Celcerjeve gostilne ter razveseljevali občinstvo povsod s prekrasnim petjem lepih narodnih pesmij. Hvala jim! — Vdeležilo se je te veselice razun mnogoštevilnega domačega ljudstva tudi obilo odličnih gostov iz Maribora, Jare-nine, Sv. Barbare in Sv. Antona. Da, celo iz nemških krajev, kakor iz Gradca in Štrass-a so prišli Slovenci ter s tem pokazali, da svoje narodnosti tudi v tujih krajih še niso pozabili. Omeniti še moramo, da je »oče Celcer« točil izvrstno kapljico, kuhinja njegova pa je vse hvale vredna. Vspeh te veselice, na kateri se je seve tudi marsikatera krepka beseda in napitnica spregovorila, je bil popolen; obžalujemo torej, da niso taisti, kateri so že celi teden poprej proti tej veselici rovali, našli svojega zadoščenja. Za danes jim kličemo samo toliko v spomin, da leži Št. Ilj ob meji slovenske Štajerske ne pa v sredini Kranjske dežele!
„Slovensko pevsko društvo v Ptuju", Ocenjevatelj za razpisano častno nagrado po-tegujočih se osem skladb za mešani zbor je dovršil svojo obširno in temeljito oceno. Reči se mora, da so bili tokrat slovenski glasbeniki srečnejši v tekmovanju mešanih zborov, nego lanskega leta pri pogajanju za častno nagrado moških zborov. Slovenska glasbena književnost je zopet obogatela za dva krasna mešana zbora; kajti g. ocenjevatelj in odbor »Slov. pev. društva« sta bila v veliki zadregi, i kateri pesmi pri poznati častno darilo ? Pesem j »V mraku«, besede S Gregorčiča, uglasbil i H. O. Vogrič, kapelnik v Sarajevu, se pred 1 vsem odlikuje po svojem divnem tenorjevem
samospevu v drugem delu. Skladba »Nočna pesem«, zložil in uglasbil Emil Adamič, učitelj v Kamniku je izmed priposlanih skladb najpopolnejša t obliki, v priprosto lepi tehniki, v harmonično enotnem dobrem izrazu med glasbo in besedami in ima lepo v ljudskem tonu zloženo melodijo. Odbcr ni mogel in ni hotel nobenemu izmed obeh imenovanih gospodov skladateljev krivice delati, zato je nagradil obe skladbi s častnima nagradama po 60 K, dasi je bila razpisana samo ena nagrada. Uvaževal je pri tem ukrepu, da je razven prireditve koncertov tudi gojitev slovenske pesmi in podpiranje slovenskih glasbenikov ena prvih nalog »Siov. pev. društva«. Dfcfinitivno se je tudi sklenilo, da se'bo vrSil letoSnji veliki koncert dne 7. avgusta v veliki dvorani »Narodnega doma« v Mariboru, zaraditega se prosijo različna slavna društva že zdaj, da ne bodo prirejala ta dan veselic in koncertov. Sodelovala bo polnoštevilna celjska narodna godba. Pevski del koncerta obsega Štiri nove pesmi in sicer: moška zbora 1. »Lahko noč«, besede J. Zupanove, uglasbil H. O. Vogrič. 2. »Povejte ve planine!« iz »Novih Akordov«; uglasbil A. Foerster. in mešana zbora: 3. »Nočna pesem«; uglasbil Emil Adamič in 4. »V mraku«; uglasbil H. O Vogrič. Pesmi pod točko 1., 3. in 4. so bile od društva s častno nagrado obdarovane; pesem: »Povejte ve planine!« se je razmnožila s privoljenjem založnika L. Schwentnerja. P. n. članice in člane, pevke in pevce »Slov. pev. druStva« opozarjamo, da so se pesmi razmnožile v partiturah, tisk je preskrbela slavnoznana tvrdka Eberl na Dunaju. Vsakdo torej dobi v roke partituro namesto do sedaj navadnih posameznih glasov. Priporoča se z ozirom na razpošiljanje in poštne stroške, da se iz krajev, v katerih nima društvo poverjenika, po več izvodov pesmi pod skupnim zavojem naročuje. Rodoljubna pevka in agilen pevec se uljudno prosita, da prevzameta ta posel. Izvršujoči člani in članice plačujejo na leto 1 K; samo tem bode odbor z notami ustrezal; na druge želje se ne bo oziralo. Na delo torej, p. n. slovenske pevke in pevci, naročajte pridno za koncert določene štiri nove pesmi pri odboru v Ptuju, učite se jih z veseljem in vztrajnostjo, da bo zopet enkrat triumfovala slovenska pesem v Mariboru.
