Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 37, 1991, s. 21-35 GDK 375.12:377.22:174.7 SPRAVILO LESA IGLAVCEV NAVZGOR S PRIREJENIM ŽIČNIM ŽERJAVOM IGIAND TELESKOP Z UNIVERZALNIM VOZIČKOM SBERPA U Boštjan KOŠIR* Izvleček V sestavku so opisane možnosti, ki jih ponuja uporaba avstrijskega vozička SHERP A U pri spravilu lesa navzgor. Voziček je deloval v kombinaciji s prirejenim vitlom Igland teleskop v sistemu fiksne nosilke in brez pomožnih vrvi. Študij dela je pokazal, da je naprava zelo učinkovita in predstavlja napredek v primerjavi z drugimi oblikami spravila lesa navzgor z žičnimi napravami na kratkih razdaljah. Kl.jučne besede: spravilo lesa, žičnice, večbobenski, žični žerjavi s stolpi., študij časa, spravilo lesa navzgor WOOD EXTRACTION WITH ADAPtED IGIAND TELESCOPE WINCH EQUIPED WI1HALL TERRAIN CARRIAGE SHERPA U Boštjan KOŠIR* Abstract In the article the possibilities are descnbed, which are offered by usage of the Austrian carriage SHERP A U at the uphill skidding. The carriage has worked in a combination with an adapted winch Igland telescope in the system of fixed skyline and without auxilliary lines. Work study has shown, that the device is very effective and it presents a progress in comparison with other forms of uphill sk:idding with cable cranes on short distances. Key words: skidding, cable cranes, mobile tower yarders, work study, uphill skidding • Dr.dipl.inž.gozd., višji znanstveni sodelavec, Inštitut za gozdno in lesno gosodarstvo, 6HXX} Ljubljana Večna pot 2, 22 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 1 UVOD V zadnjem času tudi v Sloveniji povečujemo obseg spravila lesa z žičnimi napravami, večje je tudi zanimanje za novosti na tem področju. Poleg razvoja tehnike in telmologij v gozdarskih podjetjih, od katerih so vsaj nekatera opremo tudi proizvajala, se v novejšem času pojavlja razvoj tudi pri posameznikih, ki v zaostrenih gospodarskih razmerah iščejo možnosti za obstoj. To zahteva, da z večjo storilnostjo in prilagodljivostjo nadomestijo prednosti, ki jih ima velika organizacija pred majhno. Kljub temu, da je žičnično spravilo lesa zahtevno in drago in bi moralo biti manj privlačno, se je taka težnja uveljavila tudi tu. 2 LASTNOSTI PRIREJENEGA IGLAND TELESKOP IN VOZIČKASHERP A U Večbobenski žični žerjav Igland teleskop proizvajajo v Grimstadtu na Norveškem, in so ga razvili predvsem za spravilo drobnega lesa navzdol v golosečnem načinu gospodarjenja z gozdovi z vrvnim sistemom tekoče nosilne vrvi (OMNES 1984, SAMSET 1985, KOŠIR 1986, 1988b). Kasneje so razvili še voziček, ki je namenjen izključno gravitacijskemu spravilu lesa navzgor. Da bi bila naprava uporabna za oba načina spravila lesa, so povratno-nosilno vrv v sistemu tekoče nosilke uporabili kot dvojno nosilno vrv v sistemu fiksne nosilne vrvi. Takšna naprava seveda ni delovala optimalno, če smo jo uporabljali le za spravilo lesa navzgor. Dvojno nosilno vrv je bilo možno brez škode zamenjati za enojno, nekoliko debelejšo in nekoliko daljšo vrv. S tem se je povečal delovni doseg žičnice, zmanjšala pa se je tudi obraba nosilne vrvi. Ta priredba torej ni bila narejena zato, da bi povečali nosilnost naprave, saj je ta določena ne le z nosilnostjo vozička in raztržnimi trdnostmi vrvi, temveč tudi z dimenzijami celotne naprave, predvsem pa stolpa, ki mora prenašati zelo velike dinamične obremenitve, ter vseh pogonskih in zaviralnih delov mehanizma. Bistvena sestavina prirejenega Igland teleskopa je bil voziček Sherpa U, ki so ga razvili v delavnicah Gozdne uprave Franz Mayr-Melnhof v Frohnleitenu v Avstriji (Bedienungshandbuch FMM Laufwagenautomat Sherpa U), kjer so doslej izdelali že vrsto