NO. 90
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MAY 8, 1967
SLOVCNIAN
momm N€wspa?3$
STEV. LXV — VOL. LXV
Kolumbija se pomirila
Kolumbijske oblasti so izjavile, da so nastopili nasilno proti poročevalcem domači stražniki Lynde Bird Johnson, ne ameriški.
BOGOTA, Kol. — Preteklo Sredo je priletela v Kolumbijo hčerka ameriškega predsednika L. B. J. Lynda Bird Johnson v spremstvu osebne straže, da zbere podatke za sestavke za časopis McCall, pri katerem je del-ho zaposlena. Pisala bi rada o bolniški ladji Hope, ki je zasidrana pred pristaniščem Cartagena že štiri mesece in nudi brezplačno zdravstveno oskrbo in vežba bolniško osobje.
Ko je Lynda stopila na letališču Burranwuilla iz letala, so jo nbkolili poročevalci ih poročevalski fotografi. Njeno sprem-stvo jo je skušalo pred njimi zavarovati, pa je pri tem postopa-i°, kot trdijo Kolumbijci, zelo surovo. Nekemu poročevalcu je razbilo fotografsko kamero. ■Predsednikova hčerka se je o-bravičila in zagotavljala domačine, da je bila to le pomota, ker hjena straža ni vedela, da so bili n. ki so se ji na letališču približali, poročevalci. V Washingto-hn je zastopnik Secret Servica, katerega člani so odgovorni za Varnost predsednika in članov Njegove družine, dejal, da ta v dogodek v Kolumbiji ni bil u-hiešan.
Udarci in brce, ki naj bi jih dobili domači časnikarji od Lyn-dkie straže, so silno razburili ko-^nrnbijsko javnost. Vplivni list El Tiempo”, ki običajno piše hUjazno o Združenih državah, v uvodniku označil dogodek letališču v Barranquilli” za prikaz teksanskega načina Življenja ... Teksanci gledajo na sVoje sosede južno od meje z ^limi simpatijami in jih sko-rai zaničujejo”.
Neki član parlamenta je izja-da bo dogodek spravil pred Parlament v “obrambo suverenosti dežele”. Eden od poročevalcev je grozil, da bo vložil tož-(1° Proti spremljevalcem Lynde 2a^adi poskusa uboja, kraje in ničen j a privatne lastnine”. y soboto je kolumbijski notra-. minister izjavil, da so bili ti-v ’ ki so ostro nastopili proti asmkarskim poročevalcem, ko sG ^ hiteli proti letalu, s katerim j Jo pripeljala Lynda Bird j° Uson, pripadniki domačih po-sil, ki niso vedeli, da alo opravka z novinarji, jjjj mister je na koncu pripom-^ ' Pomislite, kaj bi se lahko
.°godil0 če bi to ne bili časni-'iarii •
Novi grobovi
Jennie Urankar
V	petek je umrla v Polyclinic bolnici 64 let stara Jennie Urankar z 906 E. 73 St., rojena na Brdu pri Domžalah, od koder je prišla v Ameriko pred 47 leti, vdova po 1. 1964 umrlem možu Franku, mati Jean, Frances Tieber in Franka Rankar, 4-krat stara mati. Pokojna je bila članica Društva Naprej št. 5 SNPJ. Pogreb je danes ob 10.30 iz Žele-: tovega pogreb, zavoda na St.: Clair Avenue na Lakeview pokopališče.
Anton Bavec St.
Včeraj je doma umrl Anton Bavec St. s 1097 E. 66 St., star 83 let, rojen v vasi Nadlesek pri Ložu, od koder je prišel pred 63 leti. Umrli sta v družini žena Agnes in hči Josephine Suback. Tukaj zapušča sinova Antona Ml. in Franka, tajnika pri SND na St. Clair Aye,, ,hčer Mary, sestro Anno Kozel, v starem kraju pa brata Jožeta. Bil je član pri Ložki dolini, Carniola Tent št. 1288 T.M. in Sv. Cirilu in Metodu št. 18 TDZ. Pogreb bo v sredo zjutraj iz Zakraj sko-vega pogrebnega zavoda. Čas ni še določen. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih.
Frank J. Hočevar
V	soboto zjutraj je po dolgi bolezni umrl v Holy Family Home Frank J. Hočevar s 1009 E. 66 Place, star 59 let, rojen v starem kraju, od koder je prišel, ko je bil 3 leta star. Bil je veteran druge svetovne vojne in je bil pri Glidder Infantry Battalion 3 Teta. Bil je samec. Tukaj zapušča brata Andrewa in Rudolpha, sestre Mary Avsec, Anno Mack, Molly Blatnik in Frances Orehek. Pogreb bo v sredo ob devetih iz Zakraj sko-vega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo, bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih.
Sarah (Sally) Buss
V	Mt. Sinai bolnici je umrla 52 let Sarah (Sally) Buss z 20628 Cherokee Ave., rojena Kotsch v Clevelandu, žena Vincenta, mati Alice Turner in Carl Federice, 7-krat stara mati, sestra Freda Kotsch, pok. Luther j a, Edwarda, Nelsona in Evelyn Fusco. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. danes ob 1.30 popoldne na Lake-view pokopališče.
sarji
vila!
m jih policija ne bi usta-
^rska revolucija predmet spora v NATO
kj NIZ, Fr. — Preteklo sredo biti sestanek članic je ^ organizacije v Parizu, pa gac^a<^nii trenutek danska dele-sv0' naPovedala, da bo dala VSJ]° iziavo o grški revoluciji.
Pa m hotela povedati.
sejo viStracija NATO le nat0 la ^ ~ Nro preklicala in preloži-a Nedoločen čas.
Združene države ne mislijo na atomski ultimatum v Hanoiu
Državni tainik Rusk je poudaril odločno, da Združene države ne mislijo na ni-kak atomski ultimatum Severnemu Vietnamu.
WASHINGTON, D.C. — V zunanjepolitičnem o d b o ru Predstavniškega doma je prišlo do precej ostre kritike sedanjega načina vojskovanja v Vietnamu. Nekateri kongresniki bi radi nagel konec vojne dosegli z večjim pritiskom na rdeče in če treba tudi z grožnjami Severnemu Vietnamu z atomskim orožjem.
Tako je Paul Findley, republikanski kongresnik iz države Illinois, predložil, naj bi Washington sporočil Hanoiu, da bodo njegovi zastopniki čakali za konferenčno mizo do tega in tega dne. Če do določene ure Hanoi ne bo poslal svojih zastopnikov, bodo Združene države uporabile vse svoje orožje, tudi a-tomsko, da spor končajo z vojaško silo. Findleyja so podprli več ali manj nekateri drugi kongresniki obeh strank.
Državni tajnik Rusk je tak ultimatum odločno zavrnil in hotel biti čim bolj jasen v svoji izjavi, da vlada Združenih držav ne misli na nič takega. Poudaril je pri tem, da so Združene države vedno pripravljene sesti s predstavniki Severnega Vietnama za konferenčno mizo in spor rešiti mirnim potom. Združene države so pripravljene umakniti svoje oborožene sile'iz Južnega Vietnama, kakor hitro bo to storil Severni Vietnarn.
Orški kralj še vedno proti vojaški diktaturi
ATENE, Gr. — Podpredsednik vlade in obrambni minister gen. Spandidakis je priznal v razgovoru s časnikarji, da je kralj Konstantin še vedno proti vojaški diktaturi uvedeni 21. a-prila, da pa je odnos med njim in vojaško junto dosti boljši kot je bil prve dni. Izrazil je upanje, da bo kralj končno sprejel dejstvo in se sprijaznil z novim položajem.
Vodnik grškega gospodarstva pok. Makarezos je časnikarjem trdil, da je ameriška gospodarska pomoč za Grčijo bistvene važnosti, ker se ta brez nje ne more vzdržati. Dejal je, da je prepričan, da se Amerika zaveda važnosti Grčije in da ji bo nudila gospodarsko pomoč, če noče, da bo prišla pod oblast komunizma in za železno zaveso.
Združene države so Grčiji dajale gospodarsko popmoč vse do leta 1963, tedaj pa so to ukinile in dajejo Grčiji le še letno za o-koli 70 milijonov vojaške pomoči kot članici NATO.
Peiping svari Ameriko pred smetiščem zgodovine
HONG KONG. — Glasilo kitajske rdeče armade je pretekli petek v uvodniku svarilo Združene države pred napadom na Kitajsko, ki da ga baje pripravljajo. Dokaz za take priprave naj bi bil letalski napad na pokrajino Kvangsi 2. maja. Združene države so to sporočilo zanikale.
Kitajski list trdi, da bodo Združene države popolnoma u-ničene, če napadejo Kitajsko in “vržene na smetišče zgodovi-j izjave o novonastalem politične”.	’nem stanju.
Turška republikanska stranka^ se je razcepila
gre politično življenje svoja pota. Tako so na primer demokrat-je, ki so trenutno tudi na vladi, konservativci, so republikanci u-smerjeni na liberalno stran. Republikanska stranka se v opoziciji ni počutila dobro, hotela je najti izhod iz sedanjega položaja z novim programom. Zadnji strankin kongres, ki se je, končal preteklo soboto, je izglasoval zelo napreden političen, gospodarski in socijalen program. S programom se pa ni strinjalo 48 poslancev in senatorjev, med njimi tudi 13 bivših ministrov, in zapustilo stranko.
To bo imelo politične posledice. Nezadovoljni republikanci bodo namreč prisiljeni, da ustanovijo svojo stranko. S tem bo pa tudi pokopana dosedanja strnjenost vladne opozicije. Nezadovoljni republikanci naravno očitajo svojim bivšim strankarskim tovarišem, da rinejo v komunizem, kar pa ne bo držalo, zato pa razgrelo turške politične duhove.
Politična j a v n ost pričakuje napeto, kako se bo sedaj razvijalo turško parlamentarno življenje. Vlada še ni dala nobene
VELIK NAPAD RDEČIH NA
MARINE DANES ZAVRNJEN
Okoli 1200 pripadnikov severnovietnamske redne armade je navalilo danes zjutraj z vso silo na postojanko Kcn Thien na področju Južnega Vietnama tik južno od demilitarizirane cone v bližini meje Laosa. Dve četi marinov, ki sta postojanko branili, sta no štiriurnih bojih našteli na bojišču 179 padlih rdečih borcev, sami pa sta imeli 35 mrtvih in 99 ranjenih.
