Občinsko informativno glasilo • številka 4 • april 2000 PREGLED DOGODKOV • PREGLED DOGODKOV Mladi v pričakovanju novega leta 2000 pred občinsko stavbo V Okviru občine in po vaseh smo imeli proslave in prireditve ob kulturnem prazniku Srečanje ljudskih pevk, pevcev in godcev občine Beltinci - 8. 1. 2000 Podelitev zahval predstavnikom udeležencev srečanja ljudskega petja OŠ Beltinci je ob pustovanju pripravila povorko skozi Beltince Ob pustu so uživali otroci in zaposleni v vrtcu Beltinci OŠ Beltinci je bila gostitelj otroških folklornih skupin Skrb za lepo in urejeno okolje in naravo je skozi celo leto odgovornost vseh nas Očiščevalna akcija občine Beltinci -KS Ižakovci Poleg TD v občini so sodelovali v očiščevalni akciji, tudi otroci OŠ Beltinci Društvo kmetic občine Beltinci je pripravilo v župnijskem domu razstavo o velikonočnih običajih in jedeh PREGLED DOGODKOV • PREGLED DOGODKOV Društvo prijateljev mladine Beltinci in učenci OS Beltinci so pripravili prijeten program ob materinsko-starševskem dnevu ŽUPANOVA BESEDA Pomlad nas je objela z vso njeno lepoto. Poraja se novo življenje, vse brsti, narava je po pravi zimi zadihala z zdravimi pljuči. Tudi človeka v tem času preveva optimizem in upanje na sončnost dni. Obdaja nas pomladna energija, tista zgodnja utrujenost že mineva. Pomlad prinaša nove poglede, nasmejane obraze. Prinaša spremembe v javnem življenju, združevanja in ločevanja, kar nam poročajo mediji večkrat na dan. Vse to nam nudi nove izzive, nove zgodbe. Čas prinaša svoj pritisk in ureja stvari po znani logiki zgodovine, ki gre tako ali drugače naprej in oblikuje človeštvo. V naši občini nadaljujemo z zastavljenim delom. Občinski svet je sprejel statut in proračun. Glavna novica, ki bo spremenila naša življenja je tudi podpisana koncesijska pogodba za plinifikacijo s Petrolom, kar bo dovršeno v obdobju štirih let. Tudi pri projektu vodooskrbe stvari napredujejo z izgradnjo črpališča in cevovoda Hraščice - Gančani. Prav tako se nadaljujejo dela za vrtec v Ižakovcih ter projekt obnove gradu, za katerega je v letošnjem letu namenjeno deset milijonov. Izzivov, ki jih nudi čas ne manjka. S pomladnim optimizmom ter duhovno močjo Velike noči nam bo vsakdan lažji in soočanje z novimi izzivi uspešneje. Želim Vam veliko uspeha in dobre volje. Jožef KAVAŠ, župan Ob božično novoletnih praznikih je naše otroke razveselil in obdaril božiček BESEDA UREDNICE Spoštovane občanke in občani! Krepko smo zakorakali že v leto 2000. Zadnje glasilo je prišlo med nas za božične in novoletne praznike. Za nami je četrti mesec življenja, dela, dogajanj, prireditev in aktivnosti. Od srečanja ljudskih pevk, pevcev in godcev, koledovanja otrok, kulturnega praznika, pustovanja, dneva žena, materinsko-starševskega dneva, čistilne akcije občine, postnega časa, velikonočnega časa, dela občinskega sveta, krajevnih skupnosti, življenja in dela zavodov, društvenih dejavnosti ter drobnih in velikih dogodkov vseh nas posameznikov. V našem glasilu Vam želimo podati in Vas informirati o utripu življenja naše skupnosti. Upamo in želimo, da nam to uspeva in Vas naši nameni zadovoljujejo. Še bolj pa nam bo, če bo v glasilu čim več vaših člankov. Zato Vas ponovno prosimo, pišite, predstavite svoje delo, razmišljanja, poglede in aktivnosti. Želimo Vam prijetnega branja ter lepih drobnih trenutkov v Vašem osebnem življenju, sreče ob pomladanskem prebujanju lepe naše narave in skupnosti. Emilija KAVAŠ Občasno informativno glasilo Občine Beltinci • odgovorni urednik: Jožef Kavaš, župan • uredniški odbor: Emilija Kavaš (glavna urednica), Janko Bezjak, Zlatka Horvat, Mirko Poredoš • tehnična priprava: Matija Gabor • prelom in fotoliti: Atelje Antolin • tisk: S-print • april 2000 • glasilo ni naprodaj, vsako gospodinjstvo v občini ga dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežu občine Beltinci, Mladinska 2, 9231 Beltinci tel. (069) 422-220. AKTIVNOSTI OBČINSKE UPRAVE VIŠJE UPRAVNE TAKSE Dne 15. februarja 2000 je začel veljati nov zakon o upravnih taksah (ZUT), ki je bil objavljen v Ur. listu RS, št. 8/00. ZUT ureja plačevanje upravnih taks za storitve (spise in dejanja), pri katerem koli upravnem organu oz. drugem nosilcu javnih pooblastil, na državnem ali lokalnem (občinskem) nivoju. Po določilih ZUT je taksni zavezanec tisti, ki s svojo vlogo sproži postopek oziroma na katerega zahtevo se opravijo dejanja ali izdajo spisi, predvideni v taksni tarifi. Taksna obveznost nastane praviloma takrat, ko se vloži zahteva za izdajo odločbe, sklepa, dovoljenja, soglasja ... oziroma zahteva, da se dejanje opravi. Takse se praviloma določajo v točkah, vendar ZUT dopušča možnost drugačnega določanja le-teh -bodisi v odstotkih od vrednosti predmeta, za katerega se plača taksa bodisi v eurih, kadar se taksa pobira v tujini na slovenskih diplomatskih in konzularnih predstavništvih. Takse se plačujejo v taksnih vrednoticah (upravnih kolkih) ali v gotovini. Taksni zavezanec je dolžan plačati le takso, ki je odmerjena v skladu z zakonom. Zato je v zakonu vgrajen mehanizem za povračilo previsoko plačanih upravnih taks kot tudi način izterjave taks, ki bi jih taksni zavezanec bil dolžan plačati, pa jih ni poravnal. Taksne oprostitve so razvrščene v tri kategorije: 1. Oprostitve, ki se nanašajo na določene subjekte na splošno (država in državni organi, lokalne skupnosti in njihovi organi, tuja diplomatska in konzularna predstavništva, posamezniki v slabih premoženjskih razmerah). 2. Oprostitve, ki se nanašajo na določene subjekte v določenih upravnih zadevah -npr.: podjetja in druge organizacije ter posamezniki - pri izvrševanju javnih pooblastil, dobrodelne organizacije - za spise in dejanja v zvezi z izvajanjem njihovih registriranih dejavnosti ... 3. Oprostitve, ki se nanašajo na točno določene upravne zadeve - npr.: prijave in vpisi v matične knjige, spisi in dejanja za uveljavitev socialno-varstvenih pravic, pravic do družinskih prejemkov ... Za spise in dejanja, ki se v postopku na prvi stopnji uvedejo po uradni dolžnosti (npr. inšpekcijski pregled gradnje objekta) se ne plača taksa. Na spisih, ki se izdajajo brez takse, mora biti navedeno, v kakšen namen se izdajajo in po kateri določbi ZUT so oproščeni plačila takse. V skladu z zakonom o financiranju občin novi ZUT določa tudi način delitve prihodkov od taks med državne in občinske proračune. Če je taksa v gotovini plačana zaradi upravnega dejanja državnega organa, pripada prihodek državnemu proračunu, če pa je le-ta plačana zaradi dejanja organa lokalne skupnosti, pa je prihodek proračuna lokalne skupnosti. Prihodki od taks, plačanih v taksnih vrednoticah pa se razporejajo v delitvenem razmerju 70% v dobro državnega proračuna in 30% v dobro občinskih proračunov. Problem, ki je prisoten sedaj na začetku izvajanja novega ZUT je med drugim ta, da minister za finance še ni sprejel novega podzakonskega predpisa, ki bi določil način uporabe upravnih kolkov ter določil nov znesek plačevanja upravnih taks s položnicami. Zaenkrat velja (upoštevajoč stari pravilnik o izdajanju in uporabi upravnih in sodnih kolkov (Ur. list. RS, št. 17/92), da se za znesek večji od 3.000,00 SIT plača upravna taksa v gotovini (s položnico). To pa zato, ker v zakonu ni primemo navedeno, kdaj gre za potrdilo, izdano na podlagi uradnih evidenc in kdaj na podlagi ugotovitvenega postopka. Tako pa se predvsem na ravni občin pojavljajo določeni problemi in različna stališča s tem zvezi. V nadaljevanju je navedenih nekaj primerov taks za spise in dejanja, ki jih izdajajo oz. opravljajo posamezni upravni organi. Hkrati je tudi prikazan odstotek dviga rasti upravnih taks v primerjavi s do sedaj veljavnimi taksami: Vrsta zadeve Tar. štev. po novem ZUT Št. točk po starem ZUT Znesek v SIT po starem ZUT Št. točk po novem ZUT Znesek v SIT po novem ZUT Dvig takse za Vloga 1 5 75,00 50 750,00 10x Odločba (npr. o potrditvi obratovalnega 3 časa trgovskega, gostinskega obrata) 20 300,00 200 3.000,00 10x Potrdilo izdano na podlagi uradnih evidenc 4 (npr. o državljanskem samskem stanu) 10 150,00 10 150,00 0x Potrdilo izdano na podlagi posebnega ugotovitvenega postopka (npr: o neobstoju predkupne pravice) 4 20 300,00 50 750,00 2,5x Pritožba oz. ugovor 2 20 300,00 200 3.000,00 10x Odločba o dovolitvi priglašenih del 35 50 750 100 1.500,00 2x Lokacijsko dovoljenje (plačila takse so pod določenimi pogoji oproščene mlade družine -do 30 oz. 35 let), 36 ki rešujejo svoj stanov, problem 125 1875 400 6.000,00 3,2x Lokacijski ogled 40 400 6.000,00 Potni list za državljane RS z veljavnostjo do 5 let 12 100 1.500,00 100 1.500,00 0x Z veljavnostjo do 10 let 12 200 3.000,00 200 3.000,00 0x Nov potni list v primeru prve pogrešitve (izguba, odtujitev) ali uničenja 12 / / Plača se dvakratna vrednost takse 6.000,00 Vloga za izdajo potnega lista 12 / / 5 75 Taksni opomin (od zneska neplačane takse) 98 • do 750 točk • nad 750 do 7.500 točk • nad 7.500 točk 98 15 50 150 225,00 750,00 2.250,00 150 500 1.500 2.250,00 7.500,00 22.500,00 10x 10x 10x Opomba: V skupnem znesku taks (po novem ZUT) ni zajeta taksa za samo vlogo in jo je potrebno k taksi za odločitev (odločba, potrdilo ...) še prišteti. Venčeslav SMODIŠ, vodja referata za splošne zadeve AKTIVNOSTI OBČINSKE UPRAVE Na podlagi L, 2. in 4. člena Zakona o komunalnih taksah (Ur. list SRS, št. 29/65, 7/70, 7/72 in Uradni list RS, št. 18/91), 3. in 25. člena Zakona o prekrških (Ur. list SRS št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Ur. list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93) in 20. člena Statuta Občine Beltinci (Ur. list RS, št. 41/95) je Občinski svet Občine Beltinci na svoji seji dne 14.12.1999 sprejel ODLOK O KOMUNALNIH TAKSAH V OBČINI BELTINCI I. SPLOŠNI DEL 1. člen Odlok predpisuje vrste in višino komunalnih taks na območju Občine Beltinci. V Občini Beltinci so predpisane komunalne takse za naslednje predmete in storitve: 1. Za uporabo javnih površin pred poslovnimi prostori za opravljanje gostinske, turistične ter drugih dejavnosti na teh površinah. 2. Za uporabo trgov in drugih javnih površin za razstavljanje predmetov, prirejanje razstav, zabav in drugih prireditev. 3. Za uporabo javnega prostora za druge začasne namene (za parkiranje, itd...). 4. Za reklamne objekte, napise, objave in razglase, ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih. 5. Za vitrine, v katerih se razstavlja blago zunaj poslovne stavbe. 6. Za uporabo glasbenih avtomatov v javnih lokalih. 7. Za uporabo igralnih sredstev v javnih lokalih. 2. člen Takse se določajo v točkah. Višina komunalnih taks za posamezne taksne predmete oziroma storitve je določena v posebnem delu - tarifa komunalnih taks, ki je sestavni del tega odloka. Vrednost točke na dan uveljavitve odloka znaša 5,00 SIT. Občinski svet Občine Beltinci enkrat letno (do konca meseca decembra za naslednje leto) s sklepom na podlagi gibanja rasti drobnoprodajnih cen življenjskih potrebščin določi spremembo vrednosti točke. 3. člen Taksni zavezanec je pravna ali fizična oseba, ki uporablja predmete ali storitve, za katere so uvedene komunalne takse. V taksni tarifi je določeno, v katerih primerih je obračun, pobiranje ali odvod pobrane takse dolžna zagotoviti pravna ali fizična oseba, ki ni taksni zavezanec. Takso odmerja in pobira občinska uprava Občine Beltinci. Župan lahko v izjemnih primerih, ko gre za širši družbeni interes in taksni zavezanec ni naveden v točki »c« pojasnil pod tarifno številko 2, oprosti taksnega zavezanca plačila takse. 4. člen Takse so določene v dnevnih in letnih zneskih. Taksna obveznost v primerih, ko je taksa določena v letnem znesku, nastane z dnem namestitve taksnega pred- meta oziroma z dnem začetka uporabe, preneha pa s potekom meseca, v katerem je zavezanec pisno obvestil občinsko upravo Občine Beltinci o odstranitvi taksnega predmeta oziroma prenehanju njegove uporabe. Okoliščina, zaradi katere taksnega predmeta zavezanec začasno ni mogel uporabljati, ne vpliva na taksno obveznost. 5. člen Taksni zavezanec je dolžan nastanek taksne obveznosti prijaviti občinski upravi Občine Beltinci pred začetkom uporabe oziroma namestitve taksnega predmeta, prenehanje pa z dnem odstranitve oziroma uporabe le-tega. Prijava taksne obveznosti mora vsebovati: podatke o zavezancu, čas in kraj uporabe oziroma namestitve taksnega predmeta in opis taksnega predmeta (površina, število, ipd.) Taksni zavezanec je dolžan občinski upravi Občine Beltinci prijaviti vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na obračun komunalne takse. Če je za uporabo določenega taksnega predmeta potrebno soglasje oziroma dovoljenje pristojnega organa, je treba takso plačati pred izdajo soglasja oziroma dovoljenja. Izvajanje te določbe zagotovi organ, ki soglasje oziroma dovoljenje izda. 6. člen Komunalne takse plačujejo zavezanci vnaprej, če ni v tem odloku drugače določeno. Če taksni zavezanec ne plača takse v predpisanem roku, se le-ta prisilno izterja. O plačilu komunalne takse se taksnemu zavezancu izda ustrezno potrdilo. 7. člen Takso za pravne in fizične osebe odmerja in pobira občinska uprava Občine Beltinci, izterjuje pa jo davčna uprava Republike Slovenije (Davčni urad Murska Sobota, izpostava Murska Sobota) na podlagi posebne pogodbe. S posebno pogodbo se na davčni organ lahko prenese tudi odmera, obračun, pobiranje in nadzor nad pobiranjem komunalne takse. 8. člen Prisilna izterjava komunalnih taks od fizičnih oseb se opravi po predpisih o prisilni izterjavi davkov občanov, prisilna izterjava od pravnih oseb pa po predpisih, ki veljajo za prisilno izterjavo neporavnanih denarnih obveznosti pravnih oseb. Pravica do izterjave neplačane in povrnitve preveč plačane komunalne takse zastara v dveh letih po preteku roka, v katerem bi morala biti plačana oziroma je bila plačana, če gre za vračilo. AKTIVNOSTI OBČINSKE UPRAVE 9. člen Komunalne takse se odmerjajo, pobirajo in izterjujejo na podlagi prijav taksnih zavezancev, izdanih dovoljenj pristojnih organov, prijav pristojne inšpekcijske službe ter prijav službe komunalnega nadzora. Pristojna inšpekcijska služba in služba komunalnega nadzora na terenu ugotavlja, ali je uporaba oziroma namestitev taksnega predmeta prijavljena ter preverja resničnost podatkov na prijavah taksne obveznosti. V primerih, da taksni zavezanec ne prijavi taksne obveznosti, se odmeri taksa po podatkih, ki jih pridobita pristojna inšpekcijska služba oziroma služba komunalnega nadzora. 