različne žičnične opreme in strojev kot npr. znana Turmfalke in Wanderfalke. Voziček je namenjen spravilu navzdol in navzgor do razdalj 600m. Nekatere značilnosti so razvidne iz preglednice l. Preglednica 1 Nekatere lastnosti vozička Sherpa U Nosilnost (kN) Masa(kg) Upravljanje Delovanje Premer primernih vrvi 15 190 radijsko, baterija na vozičku hidravlično nosilna od 14 do 20 mm vlačilna od 9 do 16 mm pomožna od 6 do 8 mm 23 Košir B.: Spravilo lesa iglavcev navzgor s prirejenim žičnim žerjavom ... Voziček je daljinsko voden avtomat, s katerim je v našem primeru upravljal strojnik pri vitlu. Znak za zaustavljanje v delovišču mu je dajal pripenjalec preko prenosnega radijskega oddajnika. Prednosti vozička pred drugimi podobnimi vozički je v tekočem, hitrem in preprostem delovanju ter možnosti, da lahko breme vlačimo v poljubni višini med vozičkom in tlemi in torej ni pripeto za voziček kot pri večini drugih. Posebna prednost, ki jo ponuja ta voziček je seveda njegova univerzalnost, ki pa v kombinaciji, ki smo jo proučevali, zaradi lastnosti žične naprave ni prišla do izraza. Voziček omogoča po podatkih proizvajalca šest osnovnih oblik delovanja, ki so razvidne iz slike 1. Večina vrvnih sistemov in različic je namenjena spravilu lesa navzdol oz. po ravnem ( sistemi a,b,c ), dva pa sta tipična gravitacijska sistema za spravilo lesa navzgor ( sistema d,e ). Med tema dvema, ki bi bila pri nas tudi najbolj primerna, je posebno zanimiv sistem s pomožno vrvjo, ki avtomatsko potegne k tlom vlačilno VIV ( sistem e ), ko voziček pride v delovišče po les. Pri tem prihranimo veliko časa predvsem na daljših spravilnih razdaljah in manjših naklonih linij, ali na takšnih linijah, kjer poves vlačilne vrvi zaradi njene teže otežuje spuščanje praznih zank k tlem. Nosiho vrv Noltlavrv - Slika 1 Vrvni sistemi za voziček Sherpa U Vlačtlovrv ,._"" -"" 24 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 Kombinacija vozička in vitla, ki smo jo proučevali je omogočala le uporabo navadnega dvovrvnega gravitacijskega sistema ( sistem d) na razdaljah do okoli 300 m. Lastnosti prirejenega večbobenskega žičnega žerjava Igland teleskop pa so razvidne iz preglednice 2. Preglednica 2 Lastnosti prirejenega žičnega žerjava s stolpom lgland teleskop Število bobnov Nosilna VIV Vlačilna VIV Pomožnaviv Višina stolpa (m) Štev. sider Pogon 3 ( en boben je bil dodan za pomožna opravila) 320 m, 14 mm, Warrington-Seal 400 m, 10 mm, Warrington-Seal 70 m, 10 mm, Warrington-Seal 6 4 traktor 48 kW Omeniti moramo tudi dejstvo, da je žični žerjav lgland teleskop namenjen spravilu manjših bremen, kot to omogoča voziček Sherpa U. Pri tej kombinaciji je dejansko šlo za poskus, kako olajšati delo in hkrati povečati storilnost. 3 MERITVE UČINKOVITOSTI SPRAVITA LESA Študij časa in učinkov spravila lesa navzgor s prirejenim lgland teleskopom in vozičkom Sherpa U smo opravili po standardni metodiki (KOŠIR 1988a, 1990) spomladi 1989 na območju GG Kranj. Les iglavcev iz redčenj so spravljali na razdaljah do 310 m navzgor na cesto, kjer so les s traktorjem vlačili vstran in ga sortirali vzdolž ceste. Povprečna koncentracija lesa na liniji je bila okrog 80 m3· Sečnja se je odvijala posebej, zato les ni bil posekan tako, kot bi to bilo primemo za žičnično spravilo. Zastoji pri zbiranju lesa so bili zato večji, verjetno je bilo zato tudi nekaj manjše breme, večje pa so bile tudi poškodbe drevja, kot v primeru, če bi bilo drevje posekano v smeri predvidenih linij žičnice. Podrto drevje so krojili na dolžine od 8 do 12m. Posneli smo delo na treh linijah, ki so si bile med seboj po vseh lastnostih podobne. Celotno delo so obvladali trije delavci: strojnik, pripenjalec lesa in traktorist. Vso pozornost smo namenili predvsem časom ciklusa spravila lesa in manj ugotavljanju deležev ter sestavi delovnega časa. Od neproduktivnih časov smo natančno merili le dodatni čas, to je tisti del neproduktivnega časa, ki nastaja med produktivnim časom in je torej vezan na opravljanje določenega dela. Delavska skupina v kateri so bili trije delavci, je imela precej svoboden delovni urnik, ki so ga prilagajali delovnim razmeram in zahtevam dela. Ritem dela te delavske skupine je bil ves čas snemanja nekaj nad povprečjem. Dnevni delovni čas je neredko trajal nad deset ur. 4 REZULTATIMERITEV 4.1 PRODUKTIVNI ČAS 25 Košir B.: Spravilo lesa iglavcev navzgor s prirejenim žičnim žerjavom ... Produktivni čas cikličnih operacij je sestavljen iz prazne vožnje, zbiranja lesa, polne vožnje in odpenjanja. Prazna vožnja se prične z dviganjem zank nad odloženim lesom na skladišču. Kakor hitro so zanke proste, lahko strojnik da daljinski signal vozičku, s katerim odpre zavorne čeljusti, ki držijo voziček na nosilni vrvi, hkrati pa se zaprejo čeljusti, ki primejo vlačilno vrv. Tako so zanke ves čas v enaki višini od vozička. Ko se voziček približa mestu privezovanja lesa, da pomožni delavec znak (zvočni signal) strojniku, ki s ponovnim pritiskom na gumb odda radijski signal, ki sproži na vozičku obratna postopka kot v začetku vožnje - zavorne čeljusti se oprimejo nosilne vrvi, tiste na vlačilni vrvi pa popustijo, da lahko vrv nemoteno zdrsne proti tlem. Po končanem privezovanju lesa prične strojnik s privlačevanjem. Zanke na vozičku so seveda v obliki naveze, zato je možno zelo učinkovito zbiranje tudi v redčenjih, kjer ležijo posamezni sortimenti raztreseni med stoječim drevjem. Na začetku polne vožnje strojnik ponovno daljinsko sproži na vozičku mehanizem, ki popusti zavorne čeljusti na nosilni vrvi ter čvrsto poprime vlačilno vrv v poljubni višini. Breme lahko torej prosto visi, ali pa ga z enim koncem vlečemo po tleh. Iz tega izvira vrsta prednosti. Pri enakem bremenu je vlačenje hitrejše in varnejše, oz. pri enaki hitrosti vlačenja lahko vlačimo večje breme. Prednosti se pokažejo tudi ob koncu polne vožnje, kjer lahko višino vlačenja prilagodimo višini kupa lesa na skladišču. Spuščanje bremena gre brez zatikanja in zastojev, ki so pogosti pri uporabi avtomatskih vozičkov, pri katerih breme visi na vozičku. Po končanem spravilu je potrebno običajno na skladišču opraviti še nekatera opravila, ki smo jih poimenovali 'odlaganje lesa'. Pri naših meritvah je šlo predvsem za odmikanje lesa od žičnice s traktorjem, vendar je med tem postopkom praviloma že potekal naslednji ciklus. V dosedanjih analizah smo te čase uvrstili med dodatne produktivne čase. Skupaj smo izmerili 178 ciklusov ali skupno 122 m3 v 5 delovnih dneh (37.5 produktivnih ur). En ciklus je trajal povprečno 7.58 produktivnih minut za povprečno 0.68 m3 v bremenu. Povprečna razdalja vlačenja je bila za takšno napravo razmeroma velika - 209 m, zato je tudi dnevni učinek, ki ga izračunamo iz povprečnih podatkov, razmeroma skromen. V preglednici 3 n'lvajamo osnovne podatke za izbrane spremenljivke. 26 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 Preglednica 3 Osnovni podatki meritev prirejenega Igland teleskopa z vozičkom SHERP A Upri spravilu lesa iglavcev navzgor Spremenljivka Aritmet. Stand. Mini. Maksi. Pomen Šifra sredina odklon Razd. vlačenja (m) VLA W.16 89.17 53 302 Viš.vrvi na delov.