SAIGON, J. Viet. — Rdeči še nočeio odnehati s svojimi napori v skrajnem severozahodnem kotu Južnega Vietnama, kjer bi se radi polastili prehodov iz Severnega v Južni Vietnam. Kljub hudim izgubam v preteklih dveh tednih v bojih za višavski trikot K861, K881 S in K881 N so rdeči danes znova napadli položaje ameriških marinov. V štiriurnem hudem boju je posadka marinov, sestoieča iz dveh čet, odbila napad kakih 1200 rdečih na Kon Thien. Rdečih je padlo vsaj 179, kajti toliko trupel so marini našteli na bojišču po rdečem umiku. Marini sami so imeli 35 mrtvih in 99 ranjenih. Sam glavni poveljnik marinov je bil v nevarnosti, ko je nadziral prednje položaje marinskih oddelkov v tem delu Južnega Vietnama. Mina iz sovražnega metalca je padla komaj 15 čevljev od generala Walta, ki pa k sreči ni bil ranjen
Bombniki B52 so ponoči in danes bombardirali petkrat položaje rdečih, od tega trikrat v severozahodnem kotu Južnega Vietnama, kjer so se v zadnjih dveh tednih vršili hudi boji med rdečimi in marini. Tolkli so zlasti predel severozahodno od Khe Sanha, kjer je glavno ma-rinsko oporišče sredi hribov, skozi katere je prehod iz Severnega Vietnama in Laosa v Južni Vietnam tik južno od demilitarizirane cone.
Rdeči so na splavih pripeljali razstrelivo po reki Saigon in z njim razstrelili danes zjutraj most na glavni cesti 6 milj severno od Saigona. Druga skupina gverilcev je napadla ameriško letališče pri Binh Thuy, kjer pa ni napravila veliko škode. Do manjših bojev in spopadov ter sabotaž je prišlo tudi na raznih drugih krajih Južnega Vietnama.
Kdo bo plačal stroške zadnjih volitev v Ohiu
CLEVELAND, O. — Pri zadnjih volitvah so morali volivci glasovati o zadevah, ki se tičejo ohajske države, občin in javnih zavodov. Volivni aparat je pa tudi povzročil ne ravno male u-pravne stroške. Kdo naj jih plača? Guverner Rhodes bi jih rad prevalil vsaj deloma na občine,
Mostarski tovariši kazijo Titu njegove politične račune

V ranem*
Naiv^n° in deževno, hladno.
lsla temperatura 54,
CLEVELAND, O. — O volitvah v Jugoslaviji, ki so trajale nekaj tednov v aprilu, še do sedaj ni točne in zanesljive razlage. Le režim sam ve, kakšen veter bo pihal v občinskih, republiških in zveznih skupščinah.
Da pa vsaj v Srbiji ne bo režimu ugoden, toliko je že postalo jasno. V duhu zakonov je bil volivni postopek tak, da so volivci najprvo kandidate “nabrali”, potem je pa Socijalistična zveza delovnega ljudstva izbrala zanesljive kandidate in jih postavila na volivne liste. Šele potem so volivci prišli do veljave in “glasovali”. Tekom volivnega postopka se je pripetilo, da volivci niso nabrali samo kandidate, ki jim režim zaupa ali jih smatra za sposobne politike. Med nabranimi kandidati je bilo torej tudi precej vsaj na pol garjevih ovc. Ze to ni bilo režimu prijetno. Še bolj ga je zadelo, iko je dognal, da
so volivne komisije večkrat popustile “narodni volji” in postavile za kandidate nezanesljive tovariše, na primer v Srbiji Rankovičeve pristaše.
In tako se je na primer zgodilo v Srbiji, da so se za iste mandate potegovali uradni in: neuradni kandidatje.
Tu se je Titu vsaj v Srbiji zamešala politika. V skupščine je hotel spraviti nove, mlade in šolane tovariše. Temu so se pa uprli njegovi tovariši iz hoste, znani pod imenom partizani. Hoteli so ostati na svojih mestih in dosegli, da so bili zopet postavljeni za kandidate. In tako se je zgodilo, da so v Srbiji tekmovali uradni kandidatje s partizanskimi in da so partizani marsikje zmagali. To je bil za srbske uradne komuniste hud udarec. Nič manj jih je Zabolelo spoznanje, da je tudi med u-radnimi izvoljenimi kandidati dosti omahljivcev, ki se ne bodo obotavljali, da potegne-
jo s partizani, ako jim bo to kazalo. : ;	!

Tekma med uradnimi in partizanskimi poslanci, zveznimi in republiškimi, kakor tudi med občinskimi odborniki v Srbiji še ne bi bila tako nevarna, ako se ne bi za “partizani” skrivala Rankovi-čeva skupina srbskih komunistov. To je tisto, kar Tita najbolj skrbi. Če bi se te garjeve ovce kako drugače imenovale, bi jih uradni komunisti vsaj lahko napadali. Ker so se pa skrile pod partizansko zastavo, jih ne kaže napadati, kajti izvoljenih je tudi nekaj partizanov, ki nosijo časten naslov “narodni junaki”-
In tako se lahko zgodi, da se bodo ti narodni junaki sedaj lahko junaško borili proti sedanji Titovi gospodarski reformi, ki jih skuša spraviti iz njihovih toplih gred.
Vse to pa ni za šalo. Pri volitvah je na primer pogorel
sam zvezni minister za zunanjo trgovino tovariš Djuvero-vič, premagal ga je pa narodni junak in odličen partizan Lazovič, ki je njegova osebnost nedotakljiva v srbski komunistični javnosti. Verjetno bo v srbski in zvezni parlament prišlo še več podobnih Lazovičev. Le kaj naj Tito napravi z njimi ? Saj ne bodo poslušali njega, ampak tajnega voditelja Rankoviča.
Vsa oblast seveda ostane še zmeraj v rokah glavnega partijskega odbora in njegovih organov. Gl. odbor bo moral deloma deliti oblast z republiškimi partijskimi odbori. Vsi ti odbori so zaenkrat v rokah uradne komunistične linije. Ali pa bodo s tem zadovoljni “partizani”, odnosno Rankovi-čevi pristaši?
Tako so tudi letošnje volitve pokazale vsaj v Srbiji, da čas hudo razjeda titovsko diktaturo.
te se bodo pa uprle, tako so napovedali občinski politiki. Seveda igra pri tem strankarska pripadnost svojo vlogo. Demokratske občinske večine ne bodo rade dale Rhodesu svojega prispevka, republikanske se bodo pa dale potolažiti, tako uči skušnja. Najbolj se bosta seveda prepirala demokratska mestna u-prava v Clevelandu in Rhodeso-va državna administracija v Co-lumbusu.
Državni avditor je sporočil o-krajem, da bo nosila stroške za posebne volitve Issue 1 in Issue 2 država ter naj ji zato pošljejo obračune teh stroškov.
To pa ne bo edina skrb guvernerja Rhodesa. Dobiti bo moral denar tudi za tiste izdatke, ki naj bi jih krila propadla OBC z najetimi posojili. Rhodes ne mara novih davkov, saj se je bahal, da ni ohajska država zvišala davkov od 1. 1963, to je, odkar je on guverner. Sedaj mu je pa celo republikansko časopisje začelo svetovati, naj misli na nove davke. Saj so jih vpeljali mnogi republikanski guvernerji, pa radi tega niso propadli pri lanskih jesenskih volitvah. Da bo Rho-desova zadrega še večja: legisla-tura bi rada to skrb prevalila v celoti na Rhodesova pleča. Ji je zoprno, da bi se pečala z njimi.
Iz Clevelanda in okolice
Senat odobril podlago za novi vo jaški naborni sistem
WASHINGTON. D.C. — Ker poteče veljava sedanjega nabornega zakona koncem junija, je predsednik Johnson že v marcu sporočil Kongresu, kako naj bo sistem spremenjen, da bi pravično razdelil breme vojaške službe. Senatni odbor za oborožene sile, ki mu načeluje senator Russell, je na podlagi Johnsonove zamisli odobril resolucijo, ki u-vaja nekatere novosti v naborni sistem.
Doseženo 19. leto bo pogoj za vojaško obvezo, ki se bo praktično raztegala do dopolnjenega 26. leta. Resolucija se peča predvsem z vprašanjem začasnih o-prostitev, ki bodo navezane na študiranje po dovršeni srednji šoli (high school). Začasna o-prostitev odnosno odložitev bo trajala največ 4 leta. Senat bo o resoluciji sklepal verjetno še ta teden. Novi zakon bi veljal znova le za 4 leta. Koristil bo v glavnem le tistim, Id študirajo j na univerzah in sličnih učnih ' zavodih.
J
V bolnici—
Mrs. Dorka Turopoljac, 1118 E. 75 St., je v St. Luke’s bolnici. Obiski so dovoljeni in za-željeni.
Županovo sožalje—
Mestni župan R. S. Locher in predsednik mestnega sveta J. Stanton sta na predlog mestnega odbornika E. Turka izrazila v imenu mesta sožalje ob smrti Josepha Baškoviča njegovi vdovi Mrs. Rose Baškovič, 6614 Bliss Ave. Pokojnega sta v pismu označila za odličnega meščana in zaslužnega za napredek mestne občine.
r-*	•
seja—
Podr. št. 25 SŽZ ima nocoj ob 7.30 sejo, po njej pa materinsko proslavo. Vse članice vabljene.
Društvo Danica št. 11 ADZ ima jutri, v torek, ob 1.30 popoldne sejo v navadnih prostorih.
Pogreb—
Pogreb pok. V. J. Yodera je danes dopoldne ob 11.30 iz cerkve sv. Vida.
Prijavite se—
Dečki in deklice iz Euclida, stari nad deset let, ste vabljeni, Ra se prijavite uradu Ameriške Domovine za raznašanje lista. Kličite 431-0628.
Seja—
Skupne podružnice SŽZ imajo sejo v sredo ob enih popoldne v St. Clair Recreation Center.
Podr. št. 10 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih'zvečer sejo v navadnih prostorih.
Klub slov. upokojencev na Waterloo Rd. ima jutri, v torek, cb dveh popoldne svojo sejo. Po seji prigrizek.
Podr. št. 15 SŽZ ima v sredo ob 7.30 zvečer sejo v SND na E. 80 St.
Primeren dar—
Primerno darilo za materinski dan “Porta Sauna”. — Več v oglasu Brodnick Bros. na Waterloo Rd.!
Policija išče novince—
Clevelandska policija želi v naslednjih mesecih sprejeti okoli 400 novincev. Moški v starosti od 21 do 30 let, ki so uspešno -:ončali višjo šolo, so vabljeni ia se prijavijo za spremni iz-ht, ki bo 20. maja. Zadnji dan :a prijavo za ta izpit je 11. maja!