Kmetijsko bralno društvo v Gornji Radgoni je imelo dne 10. jan. svoj redni občni zbor, pri katerem si je izvolilo sledeči odbor: Predsednik g. Oto Ploj, c. kr. notar, podpredsednik č. g. Josip Lončarič, kapelan, tajnik g. Franjo Horvat, slikar, blagajnik g. Janko Pelcl, veleposestnik, knjižničar gospod Leopold Zemljič, posestnik, njegov namestnik g. Janez Lančič, klepar, odborniki gg.: Lojze Mauko, slik. pom., Matjaž Kavčič, posestnik. Nadejamo se, da bo novi odbor skrbel, da se bo desetletnica bralnega društva slovesno praznovala. Veselica, katero je priredilo društvo dne 22. januarja, je uspela nepričakovano dobro. Veliki prostori pri g. Škrlecu so bili natlačeno polni. Igra »Sv. Neža«, katera se je v drugič igrala, se je uprizorila tudi sedaj prav izvrstno; igra »Doktor Hribar« pa je vzbujala veliko veselja in smeha. Tudi tukaj je rešil vsak igralec svojo nalogo v največjo zadovoljnost. Želeli bi videti naše diletante nastopiti v kaki večji igri. Le pogum! Tudi pevci in tamburaSi so tekmovali med seboj ter z lepim petjem in tamburanjem delali čast naSemu društvu. Pohvalno moramo še omeniti pridne Jurjevčane, kateri so nas razveselili s svojim obiskom in marsikatero lepo pesmijo. Živeli!
Sv. Križ na Murskem polju. Prostorna gostilna g. Hauptmana, ki je obsežna za 300 ljudij, je bila na Svečnico pretesna. Po večernicah je vrelo domače ljudstvo skupaj, a kje so tujci? O, saj že prihajajo tam po polju se vleče dolga črna vrsta, ljubi sosedi Verženci so. Od druge strani pa spet vozovi iz Ljutomera, odlični gostje, njim na čelu g. dr. Grossman, vrli rodoljubi, ki so za srečolov obilo darovali. Hvala njim! Zadnji
so dospeli kapniški slavčki, ki že niso mogli dobiti prostora. Nekaterim se je posrečilo priti na oder za kulise. Os določeni uri se prikaže na odru predsednik »Braln. društva« g. M. Zemljič in pozdravi obilno množico. Vspored je bil raznovrsten in zanimiv. Moški zbor zapoje živahno pesem »Slov. žemljica« pod spretnim vodstvom gosp. nadučitelja A. Herzog-a. — Zopet se dvigne zastor in nastopi mlada kmetska deklica (Fr. Vaupotič), ki z neko posebno navdušenostjo prednaša »Pesem slovenske mladine«, katere refren se je pri vsaki kitici glasil: mi gremo naprej, mi mladi! Zdelo se nam je, da z njo vred nehote hitimo v svoji navdušenosti naprej, naprej na delo za Boga in domovino. — Ko so ponehali glasovi druge pesmice »Hišica očetova« pa pridrvita na oder, kakor srdita viteza na dvoboj, dva bojevnika »mali« (I. Kosi) in »veliki« (J. Stuhec). Bojevala sta se, a ne z mečem, pač pa z jezikom in to celo — v verzih. Bojno polje jima je bila zgodovina sveta in posvetna, kakor tudi domače zasebno življenje. K sklepu je med obilnim smehom premagal mali velikega, ki je osramočen moral odstopiti. — Ko je izpel mešani zbor »Nazaj v planinski raj«, je nastopil kot slavnostni govornik mladenič I. Kosi ter nam razvil v kratkem zanimivem govoru geslo: »Vse za vero, dom, cesarja!« Govoril je dobro. Zares veljajo o njem besede, ki jih je navajal v svojem govoru: »Sreča te išče, um ti je dan — naSel jo boš, če nisi zaspan.« Mešan zbor še je zapel šesteroglasno »Triglav«, na kar je sledila igra s petjem v jednem dejanju »Čevljar in bogatin« ali: v S zadovoljnosti je sreča, katero je po znani ] povesti priredil predsednik gosp. M. Zemijič. Veseli čevljar Smola (J. Stuhec) zadovoljno že na vse zgodaj prepeva v svoji delavnici. Pomaga mu njegov sin Ivanek (I. Siavič). Oba govorita v domačem prleškem narečju. Ker ga pride že zgodaj obiskat brijač Škar-jevec (I. Kosi) in tje zaide tudi neki vojak Strela (Vrbnjak) vsi skupaj prepevajo vojaške pesmi, nato»pribiti bogati Lord (A. Kosi) ves jezen, ker ne more spati in ponudi čevljarju polno mošnjo denarja, če en celi mesec več ne bo pe!. Čevljar se obotavlja, slednjič pre-slepljen od denarja vendar sprejme ponudbo. Odslej pa je izginila njegova zadovoljnost. Strah se ga loti, ko pove njegov Ivanek, da so roparji vlomili pri nekem tfgovcu. Svoj denar zakoplje v klet. Brijač med tem pride nazaj, Ivanek mu očetovo razburjenost pove, ta pa ga sklene takoj izdati, posebno ko še sam opazi čevljarjevo razburjenost. Orožnik (Zmazek) pride in ga hoče vkleniii, tudi čevljarjev brat Čopič (Bratina) prihiti tje in zmešnjava postane vedno večja. B gatin zopet prida in razjasni celo zmešnjavo ter čevljarja oprosti. Ta mu denar vrne in odslej je zopet vesel in zadovoljen. Vsi skupaj za-pojejo pesem: »Eno rožco ljubim« in med tem zagrinjalo pade. — Igralcem se je videlo, da niso nastopili prvikrat. Igri je sledila prosta zabava s šaljivim srečolovom, ki je povzročila obilo veselja, največ pa društvenemu blagajniku. — Murskopoljska zavednost je zopet ožarela ob ognju narodnega navdušenja. Kaj ne, gospod urednik, mi gremo naprej, mi mladi!