(m) VIS 7.46 1.84 3 12 Razd. zbiranja (m) ZBR 19.16 10.88 o 50 Štev.kosov v bremenu KOS 5.94 298 1 25 Masa bremena (t) BRE 0.65 0.22 0.08 1.30 Masa kosa v bremenu (t) MAS 0.11 0.10 0.01 0.81 Prazna vožnja (min) PRA 1.04 0.47 0.36 2.47 Zbiranje lesa (min) ZBI 3.58 1.95 0.83 11.36 Polna vožnja (min) POL 2.08 0.71 0.69 4.49 Odvezovanje lesa (min) ODP 0.88 0.68 0.14 3.88 Skupaj ciklus (min) CIK 7.58 2.96 2.40 16.59 Delo na skladišču (min) SKL 0.10 0.56 0.00 4.()() Delo v sečišču (min) SEC 0.01 0.16 0.00 217 Skupaj prod.čas (min) SKU 7.69 292 240 16.59 Ura dela (od 1 do 10) u 4.17 237 1 10 frekvenca trequency 120.-------------------------. 100 80 60 40 20 2.5 7.5 12.5 min/ciklus minlloed Grafikon 1 Frekvenčna porazdelitev produktivnih časov ciklusa 17.5 27 Košir B.: Spravilo lesa iglavcev navzgor s prirejenim žičnim žerjavom ... Iz preglednice 3 je razvidno, da je bil vzorec meritev posrečeno izbran, saj so povprečne vrednosti ter razponi vrednosti najvažnejših spremenljivk zelo blizu pričakovanih vrednosti. Č,e primerjamo te vrednosti s povprečji pri spravilu lesa z lgland teleskopom in originalnim mehanskim vozičkom (KOŠIR 1990), potem opazimo razlike pri povprečni razdalji vlačenja, saj je doseg naprave v tej študiji znatno večji, ker je lastnik zamenjal originalno (dvojno) nosilno vrv z nekaj debelejšo in daljšo (enojno) vrvjo. Druga pomembna razlika je pri masi bremena, ki je pri vozičku Sherpa U večja (preglednica 4), nekaj na račun večje nosilnosti (nosilna vrv in voziček), nekaj pa tudi zaradi znatno večjega števila kosov v navezi, kar je povezano z vrsto dejavnikov. Preglednica 4 Najpomembnejše razlike med aritmetičnimi sredinami pri spravilu lesa z originalnim Igland teleskopom in Igland teleskopom z zamenjanimi vrvmi in vozičkom Sherpa U Merilo Število podatkov Razdalja vlačenja ( m) Razdalja zbiranja (m) Število kosov v bremenu Masa kosa v bremenu (t) Masa bremena (t) Produktivni čas ciklusa (min) Originalni voziček Originalne vrvi Doseg do 200 m 670 83 16.2 2.5 0.17 0.42 5.32 Sherpa U Zamenjane vrvi Doseg do 400 m 178 209 19.2 5.9 0.11 0.65 7.58 Odvisnosti produktivnih časov posameznih postopkov in ciklusa smo izračunali za iste spremenljivke kot v dosedanjih študijah, le da smo v celoti izpustili naklon terena, ki se je doslej že večkrat pokazal kot dejavnik, ki zelo malo vpliva na trajanje nekaterih postopkov. Rezultate regresijske analize prikazujemo v preglednici 5. Razlike med regresijskimi analizami obeh naprav so kar precejšnje. Pri originalnem Igland teleskopu je z regresijsko odvisnostjo pojasnjeno nekaj več variabilnosti, pa tudi več je statistično značilnih vplivnih dejavnikov. Na prvi pogled preseneča ugotovitev, da na produktivni čas enega ciklusa pri prirejeni različici lgland teleskopa vplivata le razdalja vlačenja in število kosov v bremenu, vendar se moramo spomniti, da pri tej napravi omejitev velikosti bremena ni izvirala iz nosilnosti vozička, ki je bil dejansko prevelik za takšen osnovni stroj. 28 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 Število kosov je pri tej napravi drugi najpomembnejši dejavnik zaradi vpliva, ki je skrit v časih privezovanja in odvezovanja bremena, kar se je pokazalo, če smo izračunali regresijsko odvisnost zbiranja lesa brez dejavnika razdalje vlačenja. Razdalja vlačenja že skoraj v celoti pojasni trajanje produktivnega časa ciklusa, saj samo s tem dejavnikom pri prirejeni različici Igland teleskopa pojasnimo kar 62% vse variabilnosti podatkov. Preglednica 5 Odvisnost produktivnega časa postopkov (min) od razdalje vlačenja (m) in zbiranja (m) ter števila in mase kosov v bremenu ( t) CIK = a.VIAb1.zBRb2.KOSb3.MASb4 Postopek Naprava a Regresijski koeficienti R2 N Raz.d. Raz.d. Štev. Masa kosa O=original. naprava vlač. zbir. kosov v bremenu S =prirejena naprava, (m) (m) (t) SherpaU VLA ZBR KOS MAS bl b2 b3 b4 Prazna vožnja s 0.01591 