10. člen Komunalne takse po tem odloku so prihodek proračuna Občine Beltinci. II. KAZENSKE DOLOČBE 11. člen Z denarno kaznijo od 30.000,00 SIT do 100.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik: če ne prijavi nastanka taksne obveznosti po tem odloku, če v prijavi taksne obveznosti navaja neresnične podatke, ki vplivajo na odmero taksne obveznosti. Z denarno kaznijo od 10.000,00 SIT do 30.000 SIT se kaznuje posameznik ali odgovorna oseba prave osebe, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka. III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 12. člen Zavezanci, ki na dan uveljavitve tega odloka že opravljajo taksno storitev oziroma imajo že nameščene taksne predmete, so dolžni taksno obveznost prijaviti občinski upravi Občine Beltinci najkasneje 30 dni po uveljavitvi tega odloka. Taksna obveznosti v tem primeru nastane z dnem začetka veljavnosti tega odloka. 13. člen Z dnem uveljavitve tega odloka se prenehajo v Občini Beltinci uporabljati določila Odloka o komunalnih taksah v Občini Murska Sobota (Ur. objave, št. 18/86, /87, 6/88 in 8/89). 14. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. IV. POSEBNI DEL TARIFA KOMUNALNIH TAKS TARIFNA ŠTEVILKA 1 (uporaba javnih površin): SIT 1.1. uporaba javnega pločnika in drugih javnih površin za pridobimo dejavnost pred poslovnimi prostori za vsak m2 dnevno 5 točk 1.2. uporaba za začasne namene 1.2.1. za kioske in stojnice za gostinsko dejavnost za vsak m2 dnevno 8 točk 1.2.2. za premične gostinske prikolice - dnevno 150 točk za premične prodajne prikolice - za prodajo blaga izven posl. prostorov, dnevno 100 točk 1.2.4. za stojnice in kioske z drugo dejavnostjo za vsak m2 dnevno 5 točk 1.2.5. za cirkuse in zabavne parke za vsak m2 dnevno 5 točk 1.2.6. za gradbišča, prekope in drage začasne namene za vsak m2 dnevno 7 točk 1.3. za vitrine, v katerih se razstavlja blago zunaj poslovne stavbe za vsak m2 letno 1200 točk 1.4. za uporabo javnih površin za prireditve - za profitne namene za vsak m2 dnevno 15 točk Pojasnila: a) Za javne površine štejejo ulice, pločniki, ceste, trgi, zelenice, parkirišča ter drage vzdrževane in nevzdrževane površine na območju Občine Beltinci. b) Taksni zavezanec po tej tarifi je vsakokratni uporabnik javne površine, oziroma organizator prireditve. c) Taksa po tarifni številki 1.1. se obračuna največ za 150 dni v letu. d) Taksa za namene gradbišča, prekopov in dragih začasnih namenov se ne plača, če je investitor javni zavod, Občina Beltinci ali krajevna skupnost v Občini Beltinci. e) Taksa se po tem odloku ne plača za uporabo prostora na območjih javnih tržnic. f) Za uporabo zasebnih in dragih površin za namene iz tarifne št. 1 se taksa zmanjša za polovico. TARIFNA ŠTEVILKA 2 (REKLAMNI OBJEKTI): 2.1. reklamni objekti, razen tistih pod točko 2.2., 2.3., 2.4. in 2.5. 2.1.1. za čas nad 3 mesece • do 1 m2, letno 2.000 točk • za vsak nadaljnji m2 1.000 točk 2.1.2. za čas do 3 mesecev do 1 m2, dnevno 10 točk • za vsak nadaljnji m2 dnevno 8 točk 2.2. elektronske table in dragi svetlobni napisi do • do 2 m2 letno 5.000 točk • nad 2 m2, letno 8.000 točk 2.3. transparenti in drage oblike visečih reklam • do 2 m2 dnevno 10 točk • nad 2 m2, dnevno 15 točk 2.4. za t.i. JUMBO panoje, ne glede na lokacijo • za vsak dvostranski pano, letno 20.000 točk • za vsak enostranski pano, letno 15.000 točk 2.5. reklamni napisi na javnih prevoznih sredstvih, letno 2.000 točk 2.6. za vsak javni pano za plakatiranje za vsak m2, letno 3.000 točk 2.7. baloni in drage reklame projicirane v zrak, dnevno/kos 100 točk 2.8. reklamne table do 0,5 m2, letno 1.000 točk Pojasnila: a) Smatra se, da je taksni predmet na javnem mestu oziroma javni površini, ko je nameščen tako, da je njegova sporočilnost usmerjena navzven, v odprt prostor, ne glede na lastništvo nepremičnine, kjer je taksni predmet nameščen. AKTIVNOSTI OBČINSKE UPRAVE b) Taksni zavezanci po tej tarifi so pravne in fizične osebe, ki izvajajo oglaševanje oziroma reklamiranje. Če tako opredeljenih taksnih zavezancev ni mogoče identificirati, so taksni zavezanci lastniki taksnih predmetov - objektov oziroma površin, kjer je taksni predmet. c) Plačila komunalne takse po tej tarifi so v okviru svojih dejavnosti oproščene objave državnih ter občinskih organov Občine Beltinci, organov krajevnih skupnosti v Občini Beltinci, objave političnih strank v predvolilnem obdobju, objave kulturnih in športnih prireditev, ki jih iz svoje dejavnosti objavljajo društva s sedežem v Občini Beltinci, reklamni napisi, ki opozarjajo na naravne in kulturne znamenitosti ter objave dobrodelnih in humanitarnih organizacij. d) Za taksni predmet se ne šteje ena zakonsko obvezna označba firme na zgradbi firme ali na zemljišču kjer je sedež firme. Za taksni predmet se po tem odloku ne šteje označba firme na predstavitvenem panoju, ki se postavlja v okviru turistično-promocijske dejavnosti v občini in katerega lastnik je občina. TARIFNA ŠTEVILKA 3 (igralna sredstva in glasbeni avtomati): 3.1 za glasbene avtomate za vsak kos letno 3.000 točk 3.2. za igralne avtomate in druga igralna sredstva v javnih lokalih • - za biljard (vse vrste) za vsak kos, letno 3.000 točk • - za vsako stezo avtomatskega kegljišča, letno 2.500 točk • - za elektronske igralne avtomate, za vsak kos, letno 7.000 točk • - za ostala igralna sredstva (pikado, namizni nogomet, itd), letno 2.000 točk Pojasnila: a) Taksni zavezanci po tej točki so lastniki oziroma uporabniki javnega lokala, čeprav niso lastniki taksnega predmeta. b) Za javni lokal štejejo tudi cirkus, luna parki in druga potujoča zabavišča. c) Taksni predmeti po tej tarifi so vse naprave, katerih takso morajo plačati stranke, ne glede na obliko plačila. d) Za glasbene avtomate po tem odloku ne štejejo v vseh lokalih nameščeni radijski in televizijski sprejemniki. Št. 100/99 Beltinci, dne 14.12.1999 Župan: Jožef KAVAŠ Na podlagi določil Pravilnika o dodeljevanju sredstev za subvencioniranje kmetijske pridelave in preskrbe hrane iz proračuna Občine Beltinci (Ur. list RS, št. 52/98) in 20. člena Statuta Občine Beltinci (Ur. list RS, št. 41/95) je Občinski svet Občine Beltinci na seji dne 10.02.2000 sprejel naslednji SKLEP o razporeditvi sredstev za subvencioniranje kmetijske pridelave hrane iz proračuna Občine Beltinci I. Za subvencioniranje kmetijske pridelave se iz proračuna Občine Beltinci za leto 2000 sredstva razporedijo za regresiranje naslednjih namenov: 1. GOVEDOREJA • za nakup plemenskih telic: 40.000,00 SIT/1 kom • domači privez plemen. telic: 35.000,00 SIT/2 kom 2. PRAŠIČEREJA • za nakup plemenskih mladic 10.000,00 SIT/1 kom • za nakup plemenskih merjascev 15.000,00 SIT/1 kom 3. ČEBELARSTVO • za zdravljene viroze 400,00 SIT/1 kom 4. ZDRAVLJENJE • lantentni mastitis, in druge bolezni (kunci) 6.000,00 SIT / po računu 5. RASTLINSKA PROIZVODNJA • za nakup semenske pšenice, rži, ječmena, ovsa 13,00 SIT/1 kg • za nakup in vzgojo sadik - flanc: paprike, paradižnika 9,00 SIT/1 kom zelja 5,00 SIT/1 kom solata, radič (seme) 30% od cene semena • nakup semenskega krompirja 30,00 SIT/1 kg • za nakup strniščnih posevkov za zeleni podor (ohrovt, gorjušica, facelija, raula, ...) 700,00 SIT/1 kg (50% od cene / 1 kg) • za nakup travno-dateljnih mešanic 500,00 SIT/1 kg (30% od cene / 1 kg) 6. VINOGRADNIŠTVO • za nakup trsnih cepljenk 65,00 SIT/1 kom 7. OHRANJANJE IN IZBOLJŠANJE RODOVITNOSTI TAL • za nakup apnenca 4,00 SIT/1 kg • za nakup mulja (100% cene, brez prevoza) 8. ANALIZE • za analizo tal 2.000,00 SIT/1 analiza • za analizo krme 4.000,00 SIT/1 analiza 9. TESTIRANJE ŠKROPILNIC 2.000,00 SIT/1 kom 10. POSKUSI IN SVETOVANJA (ŽVZ) V LETU 2000 • čebelarsko društvo Beltinci • za nakup medovitih dreves 100.000,00 SIT AKTIVNOSTI OBČINSKE UPRAVE • govedorejsko društvo Beltinci 20.000,00 SIT • govedorejska zveza za Pomurje 20.000,00 SIT 11. ZAVAROVANJE POSEVKOV (20% od zavarovanih premij plača občina) II. Upravičenci do sredstev za subvencioniranje kmetijske pridelave so lahko fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • da ima upravičenec do sredstev stalno bivališče na območju občine Beltinci; • da ima koristnik regresa plemensko žival vsaj 5 let v svojem hlevu (razen plemenskih merjascev); • da ima koristnik regresa prejšnje plemenske živali, v kolikor je le-ta izločena iz njegovega hleva ustrezno veterinarsko potrdilo o prisilnem zakolu te živali; • da je sredstvo oz. blago, ki se regresira praviloma kupljeno na območju občine Beltinci (razen v primerih, ko ga na območju občine Beltinci ni v prodaji); • a koristnik regresa kupuje regresirano blago samo na svoje ime in naslov (samo za sebe); • v posameznem kmetijstvu (gospodinjstvu) lahko uveljavlja regres samo en koristnik. III. Poleg splošnih pogojev navedenih v tem sklepu morajo biti za pridobitev sredstev za subvencioniranje v kmetijstvu izpolnjeni še naslednji pogoji: Pod točko 1 (1. alinea) in pod točko 2: • predložitev plačanega računa o nakupu plemenske telice, plemenske svinje ali merjasca. Pod točko 1 (2. alinea): • predložitev potrdila kmetijske svetovalne službe o tem, da doma vzgojena žival izpolnjuje pogoje za plemensko žival. (OPOMBA: posameznemu opravičencu se subvencionira nakup največ 3 ali domači privez največ 5 plemenskih telic, 5 plemenskih svinj, 1 plemenski merjasec) Pod točko 3: • predložitev potrdila veterinarske službe o opravljenem zdravljenju viroze čebel upravičenca. (OPOMBA: posameznemu upravičencu se subvencionira zdravljenje največ 150 panjev) Pod točko 4: • predložitev plačanega računa o zdravljenju. Pod točko 5: • prodajalec semenske pšenice, rži, ječmena, ovsa in strniščnih posevkov že pri prodaji omenjenih semen kupcu - upravičencu zmanjša ceno tega blaga za višino subvencije. Regresni zahtevek za razliko do prave cene prodajalec uveljavi z izkazano dokumentacijo (plačani račun) o prodaji omenjenega blaga kupcu pri občinski upravi občine Beltinci. (OPOMBA: subvencionira se nakup semen za: • semensko pšenico - posameznemu upravičencu za površino največ 10 ha, • druge žitarice - posameznemu upravičencu za površino največ 5 ha, • strniščne in drage posevke - posameznemu upravičencu za površino največ 5 ha, • nakup sadik - flanc paprike, paradižnika in zelja ob predloženem plačanem računu (OMEJITEV: največ 10.000 sadik posameznemu upravičencu), • nakup semen solate, radiča ob predloženem plačanem računu.) Pod točko 6: • predložitev plačanega računa o nakupu trsnih cepljenk (posameznemu upravičencu se regresira nakup največ 1000 trsnih cepljenk). Pod točko 7: • pri nakupu apnenca velja enak način uveljavljanja regresa kot pod točko 5, pri nakupu mulja je potrebno predložiti plačani račun (regresira se nakup apnenca največ 2 toni/1ha in mulja največ 8 ton/1ha). Pod točko 8: • predložitev plačanega računa o opravljeni analizi (do 50% cene analize in največ za pet analiz po upravičencu). Pod točko 9: • testiranje škropilnic vrši s strani občine Beltinci pooblaščen izvajalec (upravičenec plača ceno testiranja, zmanjšano za znesek subvencije). IV. V primera, da finančna sredstva namenjena subvencioniranju v kmetijstvu ne bodo uporabljena za vse v tem sklepu določene namene (če za določene namene ne bo zadostnega interesa) jih je meseca novembra 2000 mogoče prerazporediti za subvencioniranje tistih namenov, kjer bo interes velik oz. bo primanjkovalo sredstev. V. Zadnji rok za uveljavljanje zahtevkov za pridobitev finančnih sredstev za subvencioniranje v kmetijstvu v letu 2000 iz proračuna občine Beltinci je 31.12.2000. Zahtevki se uveljavljajo pri občinski upravi Občine Beltinci, Mladinska 2. VI. Sklep se namesti na oglasne deske po vseh krajevnih skupnostih občine Beltinci in se objavi v občinskem glasilu, izvajati pa se začne z dnem sprejetja. Številka: 118/00 Beltinci, dne 10.02.2000 Župan: Jožef KAVAŠ AKTIVNOSTI OBČINSKE UPRAVE O PRORAČUNU ZA LETO 2000 Občinski svet je na svoji redni seji, dne 11. aprila 2000, sprejel proračun občine Beltinci, krajevnih skupnosti v občini in razvojnega sklada. Lokalna samouprava je sorazmerno mlada oblika uresničevanja skupnih interesov, zato ne preseneča dejstvo, da se na tem področju skoraj dnevno srečujemo s spremembami. Po prvih štirih letih je država ugotovila neprimernost financiranja občin po »merilih resornih ministrstev«, ali z drugimi besedami -vsako ministrstvo za svoje področje občini naložilo točno določene naloge in smo glede na izpolnjevanje le-teh bili upravičeni do sredstev za t.i. zagotovljeno porabo iz državnega proračuna. Spremembe zakona o financiranju občin (ZFO) med drugim določajo, da občina svoja sredstva razporeja s proračunom po lastni presoji. Že za leto 99 je bil uporabljen nov sistem za določitev višine sredstev za primerno porabo za vsako posamezno občino. Izračun primerne porabe občin je vsebinsko opredeljen v 9. in 10. členu ZFO. Primerna poraba naj bi v osnovi predstavljala tisti obseg sredstev, s katerim naj bi občina zagotovila izvajanje ustavnih in zakonskih nalog. Za izračun primerne porabe je potrebno določiti kot podlago primerno porabo na prebivalca, ki se določi kot povprečni znesek sredstev na prebivalca v Republiki Sloveniji. V drugem odstavku 9. člena ZFO je opredeljeno, da primerno porabo na prebivalca določi državni zbor Republike Slovenije ob sprejemu državnega proračuna za vsako proračunsko leto. Po 10. členu ZFO se je znesek primerne porabe za posamezno občino določil tako, da se je primerno porabo na prebivalca korigiralo z razmerjem površine, dolžine lokalnih cest, številom prebivalcev mlajših od 15 let in številom prebivalcev starejših od 65 let, glede na populacijo posamezne občine in povprečjem v državi. V tem členu je tudi posebna formula, po kateri se izračuna znesek primerne porabe za posamezno občino. Ministrstvo za finance je za občino Beltinci za leto 2000 določilo višino 556,741 milijonov tolarjev. Moč posamezne občine je izmerljiva z njenimi izvirnimi prihodki. Naj omenim nekatere - 35 % dohodnine (od plač, pokojnin, del po pogodbi, nagrad, katastrskega dohodka, dohodkov iz dejavnosti, dobička iz kapitala, dajanja v najem, avtorskih pravic ...), davki na