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — V soboto zvečer so pripeljali v Walter Reed bolnico bivšega predsednika ZDA D. D. Eisen-howerja, ki je nenadno začutil hude bolečine v spodnjem delu tankega črevesja. Njegovo stanje se je včeraj delno izboljšalo.
CLEVELAND, O. — Od petka popoldne do danes zjutraj je bilo v prometnih nesrečah v državi Ohio mrtvih 28 oseb, v taki kratki dobi v letošnjem letu doslej največ.
LANG VEI, J. Viet. — Člana ameriških posebnih sil sta razkrila, da je bilo njihovo taborišče 2 milje od meje Laosa v skrajnem severnem delu Južnega Vietnama pretekli četrtek uničeno od rdečih, ki so bili med samo posadko taborišča. Pri tem je bilo mrtvih 22 domačinov, 2 Amerikanca in 39 domačinov, članov posadke, pa ranjenih.
— Največji bankovec v naši deželi je za $10,000.
2
SMERISKA DOMOVINA MAY 8, 1967
Ameiism ®QMmm



6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združene države:
$16.(K) na ieto; $8.00 za pol leta; $8.00 za $ m**««*
'it, Kanado in dožele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.30 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 8 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
^Hjpgtr* 83	No. 90 Monday, May 8, 1967
Več vojskovanja!
Kar se je zadnjih par let zgodilo že večkrat, se je sedaj ponovilo: ker so se poskusi, ki jih je Johnson napravil pred kratkim, da doseže razgovore o premirju, ponesrečili, je sledil načrt za več vojskovanja v Vietnamu, ki se že izvaja. Istočasno smo doma priča ponovnemu spopadu med kragulji in golobi. Kragulji se sklicujejo, kako prav so imeli, ko so prerokovali, da se bo tudi.zadnji poskus za pregovore ponesrečil in da je treba vojne operacije poglobiti in razširiti. Golobje pa zopet trdijo, da je res pravi nesmisel, ako bi položaj, ki je že itak do dna zavožen, še bolj zavozili. Več vojne ne more torej pomeniti drugega kot več zagate, več slepe ulice, več teme, zato pa tudi več žrtev, več tveganja in — manj uspehov!
Kdor bi hotel izreči sodbo, bi prišel v zadrego. Nekaj resnice je namreč tako v stališču golobov kot v stališču kraguljev, ne pa vse. Zato se ne moremo spuščati v prerekanje, kdo ima prav. Zanimajo pa nas posledice smeri “več vojne”.
V Vietnamu ima naša dežela sedaj okoli 440,000 mož. Niso pa vsi udeleženi pri operacijah na raznih frontah. Če kaj drži staro pravilo, je udeležena na pravih bojih le tretjina vseh oboroženih sil, pa še ta se v svojem sestavu neprenehoma menja. Vojaki odhajajo s front, na njihova mesta prihajajo novi. Nihče med vojaki se torej ne more trajno veseliti počitka v zaledju, nihče pa tudi ni prisiljen, da bi mislil, da je za vedno priklenjen na fronte. Senator Stennis trdi, da bo treba poslati v Vietnam še 50,000 vojakov. Mnogi opazovalci mu verjamejo, ker vedo, da ima mož zelo dobre zveze z vrhovi naše narodne obrambe. Pol milijona mož na vietnamskih frontah je kar lepa številka. Da bo tudi grda, jo spremlja strah, da se Amerika ne bo mogla ustaviti ravno pri pol milijona vojakov v Vietnamu, ako hoče nadaljevati sedanjo strategijo in taktiko. “Več vojne” pomeni torej več in več vojakov v Vietnamu. General Westmoreland bi jih imel rad kar 600,000.
Vietnamska vojna je pa tudi draga stvar. Pravijo, da trošimo zanjo že sedaj do $2 bilijona na mesec. Dodati bo kmalu treba še do pol bilijona na mesec, ako ima prav senator Stennis, ki pravi, da bo Vietnam zahteval v prihodnjem proračunskem letu okoli $4 bilijone dodatnih stroškov. “Več vojne” je torej tudi draga stvar.
“Več vojskovanja” pomeni tudi več debate v naši javnosti. Že sedaj nad 400,000 ameriških družin neprenehoma svoje misli na Vietnam in velikokrat s strahom čaka na poročilo, kaj je z njihovimi družinskimi člani. Tak strah je nalezljiv, to vemo prav dobro vsi, ki smo preživeli zadnji dve svetovni vojni. Svoje izraze pa dobi v javnih debatah na vseh koncih in krajih, v Kongresu, v legislaturah, v demonstracijah, izgredih, protestih, piketiranjih in celo v požiganju ameriških zastav. Vsega tega bo več, ako se bo povečalo vojskovanje v Vietnamu. To je prirodno, naj nam bo prav ali ne.
Čim več bo torej vojskovanja v Vietnamu, tem več bo recimo naše domače hladne vojne med kragulji in golobi. To pa ne more ostati brez posledic. Pri nas doma se že nabirajo temni oblaki na političnem obzorju, ki so vsi usmerjeni v eno točko: predsedniške volitve v prihodnjem letu. Čim več bo vojskovanja v Vietnamu, tem več bo politikov, ki ne bodo presojali vietnamske tragedije s stališča, kaj je prav in kaj ni, ampak s stališča, kaj utegne politiku najmanj škodovati. Odstotek odkritosrčnosti v politiki bo padel, odstotek hinavščine pa rasteh Kdo more pri takem političnem razvoju jamčiti, da se ameriški volivec ne bo prav odločil, kot se je pri podobnem stanju že parkrat v naši generaciji.
Ker “več vojskovanja” pomeni več domače hladne vojne, potem tudi več vpliva na miselnost vietnamskih komunistov. S to miselnostjo le premalo računa naša politika. Ta miselnost je skrajno nacijonalistična, zato pa manj komunistična. Zato je pa tudi enostranska in neuravnovešena. Sedaj se je na primer zarila v stališče, da odpornost a-meriškega naroda že pada radi ameriških notranjih prepirov. Ne more doumeti, da v pravi svobodni demokraciji ni nikoli idealne sloge in edinosti, zato pa kar dosti solidarnosti in discipline, kadar je treba odločati o bistvu.
Komunisti pa mislijo drugače: več vojskovanja rodi v Ameriki več domačih prepirov, več domačih prepirov pa topi narodno odpornost; kar tovariši ne bi mogli dobiti na frontah vietnamske državljanske vojne, lahko dosežejo s potrpežljivostjo: čakati je le treba, kakor se bo zrušila a-meriška duhovna odpornost. Mislijo torej, da več vojskovanja samo hromi voljo ameriškega ljudstva, torej more le koristiti komunističnim ciljem.
Za nas je taka doslednost podobna na glavo postavljeni avtosugestiji. Vietnamski komunisti verjamejo v svoj prav in ravno radi tega odbijajo vsak ameriški poskus za premirje. Ga smatrajo kot znak slabosti ameriške politike.
Tako več vojskovonja celo podžiga komunistično trmo, kar na splošno ni tako težko, ako pomislimo, kako malo cenijo pripadniki rumene rase človeško življenje.
Tako ima več vojskovanja svoje posledice, ki nanje ne mislimo prvi trenutek. Zato ne bi mogli reči, da bi več vojskovanja tudi kmalu pomenilo začetek pregovorov o premirju. Ravno narobe: rodilo bo še več strastnega odpora na komunistični strani.
Ni pa s tem rečeno, da je komunistično gledanje na državljansko vojno zaledenelo za večne čase. Življenje je končno tudi v azijskem svetu močnejše od ljudske narave. Zato ni izključeno, da bo prišel čas, ko bodo vietnamski komunisti spremenili svoje stališče in jih pri tem ne bo grizla vest.
To je edina karta, ki nanjo lahko stavi teorija o “več vojskovanja v Vietnamu”. Morda bo čas pokazal še kako drugo. Vprašanje pa je, ali bo Amerika dosti potrpežljiva, da bo hotela čakati nanjo.
j BESEDA IZ NARODA j
Pismo
Vrhenškega
fjygg Tineta
Waukegan, 111. — Velika noč je za nami. Letos je bila res zgodnja, teden po sv. Jožefu. Obhajali smo jo lepo, kakor se za kristjane spodobi. Seveda a-merikaniziranje se čuti med nami starejšimi, ki smo prišli v te kraje še pred prvo vojsko. Sicer je nas že malo. Ampak pred 50 leti smo se pa postavili ob takem prazniku kakor je Velika noč, po slovensko. V spomin mi stopajo občutki, kako smo se u-rili v petju za Velikonočno nedeljo. Posebno je veliko delal v v teh ozirih pokojni Jože Drašler (po domače Brencetov Jože), rodom iz Drašce pri Borovnici. Do svoje smrti je bil cerkveni pevec. Zelo šaljive narave. Nasproti naše cerkve je vodil več let grocerijo in mesnico. Kako fine želodce, klobase in šunke je znal nam napraviti za velikonočne praznike. In ker je imel navadno ob nedeljah dopoldne odprto, smo se fantje in možje zbirali v njegovi trgovini pred mašami in modrovali po borovniško, vrhniško in po coklarsko. Ej, kje so tisti časi!
Yes, zabaven in zanimiv človek je bil pokojni Jože Drašler. Letos 11. aprila je minulo 30 let, odkar je umrl. Bog mu bodi dober, kjer koli je! Pokojnik je bil dober vsem.
Koliko še drugih dobrih zavednih slovenskih korenin je bilo med nami, ki zdaj že več let počivajo po raznih božjih njivah, največ v bližnjem Liberty-villu na Ascension pokopališču.
• KAKO SE GIBLJEMO v drugih zadevah? Zanimanja je med nami še vedno, le toliko nismo glasni več v slovenski javnosti, kakr smo bili pred leti. So pač druge razmere in to in ono in vse le bolj rešujemo doma v ožjem krogu. Pred leti seveda smo imeli več raznih kulturnih, političnih in drugih klubov in krožkov, imeli predavanja, glasni smo bili tudi ob časih konvencij naših jednot in zvez. Zdaj je na teh poljih bolj tiho. Starejših je že malo, kakor sem omenil, mlajši se pa udejstvujejo v angleških organizacijah in jih tu in tam veliko naših mlajših dobi priznanja, o katerih se seveda ne poroča v slovenskem tisku. Tako gre približno kakor po drugih naših naselbinah po A-meriki.
V političnih gibanjih demo-kiatske in republikanske stranke se nekateri naši mlajši tudi udejstvujejo. Na splošno je bilo med nami v lanskih jesenskih volitvah precej zanimanja za našega župana Roberta Sabonji-ana, ki je kandidiral za zveznega senatorja. Sicer ni zmagal, a pogum in odločnost je pa le pokazal proti onim, ki v naših a-meriških političnih krogih toliko mečkajo s politiko o “civilnih pravicah”. Moža, ki se ne boji izraziti resnice v takih slu-
čajih velja občudovati. Sabonji-an je povedal svoje mnenje o civilnih dolžnostih in pravicah. Čast mu!