0.7796 0.7560 178 o 0.06331 0.5239 0.6542 670 Zbiranje lesa s 0.08544 0.5939 -0.2288 0.3306 178 o 0.3924 0.1048 0.3432 0.6213 0.09515 0.6805 670 Polna vožnja s 0.05258 0.6909 0.8859 178 o 0.05200 0.8140 0.1674 0.0892 0.8871 670 Odvezovanje lesa s 0.8786 178 o 0.4459 .0.6748 0.1733 0.2283 670 Ciklus skupaj s 0.2536 0.5933 0.1326 0.6487 178 o 0.4877 0.3653 0.1691 0.4524 0.0586 0.7620 670 29 Košir B.: Spravilo lesa iglavcev navzgor s pri.rejenim žilnim žerjavom ... min/breme mlnllosd Masa kosa 0.1t Log weight 0.1t 10~------------~ 8 8 4 + 2 lgtand teleskop - priredba adapted verston + .+ o~-~-~-~~~~~~-~ o 60 100 160 200 260 300 360 Razdalja vlacenja (m) Sklddlng distance /m/ min/breme mln/losd Masa kosa 0.2t Log weight 0.2t 10r---------------, 8 8 2 Izvirna naprava Orlglnal verslon lgland teleskop - priredba + adapted verslon + + o~_,.____..__ _ __.___...___-'------'-----' o 60 100 160 200 260 300 360 Razdalja vlacenja (m) Skldd/ng dlstsnce (m/ Grafikon 2 Primerjava produktivnih časov ciklusa med originalno in prirejeno različico Igland teleskopa Produktivni časi ciklusov so pri spravilu lesa z originalnim Igland teleskopom pri velikosti kosa 0.lt krajši od produktivnih časov spravila lesa s prirejeno napravo do nekako 130 m razdalje vlačenja, pri kosu o.2 t pa do 180 m. Razlika je največja pri zelo kratkih spravilnih razdaljah, nato pa upada. Seveda je trajanje ciklusa povezano tudi z velikostjo bremena, ki pa je pri priredbi večje. Dodatni produktivni čas sestavlja pravzaprav vrsta postopkov, ki niso vedno enolično opredeljivi. V tem primeru je šlo predvsem za opravila, povezana s sortiranjem in odmikanjem lesa izpred žičnice. Trajanja teh postopkov so bila razmeroma kratka - komaj 0.llmin - predvsem zaradi učinkovitega in usklajenega dela žičnice in traktorja pri odmikanju lesa. 4.2 NEPRODUKTIVNI ČAS Od vsega neproduktivnega časa smo ugotavljali le tisti del, ki nastaja med produktivnim delom, to je dodatni čas. V preglednici 6 prikazujemo sestavo dodatnega časa. Značilnost te sestave je, da v primerjavi z nekaterimi dosedanjimi opažanji (KOŠIR 1984) vsebuje zelo majhen delež zastojev zaradi delavca -le 7% v primerjavi z 20 in več odstotkov od celotnega trajanja dodatnega časa, kot je bilo izmerjeno povprečje pri napravah Urus. Največ je seveda zastojev zaradi delovnih sredstev (66% ), različnih organizacijskih in drugih t.im. objektivnih zastojev pa smo namerili 27% od skupnega trajanja dodatnega časa. 30 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 Preglednica 6 Sestava dodatnega časa v min/ciklus Vrsta z.astojev - Aritmet. Stand. - rnradi: Šifra sre.dina odklon delovnih sre.dstev (min) Zt 1.18 5.72 organil.acije dela (min) 'Z2 0.48 1.73 delavcev (min) Z3 0.10 1.39 Skupaj (min) ZAS 1.76 6.10 Dežež v produkt. ZASPROC 24.66 93.12 časti(%) Mini. o o o o .00 Maksi. 58.80 11.54 18.59 58.80 700.00 Delež zastojev v produktivnem času je v povprečju 25%, kar ustreza približno vrednostim (22% ), ki smo jih že izmerili za organizacijsko obliko dela s tremi delavci (KOŠIR 1984). Med delovnim časom nastopajo zastoji zelo neredno. Delovna ura v dnevu prav nič ne vpliva na trajanje in ponavljanje zastojev, pač pa smo odkrili odvisnost med deležem zastojev v produktivnem času ciklusa in maso povprečnega kosa lesa v bremenu. če drži ta ugotovitev, potem debelejši les povzroča tudi večji delež zastojev v delovnem času ciklusa. Pri masi kosa 0.1 bi imeli Je 17%, pri masi kosa 0.2t pa kar 37% zastojev pri delu, v katere še ni vštet neproduktivni čas, ki je namenjen celemu delavniku. ZASPROC = 204,5.MAS - 3.5 N = 178, R2 = 0.0476 kjer pomeni: ZASPROC MAS = delež zastojev v produktivnem času ciklusa (% ), = masa kosa v bremenu (t). Odvisnost pa je izjemno ohlapna in je ne kaže uporabljati za praktične primere, dokler je ne potrdimo z natančnejšimi meritvami. 