premoženje (od stavb, na dediščine in darila, na promet nepremičnin in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča), nekatere dajatve na blago in storitve (davek na dobiček od iger na srečo, komunalne takse, pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč - del, požarna taksa), takse in pristojbine (upravne takse, krajevna taksa) in nadomestila za uzurpacijo prostora. Z izvirnimi prihodki ne dosegamo niti polovice primerne porabe in se istočasno zavedamo, da bo državne izravnave iz leta v leto manj. V kolikor glede lastnih prihodkov občina ne izkoristi vseh zakonskih možnosti, ji ministrstvo upošteva povprečje drugih občin, kot da bi taka sredstva dejansko zbrala. Takšna je pri nas situacija z nadomestili za uporabo stavbnih zemljišč (glede povprečja občin, ki imajo nadomestilo uvedeno, naj bi se iz tega naslova zbralo 38 - 40 milijonov tolarjev). Prihodki od nadomestil so namenjeni za komunalne dejavnosti v občini (javna razsvetljava, vzdrževanje cest, urejanje javnih površin ...) Razliko do 866,051 milijonov, kolikor je na prihodkovni strani »težak« letošnji proračun, predstavljajo prihodki od obresti od depozitov, prihodki krajevnih skupnosti (cca 150 milijonov), najemnine, vodarina, komunalni prispevki, sofinanciranje javnih del s strani zavoda za zaposlovanje, stanovanjska sredstva in transferni prihodki za investicije z državne strani. Proračun je pripravljen precej optimistično. Bolj zanimivo bo pogledati plan aktivnosti v letu 2000, ki se kaže na odhodkovni strani. Po novi klasifikaciji javnofinančnih prihodkov in odhodkov le-te delimo v štiri osnovne skupine: 1. tekoči odhodki - cca 203 milijone (plače, pisarniški material in storitve, stroški za civilno zaščito, prostorsko planiranje, geodetske storitve, energija (tudi javna razsvetljava), voda, komunalne storitve in komunikacije, prevozni stroški, stroški tekoče vzdrževanja objektov, cest, zavarovalne premije, drugi operativni odhodki in rezerve) 2. tekoči transferi - cca 299 milijonov (regresiranje šolskih prevozov, zdravstveno zavarovanje določenih kategorij občanov, regresiranje oskrbe v domovih, javna dela, diferencirana cena v vrtcih, transferi neprofitnim organizacijam, preodkazila stanovanjskih sredstev stanovanjskemu in odškodninskemu skladu, fiksni stroški za osnovno šolo, denarne pomoči ...) 3. investicijski odhodki - cca 254 milijone • vodooskrba • kanalizacija (projekti, odkup zemljišč) • plačilo ceste Melinci - Bistrica • vrtina s toplo vodo (odprtje in analize) • projekti - obrtna cona, kolesarske steze/kulturni dom/dom starejših • izgradnja neprofitnih stanovanj • posodobitev opreme v upravi • mlin na Muri • začetek del za ureditev parkirišča v parku • investicijski odhodki po planih krajevnih skupnosti 4. investicijski transferi - cca 175 milijonov • transferi krajevnim skupnostim • transferi v razvojni sklad • nakup gasilske opreme (Ižakovci) • sofinanciranje programov društev • sofinanciranje nabave orgel v Dokležovju • obnova gradu in drugo s področja kulture • zamenjava oken v OŠ Beltinci in druge investicije in investicijsko vzdrževanje • ureditev oddelka vrtca v Ižakovcih in investicijsko vzdrževanje vrtcev • sofinanciranje dozidave kapele v Bratoncih Skoda, da so potrebe in želje vedno večje od možnosti. V vsej tej kopici interesov je težko povedati, kaj je najbolj prav. Eni se nagibajo k čim hitrejšemu dokončanju infrastrukture, drugim je počutje njihovih otrok v vrtcih in šolah bolj pomembno. Verjamemo, da je odločitev o tem, koliko kam, pravilna in se bomo trudili, da zadane cilje dosežemo. Štefan ČINČ, vodja referata za proračun in finance ZAVODI DOGAJANJA NA OSNOVNI ŠOLI BELTINCI Poleg osnovnega dela, to je pouka po urniku, se na šoli dogaja še marsikaj drugega. Naše osnovno vodilo je, da našim učencem ob pouku nudimo še vrsto drugih dejavnosti, ki pozitivno vplivajo na vsestranski razvoj mladih osebnosti. V obdobju od decembra do danes smo opravili več dejavnosti, navajamo samo nekaj najpomembnejših. NARAVOSLOVNO PODROČJE Dva učenca naše šole sta se v času zimskih počitnic udeležila 2. mednarodnega ornitološkega tabora, ki je potekal na Osnovni šoli III V Murski Soboti. Tema je bila Sove v Sloveniji in Vegetacija Pomurja. Člani biološko-ekološkega krožka so v preteklem šolskem letu pristopili k izvedbi projekta, katerega nosilec je bil Pomurski ekološki center, pod naslovom Pomurje brez divjih odlagališč. V okviru projekta smo uspeli popisati vsa obstoječa divja odlagališča na področju naše občine, jih fotografirati in označiti na zemljevidu. Za navedeno nalogo smo prejeli priznanje PEC in SEG. Veseli bomo, če se bodo zbrani podatki uporabili za sanacijo odlagališč. Z delom v tem projektu bomo nadaljevali. Nadaljujemo z delom v projektu Zbiranje starih baterij, katerega smo kot idejni pobudnik v sodelovanju s podjetjem Komunala-Saubermacher ob podpori SEG in Občine Beltinci začeli uresničevati že v šolskem letu 1996/97. Veseli smo, da smo uspeli k sodelovanju pridobiti še veliko drugih šol iz vse Slovenije. Do sedaj smo zbrali že 250 kg okolju nevarnih odpadlih baterij. Letos bomo ta projekt predstavili tudi na Internem. Posebna zahvala za podporo projektu gre Občini Beltinci. V znak priznanja za večletno uspešno sodelovanje smo povabljeni, da s kulturnim programom sodelujemo na proslavi podjetja Komunala-Saubermacher ob njihovem visokem jubileju. KULTURNO PODROČJE Konec decembra smo ob božično-novoletnih praznikih pripravili pestro kul- turno prireditev. Učenci so pripravili kulturni program, se zabavali na plesu, obiskal pa jih je tudi Božiček in jim prinesel kup daril. Posnetek smo prikazali na K-3. Ker je bilo leto 1999 mednarodno leto starejših, so razredniki 6-ih razredov in šolska svetovalna služba pripravili zelo prijetno srečanje z dedki in ba- bicami na temo KAKO JE BILO NEKOČ. Po delavnicah, kjer so učenci skupaj z dedki in babicami izdelovati voščilnice, ikebane, peti stare pesmi, se učili plesti in prikazovati stare običaje, smo izvedli še skupno zaključno prireditev z družabnim srečanjem. Dogodek smo posneli in ga preko lokalne TV prikazati javnosti. Slovenski kulturni praznik smo proslaviti s spominsko oddajo po šolskem radiu, pripraviti pa smo še literarno razstavo z naslovom Naše stvaritve ob Prešernovih pesmih, na kateri smo razstaviti besedne in likovne izdelke učencev 7. razreda na temo Prešernovih pesmi in gradivo, ki ga premore šolska knjižnica. Različne aktivnosti v okviru Prešernove obletnice bodo tekle vse letošnje leto. Dramski krožek je letos zelo aktiven. Učenci so pod vodstvom mentorice pripravili in vsem učencem tudi predstaviti igrico z naslovom LAHKO NOČ HUDOBA! Igrico bomo posneti in jo po interni KTV predstaviti širši javnosti. Pod okriljem založbe EL CONDOR je potekal literarni natečaj za mlade pisatelje na temo pravljic. Sodelovali so učenci 6. in 7. razreda. Učenka Mojca Obran je za svojo pravljico Prijateljstvo za plačilo prejela nagrado, Anja Sraka pa za Živali v cirkusu zahvalo. V začetku februarja smo na šoti izvedli eksterno preverjanje znanja učencev 8. razreda iz slovenskega jezika in matematike. Znanje je preverjalo vseh 86 učencev. Povprečno število točk pri Ustvarjamo plakat za zaključek našega naravoslovnega dne Naša »udarna« nogometna ekipa ZAVODI slovenskem jeziku je približno 22 točk (56%), pri matematiki pa 16 točk (40%) od možnih 40 točk. Rezultati ne odstopajo od lanskoletnih. Izvajajo se razna tekmovanja v znanju in drugih aktivnostih. Nekatera so že zaključena, druga pa so še v teku. Na kratko jih bomo opisali. Izvedli smo šolsko tekmovanje za CANKARJEVO PRIZNANJE iz slovenskega jezika, ki letos poteka v znamenju Prešerna. Tekmovalo je 29 učencev 8. razreda, od katerih jih je 19 prejelo bronasto Cankarjevo priznanje, pet učencev pa se bo udeležilo vseslovenskega državnega tekmovanja, ki bo dne 18.3.2000 v Gornji Radgoni. V začetku marca je na naši šoli potekalo šolsko tekmovanje iz nemškega jezika za učence 8. razreda. Tekmovalo je 12 učencev. Državnega tekmovanja, ki bo 29. 4. 2000 v Šalovcih, se bo udeležilo 5 učencev. Prav tako v začetku marca je na šoli potekalo tekmovanje v znanju angleškega jezika. Tekmovalo je 7 učencev, od katerih se bosta dva uvrstila na državno tekmovanje, ki bo aprila. Pri dodatnem pouku iz fizike smo na šoli izvedli šolsko tekmovanje, na katerem je sodelovalo kar 50 učencev 7. in 8. razreda. 15 med njimi je osvojilo bronasto ŠTEFANOVO PRIZNANJE, osem izmed njih pa se bo udeležilo področnega tekmovanja, ki bo v Murski Soboti. Med aktivnostmi na šoli imamo tudi mali nogomet. Po uspehu na medšolskem tekmovanju smo zmagali še na medobčinskem tekmovanju in se uvrstili na četrtfinale v Črni na Koroškem, kjer smo prav tako zmagali. V Črno smo se vrnili marca na polfinale. Ponovno smo zmagali in se tako uvrstili na državno tekmovanje v Ljubljani, kjer se bomo med štirimi najboljšimi ekipami borili za najvišje mesto v državi. Opravili smo še tekmovanje v znanju iz zgodovine. Na šolskem tekmovanju je tekmovalo 43 učencev od katerih je 13 osvojilo bronasto priznanje, 5 učencev pa se je uvrstilo na regijsko tekmovanje. Delavni so bili tudi šahisti. Na januarskem tekmovanju v M. Soboti so v kategoriji do 14 let osvojili dve 1. in dve 2. mesti, na medobčinskem tekmovanju pa dve 2. mesti, dve 3. mesti, dve 4. mesti in po eno 6., 8. in 10. mesto. Na regijskem prvenstvu smo osvojili po eno 1., 3., 4. in 6. mesto. Na državnem prvenstvu v Rogaški Slatini smo osvojili 20. in 29. mesto. Ivan HIRCI, v.d. ravnatelj Razgovor o Prešernu v šolski knjižnici »Uh, kako spolzka so ta tla!« »Božiček prihodnje leto nam prinesi še . . .« ZAVODI S STAREJŠIMI NA POT Sedim v naslonjalu in berem knjigo. Težko se zberem, saj mi manjkajo nova očala, stara pa mi silijo na nos. To me moti, saj jih ne dolgo nazaj nisem potrebovala. Jesen življenja pa prinese s seboj spremembe, ki jih moraš sprejeti. V moji sobi je spokojno tiho. Ljubim to spokojnost, kjer me nagovarjajo spomini mojega življenja. Če ti pri tem pomagajo vnuki, je občutek sreče in zadovoljstva toliko lepši. Moja vnukinja Andreja je učenka 6. razreda osnovne šole v Beltincih. Imam jo nadvse rada, saj mi velikokrat s svojo živahnostjo in igrivostjo zapolni dneve osamelosti. Povabila me je na praznovanje DNEVA STAREJŠIH, ki so ga skupaj z učitelji mentorji in z g. ravnateljem Ivanom Hircijem organizirali na šoli. Povabljeni smo bili dedki in babice. Ob samem prihodu smo bili deležni toplega in prisrčnega sprejema. Razdelili so nas v dve skupini. Dedki so skupaj z vnuki obujali spomine svojega otroštva, prikazovali različna kmečka opravila, babice pa smo z vnukinjami štrikale, kvačkale ... Bilo je nadvse zabavno in prijetno in tudi zapele smo kakšno. Nato so nas povabili v veliko dvorano, kjer je bila osrednja prireditev. Nagovoril nas je tudi ravnatelj šole g. Ivan Hirci. Po prireditvi pa so nas še posebej presenetili z bogato obloženimi mizami. Dedki in babice smo bili še kako ponosni na svoje vnuke. Saj veste, odrasli želimo, da bi bili otroci odgovorni in samostojni. To pa bojo dosegli, če jim bomo znali od vsega malega dajati možnost, da se odločajo o vsem, o čemer se glede na svoj razvoj že lahko odločajo. Zelo pomembna poleg vsega je naša ljubezen. Pa ne le v besedah, ampak v dejanjih. Zato nikogar ne moremo prisiliti za njegovo naklonjenost, kajti ljubezen je vedno le dar. V naši moderni dražbi, ki stremi za gmotnimi dobrinami, ostaja ljubezen dragocenost, ki je ni mogoče kupiti. In kako jo pokažemo? Tako, da smo pozorni do svojih vnukov požrtvovalni, da jim znamo prisluhniti. Takšna ljubezen ne zastara, ne izgine. Imejmo jih radi in spodbujajmo jih k njihovi ustvarjalnosti. Prisluhnimo jim in se zanimajmo za vse, kar zanima tudi njih. Oni so del nas in brez njih bi bilo življenje prazno in pusto. Hvala ti, moja vnukinja Andreja, da mi bogatiš moje dneve jeseni. Praznik DAN STAREJŠIH je bil zame posebno doživetje, ki bo dolgo živel v mojem srcu. Hvala tudi vsem učiteljem in mentorjem osnovne šole Beltinci, še posebej pa iskrena hvala g. ravnatelju Ivanu Hirciju. Tvoja babica Tilka BERNJAK OTROCI USTVARJAJO Slovenska karitas je ob mednarodnem letu starejših razpisala literarni, likovni in fotografski natečaj S starejšimi na pot. Učenci OŠ Beltinci so sodelovali z literarnimi prispevki. Izbranih je bilo 35 nagrajencev. Med približno 380 likovnimi in 1000 literarnimi izdelki. Nagrajenci bodo prejeli knjižne nagrade, likovni in fotografski pribor, štirje pa bodo odpotovali v Rim. Literarni prispevek MOJA BABICA SO Mojce Obran, učenke 7. razreda, je bil nagrajen s potovanjem. 27. Aprila bo odpotovala v Rim. Vsi nagrajeni prispevki bodo objavljeni v posebnem zborniku. Mojci želimo prijetno potovanje! Pred vami pa je že odlomek od njenega sestavka. MOJA BABICA SO (odlomek) Vsak otrok ima ali pa je imel dedka ali babico, ki ga razvajata in ga imata nadvse rada. Tudi jaz sem ju imela. Dedka nisem poznala, saj je umrl, še preden sem se rodila. Morda sem se zato bolj navezala na njih, mojo babico. Bili so na invalidskem vozičku. Ko je bilo toplo, sem jih peljala po poljski poti, da so se v svojih spominih vrnili v svoje otroške dni in zrela leta. Ponosno so mi pripovedovali, da so bili vedno prvi na polji, ko je bila še tema, in domov so se vračali, ko so drugi šele šli na polje. Poznali so vsakega lastnika njive. Oči so se jim zasvetile. Videla sem jih, kako radi bi še enkrat segli po motiki, v dlani ujeli pšenično klasje, napasli krave na širokem travniku, ... Takrat so nekako pozabili, da ne morejo hoditi in so veselo gledali lepo obdelana polja. Toda, ko je prišla zima, so bili prisiljeni ostati v stanovanju. Dan za dnem so nestrpno in hrepeneče čakali pomlad. Dopoldan so bili sami, ker sta bila oče in mama v službi, midve s sestro pa sva bili v šoli. Vedno sem prišla prva domov. Vsak dan so vedeli, kdaj pridem. Večkrat sem jih našla ob kaki knjigi ali časopisu. Pogovarjali sva se o prebranem. Tekmovali sva, katera je prebrala več. Nato so mi dajali nasvete, kako naj kako jed skuham, kaj naj storim. Tako sem se nekatere jedi naučila kuhati ravno od njih. Niso dosti jedli. Bali so se, da bi se preveč zredili in jih nebi mogli dvigovati, če bi obležali v postelji. Nikoli nam niso želeli povzročati težav. Bili so zelo skrbni, a vendar ranljivi. Niso se mogli otresti skrbi za dva sina in tri hčeri. Zelo so se razveselili njihovih obiskov. Niso jih obiskovali le oni, ampak tudi sosede, s katerimi so klepetali in obujali spomine. Tako je bila naša hiša skoraj vedno polna. Včasih pa jih je tudi kdo prizadel. Takrat so vzeli kako tableto, da bi se umirili. Toda tisti dan so bili kljub zdravilom še vedno žalostni. Naslednji dan je bilo že bolje, pozabili so na tisti dogodek ali pa so se le delali, da so pozabili. Njihovo samoto je spremljala glasba, ki je odmevala iz radia tudi ponoči, ko niso mogli spati. Radi so prisluhnili narodni glasbi in prav jezni so bili, če so kdaj večkrat zaporedoma igrali tuje melodije. Za vsak program so vedeli, kdaj in kje igrajo glasbo, ki jim je ugajala. Mojca OBRAN, 7.a Darinka OBRAN, mentorica Pravljica je sodelovala na literarnem natečaju dražbe EL CONDOR iz Radovljice. PRIJATELJSTVO ZA PLAČILO (odlomek iz nagrajene pravljice) »Tako, knjiga pravljic je končana. Sedaj moramo izbrati le še naslov.