Žerovinci. Začelo se je v gospodar-stvenem smislu resno gibanje po vseh krajih našega krasnega okraja, slišijo se želje in težnje, slišijo pa se zopet dobri nauki v korist gospodarstva in zboljšanja tužnega stanja domačega kmeta. V takem smislu so se vršila tudi v nedeljo, dne 31. januarja v Zerovincih nad štiri ure trajajoča gospodar-stvena predavanja in razgovori o krajevnih potrebah, katera je priredilo »Kmet. društvo za ormoški okraj«. Ob določenem času se je zbralo v Pihlerjevi gostilni okoli 200 oseb, katere je gosp. načelnik inž. LupSa z lepimi besedami nagovoril ter potem pomen in važnost združenja natančneje razjasnil in utemeljil. Poljudno je nadalje razmotrival g. Šoštarič vprašanje kmetske organizacije v gospodarstvenem smislu, začim je g. inžener
Lupša govoril natančno o uspehih vseh važnejših razgovorov ob priliki predavanj omenjenega društva. Veliko priznanje pa je potem žel vzorni bučelar Lubec od Sv. Marjete. Prepričani smo, da je vzbudilo to krasno predavanje o čebeloreji pri marsikom novo veselje za to važno panogo kmetijstva. Bilo bi želeti le to, da bi nas g. Lubec Se večkrat razveselil z jednakim predavanjem! Na za-htevanje nekaterih gospodarjev je g. inžener Lupša govoril o umnem ravnanju s travniki, posebno o gnojenju in drajnaži s prav zanimivimi naravoslovnimi dodatki. Kot zadnji govornik je nastopil g. Vraz. Razpravljal je vprašanje gozdarstva in žel pri tem vsestransko priznanje. Ker se je slišala želja za ustanovljenje kmetijskega društva od strani vseh boljših posestnikov, zato je tudi tukaj ustanovilo zgoraj omenjeno društvo svojo podružnico s sledečimi činitelji: načelnik je gosp. župan in centralni odbornik Vraz Fr., odborniki pa gospodje Hedžet Aleksander, Kosi Ivan, Pihler Matija, Kumer Franc, Rotar Franc in Munda Frane.
Sv. Tomaž blizu Ormoža. Dne 24 januarja je pri Sv. Tomažu priredilo »Kmet. društvo za ormoški okraj« svoje gospodar-stveno predavanje in razgovore o krajevnih potrebah. Udeležilo se je okoli 400 oseb. kar je dalo povod, da se je konstituirala po § 4 b društvenih pravil zopet nova podružnica omenjenega društva pod imenom »Sv. Tomaž«. Predsedoval je načelnik g. inž. Lupša, ki je s prav poljudnimi in spodbudi ji vimi besedami razjasnil stališče in položaj kmetijskega stanu ter navzoče k skupnemu naprednemu delovanju živahno navduševal. Potem je govoril g. Korpar, načelnik šentlenartake podružnice, zelo jasno in razumno o umni živinoreji in je konečno odgovarjal na različna od navzočih stavljena vprašanja. Zatem je imel besedo tudi vzorni bučelar J. Lubec iz Formina pri Sv. Marjeti o bučeloreji. To predavanje je bilo v prvi vrsti zanimivo, poučljivo in vele-važao za naš okraj, kajti ravno o bučeloreji so med našim ljudstvom še razširjena marsikatera napačna mnenja. Koliko priznanja so želi dični govorniki, to so značili vsestranski »živioklici«. Vidi se, da ima našo ljudstvo resno voljo vendar napredovati in je zato tudi voljno storiti vse, kar bi mu služilo v zboljšanje. Zato pa je združenje v prvi vrsti prepotrebno, kajti edino le v slogi je moč. Kakor se vidi, bo ta novi cvet omenjenega kmetijskega druStva, ki je pod načelstvom vzornega, resno ter blago mislečega župana g Meška in kateremu stoje na strani zaslužni ter delavni možje in odborniki g. nadučitelj Bazjak, g Ivan MeS&o, g. Rižnar, g. Martin Gril, g. Franc Šsruga in g. Podgorelec, si v svesti svoje naloge v korist domačega prebivalstva
Bralno društvo v Podvinc;h pri Ptuju je imelo svoj redni občni zbor dne 2 svečana. Navzočih je bilo 45 udov. Izvoljen je sledači odbor: predsednik Petrovič Franc, podpredsednik Čeh Tomaž, tajnik Brus Tone, blagajnik Pukšič Tone, knjižničar Toplak Martin, odbornika: Grabar Tomaž, Č^h Tomaž ter namestnika: Petrovič Tone in Cvetko Jakob. Po volitvi so imeli kmetje med seboj gospodarstvene pogovore iz časnikov. Sklenilo se je tudi, da priredimo na spomlad veselico in si povabimo katerega gospoda potovalnega učitelja.