4.3 VELIKOST BREMENA Omenili smo že, da je bila povprečna velikost bremena pri spravilu lesa z Igland teleskopom - voziček Sherpa U, večja kot pri spravilu lesa z originalno izvedbo tega stroja (preglednica 3 in 4). Masa bremena odločilno vpliva na učinkovitost spravila lesa, zato smo maso bremena izrazili kot odvisnost števila kosov v bremenu od mase povprečnega kosa v bremenu. Tudi to regresijsko odvisnost prikazujemo primerjalno med obema tipoma naprav: za originalni voziček in za voziček Sherpa U (preglednica 7). 31 Košir B.: Spravilo lesa iglavcev navzgor s prirejenim žičnim žerjavom ... Preglednica 7 Odvisnost števila kosov v bremenu od mase povprečnega kosa v bremenu KOS=a.MASb Voziček a Sherpa U 1.3337 Original 0.8540 Regresijski koeficient Masa kosa v bremenu (t) bl -0.6360 -0.5506 0.5486 0.6900 N 178 587 Z vozičkom Sherpa U dosegamo torej večje učinke predvsem zaradi večjega bremena. Gornje ugotovitve veljajo le za opisano kombinacijo vitla in vozička, pri močnejšem stroju pa bi verjetno dosegali še večje breme. Lastnost vozička, da lahko breme vlačimo v poljubni višini, ima prednost tudi pri oblikovanju bremena, ki je lahko večje, če ga lahko vedno vlačimo deloma po tleh (grafikon 3). t 1.2.------------------~ 0.8 0.8 + + 0.4 0.2 lgland teleskop - priredba adapted version + + + + + Izvirna naprava Original version + o ~------'------L-.--.....i_ __ ..,___ _ ___, __ _, o 0.1 0.2 o.s 0.4 0.5 0.8 Masa kosa v bremenu (t) Weigth of the log in the IOBd {t/ Grafikon 3 Velikost bremena glede na velikost povprečnega kosa v bremenu 5 PRIMERJAVA UČINKOV SPRAVITA LESA Z ORIGINALNIM IN PRIREJENIM IGIAND TELESKOPOM Analize, ki smo jih opravili zadoščajo, da izračunamo dnevne učinke obeh naprav in jih med seboj primerjamo. Vse primerjave morajo seveda spoštovati omejitve glede razpona vrednosti v katerem smo merili posamezne dejavnike. Tako lahko primerjamo učinke spravila lesa le do spravilnih razdalj 180 m, do velikosti povprečnega kosa v bremenu 0.8 m3, do razdalje zbiranja 50 m in do največ 8 kosov v bremenu. Za izračun učinkov smo predpostavili, da pri žičnici ne opravljamo nobenih dodatnih del ( dodatni produktivni čas je nič), da spravljamo v povprečnih razmerah (faktor delovnih razmer je 32 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 -1) in, da imamo skupino treh delavcev {faktor dodatnega časa je 1.37). Rezultati te primerjave so prikazani na grafikonu 3 in v preglednici 8. Razlika v učinkovitosti je večja pri zelo drobnem lesu in se z debelino zmanjšuje. Razlika se zmanjšuje tudi z naraščanjem spravilne razdalje. Pri kratkih spravilnih razdaljah in debelejšem lesu je spravilo lesa s prirejeno napravo učinkovitejše preko 150% (koeficient učinkov je večji od 2.5), pri daljših razdaljah (200 m) pa je spravilo s priredbo učinkovitejše še za 180%. Voziček Sherpa Uje zelo primeren tudi za zbiranje drobnega lesa. Na to kaže tudi razdalja zbiranja, ki je pri spravilu lesa s prirejenim strojem večja, kot smo jo izmerili pri spravilu lesa z originalnim Igland teleskopom. Res pa je, da vpliva na razdaljo zbiranje še marsikaj drugega, kar nismo ovrednotili v naših analizah, zato bo potrebno na zanesljivejša sklepanja počakati do obsežnejših meritev. t/dan tldBy Masa koaa 0.1t Log weight 0.1t ,oo~------------~ 80 80 40 20 + lgland teleskop - priredba adapted verslon + + + -----Izvirna naprava Original verslon + + o~--'----'---~-~-~-~~ o 50 100 150 200 250 soo 350 Razdalja vlacenja {m) Sklddlr>(} dlstsnce (m/ Masa kosa 0.2t Log weight 0.2t t/dan llday 100~---'---------------, 80 80 40 20 +. lgland teleskop - priredba adapted verslon + + ~ Original verslon + O'---.