« Polž in ptica sta se le spogledala in se nasmehnila. »Ker pravljica govori o nas, naj se imenuje Prijatelji, je predlagal polž.« »Naj se raje imenuje Prijateljstvo za plačilo, ker nas je to prijateljstvo združilo,« je menila ptica. Tako je tudi bilo. Že naslednji dan je ptica s knjigo poletela v mesto in jo oddala na radiu, Da bi jo zvečer lahko otroci poslušali. Otroci, če boste kdaj videli belo ptico s pismom, ji pomahajte v zahvalo, ker je poskrbela za novo pravljico. »V premislekih bodite podobni polžu, v dejanjih pa ptici,« pravi znani pregovor. Če tega ne verjamete, še enkrat preberite pravljico. Mojca OBRAN, 7.a Liljana BABIČ, mentorica PODRUŽNICA DOKLEŽOVJE Tudi babice in dedki so se trudili pri delu. Naredili smo čudovite izdelke. O delu na PŠ Dokležovje smo že poročali. Sedaj bi morda bolj izpostavila dejavnosti, ki so tudi tesno povezane s poukom, z vzgojno-izobraževalnim delom. Ni učenje samo to, ko so učenci pri pouku aktivni, delavni. Učijo se tudi, ko sodelujejo pri interesnih dejavnostih, na ekskurziji, učnem pohodu, ko raziskujejo, opazujejo. Mnogo pridobivajo v Fiesi - v šoli v naravi, v CŠOD - v Centru šolske in obšolske dejavnosti. Vsak učenec na šoli je vključen v vsaj eno interesno dejavnost. Tako lahko dela na področju, ki ga veseli, na izkušnjah bogati in si pridobiva nova znanja. Učenci od 1. do 3. razreda vsako leto sodelujejo v tekmovanju Cici veseli šoli. Pridno prebirajo Ciciban, saj ga imajo vsi učenci, tako jim naloge ne delajo težav. Za nagrado dobijo posebne pohvale. Učenci 4. razreda pa tekmujejo v znanju Vesele šole. Tisti, ki dosežejo določeno število točk, tekmujejo v veselošolski enoti, ki zajema sedem šol. Na teh tekmovanjih v UTE sodeluje vsako leto kar nekaj učencev. Najboljši med najboljšimi pa gre na tekmovanje v Ljubljano. Tudi na republiškem tekmovanju je bila že naša učenka. Sedaj pa nekaj o CŠOD. Kar nekaj centrov imamo že v Sloveniji. Življenje v vsakem je po svoje zanimivo. Pred petimi leti so bili učenci tretjega razreda naše šole in šole iz Bakovec na Libeliški gori. Učencem je bilo zanimivo. Opazovali so gozdove, življenje v njih, hodili ob meji z Avstrijo, bili so na orientacijskem pohodu, ob večerih smo pripravili prireditve, največji užitek pa je bil spust po reki Dravi, peljali smo se s kanuji. V lanskem šolskem letu pa smo bili v Črmošnjicah v Beli Krajini. Učenci so preživeli pet čudovitih dni. Spoznali so okolico doma, obiskali smo kmetijo, kjer so spoznali pridobivanje lanu, ob- delavo lanu - kako pridemo do lanenega blaga, zvedeli so o belokranjskih pisanicah, o pletenju košar in cekarjev. Najlepše je bilo, ko so se učili o lokostrelstvu, to je za njih nekaj novega. Orientacija in risanje načrta z ljubljanskimi otroki je nekaterim prineslo prava prijateljstva, saj so si izmenjali naslove in si dopisovali. Letos nas čaka Čatež, veselimo se že, saj vemo, da bomo izvedeli spet mnogo novega, spoznali nove prijatelje in spet bomo bogatejši. Helena COPOT Veselošolci pridno tekmujejo in dobivajo diplome ZAVODI ŠOLA V NARAVI Naša šola je bila ena prvih, ki so začele razširjati svoj program z dejavnostmi izven šolskega okoliša, nenazadnje izven kraja bivanja naših učencev. Tako nas je pot že v davnih sedemdesetih letih zanesla v Baško, na otok Krk, kjer smo četrtošolce učili plavati in spoznavali okolje. Dom Daneta Šumenjaka nam je dajal zavetje vse do leta 1990. Takrat smo nemo zrli v nebo, kjer so prebijala zvočni zid letala. Slutili smo, da je to naša zadnja Baška. Baška s čudovito plažo, z našimi slaščičarji, z našimi sprehodi po ozkih ulicah in pesmijo, ki je nikoli ni manjkalo. Baščani so nas poznali in nas sprejeli za svoje. Vse to nam je postalo leta 1991 nedosegljivo. Zato smo plavanje izvedli kar v Banovcih, a že pod velikim pritiskom in strahom pred nečim strašnim, neznanim. Vse smo prestali, a v Baško, ki je bila naenkrat v drugi državi, nismo več prišli. Izvedeli smo za dom v Portorožu in modra zgradba na vrhu vzpetine z mnogimi stopnicami je postala naš novi dom za ŠVN vse do leta 1997. Bilo je lepo, zanimivo, poučno, a hkrati naporno, saj smo najmanj trikrat dnevno grizli kolena v strmino in stopnice. Pa še plaža, ki je bila last vseh in seveda nobenega, ni bila najbolje urejena. Zato smo se preko Belega križa podali na sprehod in odkrili Fieso. Ta bo letos že tretjič zaporedoma naš dom. Tu bomo preživeli zanimiv in pester teden, poln dogodkov in seveda kopanja. In kaj vse počnemo tam? Veliko! Predvsem se učimo plavati, skačemo v vodo, čofotamo po plitvini in raziskujemo obsežni pas, spoznavamo nenavadne rastline, obiščemo soline ter vrt kaktusov v Sečovlju, se peljemo z ladjo Delfin ter občudujemo slovensko obalo. Najraje pa imamo večerne sprehode v Piran, kjer si ogledamo akvarij in Tartinijev spomenik, se vzpenjamo do cerkve, poližemo kak sladoled in uživamo ob sončnem zahodu. Nato pa se vrnemo nazaj v dom, da se spočijemo, naspimo za nove dogodivščine naslednjega dne. Prijetno je v domu, saj za nas vsi zelo dobro skrbijo. Veliko se igramo, malo se tudi učimo, predvsem raziskujemo in se seznanjamo z naravoslovjem, orientacijo, športom. Če je vreme ugodno in morje toplo pa je sploh super. Še na domotožje pozabimo, saj nimamo časa, da bi se »cmerili« po domu. Skrbimo vsak zase in drug za dragega ter se navajamo samostojnosti in odgovornega ravnanja. Vsi pripomoremo, da nam je lepo. Napišemo en kup razglednic, potelefoniramo nekaj telefonskih kartic in se lepo rjavi, veseli in bogatejši za nove življenjske izkušnje, vrnemo domov. Metka BEHEK Tako pa smo pripravljeni za večerni sprehod v Piran PROMETNA VARNOST Šola Dokležovje stoji ob prometni cesti Bakovci - Dokležovje - Ižakovci. Prav zaradi tega je potrebno učence venomer obveščati o prometni varnosti. Učenci v šolo prihajajo iz različnih smeri oziroma ulic. Po mnenju staršev, učencev, vaščanov in dragih je Glavna ulica najbolj prometna ulica v vasi. Vsak dan se po njej vozi veliko motornih sredstev. In prav na tej ulici stoji tudi šola. Glavna ulica nima pločnikov razen pločnika ob šoli. Pot v šolo po tej ulici je opremljena s srčki, ki so narisani na robu cestišča. Kljub temu je predvsem v zimskih razmerah ogrožena prometna varnost otrok, ki so vsak dan na tej poti v šolo močno izpostavljeni. Učiteljice težimo k temu, da bi učenci čim varneje prišli v šoli in iz nje, zato dajemo velik poudarek prometni ozaveščenosti učencev. Prometno vzgojo vključujemo pri obveznem pouku, interesnih dejavnostih, akcijah in prireditvah. Učenci 3. razreda so vključeni v prometni krožek. V okvira prometnega krožka opravijo kolesarski izpit. Pri prometnem krožku spoznavajo, utrjujejo, poglabljajo in razširjajo znanja s področja prometa. Usposobijo se za pravilno vožnjo kot kolesarji. Lansko šolsko leto smo pri prometnem krožku izdelali anketo o prometni varnosti otrok na poti v šolo. Anketo so izpolnjevali tako učenci od 1. do 4. razreda kot njihovi starši. Največja želja vseh staršev je bila, da bi se v vasi zgradil pločnik. Menijo, da bi s tem zmanjšali ogroženost svojih otrok, saj sami vedo, da ko gredo v šolo, jim po glavi rojijo otroške misli. Z učenci smo izdelali tudi brošuro za voznike. Naš namen je bil, da bi voznike opozorili na najpogostejše napake, ki jih delajo. Učenci so brošure razdelili voznikom, ki so se peljali mimo šole. Da bi učencem zagotovili varnost, smo se dogovorili, da starejši učenci mlajše, če se le da, v šolo spremljajo. Učence 1. razredov pa spremljajo večinoma starši. Želimo si, da ne bi prišlo do nesreč na poti v šolo in iz nje. S pravilno vzgojo in vzgledom starejših lahko k temu veliko pripomoremo. Mihaela LACI ZAVODI TUDI VRTEC V LETU PREŠERNA V sklopu vseh aktivnosti smo že takoj na začetku šolskega leta, predvsem pa ob obletnici Prešernove smrti, začeli s kulturnimi dejavnostmi v vseh enotah vrtca. Odvijale so se razne dejavnosti, kjer so otroci s svojim aktivnim sodelovanjem doživljali kulturne vsebine. Preko igranega in igralnega programa ob navdihu vzgojiteljic in kreativnosti otrok je marsikatera vsebina dobila drugačen, lepši in jasnejši pomen. Pokušali smo kulturne vrednote približati otroškim srcem in razumu. Za celoten vrtec je bila organizirana lutkovna predstava lutkovne skupine UŠ iz Lenarta z naslovom »Kuža in muca«. Sama predstava je bila nekaj posebnega po strokovni in igralni plati. Otroci so imeli možnost videti gibalni, verbalni in čustveni izraz lutkovne predstave. Vse enote je obiskal »BIBLI- OBUS«, obiskuje nas sicer vse leto, ob tej priliki pa je bilo to srečanje malo daljše in pestrejše. Skupno na vseh enotah so se za starejše skupine organizirale ustvarjalne igre v knjižnih kotičkih, tako da je osnovni cilj teh iger bila večja pozornost knjigi od nastanka do bralca ter ustvarjanje lastnih knjižnih - slikovnih del. V nekaterih enotah pa so se v okviru projekta KNJIGOBUBE priključili tudi starši. Obiskali pa smo tudi muzej, knjižnico in galerijo v Murski Soboti. Enota Beltinci je pripravila v zgradbi občine razstavo likovnih del vseh enot. To razstavo so si lahko ogledali tudi občani. Ena izmed vzgojiteljic vrtca pa se je odločila, da bo kot PIKA NOGAVIČKA z gibalno - plesnim programom zabavala otroke po nekaterih enotah. Beltinsko enoto je obiskal glasbenik in predstavil ljudske glasbene instrumente. Mlajše skupine so bile deležne zvokov glasbil, starejše skupine pa že dela v delavnicah, izdelovali pa so piščalke in vugaše. V oddelkih jaslic so starši izvedli lutkovno igrico z naslovom »Pojdiva domov mali medo«. V okvira projekta enote Gančani »Skrivnosti iz babičine omare« so se malčki odpravili na ogled stare s slamo krite kmečke hiše, ter se srečali s krovcem slamnate kritine. Povabili so ga v vrtec, da jim je tudi nazorno pokazal izdelovanje slamnate kritine. V delavnicah so otroci izdelovali stare hiše iz gline in jih pokrili s slamnato streho, ponazorili pa so jo tudi likovno. Srečanju so se pridružili tudi številni starši. Otroci iz enote Lipovci so si imeli možnost ogledati lutkovno igrico, ki sta ju za njih pripravili vzgojiteljici z naslovom »Kužek in muca se igrata«. Skupaj s starši so si v grajski dvorani v Murski Soboti ogledali lutkovno igrico »Kdo je napravil Vitku srajčico«. V starejši skupini so si tudi izmišljali pravljice. Na Melincih so se prav tako usmerili h knjigi. Brali in primerjali so pravljice in basni. Posebno pozornost so namenili zgodbici »Pujsek peče torto« in po zgodbi naredili svojo slikanico. Pravljice so brali ob pomoči lutk, v spremenjenem prostora - skratka vedno z drugačnim posredovanjem. Tudi fotografija ni bila zanemarjena. Tej so posvetili večjo pozornost v Dokležovju. To je bil izbor fotografij, ki so nastale v vrtcu in tudi starih fotografij. Fotografijo naj bi predstavili kot vejo umetnosti. V vaški dvorani so se vključili v krajevno praznovanje z nastopom in razstavo likovnega ustvarjanja otrok iz vrtca. Brali so pravljice in poskušali izluščiti nastala čustva kot vrednote, ki jih pravljica posreduje. Izoblikovali pa so se tudi temelji za nastanek revije, ki bo šele sledila. Poskusili smo obelodaniti vsaj nekaj utrinkov našega dela, ki ga namenjamo delu kulturnih aktivnosti v našem vrtcu. Tako bodo spoznali delo tudi občani občine, ki posredno nimajo stikov z nami, predvsem pa tisti, ki nam še niso zaupali varstva in vzgoje svojih otrok. Romana FARKAŠ ERDELJI Obdelava gline Ob kulturnem prazniku so občinsko avlo okrasili otroci in vzgojiteljica Vrtca Beltinci DRUŠTVENE AKTIVNOSTI - ŠPORT NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI OBČINE BELTINCI ZA LETO 1999 Športni uspehi ekip in posameznikov iz občine Beltinci v slovenskem in tudi v mednarodnem merilu so na zavidljivi ravni in naredili bi napako, če ne bi vsako leto izbrali in proglasili tistih res najboljših. O izboru najboljših športnikov za leto 1999 je po pooblastilu župana občine Beltinci odločalo predsedstvo športne zveze Beltinci. Na podlagi javnega razpisa za zbiranje predlogov, ki sta ga občinska uprava in športna zveza Beltinci posredovala vsem športnim društvom v občini in je bil objavljen tudi v občinskem glasilu, je predsedstvo športne zveze Beltinci na svoji 4. seji dne 24.1.2000 izbralo najboljše športnike med posamezniki, najboljše športne kolektive in dobitnike posebnih priznanj. Vrstni red med športniki posamezniki: 1. mesto: Dejan Nemec 2. mesto: Franc Maučec 3. mesto: Tomas Čeh Vrstni red med športnimi kolektivi: 1. mesto: HK LEK Lipovci 2. mesto: OK Beltinci 3. mesto: NK Potrošnik Beltinci Posebna priznanja: • NK Potrošnik Beltinci • Štefan Škaper • Roman Krapec Obrazložitve Posebno priznanje občine Beltinci ob 50. letnici uspešnega delovanja in za zasluge pri promociji občine Beltinci dobi nogometni klub Potrošnik Beltinci! V svojem 50 letnem delovanju je nogometni klub iz Beltinec več kot uspešno predstavljal svoj kraj in okolico v mejah prejšnje in predvsem sedanje države in tudi v tujini! Bil je vseskozi v vrhu pomurskega in kasneje tudi slovenskega nogometa, pa naj se je imenoval NK Beltinka, NK Beltinci, NK Potrošnik ali kako drugače. V klubski sredini je bilo v teh letih vzgojenih, igralsko izoblikovanih in afirmiranih veliko število kvalitetnih nogometašev, tudi igralci od drugod so se radi vključevali v vrste