Iz Hajdine. Naše bralno dnlštvo je imelo 2. svečana zborovanje, veselico in igro s srečolovom. Obisk je bil tako obilen, da smo se vsi čudili. Vsi prostori v Grarjevi gostilni so bili prenapolnjeni. Posebno so nas počastili vsi zavedni Ptujčani. Videli smo tudi goste od Sv. Vida, iz Leskovca, iz Jurovec, Girkovec in tudi z daljnih Pobrež pri Mariboru. Pa tudi domačinov je bilo toliko, da še prej nikoli tako. V novi odbor so bili izvoljeni ti le gg.: Andrej Šlamberger, predsednik, Janez Rožman. podpredsednik, Alojz Pogrujc, tajnik, Jantz Grohar, blagajnik; Miha Stole in Ignac Muzek, odbornika. Potem sta predstavila dva fanta šaljivo igro »Stotnik
in njegov sluga*, katera je vzbujala veliko smeha in občno zadovoljnost. Ko se je pa začel srečolov, je bilo vse po konci. Razdelilo se je do 200 dobitkov tako, da so bili vsi zadovoljni. Nato je sledila prosta zabava. NaSi tamburaSi so kaj pridno udarjali po tamburicah, da je zavladala cbčna zadovoljnost in veselost. Zato so pa tudi želi občno pohvalo. NaSe ljudstvo se je začelo tako zanimati za bralno druitvo, ki mu prinese toliko lepega in podučnega berila, da bo skoraj zadnji »Štajerc« izginil iz naše fare.
Sv. Marjeta nižje Ptuja. Naše bralno društvo si je izolilo za tekoče leto sledeči odbor: Predsednik g. Zunkovič Janko, nad-učitelj, podpredsednik g. Liplin Franc, posest, v Gajovcih, blagajnik gosp. Kranjčič Janez, posestnik v GoriSnici, tajnik g. Ranfl Franc, posestnikov sin v Pl&carovcih, knjižničar g. Janžekovič Jože, posestnik v Gorišnici; odbornika g. Savec Franc, obč. predstojnik in posestnik v GoriSnici in gosp. Korpar Franc, obč. predstojnik in posestnik na Forminu; namestnikom so bili izvoljeni g. Donaj Vid, obč. predstojnik in posestnik v MoSkanjcih, gosp. Lubec Jakob, posestnik in čebelar na Forminu in g. Janžekovič Franc, posestnika sin v GoriSnici. Udov je pristopilo dozdaj že 110; med temi je pet gg. obč. predstojnikov. Hvalevredno bi bilo, ako bi Se ostali trije pristopili k naSemu društvu. Tudi naSa dekleta so se že začela gibati. Upamo, da bode Število udov prispelo Se letos do 200. Bog daj!
Iz Središča. Po predlogu merodajnih krogov se je sklenilo, da priredi »Gospodarska zadruga« zimske poučne večere. Takih poučnih večerov je bilo 13, vsak teh je bil dobro obiskan, Število obiskovalcev je bilo najmanj 70, največ pa 110. Iz tega je dovolj razvidno, kako zanimanje je pri nas za zadružno življenje. Kot reditelji večerov so nastopili: g. Jož. Šinko, ki je imenitno raz-razpravljal važnost mejalnih travnikov, o travnem semenu in konečno o domovinski pravici. Ivan Kolarič je razkladal o vrednosti gnoja, napravi vzornih gnojiSč in o suSenju krme oziroma detelje. G. Ivan Kočevar, dež. poslanec, pokazal je v imenitnem govoru, kako je potrebno za vsakega, da se poslužuje volilnih pravic, razjasnjeval je volitve, počensi od volitve v občinske zastope t je do volitev poslancev v deželni in državni zbor, predočil nam je vso občinsko, deželno in državno upravo kar 3e tiče volitev, priporočal je poslušalcem, naj se zavedajo svojih volilnih pravic, ker ravno od volitve je dostikrat
odvisno blagostanje kmečkega prebivalstva, bodisi v političnem ali zasebnem življenju. G. Anton Kosi je temeljito in obširno razlagal o velikem pomenu sadnega drevja in dokazoval, kako lep dobiček donaSa sado-noanik ako je pravilno zasajen in skrbno obdelovan. G. Ivan Bele, deželni potovalni učitelj, kot veščak v vinoreji, je poučljivo in stvarno predaval o napravi novih goric, kako se ima narejati matičnjak, v katerem si priskrbimo dobro podlago, katere vrste traja kaže pri nas najbolj saditi, kedaj se sadi in kako je potrebno zemljo za to pripraviti in kako se ima pravilno vrSiti rez, kar je djansko pokazal na