___,__ _ _.___~-~-~~ o 50 100 150 200 250 300 350 Razdalja vlacenja (m) Sklddlng d/Sl8r>C9 (m/ Grafikon 4 Primerjava dnevnih učinkov spravila lesa z originalnim in prirejenim Igland teleskopom Preglednica 8 Primerjava dnevnih učinkov spravila lesa z originalnim in prirejenim Igland teleskopom (t/dan)- razdalja zbiranja je 10 m Razdalja vlačenja (m) 50 100 150 200 250 300 Originalni Igland teleskop Masa kosa v bremenu 0.1 t 0.2 t 24.50 19.02 16.40 14.77 38.18 29.64 25.56 23.01 Prirejeni Igland teleskop Masa kosa v bremenu 0.1 t 0.2 t 62.02 41.11 32.32 27.25 23.87 21.42 84.62 56.0'J 44.10 37.18 32.57 29.23 33 Košir B.: Spravilo lesa iglavcev navzgor s prirejenim žičnim žerjavom ... 6 SKLEP Pri vsakem spreminjanju značilnosti serijsko izdelovanih strojev se postavlja vrsta vprašanj, ki niso zgolj ekonomska in tehnološka, temveč tudi čisto tehnična in vprašanja varnosti pri delu. Namen te študije je bil osvetliti Je nekatere tehnološke vidike takšnih izboljšav, pri čemer smo namenoma prezrli ekonomska in tehnično-varstvena vprašanja. Zanimalo nas je predvsem, kako se opisana enkratna kombinacija in priredba obnese v tehnološkem smislu v primerjavi z znanimi in uveljavljenimi sistemi spravila lesa z originalnimi napravami. Ugotovili smo, da je priredba uspela in pokazalo se je, da je zlasti kombinacija z vozičkom Sherpa U učinkovitejša od uporabe originalnih Iglandovih vozičkov. Pomembna novost je seveda povečanje delovnega dosega naprave ob istočasnem povečanju bremena. Iz analiz pa vendar izhaja tudi ugotovitev, da so prednosti prirejene naprave omejene na razdalje do nekako 200 m, kar je sicer tudi delovni doseg originalnega Igland teleskopa. če pa bi z originalno napravo lahko spravljali les tudi na večjih razdaljah, pa ostaja odprto vprašanje, ali bi bila zamenjava vozičkov še smiselna. Prirejeni Igland teleskop z vozičkom Sherpa U smo opazovali le med delom, kadar ni bilo večjih zastojev zaradi popravil. Kolikšen je delež izpadov zaradi popravil je prav tako zelo pomembno vprašanje, na katerega ne bomo dobili odgovora. če bi primerjali med seboj motiviranost in uspešnost posameznih delavskih skupin, potem bi skupina, ki smo jo proučevali, sodila med uspešnejše. Tudi to dejstvo lahko nekoliko pojasni nekatere dvome o primernosti nove priredbe. Pri tem se ponovno odpira staro vprašanje stopnje učinka delavcev, ki bo moralo počakati na odgovor v prihodnjih raziskavah. Nenehna težnja po povečevanju učinkovitosti nas pogosto sili k izboljšavam, ki nekaj stanejo, povečajo morda gospodarnost dela, vendar odprejo vrsto novih izzivov. Pri tem radi pozabimo, da bi lahko s preprostejšimi ukrepi dosegli isti cilj brez nezaželenih stranskih učinkov tako, da bi hkrati povečali tudi kakovost dela. V našem primeru leti takšen pomislek na pripravo dela, ki v fazi sečnje ni upoštevala spravila lesa v taki meri, da bi se izognili nepotrebnim zastojem in poškodban sestoja. 7 POVZETEK L1989 smo proučevali spravilo lesa iglavcev navzgor s prirejenim večbobenskim žičnim žerjavom s stolpom Igland teleskop. Prirejena naprava je imela zamenjane vrvi, dodan pomožni boben ter voziček Sherpa U, ki je namenjen tudi spravilu lesa navzdol. Izmerili smo 178 ciklusov v 5 delovnih dneh in ugotavljali odvisnosti produktivnih časov ciklusa od razdalje vlačenja in zbiranja, števila in mase kosov v bremenu. Značilna dejavnika pri tej napravi sta le razdalja vlačenja in število kosov v bremenu. Ugotavljali smo tudi delež dodatnih časov, ki je v povprečju 25% produktivnega časa ter izračunali dnevne učinke. 