nogomet- nega kluba iz Beltinec. V bližnji in predvsem v širši okolici je prav nogomet tisti, v zvezi s katerim se o Beltincih največ govori in piše. Glede na to, da je nogomet po popularnosti in razširjenosti v občini na prvem mestu, in da je NK Potrošnik Beltinci njegov najboljši predstavnik, si le-ta zasluži posebno priznanje občine Beltinci. Posebno priznanje občine Beltinci za uspešno nogometno kariero in prispevek k razvoju nogometa v Beltincih dobi Štefan Škaper. Dolgoletna nogometna kariera Štefana Škaperja je zelo bogata. Kot deček je vzljubil nogometno žogo in se ob pomoči številnih trenerjev izoblikoval v zares vrhunskega igralca. Že kot mladinec se je ustalil v prvem moštvu nogometnega kluba Mura iz Murske Sobota ter postal in bil dolga leta nosilec igre tega kluba. Tudi kasneje, ko je prestopil v nogometni klub iz Beltinec, si brez njega kot enega izmed nosilcev igre ni bilo mogoče predstavljati enajsterice na igrišču. Brez njega vseh uspehov NK Potrošnik Beltinci verjetno ne bi bilo. Kot eden redkih iz naših krajev je imel čast obleči dres slovenske nogometne reprezentance. Bil je odličen strelec v vsej svoji karieri, strah in trepet vseh slovenskih nogometnih vratarjev in uvrstimo ga lahko za Ferija Maučeca, prav tako občana naše občine, gospoda prav v vrhu najboljših strelcev slovenske nogometne lige vseh časov. Ko mu klubske obveznosti to dopuščajo, Štefan Škaper z veseljem dokazuje tudi svoje malonogometne sposobnosti in poznavalci ga upravičeno uvrščajo med najboljše igralce malega nogometa na našem področju. Za vse omenjeno si Štefan Škaper, občan naše občine, zasluži posebno priznanje občine Beltinci. Posebno priznanje občine Beltinci za uspešno nogometno kariero in sodelovanje na 10. svetovnih igrah specialne olimpiade dobi Roman Krapec. Roman Krapec, rojen leta 1972, stanujoč v Ižakovcih 101, zaposlen v podjetju Solidarnost v Murski Soboti, se je v mlajših letih poskušal uveljaviti kot nogometaš v pionirskem po- gonu nogometnega kluba Ižakovci. Že takrat je kazal znake perspektivnega nogometaša. Zaradi bolezni je obiskoval šolo s prilagojenim programom. Še naprej je z veseljem prihajal na igrišče v domačem kraju, kjer je po svojih močeh in sposobnostih treniral in se izpopolnjeval v nogometu. Njegova volja, radoživost in veselje do športa, še posebej do nogometa, se je obrestovala in postal je eden najboljših igralcev malega nogometa med duševno motenimi v Pomurju. To so opazili tudi strokovnjaki na državnem nivoju in leta 1999 je bil povabljen v reprezentanco Slovenije, s katero je uspešno nastopal tudi na 10. svetovnih igrah specialne olimpiade v Severni Karolini v Združenih državah Amerike. Plaketo za 3. mesto med najboljšimi športniki občine Beltinci za leto 1999 prejme Tomas Čeh. Tomas Čeh, doma iz Beltinec, kjer je bil kot igralec tudi vzgojen, je odličen odbojkar, trenutno član odbojkarskega kluba POMGRAD iz Murske Sobote, kjer velja za enega najboljših igralcev in je bil v letu 1999 tudi eden izmed glavnih nosilcev igre in v veliki meri zaslužen za uspehe tega kluba. Tomas Čeh je tudi občasni član državne reprezentance v odbojki. Plaketo za 2. mesto med najboljšimi športniki občine Beltinci v letu 1999 prejme Franc Maučec. Franc Maučec, član hokejskega kluba LEK Lipovci, velja za enega najboljših oz. po mnenju mnogih strokovnjakov celo za najboljšega igralca hokeja na travi v Sloveniji. Je glavni nosilec igre ekipe državnih in pokalnih prvakov. Brez njega si igre hokejskega kluba LEK Lipovci, kakor tudi igre državne reprezentance v hokeju na travi, ki si uspešno utira pot na mednarodno sceno, ni mogoče predstavljati. Kolikor mu prosti čas, ki ga ne nameni hokeju na travi, omogoča, se Franc Maučec kot pravi športnik ukvarja tudi z igranjem malega nogometa, saj je član tudi KMN Lipovci, kjer je prav tako eden boljših igralcev. Svoje znanje o hokeju na travi dokazuje tudi kot sodnik, z veseljem pa vse skrivnosti te igre prenaša tudi na mlajše rodove in DRUŠTVENE AKTIVNOSTI - ŠPORT Podelitev priznanj najboljšim športnikom občine Beltinci za leto 1999 - telovadnica OŠ Beltinci, 6. 2. 2000 marsikateri mladi hokejist je to igro vzljubil prav zaradi njega. Najboljši športnik občine Beltinci v letu 1999 je Dejan Nemec. Dejan se je z igranjem nogometa začel ukvarjati že zelo zgodaj v rodnem Dokležovju. Kmalu je kot zelo talentiran in z veliko željo po dokazovanju prestopil v nogometni klub MURA iz Murske Sobote. Tu je fant z veliko volje in želje po spoznavanju vseh skrivnosti nogometa delal pod vodstvom več trenerjev in šel skozi mlajše selekcije tega kluba. Naposled je postal standardni vratar članske ekipe NK Mura. Opazili so ga tudi strokovnjaki nogometne zveze Slovenije, saj je že nekaj let odličen vratar mlade reprezentance Slovenije. V letu 1999 se je Dejan Nemec občasno začel uvrščati tudi v člansko reprezentanco Slovenije, kjer je sodeloval tudi v kvalifikacijah za uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki jo je naša reprezentanca zelo uspešno zaključila. Ima velike možnosti, da se uvrsti v slovensko reprezentanco, ki nas bo poleti zastopala na evropskem prvenstvu v nogometu, ki bo na Nizozemskem in v Belgiji. Dejan Nemec si vsekakor zasluži, da se ga razglasi za najboljšega športnika občine Beltinci v letu 1999! 3. mesto v kategoriji najboljši športni kolektiv občine Beltinci v letu 1999 je osvojil nogometni klub Potrošnik Beltinci. Kot je bilo že prej povedano, je nogomet glede razširjenosti in popularnosti šport številka 1 v občini Beltinci, NK Potrošnik Beltinci pa njegov najboljši predstavnik. NK Potrošnik je kljub ne preveč bleščečim rezultatom v letu 1999 še vedno član 1. državne nogometne lige, kar vsekakor nekaj pomeni. Razveseljuje tudi dejstvo, da se je v letu 1999 med najboljše v državi uvrstila tudi mladinska ekipa kluba, uspešno pa delajo tudi z mlajšimi selekcijami, iz vrst katerih bodo zagotovo prišli številni kvalitetni igralci. Drugi najboljši športni kolektiv občine Beltinci za leto 1999 je odbojkarski klub Beltinci. Odbojkarski klub Beltinci je od začetka svojega delovanja pa do danes vzgojil že veliko število odličnih odbojkarjev, tudi državnih reprezentantov. Pri mlajših selekcijah, ki jim posvečajo posebno pozornost, velja OK Beltinci za enega najboljših klubov v državi. Članski ekipi, ki že vrsto let uspešno tekmuje v ligah odbojkarske zveze Slovenije, pa se je v letu 1999 uspelo uvrstiti v 2. državno ligo, kar je največji uspeh v zgodovini kluba. V tej ligi tudi uspešno tekmujejo. Najboljši športni kolektiv občine Beltinci v letu 1999 je hokejski klub LEK Lipovci. Hokejski klub LEK Lipovci je velike športne uspehe dosegal že v času bivše države, ki pa z osamosvojit- vijo Slovenije niso prenehali; večkratni državni naslovi in naslovi pokalnih prvakov Slovenije (tako v članski, kakor tudi v mladinski konkurenci) to vsekakor dokazujejo. V letu 1999 je hokejski klub LEK Lipovci ponovno osvojil naslov državnega prvaka in naslov pokalnega prvaka v hokeju na travi v članski konkurenci, ki ga uspehi na raznih mednarodnih turnirjih in uspehi mladinske ekipe samo še dopolnjujejo. Meseca maja je ekipa HK LEK Lipovci uspešno zastopala Slovenijo na evropskem prvenstvu skupine C na Dunaju, kjer je dosegla tudi prvo zmago na evropskem prvenstvu za Slovenijo. Vsi ti uspehi, dobro delo z mladimi in sodelovanje z okolico so botrovali, da je bil HK LEK Lipovci izbran za najboljši športni kolektiv občine Beltinci v letu 1999! Podelitev Priznanja in plakete najboljšim športnikom, športnim kolektivom in posebna priznanja občine Beltinci sta na prireditvi, ki je sovpadala z zaključkom zimske lige občine Beltinci v malem nogometu, dne 6.2.2000 v telovadnici OŠ Beltinci podelila župan občine Beltinci Jožef Kavaš in predsednik športne zveze Beltinci Jože Horvat. Spremljajmo in spodbujajmo naše športnike še naprej, pomagajmo jim k še boljšim uspehom! Jože PIVAR, sekretar ŠZ Beltinci DRUŠTVENE AKTIVNOSTI - ŠPORT ZIMSKA LIGA OBČINE V MALEM NOGOMETU 1999 - 2000 Športna zveza Beltinci je na predlog nekaterih športnih društev in posameznikov pristopila k organizaciji zimske lige v malem nogometu, kjer naj bi sodelovale ekipe iz občine Beltinci. Namen zimske lige v malem nogometu je bil zapolniti prazen časovni prostor med jesenskimi in spomladanskimi deli prvenstev športnih društev, spodbujati športne aktivnosti tudi v zimskem času, ko to na športnih objektih na prostem ni mogoče, maksimalno izkoristiti možnosti, ki jih ponuja telovadnica OŠ Beltinci, pa tudi vzpodbujati sodelovanje in predvsem pozitivno tekmovalnost med društvi in krajevnimi skupnostmi iz občine. Vodstvo tekmovanja zimske lige občine Beltinci v malem nogometu 1999-2000 je bilo določeno 5.12.1999 na sestanku, na katerem je sodelovalo veliko število povabljenih nogometnih delavcev iz večine športnih društev v občini. Vodstvo tekmovanja je bilo naslednje: Jože Pivar (vodja), Franc Erjavec in Andrej Pozderec (člana). Ob aktivnem sodelovanju zainteresiranih športnih društev je vodstvo tekmovanja pripravilo pravila zimske lige, sistem tekmovanja, datume igranja tekem, zagotovilo sojenje nevtralnih sodnikov, priskrbelo nagrade in vodilo samo tekmovanje. Pravila zimske lige občine Beltinci v malem nogometu 1999-2000 so bila oblikovana tako, da so svoje ekipe lahko prijavila športna društva, krajevne skupnosti in druge pravne osebe iz občine, v prijavljenih ekipah pa so lahko nastopali občani naše občine in tudi drugi, ki so člani športnih društev iz občine. Ekipe so do začetka tekmovanja morale posredovati poimenski seznam igralcev, ki so igrali za posamezno ekipo. Za tekmovanje se je prijavilo 12 malonogometnih ekip iz občine Beltinci. Ekipe so bile z žrebom razdeljene v dve skupini, kjer so igrale po enokrožnem sistemu »vsak z vsakim«. Glede na dosežene rezultate in uvrstitve ekip v skupinah so ekipe na koncu odig- rale še tekme za končne uvrstitve. Vse tekme so bile odigrane v telovadnici OŠ Beltinci in sicer po sistemu 4+1. Vse tekme zimske lige sta sodila nevtralna sodnika Igor Legenič (Moravske Toplice) in Franc Kočar (Puconci), ki sta po mnenju vodstva tekmovanja svoje delo korektno in pravično opravila. Skupina A: 1. KMN Lipovci I. 15 (20:6) 2. NK Potrošnik mladina ST. 9 (13:8) 3. KMN Meteor Melinci 7 (20:16) 4. NK Lipa 7 (16:24) 5. KS Bratonci 6 (26:20) 6. NK Gančani I. 0 (10:31) Skupina B: 1. KMN Beltinci 13 (35:9) 2. NK Bratonci 13 (26:11) 3. ŠD Ižakovci 9 (20:14) 4. NK Potrošnik mladina ML. 4 (14:19) 5. NK Gančani II. 4 (11:20) 6. KMN Lipovci II. 0 (7:40) Po odigranem zadnjem dnevu zimske lige občine Beltinci v malem nogometu 1999-2000, ko so ekipe igrale za končne uvrstitve, in ki je bil odigran 6.2.2000, so ekipe dosegle naslednje končne uvrstitve: KONČNE UVRSTITVE: 1. mesto KMN Beltinci 2. mesto KMN Lipovci I. 3. mesto NK Potrošnik ml. ST. 4. mesto NK Bratonci 5. mesto KMN Meteor Melinci 6. mesto ŠD Ižakovci 7. mesto NK Potrošnik ml. ML. 8. mesto NK Lipa 9. mesto NK Gančani II. 10. mesto KS Bratonci 11. mesto KMN Lipovci II. 12. mesto NK Gančani I. NAJBOLJŠI STRELCI: 1. Vöröš Peter (KMN Beltinci) 18 2. Kolenko Aleš (NK Potrošnik ml. ML.) 10 3. Horvat Andrej (KS Bratonci) 9 Zver Zdenko (KMN Beltinci) 9 6. Kohek Jože (KMN Meteor M.) 7 Šajher Anton (KMN Beltinci) 7 Panker Dušan (NK Bratonci) 7 Luk Cveto (KMN Lipovci I.) 7 Klemenčič Roman (KS Bratonci) 7 Ob koncu tekmovanja je vodstvo zimske lige izbralo tudi najboljše posameznike: Najboljši vratar zimske lige: Zadravec Borut (NK Potrošnik ml. ST.) Najboljši strelec in obenem najboljši igralec zimske lige: Vöröš Peter (KMN Beltinci) Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad je bila 6. 2. 2000. Prehodni pokal občine Beltinci in ostale pokale sta podelila župan občine Beltinci g. Jožef Kavaš in predsednik športne zveze Beltinci g. Jože Horvat. Še enkrat čestitke vsem najboljšim in zahvala vsem sodelujočim, kakor tudi vsem, ki ste v kar velikem številu spremljali zimsko ligo in zaključno prireditev. Vidimo se naslednje leto! KMN Beltinci, najboljša ekipa Zimske lige občine Beltinci v malem nogometu 1999-2000 Ekipe Sodelovalo je 12 prijavljenih ekip iz občine Beltinci, ki so nastopale v naslednjih postavah: NK Potrošnik ml. ST.: Hanžekovič Roman Zadravec Borut Duh Daniel Slana Dejan Uršič Ruben Erjavec Gorazd Nemec Sašo Balažic Borut Zver Aleš Mertük Bojan Apatič Marko KMN Lipovci I. Šarčevič Branko Jona Branko Maučec Franc Luk Cveto Kleindienst Dani Forjan Stanko Legen Dani Jona Roman Rajner Franc Miholič Janez Rengeo Izidor ŠD Ižakovci Senica Boštjan Poredoš Tadej Kuzma Silvester Nedeljko Milan Poredoš Emil Vori Aleš Kuzma Janez Antolin Ljubo Vereš Boštjan Smodiš Simon Vori Jože Vnuk Drago NK Potrošnik ml. ML.: Kerman Gregor Marič Tadej Majcen Dejan Gjerkiš Primož Kovačič Darjan Pertoci Peter Zver Bojan Kolenko Aleš Sraka Damjan Djuričič Igor Matjašec Bojan Baligač Uroš KMN Lipovci II. Mesarič Alojz Pivar Jože Murat Milan Luk Vili Forjan Peter Pavel Ivan Sraka Janez Erjavec Dušan Luk Franc Zelko Jože Jona Andrej Slokan Alojz KMN Meteor Melinci Baša Dejan Kohek Jože Pozderec Janez Erjavec Daniel Majc Branko Telkeš Igor Jaklin Branko Pozderec Andrej Forjan Robi Jerebic Tomaž Majcen Branko Balažic Martin NK Gančani I.: Zorko Darko Legen Janez Kuzma Marjan Hozjan Dušan Peterka Jože Jerič Jože Žižek Štefan Maučec Anton Žižek Boris Tratnjek Janez Ružič Silvo Panker Andrej KS Bratonci Kumin Sebastjan Mundjar Krešo Mlinarič Avgust Klemenčič Roman Fras Roman Balažic Milan Vinkovič Robi Vinkovič Srečko Žalig Milan Roth Štefan Horvat Andrej KMN Beltinci Rous Boštjan Novak Mirko Mesarič Martin Šajher Anton Zver Zdenko Vašcer Dejan Sušec Franc Mesarič Jože Baša Andrej Aleš Anton Vöröš Peter Pozdrec Roman NK Gančani II.: Šarkanj Boris Tivadar Dejan Čiček Božo Horvat Dominik Kuzma Kristjan Tratnjek Uroš Tratnjek Tomaž Žižek Janez Horvat Simon Sraka Borut Börc Igor Jerič Matej NK Bratonci Kuzma Peter Kreslin Dejan Mlinarič Boštjan Horvat Danilo Markovič Danilo Koren Dejan Horvat Matej Panker Dušan Forjan Matej Tkalec Viktor Koren Simon Miholič Janez NK Lipa Zadravec jože Senica Mirko Kasalo Vlado Horvat Darko Zadravec Peter Žerdin Alojz Sečkar Jože Zadravec Jože Škraban Ladislav Uvrstitve Po odigranih tekmah predtekmovanja v skupinah, ki so se odigrale 15.1., 16.1., in 30.1.2000 so ekipe dosegle naslednje uvrstitve: DRUŠTVENE AKTIVNOSTI ŽIVLJENJE IN DELO V DPM DOKLEŽOVJE DOKLEŽANCI - PISMOZNALCI. Takšno ime si je izbrala naša gledališka skupina, ki je pripravila odmevno predstavo »Kak je negda fajn bilou!