• PRI PROUČEVANJU POSTAV IN ZAKONOV je obilo posla in dela za vse, ki po raznih državnih in zveznih zakonodajah kujejo, predelavajo in spreminjajo postave, zakone in razne določbe za to in ono na vseh raznih poljih našega življenja. Zdi §e, da bi bilo veliko manj zločinstva, če bi imeli dobre, stroge postave in zakone za kaznovanja zločincev. Koliko brutalnih umorov se je izvršilo baš v par zadnjih letih. Zločince so ujeli, toda pred izpraševanji se pa postopa z njimi in se jim dovoljujejo vse razne olajšave, da odgovarjajo, ali ne odgovarjajo, kakor hočejo. Koliko denarja se s takimi procesi zapravi. Nazadnje pa še lahke kazni.
Tisti, ki se toliko zanimajo za razne “civilne pravice”, naj bi svoj čas bolj posvetili, da bi dobili bolj učinkovite in stroge zakone proti zločincem, ki napadajo in pobijajo poštene državljane po naših cestah, po trgovinah in domovfh. Tu je polje in tu kličejo nujne zadeve, da se naj kaj naredi, da ne bo zločinstvo naraščalo in se množilo, kakor se.
® KDO DOLOČA POLITIKO o priseljevanju v ZDA? Na vsak način vlada ZDA. Tako vprašanje sem videl v nekem listu še pred par meseci in sem tedaj menil ob priliki o tem kaj pisati. Pa je vmes vedno to in ono in se je zavleklo.
Kvotno priseljevanje se je u-vedlo po prvi svetovni vojni. Podtalne prevratne organizacije po Evropi so začele razpošiljati vse križem po svetu svoje agente, zlasti zatem, ko je komunizmu uspelo priti na krmilo v Rusiji. Ti so po raznih deželah začeli organizirati in snovati tako imenovane “delavske šole”, pod katerih imeni so vodili tečaje predavanj in razlag, kako kapitalizem in kapitalistične vlade vsepovsod izkoriščavajo delovne sloje. Gospodarske razmere zlasti za revnejše sloje so bile v marsikateri deželi res zelo slabe. Milijoni in milijoni brezposelnih vsepovsod so take razlage kar požirali. Španija in še celo nekatere druge dežele so zadele in zajele sile teh propagand par let zatem. Zato je razumljivo, zakaj so naše oblasti ravnale tako.
Seveda je pa že tako, da v takih slučajih tudi taki, ki niso nič krivi,; pri takih odredbah trpe. Tisti, ki so takrat pred 50 leti o tem delali načrte omejitve in urejevanja priseljevanja, so menda za to, ker je komunizem ustanovil svoje gnezdo v slovanski deželi Rusiji, začeli gledati zlasti na slovanske narodnosti s posebnimi očali. Vsaj misliti dajo razmere tistih časov tako. Nordijcem so pustili na široko odprta vrata za priseljevanja, slovanskim narodnostim pa le malo odprta v primerih z onimi bolj odprtimi vhodi za Nordijce. Zakaj, sem razloge že malo o-menil. So imeli nekaj vzroka v tem.
Priseljeniške omejitve so načrtno najbolj znižale priseljeva-
nja iz slovanskih dežel. Zagovorniki omejevanja so poudarjali, da je treba gledati v bodočnost. Seveda so tedaj taka stali-lišča narekovale tudi slabe gospodarske razmere, ki so se začele takoj po prvi svetovni vojni in so se vlekle in ostrile vse tja še skozi tretje in četrto desetletje tega. stoletja. Nekaj potrebe, precej pa gospodarske razmere, kakor tudi politične, pa tudi anglosaški duh, je krojil politiko za priseljevanja ljudi raznih narodnosti v deželo. Slovanov čim manj.
Ljubo komu, ali neljubo, tako je vse po takih okoliščinah to dišalo.
Na drugi strani pa nam tudi časi postavljajo pred naše oči spomine, kako so tedanji beli priseljenci pred 50, 60 in 70 leti garali za beraške plače in z njimi gradili svoje naselbine po A-meriki, fare, domove in različne zavode. Vzemimo n. pr. Veliki Chicago, Detroit, Milwaukee, Cleveland, še New York in še več drugih velemest bi lahko navedel. Po predmestjih sami beli, večinoma Slovani:	to so
Poljaki, Čehi, Slovaki, Slovenci, Hrvati in drugi. Garali so noč in dan po topilnicah, jeklarnah, žicarnah, rudnikih in pri najbolj težkih delih. Zraven gradili domove po predmestjih, kjer so bile preje same puščave. Od tistih časov komaj štiri do šest desetletij in kake razlike! Vsa predmestja so postala lepa, snažna predmestja, zgradili so vse z velikimi žrtvami beli priseljenci, marsikje večinoma slovanski priseljenci.
Zdaj že marsikje v teh krajih so samo temnobarvni z ameriškega juga, nekateri bolj, drugi manj temnopoltni. In pristna črna rasa, kako je narasla. Ali je Amerika zdaj z vsem bolj srečna, bolj zadovoljna, kakor z belimi Evropejci? Kateri'so poleg tega, da so bili dobri, zvesti delavci, tudi skrbeli za snago, zdravstvo in vse, kar je potrebno za boljši napredek naselbin?
To in na to bi bilo dobro vedeti za pojasnilo. Ali je bila in je še za vsem tem kaka druga po-politika? Mogoče taka, da iz kakih manj zavednih rasnih narodnosti bi se dobilo cenejše delavce in zraven manj zavedne.
Te in take misli so mi rojile po glavi pri temle dopisu. Zraven se prašujem, kako naj drugi gledajo na vse to?
Čitateljem lep pozdrav in vse najboljše!	Vrhenšk Tine
------o------
Izredne sI@¥@sno§l1 pri Sv. Emi oh Sotli
Sv. Ema ob Sotli
SO. CHICAGO, 111. — Nekdo je dobil poročilo in prošnjo od Sv. Eme pri Podčetrtku, ali od Sv. Eme ob Sotli. Slika kaže prijazno cerkev na prelepem griču. Od daleč pozdravljajo slovenska srca že 500 let to cerkvico vrh gore, cerkvico belo. Prvo nedeljo meseca julija letos bodo obhajali na gori šentemsko nedeljo. Pride tudi mariborski škof
di. Maksimilijan Držečnik ____
praznik sv. Eme se namreč obhaja vsako leto 27. junija, nedelja po godu pa je šentemska nedelja in letos bodo šentemsko nedeljo obhajali že pestotič. 500-LETNICA se dopolnjuje letos, odkar je srce veselo prvikrat pozdravilo “cerkvico belo”. Cerkev sv. Eme je bila namreč pozidana leta 1467.
Znano je, da je rojstni kraj
naše sv. Eme Pilštanj, le kakih nand Videnšek skuša božjo pot 15 km oddaljen od prijaznega zopet oživeti. Toda najprej mora grička sv. Eme. Kraj je bil nek- ^ obnoviti zanemarjeno cerkev. In daj lastnina sv. Eme. Na Pil- to bo skušal dovršiti za 500-letni
štanju je dala naša svetnica pozidati farno cerkev sv. Mihaela malo pred letom 1000. Stopinje sv. Eme pa vodijo tudi v bližnjo in daljno okolico, kjer je knjeginja obiskovala in nadzorovala svoje posestvo, ki se je razširjalo takrat med Sotlo in Voglajno do Save in preko Save na Kranjsko. Zdržuje se izročilo, da se je Ema večkrat povzpela na prijazen griček, odkoder je lahko pregledala skoraj polovico svoje posesti. Pred 500 leti je kraj pripadal štiri kilometre oddaljeni graščini v Podčetrtku. Zidavo cerkve je najbolj pospešil škofijski proces za razglašenje svetnikom sv. Eme. Vršil se je ta proces v Krki na Koroškem. Podčetrteški graj-ščak Pavel Ejbisvalder je šel o-sebno leta 1466 v Krko v spremstvu mnogih prič iz okolice Podčetrtka in Sv. Križa pri Rogaški Slatini, kamor je grič sedanje Sv. Eme pripadal v faro. Graj-ščak je dal namreč na svojem posestvu prav na vrhu griča, ki se strmo dviga nad dolino kakih 150 m v višino, postaviti leseno kapelo svetnici na čast. Prav tam, kjer zdaj stoji mogočna in prelepa cerkev.
Grajščak Pavel in njegovi spremljevalci so pod prisego pripovedovali čudovite stvari, ki so se dogajale v onem času na gori pri Podčetrtku. Vsi so pričali, da hodijo velikanske množice romarjev k leseni kapeli na vrh hriba v gozdu nad vinogradi. Romarji prihajajo iz cele Slovenije, tudi s Koroške, Ogrski Slovenci — to so naši Prekmurci, pa tudi Madžari sami, Hrvatov pa kar mrgoli okrog kapele. “Ko so pred 16 leti prišli na vrh griča delavci, tako govore priče, ter so začeli pripravljati prostor za kapelo, takrat se je v dolini razjezila Katarina Zupan iz vasi Pristava — pol ure od kraja,” tako je pripovedoval grajščak Pavel, “in je zagodrnjala: Kaj si vendar ti ljudje naenkrat zmiš-Ijujejo te neumnosti? Radi bi menda pri tem obogateli! Komaj je to izrekla, je žena oslepela. Bila je s sinom Janezom na polju. Sina je prosila, naj jo prime za roko ter jo pelje po ovinkih skozi grmovje in vinograde do doma, češ; sram me je, če bi me ljudje videli, da sem slepa. Doma je potem ostala osem dni popolnoma slepa; osmi dan pa je skesano pokleknila in je srčno prosila sv. Emo za odpuščanje: Odpusti mi, ljuba sv. Ema, o-zdravi me in tudi jaz bom šla na hrib in moj sin in bova pomagala pri stavbi tvoje kapele. Pri priči je slepa žena Katarina spregledala. Pri procesu sta grajščak Pavel in sin Katarinin Janez Zupan izpovedala, da je resnica. Grajščak je bil takrat star 40 let, Janez Zupan pa 30 let.
jubilej stavbe. Po celi mariborski škofiji so zbirali za popravo cerkve sv. Eme. Toda stroški še daleč niso kriti. Ker je to cerkev naše slovenske svetnice, prve in do zdaj zadnje v naši zgodovini in ker so božjepotne cerkve last in skrb velikih množic, bi bilo lepo in primerno, če bi tudi 3' meriški Slovenci ob tej priliki pokazali svoja zlata srca in bi zopet potrdili svojo požrtvovalno dobrotljivost, ko bi skušali nekaj prispevati za obnovo cerkve slovenske svetnice! Sv-Ema, ki je tako rada govorila z našim preprostim ljudstvom P° slovensko in hotela imeti v svoji službi pretežno slovenske Ijn' di, bo vsakemu dobrotniku bogata plačnica. Za 500-letnico cerkve je sv. Ema šentemski fari izprosila posebno milost: v mariborskem bogoslovju so od Sv-Eme štirje bogoslovci, kandidati duhovniškega stanu. Prvi njih bo letos ravno na šentemsko nedeljo pel svojo novo maso-To je novomašnik Janez Krciš°' vee. Pa to še ni vse, temveč le' tošnji novomašnik od Sv. Eme ima za seboj še tri rodne brate-drugi brat bo pel novo mašo leta 1969, zadnja dva pa leta 19^-Torej štirje bratje novomašnik^ To je r.edek slučaj, posebno redek pa v sedanjih časih in sedanjih razmerah.