na razpolago se nahajajočih trtah. G. Martin JelovSek, dež. potovalni učitelj, že po vsem slovenskem kakor tudi nemškem Štajerskem dobro znan spreten govornik, pa je v peterih poučnih shodih razkladal o dobri pasmi govedo in svinj, o zbolSanju kuretnine, o dobrih zračnih hlevih, o krmljenju svinj ter o mlekarstvu. Zadnja dva poučna shoda veljala sta edino le gospodinjam. Pri tem se je pokazalo, kako zanimanje imajo naSe pridne gospodinje za tak poduk, kajti zbralo se jih je vsakokrat nad 100 ne le iz Središča ampak tudi iz sosednih občin, kar dela vsem posebno čast. Zadnji zimski poučni večer pa je gosp. Pavel Unger, nadučiteij središki, izvrstno razpravljal o Šolstvu ter nam v poljudni besedi kazal, kako je bilo Šolstvo in pouk mladine počensi od Izraelcev, Rimljanov in Grkov, za časa velike cesarice Marije Terezije in kako se je povzdignilo pod slavnim vladanjem naSega presvitlega cesarja. S tem večerom je bil sklep. Ravnateljstvo tukajSne gospodarske zadruge šteje si v prijetno dolžnost, se tem potom zahvaliti vsem cenjenim rediteljem večerov za njih izvrstna in poučljiva predavanja ter pouke kakor tudi slav. občinstvu za obilno vdeležbo, z željo, da delamo vsi zadružno in vzajemno za napredek in blagostanje kmetijstva, da se ta imeniten stan, na katerem temelju sloni vsa država, vzdrži. Naj pa bode tudi vsake države prva skrb, da mu nudi sredstva, po katerih se krepi in ohrani, ter ga otme preteče nevarnosti. Ako kmečki stan onemore, je velika nevarnost za vso državo. — Ravnatelj.
Društvena naznanila.
Hranilnica in posojilnica v Št. Ilju v Slov. gor. ima v pondeljek, dne 15. febr. 1904 ob 9. uri dopol. občni zbor.
Kmetsko bralno društvo za Lembah in oko-lioo bode zborovalo dne 14. febr. t. 1. ob 8. uri pop. v gostilni g. J. Robiča v Lembahu s sledečim vspo-
rrn rT-rt rrn rr? - —^
OZN Ali
redom: 1. Poročilo blagajnika in knjižničarja. 2. Volitev odbora. 3. Predavanje gosp. potovalnega učitelja Fr. Goričan o vinarstvu in sadjarstvu. Zvečer prosta zabava. Torej v nedelo vse v Lembah 1
Bralno društvo v Ribnici ob kor. žel. ima v nedeljo, dne 14. t. m. ob 4. uri pop. v gostilni gosp. Fuchshofelja zborovanje in veselico s poučnim govorom, petjem in prosto zabavo ter šaljivo pošto. Vstopn. 50 v.
Komorni glasbeni večer v Ormožu se priredi v sloven. narodni šoli dne 24. t. m. ob 6. uri zvečer. Vstopnina 1 K. Dohodek se porabi v šolske namene.
Kmetijsko društvo Stara cesta in okolica priredi prihodnjo nedeljo, dne 14. febr. zvečer veselico pri g. Vrablu na Kamenščaku. Pojejo se te-le pesmi: 1. Eno devo le bom \jubil, moški zbor, 2. Hišica očetova, meš. zbor, 3. Po gorah je ivje, moški zbor, 4. Kdaj moramo piti, mešan zbor, 5. Saj sem pravil mnogokrat, moški zbor, 6. Nikdar na svetu lepšega ni, meš. zbor, 7. Fantje na vas gredo, moški zbor, 8. Po cesti gre, mešan zbor, 9. Ko b' sodov ne b'lo, moški zbor; igra „In na zemlji mir ljudem." — Začetek ob 6. uri zveč. Vstopnina: sedeži 40 vin, stojišča 20 vin. Ker je čisti dobiček namenjen kmetijskemu društvu in šoli, se predplačila hvaležno sprejemajo,
V Gotovljah priredijo pevci in diletantje društva „Kmetovalec" dne 14. sveč. t. 1. ob 4. uri popoldne v dvorani gostilne g. Fr. Malgaj veselico, katere čisti dobiček je namenjen „Prostov, požarni brambi" v Go-tovljah. Na dnevnem redu je petje domačega mešanega zbora in veseloigri: „Kateri bo?" in „Popolna žena". Vstopnina: sedeži prve vrste po 1 K, ostali sedeži po 60 v., stojišča po 40 v. Z ozirom na blagi namen se k obilni udeležbi prijazno vabi.
Gospodar, bralno društvo v Kozjem priredi v nedeljo, dne 14. svečana takoj po večernicah ob 3. uri popoldne v gostilni gospe Ane Pirh veselico s petjem naših šaljivih fantov in tombolo z nad sto raznih dobitkov.