« in se z njo prijavila tudi na srečanje gledaliških skupin v Murski Soboti. Spremljajočo pesem te predstave je napisala krajanka Dokležovja, Marija Lukač, ki v predstavi tudi igra in poje: Rada odin kre stare Müre, ge vrbe z vodouf se spoglejüjejo, spomladi zvunčki po šumi zacvetejo, v grmouvji ptice gnezdijo. Kre šume srne rade se pasejo, po travnikaj ivanjščice cvetejo, na njivaj pšenično klasje valovi nad njin se štrki spreletavajo. Na večer nam v Čarni mlakaj žabe zareglajo. S toga kraja smo mi doma, s prelejpoga Dokležovja. »Kak je negda fajn bilou« - s predstave v Dokležovju, ko sta nas obiskala g. župan in soproga Naš ženski zbor pa je že začel s pripravami na srečanje pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Program je precej zahteven, zato bo potrebno trdo in vztrajno delo, ki ga bo prav gotovo dobro izpeljal naš zborovodja Leon Kuzma. Meseca marca pripravljamo srečanje s pisateljico Karolino Kolmanič in upamo, da se ga bo udeležilo veliko obiskovalcev. V počitniškem času smo organizirali likovne in literarne delavnice za otroke osnovne šole, ki so lepo uspele. DELO V DPM V društvu prijateljev mladine srečni smo, saj dolgčas si odganjamo! To pa delamo tako: da rišemo, ustvarjamo, slikamo in se pogovarjamo! Učiteljico dobro mi imamo, saj prekositi je ne znamo! Zato pazi zdaj! Že je februar, če vse to lepo se ti zdi pridi, že čakamo te mi! Tamara JERIČ, DPM Dokležovje Srečanje s pisateljico Karolino Kolmanič -11. 3. 2000 Pripravljamo tudi razstavo ročnih del naše krajanke Ane Hladen in je že v polnem teku. Z vajami je pričela tudi lutkovna skupina. Naslov igrice naj ostane zaenkrat še skrivnost. Svoje delo uresničujemo po vnaprej pripravljenem programu, ki je zelo obsežen. Upamo in želimo, da bomo tudi v prihodnje tako dobro, sodelovali z društvi, KS in občino Beltinci. Marija ZVER, predsednica DPM Dokležovje MLADI V OBČINI BELTINCI Začela se je pomlad. Greje nas sonce, razvaja narava. Prebujamo se. Prve stopinje so že narejene. Občni zbor nas je ponovno spomnil na vse dogodke, ki smo jim bili priča v preteklem koledarskem letu, ko smo speljali nekaj prav dobrih projektov. Najbolj prešerno dogajanje je bilo poletja, vse tja od Ankarana in njegove stoglave pisane množice, z nadaljevanjem in hkrati obujanjem »NAŠE STARE ŠOLE« na Oratoriju, z vrhuncem, ki je sledil na otroških in mladinskih delavnicah kot uvod in krona ZAVEDANJA, da že osemdeset let dihamo in živimo v Sloveniji. Ja, beltinski park je bil nekaj res posebnega tudi za vsakodnevne sprehajalce. Kaj pa letos? S svojim programom in aktivnostmi hočemo privabiti in prebuditi ustvarjalnega duha v vsakem posamezniku, ki ima vsaj kanček prostega časa, energije in želje po druženju s svojimi sovrstniki in sovrstnicami. Skupaj nam je zagotovo lahko še lepše. Poleg zgoraj omenjenih programov, ki smo jih izvajali lani, naj omenim še nekaj novih: letos hočemo vzpostaviti KLUB, v katerem bi se ob koncu tedna srečevali mladi, poglavitnega pomena pa je začetek izdajanja revije MIROSLAV, kjer bomo objavljali svoja videnja dijaki, študenti in vsi po srcu mladi. Zatorej dobrodošla vsaka ideja in pomoč. V teku je že tudi vzpostavitev domače strani na Internetu. V ŽELJI, da se nam pridružijo do sedaj samo v poznih nočnih urah ak- tivni prebivalci naše bližnje okolice, VAS v imenu društva prav lepo pozdravljam in nagovarjam k sodelovanju. Simon JEREBIC, glavni tajnik DPM Beltinci Ob zaključni prireditvi delavnic DRUŠTVENE AKTIVNOSTI PREDSTAVLJAMO VAM TURISTIČNO DRUŠTVO BRATONCI V letu 2000 smo tudi v KS Bratoncih sklenili, da bomo v vsakem občinskem glasilu sodelovali, da bomo predstavili delo društva. Imam to čast, da prvi prebijem ta led in vam s prvim poročilom z naše strani predstavim delo turističnega društva Bratonci. Prejšnji teden smo imeli letni občni zbor in še vedno imam polno glavo vtisov in podatkov. Pa poglejmo malce nazaj. Kot veste, imamo vaščani Bratonec nenavaden nadimek - smo žličarji. Po pravici vam povem, da ne vem zakaj. Ali zato, ker radi dobro jemo ali pa zato, ker smo že uporabljali žlice, ko so drugi jedli še z rokami. No pa to ni niti tako pomembno, pomembneje je, da se je skupina vaščanov odločila, da bodo predstavljali na folklornem festivalu v Beltincih peko v krušni peči. In entuziasti, zbrani okrog Ivana Pankerja in Silvota Domjana so pričeli z gradnjo krušne peči na kolesih. Hja, za peko potic pa je potrebna tudi hišica. Kjer je volja, in kjer je doma pridnost, tam se vsi cilji uresničijo. Naši pridni sovaščani so tudi ta cilj uresničili. In potem so si ti isti ljudje zaželeli svoje društvo. Rečeno - storjeno. Ustanovili smo turistično društvo Bratonci s tremi sekcijami delovanja: turistična, pevsko-kulturna, mladinska. In sedaj že vem, kaj vam bom napisal o delu tega društva. Predstavil vam bom dvoje - peko krapcev na 19. mednarodnem maratonu TREH SRC v Radencih in letni izlet društva. Srečo smo imeli, da je predsednik organizacijskega odbora te prireditve naš bivši sovaščan Martin Sreš, in da je imel pogum in željo, da promovira rojstno vas. Priprave za sodelovanje na prireditvi so se začele že mesec dni pred prireditvijo. Potrebni so bili higienski pregledi žensk - kuharic, potrebne so bile prošnje in dovoljenja različnih inšpekcijskih služb. Popoldne tri dni pred prireditvijo pa smo selili našo brunarico. Kot vedno, nam je tudi tokrat z avto dvigalom brunarico naložil Ivan Mertuk, tokrat na tovornjak Jožeta Miholiča, krušno peč je priklopil k traktorju Ivan Panker in srečno proti Radencem. Kar lepo mesto smo dobili za postavitev hišice in peči. In že smo se spraševali, a bomo imeli dovolj obiskovalcev, si bomo stroške pokrili? No bomo videli. Na dan prireditve smo se naložili v štiri avtomobile (16 oseb). Vsi prtljažniki so bili polni materiala (70 kg skute, 100 l mleka, 100 kg moke 150 kom kisle smetane, 320 kom jajc, olje, sladkor, kvas, marmelada itd ...) Ko je bila ura 6.00 je Rozina že kurila v peči, saj jo je bilo potrebno malo bolj segreti. Pravzaprav je bilo za vse dovolj dela. Rozika in Micka sta postavili kvas in začeli s pripravo testa, drugi pa smo krasili hišico in urejali okolico. In ko so prvi pohodniki krenili proti Kapeli, sta Anica, Majda in Silva že imeli pečene in narezane krapce, Gena pa je imela pripravljeno blagajno. Hja, pa še nekaj sem pozabil omeniti - prvič smo bili oblečeni v narodne noše. In potem so prišli prvi obiskovalci. Nekateri so nas poznali, drugi niso mogli verjeti, da smo v današnjem času lahko tako originalni, nekateri so strmeli v peč in ogenj, posebno še tujci, tekači pa so spraševali, kje smo bili prejšnja leta, češ da je to prava hrana za tekače. In tako je bilo ves dan do 21 ure. Koliko krapcev so spekle, koliko palačink ocvrle? Bili smo utrujeni a vendar zadovoljni, saj smo videli, da so nas lepo sprejeli, da nas bodo pogrešali, če nas drugo leto ne bo. S prijetnimi občutki smo odšli domov. Leta 1998 je društvo za svoje delovno članstvo organiziralo prvi izlet. Že takrat smo sklenili, da nam bodo izleti postali obvezni del dejavnosti, saj smo turistično društvo. Kot prejšnje leto, smo tudi za leto 1999 organizirali izlet, ki je združeval nekaj elementov romanja, turizma in kulture. Pot nas je vodila iz Bratonec na Ptujsko goro, kjer nas je pričakal pater in nam razkazal lepo gotsko cerkev in nam razložil njeno zgodovino (kot bi vedeli, da bomo tudi v Bratoncih v novi kapeli v oknih imeli ‘sončno pesem’, kot jo imajo na Ptujski gori). Po maši nas je pot peljala naprej v Rogatec, kjer smo si ogledali muzej v naravi (stare kmečke hiše). Tu smo opraviti matico in se v njihovi zidanici tudi malo razživeti. Kmalu pa smo morati naprej, saj smo si hoteti ogledati še najstarejšo lekarno v tem delu Evrope - v Olimlju. Tudi to smo biti najavljeni in ure smo se hoteti držati. Po ogledu lepo prenovljene cerkve, v kateri se je za duhovniški poklic navdušil mladi Slomšek, smo si ogledati še lekarno. Na poti domov smo se ustaviti še v kmečkem turizmu Ozmec v Slamnjaku, kjer smo ob harmonikah Tašeka, Pišteka in Matjaža tudi zaplesati, mladi pa so zajahati konja ati se zapeljati s čolnom po ribniku. Dobre volje in zadovoljni smo se po 21 uri vrniti domov. Izleta se je udeležilo 106 krajanov. Za zaključek bi povedal še to, da je letni finančni načrt društva okrog 2 milijona tolarjev in da društvo dotacije občine Beltinci in KS Bratonci porabi za investicije. Upam, da bo društvo delalo še naprej tako dobro, in da bom drugo leto lahko poročal o udeležbi društva s kake druge prireditve (mogoče s prleških dni in z izleta na Triglav). Gena VIRAG, predsednik T.D. Bratonci Velik krapec na loparju Igorja E. Bergantu in organizatorju maratona treh src v Radencih -v zahvalo za povabilo TD Bratonci na maraton Pridne članice TD Bratonci med pripravo in peko slastnih »krapcev« na folklornem festivalu v Beltincih DRUŠTVENE AKTIVNOSTI TURISTIČNO DRUŠTVO LIPOVCI Skrb za urejenost vasi in njene okolice, obujanje starih šeg in obrti so glavni dejavniki in smernice našega društva. Te smernice uresničujemo na raznih prireditvah, akcijah in tudi družabnih srečanjih. V novo leto 2000 smo stopili zagnano in delovno, tako kot smo prejšnje leto tudi končali. V prejšnjem letu smo sodelovali pri sprejemu našega novomašnika Matije, kjer smo pomagali pri pripravi pogostitve ob vaški kapeli. Ob tem so se izkazale naše gospodinje, ki so pokazale vso kulinarično znanje. Zaradi te dejavnosti je bilo naše zastopstvo na folklornem festivalu bolj simbolično kot sicer. 14. avgusta smo sodelovali pri izvedbi spominskega tabora ob 80-letnici priključitve Prekmurja Sloveniji. Pripomogli smo s pecivom in stojnico v Lipovcih, kjer je bila postaja za pohodnike in kolesarje maratona. 21. novembra smo v vaškem domu na prireditvi s kulturnim programom razglasili rezultate in podelili pisna priznanja, pohvale ter simbolične nagrade za tri naj domačije in naj kmetijo v Lipovcih, katere je izbrala naša komisija za ocenjevanje. Zastavljeni program smo popestrili s strokovno enodnevno ekskurzijo, ki je bila 4. septembra. Ogledali smo si Ptujsko goro, Zreče, Roglo in Kapelske gorice. Program leta 1999 smo zaključili s prireditvijo prihoda Miklavža in obdaritvijo otrok po domovih. Prva letošnja pripravljena prireditev je bila maškarada. Ta prireditev je že tradi- cionalna, saj smo jo pripravili že petič. Začela se je s pohodom po vasi, sledil pa je ples in rajanje mask do poznih ur. Vsako leto pripravimo izbor najlepših mask, katere tudi nagradimo. Od uspešnega sodelovanja z drugimi društvi v krajevni skupnosti bi izpostavil dobro sodelovanje našega turističnega društva s Pomursko turistično zvezo, ki skrbi za dodamo vzpodbudo in informiranost društva s seminarji, katerih se udeležujem. Na koncu bi se zahvalil vsem, ki s svojim delom in požrtvovalnostjo prispevajo k lepoti našega kraja in dobri pripravi prireditev. Jože ERJAVEC, predsednik TD Lipovci SKUPŠČINA POMURSKE TURISTIČNE ZVEZE M. S. predstavniki občine Beltinci v organih PTZ Murska Sobota Konec leta 1999 (15.12.1999) je v prostorih hotela Diana potekala 3. redna volilna skupščina Pomurske turistične zveze. Ob tej priliki je potekal tudi Pomurski turistični forum, kjer so se predstavljala turistična društva in organizacije, ki sestavljajo PTZ. Na forumu so se predstavljala tudi turistična društva iz občine Beltinci, ki so pripravila lično stojnico s propagandnim materialom in izdelki domače obrti. Predstavila se je tudi beltinska folklora s prekmurskim pozvačinom. Na volilno skupščino so svoje kandidate za izvršni odbor in komisije ter odbore posredovala tudi društva iz občine Beltinci. Na koordinaciji vseh osmih predstavnikov TD občine Beltinci je bil izoblikovan predlog, da se za podpredsednika PTZ predlaga g. Branka Žižka, predsednika TD Büjraš Ižakovci. Prav tako so bila posredovana še dodatna predloga za članstvo v komisijah in odborih PTZ, ti pa zaradi zamude prispelih prijav niso bili uvrščeni v kandidacijski postopek. Tako so v organih PTZ zastopani naslednji člani iz občine Beltinci: 1. Branko Žižek - TD Büjraš Ižakovci -podpredsednik PTZ 2. Anica Bugar - TD Sodar Gančani -NO 3. Majda Balažic - TD Büjraš Ižakovci -komisija za delo z mladimi 4. Anica Bugar - TD Sodar Gančani -komisija za delo z mladimi 5. Erika Mesarič Bohar - TD Sodar Gančani - komisija za prireditve 6. Aleš Poredoš - TD Ižakovci - komisija za okolje in prostor 7. Mirko Poredoš - TD Ižakovci - komisija za izletniško dejavnost. Poudariti je še potrebno, da so se na sestanku predstavnikov vseh osmih delujočih društev v KS v občini dogovorili, da se bodo sestajali vsaj enkrat mesečno (ali po potrebi) in skupno pripravljali akcije na področju turizma. Prav tako hočemo aktivno sodelovati pri nastajanju in kadrovanju v novo organizirani LTO (lokalni turistični organizaciji) IZVIR, ki ima sedež v Moravskih Toplicah in kamor je vključena občina Beltinci. Predstavniki TD v občini tudi ocenjujejo, da bi za razvoj turizma v proračunu občine Beltinci bilo potrebno nameniti več sredstev. Ocenjujemo da ima občina Beltinci veliko potenciala za razvoj turizma, zato bi bilo smotrno, da v okvira LTO dobimo v naši občini turistično pisarno, ki bo v pomoč turistom, izletnikom in vsem tistim, ki zahajajo v naše kraje. Vse naše ideje, želje in naravne danosti bomo lahko izkoristili le-tako, da se bomo oprli na lastne potenciale, in da ne bomo čakali, da za razvoj turizma v naši občini delajo dragi. Branko ŽIŽEK, podpredsednik PTZ ŠTUDIJSKI KROŽEK BELTINCI Zaključuje se že četrti krožek, ki ga je organizirala Ljudska univerza Murska Sobota pod naslovom »PEKA PECIVA IZ KVAŠENEGA TESTA«. Izgleda, da je področje kuharstva, posebno pa peke »genjenega« peciva, v domeni ženskega spola. Za slednje kaže tudi interes v letošnji skupini z nekaj novimi članicami. Predvsem mlajše so se želele preizkusiti v peki peciva iz kvašenega testa. Pri svojem programu smo upoštevale čas praznikov in zanje značilno vrsto peciva iz kvašenega testa. Tako smo v času Miklavža pripravile vzhajane kifle, testo smo tudi