Za take izredne'slovesnosti je pač treba cerkev obnoviti. magajmo, kar moremo! Zbiranje za Sv. Emo sta sprejela na' ša dva slovenska rojaka Mr. ^ Mrs. Miha in Pepca Bunšek, ki sta doma vsak dan gledala 113 prijazni grič Sv. Eme, kjer se blišči prijazna cerkev, ki zdaj 113 daleč kriče in prosi za pom0^ Miha in Pepca Bunšek sta stala3 lemontska romarja in ker ne Živita daleč od Lemonta, se P13' peljeta skoraj vsako nedeljo v Lemont k jutranji maši. Zdaj se nekaj tednov posebno goreče °' zirata na Marijo Pomagaj, da bi vzbudila in poiskala mnogo dobrotnikov in bi tako lahko P°' slala pomoč za obnovo ljube cer' kve na gori. Darove pošilj3^6 na naslov:
Mr. & Mrs. Michael Bunšek 301 Rice Ave.
Bellwood, Illinois
Meni naj nihče ne pošilja de narja, ker ga ne morem in ^ smem sprejemati kot redovm Pač pa zadevo toplo priporoča113 in bom Mihcu in Pepci rad P° magal in svetoval, kako bo boli še ukreniti z darovi. Priporoča111 zato, ker je fara Sv. Eme soSe moje rojstne fare in še več: ma ti vseh štirih bogoslovcev je k1 ^ krščena pri istem krstnem k311^ nu kot jaz. Ko enajstletna dek ca je bila tudi pri moji novi m3
ši. Zato je popolnoma razum
Iji'
vo, da sem se za zadevo zavz1
;el ?
velikim upanjem in prep
riča'
j njem, da ne zastonj. Pozdr^ Iz okolice je bilo takrat za- vsem dobrim srcem! Hvala
slišanih v Krki še več oseb o tem, kaj se je godiio na griču pri | Sv. Emi blizu Podčetrtka:	Od i
mrtvih je bila obujena sedem let stara deklica iz Hruševca v Št. Juriju pri Celju. Že ves dan je ležala na mrtvaškem odru, zvečer pa, ko je prišla mr lička kropit velika množica sosedov, je mrtva deklica naenkrat vstala in se začela z ljudmi pogovarjati.
vnaprej.
P. Odilo, OEM-
---—o---------—
Pepček in nova seki1"®
Oče Jože in sinko Pepček j živela v svoji bajtici tartl gozdu nad vasjo. Trdo je njuno življenje in Pepček, ^ prav še šolarček, je moral P jeti za vsako delo.	. ^
Nekega dne da oče Jože si0^ Pepčku sekiro, novo sekir°,
zim«-
Iz Rogatca so pripeljali na ' naklesti v gozdu drv za —- ^ , hrib sv. Eme k leseni kapeli mo-1 “Pa dobro pazi na sekiro! ^ za, ki je bil 15 let slep. Prosil vaje!” mu svareče priP0l° je, naj ga trikrat peljejo okrog 0če. kapele. Mož je goreče molil in Pepček gre, poišče v je po opravljeni pobožnosti hi- goden kraj s suhim mahom, ] poma spregledal.	loži noVo sekiro skrbno na ^
Takoj leta 1467 so začeli zi- sam pa leže poleg in ne ° dati na griču novo, sedanjo cer- oči od sekire, nove sekir6-kev. Postavljena je v gotskem Previdno prinese zveče: slogu in je 31 m dolga, 10 m ši- novo sekiro domov, da j° roka ter 12 m visoka. Res lepa očetu.	' 0če
in prostorna cerkev. Pri njej se j “Pa drva?” se zavzam6 je razvila velikanska božja pot Jože.
k Sv. Emi, naši prvi slovenski j “Kakšna drva?” gleda ^a11 svetnici, škoda, da je ob času debelo, “saj sem moral veS uj-cesarja Jožefa II. božja pot b^la paziti na sekiro, na novo zatrta. Sedanji župnik Ferdi- ro!” 1

Deklica
z odprtimi očmi
PIERRE L’ERMITE

Citali sta napise za razne smeri, da bi se ne zmotili... Toda koliko jih je! In kričeča naznanila magazinov ter vsa ostala reklama!
Kod pa vodi njih pot v tem nedopovedljivem neredu?
Vedno bolj sta se bali vpraševati, kajti pravkar sta pri stražniku doživeli, da so bila najbolj nedolžna naravna vprašanja zlobno in napak tolmačena! Kako prideš v Parizu povsem nehote, kar na mah v naj neprijetnejši položaj.
Naposled se je prikazal vlak na koncu črnega predora in je pridrvel z velikim hrupom na Postajo.
Oglasili so se klici... “Pojdimo! Hitro!...” vpijč’ sprevodnik ter se sklanja skozi Vrata.
2enski pohitita ter skočita v Voz, ki se je ustavil baš pred njima — bil je prvega razreda— ter sta morali takoj plačati raz-hko.
Vlak se začne pomikati... Preveti... spet v neznani svet.
Njima nasproti sedi zelo od-hčen par. Soprog v črni obleki, z belo ovratnico, v bogatem površniku .. . Gospa je zavita v kožuh, izpod katerega se kažp Večerna toaleta, dragocena in Razkošna.
Tiho opazujeta teto Cecilijo in Jolando.
Gospa se skloni k svojemu soprogu in mu reče na glas v nngleščini:
“Zelo mi ugaja ta mala. Če bi Vedela za njen naslov, bi bilo Vredno potruditi se zanjo. Ali ne Mislite?”
Njen mož si je popravil monokel in premotril Rolando:
“Da prekrasno postavo ima ... Izredno bi se podala za službo Pri čaju v vašem bretonskem sslonu. Pri moji veri, človek bi rekel, da si že šminka oči...
“Tudi jaz sem mislila, toda hodite prepričani, da so narav-be...,
Rolanda se je učila svoj čas ^koliko angleški; razume ta je-^k kakor ga razumejo mornariške družine, ki so na ladji in v Pristaniščih v stalnem stiku z angleškimi pomorščaki. Zarila je in ostro pogledala dvojico.
Toda to je trajalo le kratek m?- Nobena stvar ni več presenečala teh potnic, ki sta se že f‘a slepo srečo vdali in sta komaj C: gledali imena postaj, ki so si Redile, kajti ni ga bilo razloga, a bi rajši izstopile na tej ali ila oni.
Voz se je napolnil z ljudmi. 2gleda, da hiti vlak skozi po-ataje, ki so v bližini velikih gle--ališč, kajti večinoma so ljudje svečanih večernih oblekah. ^nski občutita to nasprotje ^ešče elegance le kot bolest. Vsi 1 ljudje vedo vsaj, kam poj-ejo nocoj spat!
^ glej, kaj se godi!
Rolanda!” zavpije nenadoma a> “omotica se mi dela... vse l^im dvojno!”
^Teta za božjo voljo . ..”
B°lna sem... oh, kako sem
na • •. Bojim se, da se mi bo °brnilo..
^ Obrnilo?” vzklikne v grozi
e .. . “Tale gospa bo začela tu bar
mahoma na-
na lepem bljuvati!” s^a 1° besedo je kro 0k°h obeh žensk prazen rd ^'e^a’ bi je bila navadno eaega lica, je prebledela in ge Z^a Vase • • • Debele potne sra-80 se zablestele na njenih orieih. Sprevodnik je prihitel
Vea zlovoljen:
lo ^bar mi ne delajte buda-h kaj! če ne prenesete pod-ske železnice, si naj mite voz.
Nisem radoveden, kaj ste jedli nocoj. Še tega namečka bi mi manjkalo pred koncem službe!”
“O, kako mi je slabo . .. kako mi je slabo!”
Neki gospod v svečani obleki z odlikovanjem, ki je izgledal kakor zdravnik, je rekel z gro-movniškim glasom:
“Najboljše bi bilo, položiti jo na tla, glavo niže nego noge ...”
“Oh Rolanda, ščiti me. Nikar ne dopusti tega.”
Uboga Rolanda je našla v svoji torbici stekleničico metine tekočine; napojila je že njo dva koščka sladkorja ter jih ponudila svoji teti.
“Ali še vedno vidite dvojno?”
“Nekoliko mi je odleglo... Ne govori mi... Pusti me... Zaprla boba, oči -..”
Postaje so sledile druga drugi, vlak je brzel...
Teta Cecilija se je zavedla; njena nečakinja se je spet začela vznemirjati radi poti.
Fantastičnost menjajoče se slike podzemske železnice je postajala vedno večja.
. Val elegantnih Parižank je preplavil voz. Bile so razoglave, malo oblečene, na nogah so nosile dragocene šolenčke z zlatimi robovi. Kakor iz eksotičnega cvetja je zadišalo iz njih, Rolanda še nikoli ni duhala takega vonja.
Površnike so imele odpete, spodaj so se kazale njih svetlo-barvne obleke. Nekatere so vzele iz svojih torbic ogledalca in orez vsake zadrege so si barvale ustne, si lepotičile lica in popravljale umetne kodre svojih pristriženih las.
Ko so končale svojo toaleto, m se začele ozirati po Rolandi, .d je vzbujala pozornost s svojo avbico in s svojim skromnim vedenjem.
Kako je vsa drugačna!
Brez dvoma so njene modre ači obrobljene s črnimi trepalnicami, toda črna barva ni iz iepotila.
Njena lica žarijo; toda mojstra te umetnine sta solnce in morje. Njene ustnice so rdeče, toda pobarval jih je. s to temno barvo sam ljubi Bog.