Bralno drnštvo na Laškem priredi v nedelo, dne 14. febr. 1904 v dvorani pivovarne delniške družbe veselico s peljem, deklamacijo in igro „Zakleta soba v gostilni pri zlati goski." Začetek ob pol 4. uri pop. Vstopnina: sedeži 60 v, stojišče 20 v.
Kat. slov. izobražev. društvo v Lučah priredi v gostilni pri „Radohi" 14. sveč. ob treh popoldne v drugič veselico. Spored je prav raznoličen in mičen : 1. Ferjančič: „Pozdrav", poje moški zbor. 2. Jenko: „Lipa", poje moški zbor. 3. Ipavec: „Slovenec sem", poje moški zbor. 4. Nagovor predsednika. 5. Hajdrih: „Mladini", moški zbor. 6. Beethoven: „Večerna", poje moški zbor. 7. Fleišman: „Triglav", poje mešan zbor šesteroglasno. 8. Veseloigra „Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček". 9. Tombola z nad 60 dobitki. Posebna vabila se topot ne bodo razpošiljala; začetek točno ob 3. uri pop. Čisti dobiček je namenjen knjižnici mladega, pa potrebnega izobraž. društva.
Listnica uredništva. Cunj ar v Kri-ževcih: Dopisi brez podpisa v koš. — Podsreda: O č. g. Škerbecu smo že prinesli zadnjič dolg dopis. Hvalall — Rešetar v Križevcih: V koš, ker ni podpisa 1
Za družbo sv. Cirila in Metoda so
darovali Mohorjani v Puščavi 4 K. Mohorjani v Raj-henburgu 5"— K.
Loterijske številke
Trst 6. februarja: 68, 12, 60, 65, 62. Line j6. februarja: 43, 29, 42, 45, 38.
] Vsaka beseda |r|
♦ stane 2 vin. <► _
o Večkratna objava
rSt
jjrr^rrfl S^fi Sfrj trri.f

Vaaka beseda stane 2 vin.
Najmanja objava 46 vin.
ALA
• • • •
Vsaka beseda stane t vin.
• • •

iSBBSa
H
Proda se.
Zidana hiša s 3 sobami, lopo, kuhinjo, shrambo za jedila, kletjo in majhnim vrtom, se takoj po ceni proda v Spodnji Hajdini pri Ptuju hšt. 71. Leži ob glavni cesti, 800 korakov od Rokove kapelice. J. Ledinšek, Ptuj, Gonga dravska ulica št. 9._22 5—4
Hiša s 3 stanovanji, 2 kuhinjama, veliko kletjo, studencem, gospodar, poslopjem, vrtom s pritikujočo se njivo (četrt orala) sc po ceni proda. — Naslov pri
upravništvu._32 6—3
Glasovir in harmonij v dobrem stanu takoj po ceni proda organist pri Mali Nede^i._43 2—2
Mala hiša 80 minut iz Maribora, z vrtom, poljem, studencem in stavbinskim prostorom se takoj pod ceno in pod ugodnimi pogoji proda. Vpraša se pri g. Priš-nik, Urbanigasse 66 Maribor. 55 3-1
Velika najemninska vila ter 1 druž binska hiša, obe s sadnim in zelenjadnim vrtom, z vodovodom, stanovanje za vpo-kojence jako primerno, se po ceni proda. Več pove Ant. Merzhun, Maribor, Wein-baugasse.	55 4—1
Šopek napevov k mašni pesmi „O Bog daritve svete, želimo deleža itd.", zložil Valentin Stolcer, učitelj v Razboru pri Slovenjgradcu, 60 zvezkov z napevi vred, se prodajo komad po 60 v s pošto vred. 10 kom. 5 K. Dobijo se v upravništvu „Slov. Gosp."	40 3-2
Kupi se.
20.000 ključič za cepljenje, močnih in sicer 14.000 Riparia portalis, 8000 Rupestris monticola in 8000 Solonis, želi kupiti in, prosi za ponudbe Maks Berlisg, trgovec, Žetale pri Rogatcu. 42 3-2
V najem se da.
Trgovina se da v n^jem z eno sobo in veliko kletjo za 140 K na leto. Naslov: Štev. 100, pošta: Podčetrtek, Štajersko.	10 8—8
Gostilno da na račun Jožef Škerlec v Gornji Radgoni dobremu krčmarju, katerega žena je dobra kuharica. Znanstvo slovenskega in nemškega jezika, 200 K kavcije in potreben kapital za posel se zahteva.	46 3—2
Proste službe.
Močen in priden fant se sprejme v mlinarsko učenje na paromlinu g. Jakoba Zadravec v Središču. Vstop takoj. 67 8—1
Razno.