oblikovale v Miklavže za darilo otrokom. Za čas božiča smo pripravile orehovo in makovo potico, rulado s skutinim in orehovim nadevom. V predpustnem času smo se naučile pripraviti fine pustne krofe in krhke flancate. Za vsak dan smo pripravljale langaš pa tudi perece, ki so značilni za sosednjo Madžarsko. Pekle smo tudi vrtanik. V vsaki delavnici je praktični del vodila draga članica krožka, tako da smo se preizkusile tako v vlogi učitelja kot v vlogi učenca. Kar dvakrat nam je svoje znanje bila pripravljena posredovati upokojena učiteljica ga. Julka Maršič, s katero smo se pogovarjale tudi o varovalni prehrani v družini in dobile veliko koristnih napotkov za peko peciva iz kvašenega testa. Naše delo v delavnicah sta obogatili zunanji sodelavki ga. Meta Tušak in ga. Olga Godina. Vsem iskrena hvala. Ljudska univerza namerava izdati tudi brošurico z recepti, ki smo jih preizkusile. Angelca SVENŠEK, mentorica ŠK Utrinek zadovoljstva ob uspešnem delu DRUŠTVENE AKTIVNOSTI PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LIPOVCI Če se po jutru dan pozna, potem tudi 77 let organiziranega gasilstva v Lipovcih ni zanemarljivih. PGD Lipovci je bilo ustanovljeno leta 1923. Prva ročna brizgalna pa je bila nabavljena prej in nosi letnico 1888. Leta 1967 je društvo dobilo prvo motorno brizgalno, leta 1978 motorno orodno vozilo in novo motorno brizgalno. Po ustanovitvi nove lokalne samouprave smo lipovski gasilci ob pomoči občine Beltinci in KS Lipovci dobili novo orodno vozilo leta 1996. Skozi 77 let gasilskega poslanstva smo gasilci dosegli vidne uspehe in rezultate primerne razvoju našega domačega kraja. Tehnična opremljenost in nenehno izobraževanje je osnovni pogoj, da lahko izvajamo vse naloge, ki nam jih nalaga gasilsko poslanstvo. V PGD Lipovci je vključenih 96 članov: 10 mladink, 10 mladincev, 10 pionirk in 10 pionirjev. Ti na ravni GZ Beltinci dosegajo na tekmovanjih vidne uspehe, kar predstavlja vzpodbudo za nadaljnje delovanje in razvoj gasilstva na podeželju. Ponosni smo, ker na področju izobraževanja gasilskega kadra dosegamo take rezultate. V sklopu društva imamo štiri podčastnike, pet časnikov, dva višja gasilska častnika. Smo lastniki gasilskega doma, ki je naš dragi topel in varen dom za opravljanje gasilskega poslanstva na področju požarnega varstva in humanitarnega delovanja. Ozrimo se le na leto 1999, ostala prehojena pot pa bo opisana v kroniki ob obletnici našega društva. Tako kot prejšnja leta smo tudi to leto veliko skrb posvetili izobraževanju. Dva nižja gasilska častnika sta uspešno zaključila izobraževanje za mentorje mladine, ki je potekal v Pekrah. Dva člana sta končala tečaj za gasilskega strojnika. En član je uspešno zaključil tečaj in izpit za gasilskega sodnika. Trije člani so uspešno končali tečaj prve pomoči, ki je bil organiziran na nivoju GZ Beltinci. Z veseljem ugotavljamo, da pri posameznikih volje do gasilstva ne primanjkuje in veliko žrtvujejo za napredek našega društva. Uspešnost so pokazale naše desetine. Pregleda društ- va smo se udeležili s štirimi desetinami, to so bili: člani, članice, mladinci in pionirke. Na občinskem tekmovanju smo prav tako sodelovali z štirimi desetinami in kar tri desetine so se uvrstile na regijsko tekmovanje. To so bile desetine: pionirk, mladincev in članic. Regijsko tekmovanje je bilo v Gornji Radgoni in tam so najbolj uspešno nastopile pionirke, ki so zasedle prvo mesto in se uvrstile na državno tekmovanje, ki bo 26. maja 2000 v Kočevju. Vsekakor je to rezultat marljivega dela mentorjev, pa tudi vztrajnosti naših najmlajših gasilk, ki so v vaje vložile veliko truda. Ne smemo pozabiti omembe vredno delo naših starejših članov, kar se tiče tudi tekmovalnega področja. Udeležili so se tekmovanja s staro ročno brizgalno v Ključarovcih, kjer so uspešno nastopili in zasedli drago mesto. Nismo pa se ukvarjali le s tekmovanji in v KS ni aktivnosti, kjer naši člani ne bi bili vključeni. Izvedli smo akcijo za ublažitev posledic požara z nabiralno akcijo prostovoljnih prispevkov vaščanov. V preteklem letu je bilo naše društvo organizator ob mesecu požarne varnosti. S pomočjo poveljnika GZ Beltinci smo vajo pripravili na objektih mešalnice in sušilnice ob silosih v Lipovcih. Na vaji so z obstoječo opremo sodelovala vsa gasilska društva iz GZ Beltinci. Prikazano je bilo reševanje ljudi iz notranjih prostorov, kjer smo v praksi preizkusili uporabo novih dihalnih aparatov, obenem pa so se preizkusih tudi gasilci - bolničarji, ki so opravili tečaj iz prve pomoči, v dajanju prve pomoči in imobilizaciji ponesrečencev. V sklopu meseca požarne varnosti smo organizirali tudi obisk vrtca v Lipovcih in najmlajšim krajanom prikazali opremo gasilcev in jih seznanili s pomenom in namenom gasilstva. V mesecu požarne varnosti - oktobra - smo organizirali dan odprtih vrat gasilskega doma. Ob tej priložnosti si je lahko vsakdo ogledal notranjost gasilskega doma in opreme. Razstavljene pa so bile tudi risbice, ki so jih narisali otroci v vrtcu in so bile namenjene gasilce, vzgojiteljice pa so jih izobesile po notranjosti gasilskega doma. Obiskovalce smo postregli s pečenimi kostanji in moštom. Mesec oktober je bil popestren z raznimi aktivnostmi. Ob tej priložnosti moramo pohvaliti mlajše članstvo našega društva, saj se je veliko angažiralo. Med letom smo se udeleževali tudi gasilskih slovesnosti v Lipi in Bratoncih. Sodelovali smo na proslavi ob 80. letnici priključitve Prekmurja Sloveniji. Ob slovesnosti nove maše v Lipovcih smo sodelovali pri organizaciji in izvajanju redarske službe za nemoten promet ob procesiji. Sodelovali smo pri pogrebnih slovesnostih v GZ, pa tudi pri verskih obredih, kamor smo bili vabljeni. Skratka bilo je veliko raznovrstnih aktivnosti, tako da ni mogoče omeniti vseh v podrobnosti. PGD Lipovci od leta 1984 naprej vodi kot predsednik Alojz Tratnjek, poveljnik je Slavko Erjavec. Podpoveljniki so: Slavko Sraka, Jože Rajnar, Robi Mesarič; mentorji mladine in vodje mladih ekip pa: Boštjan Tivadar, Bojan Erjavec. Aktivno smo vključeni tudi v razne aktivnosti GZ Beltinci, kjer Slavko Erjavec opravlja funkcijo podpoveljnika GZ Beltinci, Alojz Tratnjek pa funkcijo podpredsednika GZ Beltinci. »NA POMOČ!« Alojz TRATNJEK, član UO PGD Lipovci Mladi PGD Lipovci dosegajo na tekmovanju vidne uspehe DRUŠTVENE AKTIVNOSTI PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MELINCI Kot že vrsto let smo tudi letos na rednem občnem zboru PGD Melinci (29. januarja) gasilci pregledali poslovanje in dosežke našega društva v prejšnjem letu 1999. Občni zbor predstavlja namreč najvišji organ društva in ga sestavljajo vsi člani društva. Jedro društva predstavljata dve članski enoti, imamo pa še eno žensko in pionirsko enoto. Splošna ugotovitev upravnega odbora je bila, da smo gasilci v lanskem letu delovali zelo dobro, saj so rezultati dobrega dela zelo dobro vidni. Preuredili smo notranjost gasilskega doma in garaže ter uredili parkirišče za gasilskim domom. V minulem letu smo se gasilci tudi dodamo tehnično opremljali. Tako smo naš inventar dopolnili z izvenkrmnim motorjem za čoln, z dvema kompletoma zaščitne opreme (obleka, rokavice, škornji, čelada) in s kovčkom za prvo pomoč. Tehnična opremljenost našega društva je tako zelo dobra. Seveda smo lani poskrbeli tudi za izobraževanje članstva. Tako je 16 članov opravilo tečaj za gasilca, 3 člani so postali bolničarji prve pomoči, 2 člana sta opravi- la tečaj za vodjo čolna, imamo pa tudi novega gasilskega častnika. V letošnjem letu pa naj bi se predvidoma 4 člani udeležili usposabljanja za reševalca na vodi, dva naša člana pa se bosta usposabljala za potapljača. V lanskem letu smo v Melincih posredovali pri iskanju utopljenca in pri dveh manjših požarih, pri katerih pa je bila škoda k sreči neznatna. Udeležili smo se tudi večih tekmovanj in družabnih prireditev ter opravljali službo varovanja na nekaterih prireditvah. V okvira občinskega praznika smo 15. avgusta organizirali spust po reki Muri. V PGD Melinci dajemo velik poudarek športnim gasilskim tekmovanjem. Vsako leto se poleg občinskih tekmo- vanj naše enote udeležujejo še medobčinskih tekmovanj in ostalih pokalnih tekmovanj. Tako bomo tudi letos poskrbeli za dobro pripravljenost naših tekmovalnih enot. Pri planu dela za letošnje leto ostajamo zvesti politiki izpopolnjevanja in dopolnjevanja opreme. Tako načrtujemo nabavo potopne črpalke, električnega agregata, reševalnega čolna, stolpa za razsvetljavo in novih delovnih oblek. Seveda pa moramo računati tudi na vzdrževanje že obstoječe opreme. To dejavnost bomo financirali iz lastnih sredstev, iz sredstev iz proračuna občine Beltinci, iz pomoči KS Melinci in iz prostovoljnih prispevkov naših krajanov. Pri delovanju našega društva je potrebno poudariti enotnost in tovarištvo članstva, saj zahteva učinkovitost in uspešnost društva veliko prostovoljnega dela in angažiranja. Vse to pa je zaradi poslanstva, ki ga med ljudmi opravljamo gasilci, še toliko bolj pomembno. Simon STANKO, član PGD Melinci REZULTATI NAS ZDRUŽUJEJO Resničnost iz naslova je potrdila udeležba na rednem letnem občnem zboru 5.2.2000, kjer smo ocenili delo v prejšnjem letu in seveda opredelili aktivnosti v letu, ki je pred nami. Vse aktivnosti, ki se bodo odvijale lahko strnemo v tri sklope. Prvi in prioritetni sklop je izobraževanje - stroka. Predvidevamo tri strokovna predavanja, in sicer na področju zaščite vinske trte, vegetativnih opravil v vinogradih in kletarjenju. Tudi organizacija strokovne ekskurzije je prispevek k spoznavanju stroke, saj bomo z letošnjo spoznali v glavnem vsa večja vinarska področja. Nadalje smatramo, da je vsakoletno ocenjevanje vin, ki ga prirejamo v okviru društev, krona našega celoletnega dela v vinogradu od rezi do kleti. Letos se bo odvijalo 10. marca 2000 na Melincih v gostilni Kuhar-Kovač. Drugi sklop so družabna srečanja in prireditve, kjer se vinogradniki pojavljamo kot organizatorji ali sodelavci. Kronološko se bodo stvari odvijale ne- kako takole: tradicionalni »Jožefov« ples, ki se bo odvijal v soboto 25. marca, je namenjen druženju vinogradnikov z vsemi prijatelji in znanci, ki jim vino kot zmerno uživana pijača nekaj pomeni. Člani pa prejmejo tudi priznanja za dosežene rezultate na ocenjevanju. V program smo ponovno vključili tudi predstavitev na sobotni prireditvi folklornega festivala. Meseca septembra že krasijo vinograde grozdi in najde se že veliko zlatorumenih sladkih jagod, ki jih želimo v drugi polovici meseca septembra ponuditi občanom naše občine na VINSKI TRGATVI. Na prireditev pa bo še vabil opojni vonj bograča, pristna vinska kapljica in morda še kakšno presenečenje. Martinovanje bo na dan godu sv. Martina 11. novembra. Tu gre za pokušnjo moštov, ki že kažejo podobo vinskega letnika. To se bo odvijalo seveda na prostem. Tradicija v kleteh pri mnogih vinogradnikih je KRST MOŠTA, ki ga želimo opraviti skupaj z občani v soboto 18. novembra 2000. V tretji sklop uvrščamo sodelovanje na meddruštveni ravni v Pomurju. Vinogradniško društvo Dobrovnik meseca avgusta organizira izvolitev vinske kraljice ter tekmovanje vinogradnikov. Letos bomo poskusili sodelovati tudi mi. V Lendavi se v začetku septembra odvija Festival vina. Tudi m smo našli svoje mesto. Sodelovali bomo na ocenjevanju vin za prvaka Prekmurja, ki bo letos v Veliki Polani. Seveda je še polno drobnega dela, ki ni tako opazno, vendarle potrebno, da društvo uspešno funkcionira. V programu nismo natančno opredelili zahteve po ustreznem prostoru, ga pa pogrešamo in bomo morali zadevo zastaviti bolj smelo. In na koncu naj izrečemo povabilo vsem, ki niste naši člani, da so vam naša vrata odprta na stežaj! Vsem, ki ste nas finančno podprli, pa še enkrat iskrena hvala! Avgust FARKAŠ, predsednik društva DRUŠTVENE AKTIVNOSTI NAŠI PRIJATELJI SO TUDI MALE ŽIVALI Člani DGMŽ na izletu Ljubiteljstvo na področju gojenja malih živali ima v Beltincih že skoraj tridesetletno tradicijo organiziranega delovanja. Nastopali so časi trenutnih kriz, ki so jih povzročale raznorazne situacije. Toda dejavnost se je obdržala, tako da smo zopet trdno na nogah. Naše poslanstvo je ljubiteljstvo malih hišnih prijateljev, ki človeku stojijo ob strani v času veselja kot tudi osame. Tudi govorijo, le prisluhniti jim je treba. Kdo so pravzaprav naši varovanci oziroma kaj vse premorejo naši gojitelji. Trenutno nas je pribl. 