34 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37 Primerjava z originalnim žičnim žerjavom Igland teleskop pokaže, da je nova priredba učinkovitejša zlasti pri drobnem lesu in na krajših razdaljah do okoli 150 m, potem pa so razlike v dnevnih učinkih že zelo majhne. Večja učinkovitost prirejene žičnice izvira predvsem iz učinkovitejšega oblikovanja bremena, ki je pri vseh debelinah znatno večje od povprečnih bremen pri originalni izvedbi Igland teleskop. V študiji nismo proučevali primernosti priredbe z vidika tehnične izvedbe in varstva pri delu. 8 SUMMARY WOOD EXTRACTION WITH ADAPTED IGLAND TELESCOPE WINCH EQUIPED WITH ALL TERRAIN CARRIAGE SHERPA U. We studied softwood uphill skidding with an adapted mobile tower yarder Igland telescope in 1989. The device had changed lines, an auxilliary drum and the carriage SHERPA U were added. The carriage was designed also for downhill skidding. We measured · 179 cycles in 5 workdays. We found out the dependances between main working times, skidding distances, bunching distances, number and weight of logs in a load. The significant factors in this device are only skidding distance and number of logs in a load. We established also the share of allowances, which is in average 25 % of the main working tirne and we calculated the daily effects. The comparison with the original cable crane Igland telescope shows, that the new adaptation is more effective, especially with small wood on short distances to approximately 150 m. After that distance the differences in daily effects are very small. Greater effectivness of the adapted cable crane derives mostly from more effective load forming, which is at all tree sizes much bigger from the average loads at original device Igland telescope. We haven't studied the adaptation suitability from technical point and work safety. 9 REFERENCE KOŠIR, B., 1984. Zastoji na delu pri spravilu lesa z žičnimi žerjavi s stolpi. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 25, s.209-238. KOŠIR, B., 1986. Spravilo lesa z lahkimi večbobenskimi žičnimi žerjavi s stolpi. Gozdarski vestnik, Ljubljana, 44, 4, s .. KOŠIR, B., 1988a. Production of the Moxy cable crane operating at short distances - Selbu case study. Nmwegian Forest Research Institute, Research Reports, Aas, 41, s.411-427. KOŠIR, B., 1988b. Vrvni sistemi s tekočo nosilno vivjo. Gozdarski vestnik, Ljubljana, 46, 2, s.75-79. 35 Košir B.: Spravilo lesa iglavcev navzgor s prirejenim žičnim žerjavom ... KOŠIR, B., 1990. Ekonomsko-organizacijski vidiki razmejitve delovnega območja žičnih naprav in traktorjev pri spravilu lesa. BF, VTOZD Gozdarstvo, Ljubljana, Doktorska disertacija, s.337. OMNES, H., 1984a. Production and Costs for Some Methods and Equipment Used in Steep terrain. Report on Forest Operations Research, Nrnwegian Forest Institute, Aas, 26, s.53-88. SAMSET, I., 1985. Winch and Cable Systems. Martinus Nijhoff/Dr. W.Junk Publ., Dordrecht Netherland, s.539. Bedienungshandbuch MM Laufwagenautomat Sherpa U. Franz Mayr- Melnhof, Forstdirektion, Frohnleiten, Avstrija. OPOMBA Študija je nastala na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v okviru naloge 'Spravilo lesa na težkih terenih', ki jo je v od l.1986 do 1990 financiralo združeno delo gozdarstva Slovenije ter naloge 'Priprava dela, optimizacija poteka proizvodnje in nadzor v gozdni proizvodnji', ki jo od l.1991 dalje financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Avtor se zahvaljuie članu raziskovalnega tirna mag.M.MEDVEDU, tehnikoma B.BOGATAJU in P.PAVLICU ter delavski skupini 1.CUNIB za pomoč in sodelovanje pri meritvah in pripravi končnega poročila.