Čeprav nima elegantnega površnika, niti dragocene toalete, koliko je ona bolj sveža, vkljub cvem nočem potovanja in neštetim malim nezgodam!
Resnično, v banalnem vozu, med blestečimi lutkami je Rolanda, kar je rožni popek med cvetjem iz barvanega papirja.
Medtem se je vsedla nasproti Rolande mladenka v preprosti črni obleki; na prsih se ji je lesketal droben, zlat križec. Ta križec pa je bil kakor tiho vabilo. Njuna pogleda sta se srečala in Rolanda je tvegala vprašanje:
“Oprostite gospodična, kje je treba izstopiti za ulico Charles-Nodier?”
“Ulica Charles-Nodier? Ne vem natančno . .. ampak bom vprašala...”
Vstala je in stopila k sprevodniku, razgovarjala sta se .nekaj trenotkov.
Vrnila se je z vidnim veseljem, da ji bo mogoče pomagati.
“Če prestopite na prihodnji postaji, boste ujeli še poslednji vlak in pa poslednjega severno-južnega. Samo nikarte pozabiti izstopiti na postaji Pigalle ...
Tam dobite zvezo s severno-južnim. Če bi slučajno dvigalo na postaji les abbesses ne bilo v obratu, je boljše, da greste peš. Od trga Pigalle vam je komaj deset minut hoda do ulice Charles-Nodier... Sicer je pa na Montmartru ponoči taka razsvetljava kakor sredi poldneva.”
Jože Grdina:
Ob 50-lelnici ruske revolucije
(Nadaljevanje)
Ob 1.25 ponoči 25. oktobra (7. novembra) so rdeči gardisti Vi-borskega rajona ter vojaki Kek-sholmskega polka ter mornarji zavzeli glavno pošto. Ob dveh je prva stotnija 6. pionirskega bataljona vzela pod zaščito Nikola-jevski, zdaj Moskovski kolodvor. Istočasno so rdeči gardisti zavzeli Baltiški kolodvor; iz Hel-singforsa pa so dospeli z vlakom mornarji Baltiškega brodovja. Zjutraj ob šestih so mornarji brodovnega ekvipaža zavzeli državno banko; ob sedmih pa rdeči gardisti z vojaki Kek-sholmskega polka v boju z junker ji zavzeli telefonsko centralo in s tem pretrgali zvezo z Zimsko palačo, v kateri je bila vlada. Ob 8. uri so rdeči gardisti moskovskega in narvskega rajona zasedli Varšavski kolodvor. Okoli devete ure je nastopila 7. stotnija Keksholmskega polka, da zavzame Marinško palačo. Proti deseti uri dopoldne je bil že ves Petrograd faktično v rokah revolucionarnih sil. Ob desetih dopoldne je izdal Lenin že sledeči manifest:
“Državljanom Rusije! Začasna vlada je odstavljena. Državna oblast je prešla v roke Petro-grajskega sovjeta delavskih in kmečkih odposlancev, Vojnega revolucionarnega odbora, ki stoji na čelu petrograjske posadke in proletariata. Stvar, za katero se je borilo ljudstvo:	takojšnja
ponudba demokratičnega miru, odvzem zemlje veleposestnikom, kontrola delavcev nad proizvodnjo, ustanovitev Sovjetske vlade, vse to je zagotovljeno. Naj živi revolucija delavcev, kmetov in vojakov!”
Ob eni uri popoldne so rdeči zavzeli vojni pristan in glavno admiraliteto, kjer je bil aretiran in zaprt pomorski štab; križarka Aurora je pripeljala revolucionarjem na pomoč nekaj tisoč mornarjev, ki so se izkrcali na obrežju Neve ter z drugimi vred nastopili proti Zimski palači. Ob 3.45 je bil z vojaštvom zavzet Kazanski trg. Okoli četrte ure se pojavili oklepni avtomo-oili, da obkolijo Zimsko palačo, catere obleganje se je pričelo okrog pete ure popoldne. Vožnja s cestno železnico je bila ukinjena. Grof Tolstoj, načelnik političnega oddelka vojnega ministrstva, videč, da je položaj silno resen, je zaprosil komisarja Severne fronte, naj mu pošlje vojaštvo na pomoč. Bilo je prepozno. Vojaštvo keksholmskega polka je zavzelo vojno ministrstvo, rdeči gardisti, vojaštvo in mornarji pa so zasedli vse dohode k Zimski palači ter se pripravili na boj. Isto. tako so se za odločilni boj pripravili branitelji palače, junkerji, vladi naklonjeno vojaštvo ter ženski udarni bataljon. Ob šestih so re-
volucionarji poslali vladi ultimat, da se v teku desetih minut preda. Ultimat je bil odklonjen. Okoli osme ure je poveljništvo Petropavlovske trdnjave dobilo ukaz iz Smolnega instituta, naj začne obstreljevati Zimsko palačo, medtem ko je Lenin ukazal strelskemu štabu, da prične napad na Zimsko palačo. Ob 9.40 je torej na Petropavlovski trdnjavi počil top, ki je dal signal za napad; zatem je zagrmel strel na križarki “Aurora”, ki je na Nevi zasidrana čakala na udar. Rdeča garda, vojaštvo in mornarji so se zagnali proti Zimski palači. Ob enajstih ponoči se je streljanje obnovilo; regljale so strojnice, pokale puške, vmes pa grmeli topovi. Zadivjal je krvav boj, v katerem so branilci palače končno podlegli. Opolnoči so pričeli oddelki vojaštva in rdečih gardistov vdirati v palačo: ob eni uri po polnoči je bilo polovico palače v njih rokah in ob 2.10 ponoči 26. oktobra (8. novembra) je bila Zimska palača zavzeta. Člani vlade so bili aretirani in v Malahitovi dvorani palače postavljeni pod stražo, medtem ko je predsednik vlade A. F. Kerenski še pravočasno zbežal, pustivši svoje tovariše, ki so jih potem zaprli v trdnjavo Petropavlovsk.
Tako je bila zaključena krvava borba za posest Zimske palače, na katero je bilo oddanih od 30 do 35 topovskih strelov, zadela sta pa samo dva; vsi drugi so bili prazni. Če bi Rusi streljali z ostrimi naboji, to je z granatami, bi s tolikimi streli palačo razbili, ker so pa s praznimi, je ostala palača cela. Vojaki pri topovih namenoma niso hoteli rušiti palače, ki je bila dolgo dobo bivališče belega carja, četudi ga v njej ni bilo več. Zdelo se jim je, da mora ostati ta palača v vedni spomin na carja, o katerem so prej mislili, da je vsega kriv. Ko so pa videli, da gre v Rusiji namesto naprej nazaj in da novi oblastniki niso zmožni napraviti reda, so svoje mnenje spremenili in vsaj carjeva palača je ostala cela. Če bi bil v oni usodni noči Zimski palači car Nikolaj, bi skoro gotovo ne padel na palačo niti en strel in tudi car ne bi bežal, kot je bežal Kerenski; stopil bi pred narod, mu pojasnil položaj, zlasti zadevo vojne in miru, ko je Rusija bojevala le obrambno vojno, ne pa napadalno; tako bi se zadeva drugače zasukala. Za to govore dogodki, ki so se vršili ob njegovi odpovedi prestolu, ko je narod kljub propagandi Lenina in njegovih pristašev še vedno spoštoval carja, zlasti vojaštvo, ki mu je bilo še vedno vdano; podobno tudi narod na deželi, razen delavcev, ki so le stavkali. Tu je bilo treba le močne roke; to pa bi bila samo carjeva. Tega
se je dobro zavedal tudi Lenin, in je zato uvedel diktaturo proletariata, vedoč, da brez diktature ne bo šlo in tega sta se držala tudi njegova naslednika, Stalin in Hruščev.
(Dalje sledi)
s. ■	............j -.....................
m-m
Gallup izdelal načrt za konee vojne v Vietnamu
PRINCETON, N.J. — Gallu pov zavod je na podlagi mnenj ki jih je dobil pri pozvedovanju po vsej Ameriki, sestavil svoj načrt za konec naše udeležbe vietnamskem vojskovanju. Nje-načrt je v grobem tale: V Južnem Vietnamu je še zmeraj milijon do poldrugi milijon domačinov, ki so sposobni za vojaško službo. Te domačine je treba pritegniti v vojaško službo, jih izvežbati in jim izročiti obranr bo njihove domovine. Kakor hitro bodo izvežbani, naj prevzamejo od ameriških čet postojan ke na frontah, morda v partijah po 100,000 mož na leto. Tako bodo Vietnamci lahko v petih letih sami branili svojo zemljo. Amerika jim bi pa še naprej pomagala z orožjem in municijo.
Pri zadnjem pozvedovanju je Gallup dognal, da je 61% vseh vprašanih za ta načrt, 22% pa proti. Zakaj tako? Najbolj preprost odgovor je bil: “Amerika je obljubila, da bo Vietnamu pomagala, ni pa s tem prevzela za večno obveze za skrb glede vietnamske bodočnosti.
Tistih 22%, ki je proti načrtu, misli realistično: Odrekajo Južnim Vietnamcem sposobnost, da bi se mogli sami braniti na vojaškem področju.
Kot se vidi, ni glede Vietnama razcepljena samo politična javnost, ampak sploh vsa dežela.
Johuson poslal Kongresu predlog o zakonu proti železničarskim llrajkom
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson , j,e poslal Kongresu svoj predlog, ki naj onemogoči štrajke na železnicah. Predlog skuša kolikor toliko vpoštevati tradicijonalni sistem mezdnih pogajanj v naši deželi. Uvaja le eno novost: predsednik lahko blokira za 90 dni začetek štrajka. V tem času stopi funkcijo poseben posredovalni odbor, ki naj sestoji iz petih članov, nabranih v naši javnosti. Med njimi naj bo eden, ki je na-.donjen delavskim interesom, in eden, ki naj razume težnje že-ezniških podjetij. Posredovalni odbor naj bi potem v treh etapah po 30 dni skušal doseči spo-
PREMALO SAPE? — Filmska igralka Elke Sommer se vežba za nov film, kjer bo igrala olimpijsko atletinjo. Fotograf teče ob njej, da bi dobil čim več dobrih posnetkov. Oba sta izgleda že precej brez sape.
V blag spomin
DESETE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
Ludwig Lacijan
ki nas je zapustil 8. maja 1957.
Luč nebeška naj Ti sije, v naših srcih si vsak čas: Prošnja majniške Kraljice naj pripelje v raj še nas.
Tvoji žalujoči:
ANNA, soproga MARY, PAULA por. KONCHAN, hčerki IN VNUKI.
Chicago, 111., 8. maja 1967.