Pozor! Imam nekaj predmetov, ki bi se dali povsod in celo zanesljivo z lepim dobičkom razpččavati; zato bi bilo posebno dobro, si jih postavno (zakonito) zavarovati. Ker pa gmotno nisem zmožen, pripravljati teh predmetov v potrebni množini, da bi se razpečavali na debelo, iščem družbenika, ki bi založil v to potreben denar (nekoliko tisoč kron) in vži-val polovico čistih dohodkov. P. n. re-flektante uljndno prosim poslati svoje cenj. predloge pod: „Z umom in trudom k sreči" slav. upravništvu „Slov. Gosp." v Maribor.	26 3—3
Nova, jako koristna iznajdba I
Dvojnata vodna žaga, ki nažaga skoro za polovico več od navadne žage, in sicer z enim delavcem in z ravno isto vodno silo. Kdor si hoče napraviti tako žago, naj se oglasi pri Boštjanu Lampreht v Selnici ob Dravi. Tam si jo lahko ogleda. 34 3—3
Graščina Šoštanj • na Dolenjskem
(nasproti Sevnici) ssi-i namerava nekaj ¿SMS*' gozdov, travnikov in njiv na kose odprodati.
Natančneja pojasnila se dajejo v graščinskem oskrbništvn v Boštanjn in sicer ob sledečih dnevih: 21.. 22, 23. februarja
(nedeljo, pondeljek, torek), 28., 29. februarja, 1. marca (nedeljo, pondeljek, torek) ter 11., 12, 13. marca (petek, soboto in nedeljo).
Graščinsko imejiteljstvo.
Kuverte
priporoča
tiskarna sv. Cirila
v Mariboru.

I L A
Tiskarna sv. Cirila
naznanja p. n. občinstvu, da prevzema naročila za vizitnice, pisma, cenike s podobami itd. izvršene v k a m n o 11 s k u , ~
Zagotavlja se dobra izvršitev in nizka cena.

Učenca
iz boljše hiše 0C* sprejme Mat. Stergar, trgovec z msnu-fakturnim blagom v Mariboru, gosposka ulica. Dobi vso hrano. Dečki s Koroškega imajo prednost.	87 3
Zdravje Je največje bogastvo !
Kapljice sv. Maria.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje • • • • bolezni • • • •
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehla-jenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te ne bi smele radi tega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročnjejo točno pod naslovom :
Mestna lekarna, Zagreb, Martov trg št. 68, poleg cerkve sv. Marta,
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	ducat (12 steklenlo) 4 K. ( 4 ducate (48 steklenlo) 14 60 H.
2	duoata (24 steklenic) 8 K. 5 ducatov (60 steklen.) 17'— H.
3	ducate (36 steklenlo) U H.
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nad-logar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.	ggg- Ustanovljena L 1360.
617 10-9
Mestna lekarna, Zagreb,
~9 Markov trg št. 68, poleg cerkve sv. Marka. Zdravje Je največje bogastvo !
I
Naročila za
i
i
vošeilne razglednice
Narav, francosko žganje
ki je iz domačega vina izločen (ekstrahiran) alkohol (mlad konjak), in je od vseh zdravnikov priporočeno zdravstveno, dušo in telo poživljajoče sredstvo, ki pomaga posebno pri trganju po udih, izpadanju las, ižijas, odrevenelosti, protinu (reumatizmu), glavobolu in zobobolu. Ena steklenica 1-20 gld. z navodilom vporabe. Stari konjak se Pr'Poroi& posebno rekon-
' valescentnim, bolnim na želodcu in oslabelim na krvi. Steklenica l-50 gld. — Pri naročitvi 4 steklen, se pošiljatev frankira.
Benedikt Ilertl, posest, graščine Golič pri Konjicah, Sp. Staj.
V zalogi pri Al. Q u a n d e s t, trgovcu v Mariboru, gosposka ulica in v Moziriu
pri Martinu S u s t e r._536 52—17
HH Za slovenske mladeniče in mladenke! HH
V sedanjem mladeniškem gibanju na Štajerskem in Koroškem bi ne smelo biti mladeniča in mladenke, ki ni čital knjige
Črtice iz slovenske zgodovine.
I. Stari Slovani.
En komad stane samo 30 vin., s pošto vred 33 vin
Namesto denarja se lahko vpožljejo znamke. Kdor vpošlje denar za 12 komadov, dobi komad povrh. ———— Dobi se —————
v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, kor. nI. št. 5.
Naznanilo.
Ravnateljstvo Posojilnice v Mariboru,
registr. zadruge z omejenim poroštvom, naznanja, da se bode vršil
redni občni zbor
v nedeljo, dne 21. svečana 1904 ob 2. uri popoldne
v pisarniških prostorih s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo ravnateljstva; 2. Posočilo nadzorništva; 3. Sklepanje o uporabi čistega dobička; 4. Volitev treh Članov ravnateljstva; 5. Volitev enega člana nadzorništva; 6. Razni predlogi.
V Mariboru, dne 6. svečana 1904. 54 i_i
Slovansfre Knjižnice „Pofllipo" 2. zvez. Stolni dekan
d-IvanManič.
Cena knjigi 30 v, s pošto 36 v.