V Tiskovni sklad Ameriške Domovine je prispeval $10.00 g. Vinko Levstik, hotelir v Rimu, Italija. Iskrena hvala!
razum. Ako se mu to ne posreči bo stavil svoj predlog predsedniku in Kongresu. Predlog naj bi postal obvezen za nje in železnice, njegova veljava pa bi ne smela trajati preko dve leti, začenši od zadnjega januarja v letu pogajanj.
Železnice ne oporekajo načrtu, pač pa so unije proti njemu, ker vidijo v njem obvezno arbitražo, kar bi pomenilo “smrt” za svobodna mezdna pogajanja. Predlog bi namreč vzel železničarskim unijam pravico do štrajkanja.
Značilno pa je, da sta tako senat kot predstavniški dom sklenila, da bosta takoj začela zakonodajni postopek. To pomeni, da na kapitolu ne bo težko dobiti večine za idejo obvezne arbitraže v naših prometnih podjetjih, čeprav se predlog nanaša samo na železnice.
Orbiter 4 bo danes zakrožil okoli Lune
CAPE KENNEDY, Fla. — Pretekli teden je raketa Atlas-Agena odnesla proti Luni gon-
MALI OGLASI
Lastnik prodaja
Bungalow, 2 spalnici, se lahko razširi, blizu cerkve sv. Križa. Zelo čista hiša; v nizkih dvajsetih. Kličite 531-3597.
(91)
ZA ZELENJAVNE MLADIKE IN ZA CVETLICE
SE OGLASITE PRI
EMIL BUKOVEC 6024 St. Clair Ave.
Quality Groceries & Meat
PH: 431-7066
Cleveland, Ohio 44103 ____________ (92)
dolo Orbiter 4. Danes bo že krožila okoli Lune, 11. maja pa fotografirala tisto površino Lune, ki je obrnjena proti Zemlji. U-pajo, da bodo fotografije pokazale take podrobnosti, kot je površina Lune na prostorih 200 kvadratnih čevljev.
Prejšnje gondole Orbiter 1, 2 in 3 so fotografirale zakrito površino Lune, toda so prišle preblizu njene površine, zato so mogle ujeti v kamere le okoli 49% površine. Gondola Orbiter 3 je pa začela pretekli teden počivati; postalo je namreč temno na Lunini površini, ki je padla pod običajno 14-dnevno noč na Luni.
Gelo za moške & ženske
Iščemo slovensko dvojico
ki bi oskrbovala 6-stanovanjsko hišo v st. clairski okolici. Stanovanje v hiši. Lahko delo. Kličite EV 2-8604.	(94)
Iščemo čistilce moškega, žensko, ali dvojico za redno čiščenje treh damskih frizerskih salonov. Plača $3.50 na uro, prijetno ozračje. Kličite 486-2668 ali 681-7425.	(x)
Zalijte asfalt Popravljamo in zalivamo •Kličite 621-1370
ASPHALT IMPROVEMENT CO.
1540 Columbus Rd. (94)
Ženitna ponudba
Vdova, Slovenka, dobra gospodinja, srednjih let, vešča dela tudi na farmi, želi spoznati primernega moškega od 40 do 60 let starosti. Ponudbe poslati na A.D” pod “Mesec maj”. Tajnost zajamčena.	(91)
TONY KRISimiK
PAINTING and DECORATING 1171 East 61st. Street Kličite 431-0965 za brezplačen proračun
Sobe se odda
Štiri čiste sobe se odda na 1197 E. 61 St. spodaj, Kličite UT 1-9947.	(91)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja 6-sobno enodružinsko hišo na 390 E. 163 St. Za pojasnila kličite 481-6233.
-(91)
Soba se odda
Lepa, opremljena soba se odda zaposlenemu moškemu, v 1 e p i mirni hiši. Si lahko kuha. Na 1027 E. 61 St. tel. HE 1-6671.
(93)
FrijaSePs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
St. Cl3i> Av«- S?	• FV 1-421S
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
V najem
Enodružinska 6-sobna hiša in garaža se odda v najem na 15916 Saranac. Prednost imajo odrasli in Slovenci. Kličite 731-4619 med 7. in 8. uro zv. čez teden. (94)
Potovalni kovček naprodaj
Velik, malo rabljen, najboljše opremljen, črne barve, nerjaveči okovi, za prekomorsko potovanje. Za pojasnila kličite 361-7251.	—(8,12 maj)
Moški dobijo delo
Iščemo delavca — dninarja
V prostem času lahko zaslužite $2.00 na uro z delom okoli privatnega doma. Prijetno ozračje, stalno delo. Pišite ali kličite: American Home, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. 44103, tel. 431-0628.	(90)
MOŠKI DOBE DELO za nameščanje tovarniških strojev.
Srednje velika tovarna potrebuje izkušene nameščevalce raznih tovarniških strojev (Milling machines). Visoka urna plača in obrobne koristi. Kličite 946-1770.
BOWDEN MFG. CORP.
4590 Beidler Rd. Willoughby, Ohio 44094
Enakopravni delodajalec. (90)
MACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUMATIC Tod Go.
»784 E. 78 SL 341-1708
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp,
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDR0TEL
Contouring and profiling Machines
mmimm
BORING MILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET
LATHES
ENGINE LATHES
MILLING MACHINES
RADIAL DRILLS
NUMERICAL CONTROLLED ( MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1708 za čas sestanka An Koval Opportunity Implover
(93)
AMERIŠKA DOMOVINA


FR. JAKLIČ:
l Peklena svoboda

Sedaj je pa imel tole: Ves dan je poslušal '“Konstitution, fra-jost, svoboda!” Gledališče je bilo polno milemu cesarju vdanega občinstva, ki je pelo cesarsko tako kakor govori izobraženec, pa tudi v jeziku, kakor ga govori očka, ki pripelje drva na prodaj. Tako se ne more nihče pritožiti. Sedaj pa toliko grde nehvaležnosti in toliko nereda, da iz vseh delov mesta prihajajo pritožbe in prošnje za varstvo.
“Prekleta sodrga!” je sikal deželni poglavar in tajni sveto-Vavec cesarjev, ki si je na tihem domišljevaJ, kako dobro bi bil cesar poučen, ako bi poslušal njegove modre nasvete.
Tedaj je deželni poglavar poslal naročalo županu na magistrat, naj vendar naroči policiji, da naredi red in zavaruje imetje meščanov.,
Pa je izvedel, da je župan komaj odnesel glavo in da je policija brez moči. Za božjo voljo je razgrajače prosila, naj mirujejo, pa ni nič dosegla.
Prestrašen si je segel v lase, glava se ga je še držala in je napenjal možgane, da bi porodil pametno rešilno misel.
“Dunaj ne da nič od sebe! Pa delaj! Pa vladaj! Kleti lenuhi dunajski!” se je srdil gospod grof in poslal pismo poveljujočemu generalu, naj užene razgrajače z vojaštvom.
General je odgovoril, da so mu merodajna samo povelja njegovih predstojnikov. On mora skrbeti, da dobijo njegovi vojaki dovolj komisa in slame, druge brige pa nima.
CHICAGO, ILL.
Welsersheimb je preklel generala in njegove nazore in je začel misliti, kam bi se skril, ako bi se slavnemu razgrajajočemu občinstvu zaželelo njegove krvi.
K sreči mu je prišlo na pomoč občinstvo samo. Nekaj podjetnih Ljubljančanov se je pripravljalo, da odnese tisti dve čuvajnici v Ljubljanico, ki sta stali pred generalovim stanovanjem in med katerima se je iz-prehajala vojaška straža. Vojak so je upiral in grozil z bajone-
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
MATURE WOMAN for general housework. Live in. Good salary. Vic. Division & Broadway, Melrose Pk. Sundays off. Perm, pleasant work.
PH: 345-3025 or 766-8844
(90)
GENERAL HOUSEWORK AND IRONING
2 days a week. Permanent. Salary open. Good transportation.
Call AL 1-9452, eves, or wkends.
(92)
Immediate opening for mature strong woman for child care. 2 children, 1 & 4 yrs. Live in. Permanent. Phone eves., 383-1822 or Days WH 3-2850.	(90)
MALE OR FEMALE HELP
NIGHT AUDITOR Permanent, Steady, for south side motel. Knowledge of transcript & switchboard desired or will train responsible person. Please call Mr. Klein RE 1-2400.	(90)
REAL ESTATE FOR SALE
REAL ESTATE FOR SALE
6 ROOM HOUSE — IV2 bath, Full basement, 2 fireplaces. All brick. Close to Catholic church, schools and high school bus. In, country. Call anytime LA 9-2487.
(92)
FEMALE HELP
BEAUTICIAN
Experienced. Excellent salary. Permanent. Pleasant working conditions.
POM POM BEAUTY SALON 5634 W. Cermak Rd., Cicero, 111. (93)	PH: 863-9666
HOUSEKEEPER — COOK Permanent
Between 30 and 50 yrs. old, for family of 3 adults in lovely Wheaton home. 5 day week. Own. rm, bath & TV. Good starting salary. Recent local references required. Call Mon. thru Fri.	854-3625
__________________________(91)
DICTAPHONE OPERATORS Experienced or inexperienced. Full or part time permanent positions. Excellent Company benefits. Congenial working conditions.
BRICK BUNGALOW BY OWNER
3 bdrms., mod. kit., newly dec. crptd. 2 car gar. Nr. schools, church, shopping, transp. Priced for immed. sale. Must see! MA 6-1543. ______________________________(91)
LA GRANGE BY OWNER Ranch type home, air cond. Roman frplce., 2 bdrms., den, Ige. liv. rm. & din. area. Kit., brkfst. rm., IVz baths, util, rm.; enc. breezeway. IV2 att. car gar. 50x125 cor. lot in country club addition. Extras.
Call 352-1596	(93)
5 BDRM. BRICK BY OWNER
2	baths, formica cab. kit.,' closets
& built-ins. Ash pan. rec. rm. Covered patio. Easy care for Ige. fam. Priced for immediate sale. ME 7-3049.	(9i)
LONG LAKE BY OWNER Lake front, year round. 2 bdrms., expandable attic, full bsmt, gas heat, V2 acre, close to Transp. Must be seen to appreciate.
Call KI 6-2923
________________ (93)
ADDISON BY OWNER
3	bdrm. brk.-frm. Bi-lev. Oversize
2 car gar., concrete drive, w-w crptg. Walk to pub., Cath. schools, & shopping. Priced at $24,000 for quick sale. 833-7363.	(91)
RA 6-9100
(94)
—*
MALE HELP
Immediate openings for experienced lathe & mill machinists, to do prototype machine work in model shop of progressive electronics company. — Challenging work, excellent salary to $4.00 per hour and company benefits. Relocation expenses paid for you and your family.
APPLY IN PERSON, WIRE, WRITE OR CALL
STATHAM INSTRUMENTS
12401 W. Olympic Blvd. Los Angeles, California Tel. — (213) 478 - 0361
An Equal Opportunity Employer
(92)
MACHINISTS
tom, a ponočnjaki so ga gonili spat. Ako se je bližal eni stražnici, so se ponočnjaki lotili druge, in ko se je obrnil tja, so držali zopet prvo. V tej stiski je vojak ustrelil, sicer ni ubil nikogar, a zbudil je druge vojake in preplašil samega gospoda generala.
‘Kaj? Name si upajo?”
Tedaj je njegov pribočnik do-bil povelje in nekaj minut kes-neje se je razlegnil v Withalmo-vem Kolizeju glas vojaške trobente. Bil je alarm.
Ves Kolizej je hipoma oživel. In preko vseh soban in hodnikov, koder je gomazelo vojakov vseh vrst, se je razlegnilo pre-klinjevanje v vseh jezikih države. Tu so počivali vojaki, ki so bili že cele dneve na poti, trudni in zaspani, noge so jim bile polne otisk in žuljev, sedaj jih je pa vrgel strašni glas alarma kvišku.
“Pod orožje!”
“Ali je že sovražnik tukaj? Ali smo že na Laškem?”
In vodi so prihajali iz dvoran in hodnikov in stopali iz veže v noč, in šlo je naprej na cesto, v mesto. Na povelje so vojaki nagnili bajonete in gnali pred seboj vse, kar so zalotili. Po vseh cestah in ulicah je udarjal trdi vojaški korak, se razlegala vojaška povelja, a pred ostro železno metlo so se gnetli prešerni glasniki svobode in bežali v največjem diru na vse strani, vsak tja, kjer je bil njegov dom, ki bi ga bil rad dosegel po najkrajšem potu.
Skoraj je zamrl zadnji vzklik svobode. Cez pol ure ni bilo nikogar več na ulicah in na trgih, a oni, ki so trepetali ob razbitih oknih in udrtih vratih, in se bali za svoje imetje, so vzklikali:
“Čast Bogu, da si nas rešil!”
Oddelek vojakov je ostal pred mestno hišo, nekaj jih je dobil deželni poglavar, da je šel brez skrbi spat, a tudi pred generalovim stanovanjem je bila straža pomnožena, da ne bi kdo stražnih hišic odnesel.
Tone Krivanoga se je bil še pravočasno otel na Reber, kjer ga je že čakal Glavanov Janez.
“Fant, to je pa čudna sapa, ki sedaj brije!” je dejal Tone, ko sta čakala pred hišo. “Lepo je pa le bilo! Kaj, ali ne? Sedaj boš vedel, kaj je frajost! Ali ne, fant! Dobro si se držal!”
“Sedaj je pa konec!”
“Za nocoj! Pravijo, da kdor frajost okusi, je ne pozabi nikdar več in hoče tudi tako živeti.”
Ko sta pa prišla v hišo, jima je začela brati levite mati. Takih še nista slišala. Še Tonetu je sapo zaprlo.
“Urša, ko bi ti vedela, kako je bilo lepo, še ti bi nam bila prišla pomagat. Veš, frajost je bila! Pa naj ti fant pove!”
Tako se je hotel Tone izmuzniti s prijazno besedo in pogasiti ogenj, ki je divjal v prsih gospodinje.
“Ti volk črni, ti bodi, kjer hočeš! Samo fanta mi ne pohujšuj!”
“Nič hudega ni bilo! Veš, Urša, prijatelja sva in svet ti dam, pa nečem nič zanj: jutri nikar ne hodi na trg; veš, svoboda je.”
“Saj sem vedela!”
“Pa me zgodaj pokliči, da ne bom vsega zaspal in zamudil,
kakor sem bil danes, ko sem šele na koncu majhno zagrabil.” Po tem razgovoru se je Tone zavlekel za planke, da se je naspal po dnevu svobode.
(Dalje prihodnjič)
------o------
Ob vhodu v zaliv
Kakih 25 milj od švedske obale leži na vhodu v Botnijski zaliv Alandsko otočje.

MRAMOR'! MARKET
slovenska grocerijska in delikatesna trgovina
6710 St. Clair Ave. Tel.: 431-7769
razprodaja sedaj
POMLADNO CVETJE ZA Ml
belagonije, plavice, astre, flox, mačehe in druge zdrave, sveže, močne sadike po najnižjih cenah
cTTXYXT	YTXXYXXYTXYXinrXXXTYYXXYYXTnrXXTXYrYTX
m 1 !,	MAJ mm	& 1	if
7 S 819110 [11		12	13
Mi!5jpl7i!Ij 2fl22j[23[24]25 ŽSUPilMU		19 26;	m 27
KOLEDAR
društvenih
prireditev
MAJ
14. — Otroci Slovenske šole pri Sv. Vidu nastopijo za MATERINSKI DAN.
14. — Materinska proslava Slovenske šole pri Mariji Vne-bovzeti v šolski dvorani. Začetek ob treh popoldne.
28. — Slovenski spominski dan.
— Društvo SPB Cleveland: sv. maša za padle slovenske žrtve vojske in komunistične revolucije pri Lurški kapeli na Providence Heights na Chardon Road.
JUNIJ
4. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na farmi sv. Jožefa.
4. — Pevski zbor Korotan priredi piknik na Slovenski pristavi.
4. — Društvo sv. Lovrenca št.
63 KSKJ bo proslavilo vse, ki so nad 50 let njegovi člani. Dopoldne ob 11.15 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša, nato pa za vse kosilo v SND na 80 St.
10.	in 11. — DSPB Tabor-Cleve-
land priredi letno spominsko proslavo vetrinjske tragedije s sv. mašo na Slovenski pristavi.
11.	— Klub društev SDD na Re-
cher Avenue priredi balincar-sko tekmo in večerjo.
18. — Otvoritev Slovenske pristave 1967: piknik in ples.
25. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
25. — Slov. kult. društvo Triglav
v Milwaukee priredi v Triglav parku prvo letno veselico.
JULIJ
2. in 4. —- Piknik Slovenske
pristave.
4. — Clevelandska federacija slov. nar. domov bo imela svoj prvi letni piknik na farmi
S.N.P.J. na Heath Rd. v Chardonu.
9.	— Društvo slov. pritikomuni-
stičnih borcev priredi piknik na Slovenski pristavi.
12.	-16. — Farni karneval pri
Sv. Vidu na farnih prostorih in šolskem dvorišču.
19.	— Klub slov. upokojencev za
senklersko okrožje priredi piknik na farmi SNPJ.
23.	— Slovenski športni klub priredi PIKNIK na Slovenski pristavi, združen s športnim sporedom, plesom in zabavami.
26.	— Klub slovenskih upokojencev na Waterloo Rd. priredi piknik na SNPJ farmi.
30. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
6. — Spominski sklad H. Lobeta
priredi piknik na Slov. pristavi.
13.	— Društvo Najsv. Imena fare
sv. Vida priredi piknik na Slov. pristavi.
20.	— Belokranjski klub priredi
piknik na Slovenski pristavi.
20. — Slov. kult. društvo Triglav
v Milwaukee priredi v Triglav parku drugi letni piknik združen z mladinskim športnim dnem.
27.	— Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
3. in 4. — Piknik Slovenske
pristave.
10.	— Telovadna zveza priredi
telovadni nastop s piknikom
na Slovenski pristavi.
\
24.	— Oltarno društvo fare sv.
Vida praznuje 50-letnico svojega obstoja s sv. mašo ob 11.45 in nato z banketom v farni dvorani pri Sv. Vidu.
24. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
NA MIRU IN V SONCU — Slika kaže znani Waikiki Beach na Havajih. V ospredju je obširno pristanišče za čolne in jadrnice.
OKTOBER
1. — Združeni kulturni program
in proslava 48-letnice SDD na Recher Avenue.
7.	— DSPB Tabor pripravi jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave.
8.	— Klub Ljubljana priredi v
SDD na Recher Ave. večerjo in ples. Začetek ob petih.
14. — “Slovenska noč” v avditoriju SND na St. Clair Ave. Igra Pecan-Trebar orkester.
28.	— Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi v šolski dvorani “card party”.
29.	— Občni zbor Slovenske pristave.
NOVEMBER
4.	— Belokranjski klub priredi
svojo Veselo Martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
5.	— Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v Slov. nar' domu na St. Clair Avenue.
11. — Klub slov. upokojencev ^ Newburgu priredi BANKE! ob 5-letnici obstoja kluba, v SND na E. 80 St. Začetek ob 6. zvečer. Igral bo Zabak trio.
T9. — Pevski zbor Jadran p°^a v SDD na Waterloo Road svo] jesenski koncert. Začetek 3.30 popoldne.
23. — The Sixth Thanksgiving
Tony’s Polka Party v Slov> nar. domu na St. Clair Ave.
DECEMBER
3. — Moški pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert ' SDD na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne.
JANUAR — 1968
27.— Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč”, zabavo 3 plesom, v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 6.30.
DARILO ZA MATERINSKI DAN!
Ce kupite ta PORTA-SAUNA, dobite ZASTONJ 4 dni in 3 noči počitnic v odličnem hotelu v MIAMI BEACH! PONUDBA VELJA SAMO od danes do 13. MAJA!
Odpočil se boš, dobro se boš počutil in pomladil se boš!
Vsa odvisna voda bo šla iz tebe, koža pa bo očiščena vseh strupov!	||
PORTA SAUNA pomiri trudne in boleče mišice in počutiš se, kot da bi zadel “TERNO”!
Portable Sflecim Bafrh
Naše podjetje prodaja vse Frigidaire, Zenith izdelke in druge hišne potrebščine tudi preko morja v vse države Evrope.
BRODNICK BROS.
Furniture and Appliances
16013-15 WATERLOO ROAD IV 1-6072	IV 1-6073
Poslušajte naše radio oglase na WXEN-FM vsak dan od 1—2 pop, in v soboto cd 12.00—1.30 pop.
ODPRTO: v ponedeljek, četrtek in petek do 9. ure! v torek in soboto do 6. ure v sredo zaprto cel dan
r
NAROČITE SVOJIM DRAGIM MAMICAM
AMERIŠKO DOMOVINO
KOT DARILO ZA
iaierinskl dan
Naročite telefonično: 431-0628 Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moJe darilo za Materinski dan na sledeči naslov:
Za to darilo pošiljam znesek $............
Moje ime in naslov: ......................................