— Dobi se v —
tiskarni sv. Cirila v Mariboru
KoroSke ulioe št. 5.
■t^t^tjt -t --tr* tit
Otvoritev trgovine.
da
sem o tvoril
Cenj. p. n. občinstvu uljudno naznanjam, v Tegetthoffovi uUoi it. 38
<§> trgovino z barvami, <§>
laki, firnisi, barvo za lakiranje tal, iopiči in vsem drugim v to stroko spa-dajočim blagom. Prodajam tudi nove in stare vzorce za slikanje sten. — Tovarniška zaloga navadnih in oljnatih barv.
Zagotavljajoč z vedno dobrim in cenim blagom točno postreči se priporoča v obilen obisk
Franc Kolar, 60 8-2
slikarski in barvarski mojster v Mariboru, Teg-ettlioffova ulica 38.
Slovenska tvrdka!
Alojzij Horvat
kamnoseški mojster $$ $$ K v Račjem pri Maribora
— priporoča — 38 12-2
nagrobne spomenike ZZZIZZIZZII
razne velikosti po najnižjih cenah. I^^^ZZZIIZI
Vabilo
na
0
redni ©tečni ziior
Hranil, in posojil, pri Mariji Snežni na Velki,
reg. zadruge z neomej. zavezo 52 1—1 dne 18. februarja 1904, ob eni uri popol.
v posojilnični pisarni. Dnevni vspored: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva o letnem računu in uasvet o porabi čistega dobička. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Razni predlogi.
Ko bi ob določeni uri, v smislu pravil, občni zbor ne bil sklepčen, otvori se ob 2. uri popol. drug!, po ravno i3tem dnevnem redu.
Načelstvo.

Preveze za kilo ali suspenzoriji
IV a, v o <1
W za katoliške zaročence in zakonske. W
Po P. Jožefa Holler, O. Ss. R poslovenil duhovnik lavant. škofije. Cena, 30 -vin.. Po pošti 6 v. več. W Pošilja se le proti predplačilu.
se dobe pri

— Priporoča —
tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Alojziju Buchta	l
v Mariboru, Grajske ulice 20,	9
naH|irotl iaotelu i flladvojvodn Ivan.	^
Izdelujem, popravljam in snažim vsakovrstne rokavice. — Po-	dfc strežba točna in solidna — Za obilen poset prosi cenj. občinstvo
z odličnim spoštovanjem	29 4-4	^P
Alojzij BucSita,	®
rokovičar in bandažist v Mariboru, grajska ulica št. 20.	£ Nasproti hotelu: Nadvojvoda Ivan
Votlim samosesalka»
x
ic *
* *
n n \n
n
I«
*
n n n
n
*
* m
K
\n n
Izdelujem tudi vsakovrstne vodovode, kopeli, kloaete in eesnlke, »apcSjavo acetilinovega plina, kompletne omare za pivo s hidravličnim pritiskam. — V zalogi imam vsakovrstne eevi iz železa in pločevine kakor tudi vsakovrstne priprave /.a vodovode,	"
Miroslav Videman
51 1
koncesij onirani zavod za naprave v Mariboru, glavni trg št. 11.
K
*
i
s
*! n
n
n
I
n
n
*
s
n »
K
K
*! *
n
Anton Paoluzzi
r
tpos. v Cittanovi, Istria.
i prodaja lastnega vina
[587
, Pinot (belo) po 17 novčičev liter, • belo domače „13 „ „ [ teran	„ 14	„
. Po tej ceni franko na postajo Trst; 'v svojih sodih se podraži za 6°/o-Vzorci se pošljejo zastonj. 13
Izjava.
■ XX**n*M*UXHM*Kn*UXn*****M*XUHXMUU H
Pc dpi sin i Franc Kocuvan, po domače Robar, ž; lar v Andrencih. žalil sem gospoda Jožefa Gomji-ja, kmeta in župana v Andrencih s tem, da sem govoril na cerkvenem prostoru pri Sv. Anionu v Slov. gor., da je kuhal svojim bolnim svinjam človeško meso in od tega tudi delal »rebhendle«. Ker je to izmišljeno in od mene krivo govorjenje, prosim gospoda Jožefa Gomzija očitno tem potom od-puSčenja.
Andrenci, dne 6. svečana 1904.
53
Franc Kocuvan,
1—1	vlg. Robar.
mi
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
se priporoča
v razna tiskarska dela.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopolndne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Ren-tni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Ijub-Ijanaka z vsem svojem premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev.
Stanje hranil, vlog nad 18 milijonov K. Rezervni zaklad nad 550.000 K.
Mest
i
820 2 na Mestnem trgu
zraven rotovža
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 4'/4% na leto. Z obrestmi Ared pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/« izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 92 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z vsemi obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirjo in sicer po 4'/,% do 5*/0.
jL-	** V".^ Atlliaii»».
■á*üvoí.a; «radfiik: Fardo Leskovar.
Tiak tiikj»rcn *». Ciril*.
Današnji Ust Ima „Naš Dom,, kot prilogo!