30 aktivnih članov in svojo radovednost boste lahko potešili pri gojiteljih raznih pasem golobov, pri gojiteljih kuncev od orjakov do pritlikavcev, pri gojiteljih perutnine do raznoraznih vrst kokoši, rac, fazanov in drugih pernatih lepotcev, in če še niste potešeni, lahko vidite še živali - kožuharje. Vseh žal na razstavi, ki smo jo organizirali meseca januarja, niste mogli videti, saj kuncev zaradi epidemičnih bolezni v SV Sloveniji nismo smeli razstaviti. S spustom golobov smo sodelovali ob folklornem festivalu v Beltincih in otvoritvi trgovine Mercator v Murski Soboti. Skupaj z društvom iz Odranec smo uspeli videti veliko razstavo v Welsu v sosednji Avstriji. Tako je bila dana možnost članom, da se prepričajo o stanju gojenja v širšem evropskem prostoru. Za leto 2000 smo predvideti naslednje aktivnosti: organizacija društvene razstave meseca novembra, sodelovanja na državni razstavi v Gornji Radgoni, sodelovanje na evropski razstavi v Welsu v Avstriji in ogled te razstave. Veliko pozornost in skrb pa bomo posvetiti preventivni zdravstveni skrbi kuncev, golobov in perutnine. Najbolj problematična je kunčereja, saj se širijo razne nalezljive bolezni in je potrebno živali zaščititi. Žal to delamo samo organizirani gojitelji, ostati pa o tem niso poučeni in temu problemu ne posvečajo prave pozornosti. Ker se poginule živali zaradi bolezni pravilno ne uničijo in ostale živali ne zaščitijo, pride do nadaljnjih okužb oziroma nevarnost nadaljnje prisotnosti bolezni (mixomatoza, hemoragična bolezen, itd.) Zato bi bilo prav, če bi se nam gojitelji pridružiti, saj je članarina proti gojitvenemu izpadu skoraj ničevi strošek, cepljenje in ostale zadeve pa poskrbi društvo. Drugi problem, ki nas tare, pa so prostori za skladiščenje inventarja in razstavni prostori. Letos sicer zaradi tega ni bilo težav, dolgoročno pa je potrebno iskati rešitve že sedaj. Vse ljubitelje vabimo v svoje vrste in svojo odločitev lahko sporočite g. Štefanu Viragu, Pot ob Črncu (tel. 421-675) Štefan VIRAG, predsednik DGMŽ Beltinci DRUŠTVO KMETIC Razstava od »CVETNE NEDELJE POSTNEGA PETKA IN VÜZMA« V nedeljo, 16. aprila 2000, smo članice društva kmetic občine Beltinci pripravile razstavo za velikonočne praznike. Pred dvema tednoma smo se članice (in tudi druge) zbrale na dopoldanski delavnici, kjer smo obdelale razne načine barvanja remenic, ki jih še nismo po- znale. Ženske so poskušale še doma, se zbirale ati pa delale individualno. Svetovalka za delo s kmečkimi ženami pri živinorejskem zavodu ing. Ivanka Donko nam je izdelala idejni načrt za razstavo v župnijskem domu v Beltincih. Razstava je obsegala tri sklope. Prva miza je bila obložena z najrazličnejšimi domiselnimi izdelki za veliko- nočne praznike: razne košarice iz šibja, koruznega ličja, slame, gnezdeca iz sena. Kokoška iz sena v pleteni obdelana z različnimi remenicami je vzbudila posebno pozornost. Miza oziroma izdelki so biti polni zelo domiselnih remenic. Druga miza je prikazovala vüzenski zajtrk (korbel z žegnjom) in vüzenski obid. Na tretji mizi smo prikazali jedi za postni petek (voda in kruh, fižolove jedi, krapec s proseno kašo, mlečna juha, zlevanka). Razstavo so popestrili izredno domiselni aranžmaji za velikonočni teden. Seveda je posebne pozornosti bil deležen presmec za žegenj na cvetno nedeljo. Obiskovalcem je bilo nekaj izdelkov na voljo tudi za nakup. Prostovoljne prispevke z razstave bomo nameniti za soboško bolnišnico. Sodelujočim se zahvaljujem, posebna zahvala gre g. župniku za prostor v župnijskem domu, kjer je bila razstava. Škoda je le, da odziv obiskovalcev ni bil ravno velik. Ana BUGAR, predsednica društva kmetic KMETIJSVTO USTANOVITEV KMETIJSKO GOZDARSKE ZBORNICE Državni zbor je sprejel zakon o kmetijsko gozdarski zbornici. Zakon obvezuje, da so člani te zbornice vsi kmetijski lastniki zemljišč, ki imajo vsaj dvajset tisoč katastrskega dohodka. Članstvo te zbornice ni prostovoljno ampak obvezno. Zakonodajalec, to je državni zbor, je članstvo najverjetneje uzakonil, zato ker bomo morali vzdrževanje te zbornice kmetje plačevati. Torej še ena dodatna obremenitev za kmete, ki so po sprejetem zakonu postali obvezni člani. Omenil sem, da je član vsak, ki ima dvajset tisoč katastrskega dohodka. Ta bo plačal delež dva tisoč tolarjev. Tisti, ki imajo sto tisoč in več katastrskega dohodka, pa bodo plačevali tri procente od katastrskega dohodka. Torej tisti, ki imajo sto tisoč bodo plačali tri tisoč tolarjev in tako naprej. Koliko bomo imeli koristi kmetje od te ustanove, je drugo vprašanje. V dopisu, ki smo ga kmetje prejeli od kmetijskega ministra, je zapisano, da je to organizacija kmetov, preko katere bi urejali odnose z vlado in ministrstvom za kmetijstvo. Če bo temu tako, nam bo pokazal čas. Za ustanovitev zbornice pa so potrebni organi, ki bodo zastopali zbornico pred organi države. Te zastopnike bomo volili na volitvah, ki bodo devetega aprila letos. Volili bomo pet predstavnikov iz celotnega Prekmurja in Prlekije. Torej iz Pomurja. Trenutno je to pri teh volitvah največji problem. Prekmurje in Prlekija je po številu volilcev - kmetov - zelo močno območje, saj imamo 26.392 volilcev. Če primerjamo to naše število volilcev z drugimi - na primer s kočevsko volilno enoto - ki ima nekaj tisoč upravičenih volilcev, je to za našo regijo zelo neprimerno. Ti bodo imeli isto število predstavnikov, čeprav je naša volilna enota po številu volilcev dvajsetkrat močnejša. Politična moč naših predstavnikov bo tako minimalna, saj bodo zlahka preglasovani. O tej situaciji smo na razpravah protestirali, vendar je ostalo po starem. V parlamentu so od mišljenih devetih volilnih okrajev sprejeli trinajst okrajev, čeprav so nekateri okraji z minimalnim številom kmetov. S sprejetjem teh novih okrajev se je naša politična moč v novoizvoljenih organih zbornice zmanjšala. Ker je prikazana problematika nakazana, bodimo previdni na volitvah devetega aprila. Volitve bodo po proporcionalnem in ne po večinskem sistemu. Volilno pravico ima vsak, ki poseduje kmetijsko zemljišče in je od ministrstva za kmetijstvo prejel obvestilo s pojasnilom o nastajanju in organiziranosti zbornice. Omenil sem že, da so volitve proporcionalne in glede na to se bodo predstavile liste s kandidati. Teh bo verjetno več. Izbirajte tiste, ki jim zaupate in so pripravljeni žrtvovati svoje delo in znanje za našo krajino. Zavedajmo se, da je zelo pomembno, kdo nas kje zastopa, posebno v tem primeru, kjer so nam že zmanjšali našo moč pred drugimi regijami v Sloveniji. Zavedajmo se, da je položaj našega kmetijstva težaven in neorganiziran. Osebni dohodki so med najnižjimi v Sloveniji, kmetijstvo razdrobljeno, nima trga in je prepuščeno samo sebi. Vse to nas še posebej nagovarja, da smo na volitvah, ko volimo naše predstavnike v različne organe (gospodarske ali državne), previdni. Vabim vas, da se devetega aprila volitev udeležimo. V naši občini bodo volitve v vsaki krajevni skupnosti, torej v vsaki vasi. Preko občine vam bomo poslali tudi vabila. Želimo, da se volitev udeležite in izrazite svojo željo in zaupanje članom, ki bodo izvoljeni. Na volišču si dobro oglejte liste kandidatov in izberite tiste, ki jim zaupate. Od izvoljenih kandidatov je pričakovati, da bodo odgovorno zastopali pokrajino ob Muri. Jožef BOJNEC, svetovalec za kmetijstvo OBISK PRI ROJAKIH V SYDNEYU V AVSTRALIJI Avstralija! Velik, malo naseljeni otok na drugem koncu sveta, oddaljen več kot šestnajst tisoč kilometrov. Včasih so tja potovali en mesec z ladjo. Sedaj je potrebnih 20 ur letalske vožnje z enkratnim polurnim pristankom nekje v Aziji ali Oceaniji, da letalu priskrbijo dodatno gorivo. Naši rojaki so šli v Avstralijo že po prvi svetovni vojni. Bili so maloštevilni. Po drugi svetovni vojni so šli v Avstra- lijo najprej tako imenovani politični ali ideološki emigranti, ki so pred komunizmom morali pobegniti. V šestdesetih letih je sledil nov val tako imenovanih ekonomskih emigrantov. Tako prvi kot dragi so nekaj časa pred odhodom v Avstralijo preživeli v raznih taboriščih v Avstriji, Italiji, Nemčiji ... dokler se niso odločili, kam želijo iti in katera država jih je pripravljena sprejeti. Tudi v Avstraliji so bili naši ljudje najprej v različnih zbirnih taboriščih, dokler si niso našli rednega dela, se naučili vsaj nekaj angleščine in dokler si niso kupili skromne hišice. Naši rojaki so bili v novi domovini zelo pridni, saj so nekateri po rednem delu delali tudi dodatna dela, samo da bi si ekonomsko opomogli. Pozneje so si začeli graditi lepe hiše, ki jih imajo še sedaj. S svojo marljivostjo so mnogi v poklicnem delu prišli na visoke položaje, v politiki pa nekateri celo v parlament. S svojim prizadevanjem so dosegli, da je v nekaterih osnovnih in srednjih šolah slovenščina tudi učni predmet. Prav tako je mogoče slovenščino študirati na univerzi v Sydneyu. Imajo tudi slovenski radio. Naši rojaki v Avstraliji se radi družijo, med seboj se obiskujejo in so zelo gostoljubni. V Sydneyu so si tudi zgra- dili dva slovenska domova, kjer se redno zbirajo in dražijo. Največkrat pa se srečujejo v cerkvi in župnijskem domu, ki je tretji kulturni dom za Slovence. Slovensko dušno pastirstvo se je začelo leta 1951, ko sta iz Amerike prišla dva frančiškana. Prišla sta na prošnjo škofa dr. Gregorija Rožmana. Tudi sedaj za naše rojake v Avstraliji duhovno skrbijo slovenski patri frančiškani. V Avstraliji so tako tri slovenske župnije, in si- cer: v Melbournu, Adelaidi in v zahodnem Marrylandsu (cerkev sv. nadangela Rafaela že pred 30. leti). Pri pastoralnem delu so precej časa pomagale tudi naše redovne sestre frančiškanke Brezmadežne. V Sydneyu je trenutno nekaj čez 2000 Slovencev, ob nedeljah pa pride k sveti maši okrog 400 vernikov. K sveti maši se pripeljejo tudi 100 kilometrov daleč. Po sveti maši se dražijo v župnijskem domu, kjer imajo velikokrat tudi različne kulturne prireditve. Že dolgo let je tam župnik frančiškan p. Valerijan Jenko. V tej cerkvi sem tudi za naše rojake večkrat maševal. Skupaj z njimi sem praznoval tudi svojo petdesetletnico. Zbralo se je okrog 50 Prekmurcev. Eno nedeljo sva s p. Valerijanom maševala v glavnem mestu v Comberru, ki je od Sydneya oddaljena čez 300 kilometrov. Po sveti maši smo bili gostje družine Sečkar-Koštrica. Drugo nedeljo sva maševala za naše rojake v 100 kilometrov oddaljenem Wollongongu, tretjo nedeljo pa v 200 kilometrov oddaljenem Newcastlu. Tam sem bil gost družine Hozjan. Sicer pa sva z župnijsko gospodinjo ves čas stanovala pri družini Trstenjak-Hozjan, to je pri sestri župnijske gospodinje. Naši ljudje sedaj povečini dobro živijo. S svojo marljivostjo so si toliko privarčevali, da lahko tako živijo. Sicer pa Avstralija pozna različne oblike zaposlovanja - tudi štiri urno in dve urno delo. Ob določeni starosti vsak dobi osnovno pokojnino s katero lahko skromno živi. Če kdo izgubi delo, ne dobi podpore tako dolgo, dokler ima na bančni knjižici kaj denarja. Če je kdo dolga leta delal v tovarni in izgubi delo, dobi odpravnino, ki znaša tudi do 300 tisoč tolarjev. Tudi s tem denarjem se da dobro živeti. Precej naših rojakov je že v pokoju. Povečini živijo doma sami, ker otroci po angleškem stilu življenja z 18-imi leti odhajajo na svoje in zase že sami skrbijo. Zato pa potem otroci manj skrbijo za ostarele starše. V Avstraliji so za mnoge ljudi velika skušnjava igralni avtomati in igre na srečo. Igralne avtomate imajo tudi različni klubi, saj se z dobički vzdržujejo. Celo Karitas jih ima, da lahko potem zastonj daje hrano revnim ljudem. Država te igre na srečo zelo podpira, ker od njih dobi veliko denarja za svoj proračun. Ima pa dobro kontrolo nad avtomati, saj so vsi povezani v sistem, ki ga kontrolira država. Torej zna država na pravem mestu pobrati denar. Tem igram se vda tudi kak Slovenec. Tako sem doživel, da sta mož in žena v eni uri pred pevskimi vajami zapravila ves denar enotedenske plače. Potem sta pa prosila na posodo, da bosta lahko preživela naslednji teden. Ker je Avstralija zelo oddaljena dežela, imajo naši rojaki veliko domotožje. To se vidi posebno takrat, ko kdo gre domov ali kdo pride tja na obisk. Na letališču ga spremlja veliko ljudi, zato je tudi veliko joka. Tako je lahko tudi obisk iz domovine za naše rojake dobro delo. Jože HOZJAN, župnik Druženje v župnijskem domu V živalskem vrtu - v ozadju središče Sydneya ŽIVETI V RITMU INFORMATIZACIJE ŠOLE Novi izzivi informacijske dobe od nas zahtevajo precej drugačne lastnosti, kot smo jih potrebovali doslej. Nenehne spremembe terjajo stalno prilagajanje, sposobnost samonadzora in veliko samozavesti. Zahtevajo od nas učinkovito obvladovanje informacij. S programom Računalniškega opismenjevanja (RO), ki ga je leta 1994 omogočil zakon o šolskem tolarju, smo dvignili raven informatizacije našega šolstva in s tem prispevali k učinkovitejši, sodobnejši, ustvarjalnejši in prijaznejši vlogi vzgojno izobraževalnih zavodov. Poslanstvo Računalniškega opismenjevanja je bilo usposobiti učitelje in učence za uporabo informacijske tehnologije; skrbeti za ustrezno opremljenost s sodobno računalniško in informacijsko opremo; poenotiti računalniško programsko opremo za podporo pouka in administrativno-upravnega dela ter zagotoviti možnosti za raziskovalno in razvojno delo na področju novih informacijskih tehnologij. Dejavnosti programa RO so usmerjene v izobraževanje pedagoških delavcev (katalog stalnega strokovnega izpopolnjevanja), nakup osnovnih programskih orodij in izobraževalne (didaktične) programske opreme (Katalog priporočene programske opreme - http://ro.zrsss.si), računalniške strojne opreme (natečaj za sofinanciranje računalniške strojne opreme), opreme za povezovanje v omrežje Internet. Izobraževanje poteka v računalniški učilnica centrov za izobraževanje RO in v osrednjih šolah, ki so razporejene po regijah, ki jih organizirajo pooblaščeni organizatorji. V okvira projektov RO nastajajo priročniki za učence in učitelje, delovni zvezki in druga didaktična gradiva (http://sio.edus.si) za uporabo računalniške in informacijske tehnologije pri poučevanju in učenju. Pripravljajo in izvajajo se dejavnosti vključevanja v projekte na Internetu (I*EARN, Kidlink, ESP ...) Dejavnosti ter strategija in vizija programa RO se vsako leto predstavi na izobraževalnem sejmu INFOS (http://www.infos.si) v Ljubljani. Vseh teh dejavnosti so deležna vsa področja šolstva. S prehodom v obdobje informacijskega opismenjevanja želimo dodamo prispevati k večji intenzivnosti izrabe informacij. Na ta način se bodo naši otroci sposobni kosati z vse večjo kompleksnostjo sodobnega sveta. Tega ne moremo doseči le s kopičenjem dejstev, podatkov in informacij, ampak tudi z ustreznimi metodami iskanja, zbiranja, selekcioniranja ... informacij, ki jih potrebujemo v procesu kreativnega reševanja problemov v novih nepredvidljivih situacijah. Tak nov učno-vzgojni proces je temelj sodobne šole na vseh predmetnih področij. Napredka ne moremo ustaviti. Lahko pa ga naženemo, da gre mimo nas. L. Dovnikovič KAKO SE NAŠA ŠOLA VKLJUČUJE V NOVE TOKOVE? Prizadevamo si biti čim bolj sodobna in odprta šola, ki se vključuje v nove integracije informacijskega opismenjevanja. Naprej smo morali zagotoviti materialne pogoje, torej urediti računalniško učilnico. Sedaj imamo v njej 12 računalnikov, ki so dostopni učencem in služijo za potrebe izvajanja fakultativnega pouka in za uporabo didaktične programske opreme pri pouku ob računalniku, pri seminarjih, krožkih, dodatnem in dopolnilnem pouku. Vsi računalniki imajo preko lokalnega omrežja LAN dostop do dveh tiskalnikov. Računalniki imajo poleg osnovnih programskih orodij tudi nameščene različne didaktičnih programe za pouk. Za lažje delo ob računalniku je pomembno, da učenci imajo osnovno znanje, zato smo organizirali fakultativni pouk za vse učence petega razreda, pri čemer nam je pomagala občina Beltinci. Učenci si dodamo znanje iz programiranja (Logo in Pascal) in oblikovanja besedil (Word) pridobivajo pri računalniškem krožku. Pri tem mi pomaga učiteljica Stanka Rajnar. Uspešnost našega dela kažemo s sodelovanjem na regijskih in državnih tekmovanjih iz znanja računalništva, kjer dosegamo vrhunske rezultate. Vse bolj se računalnik uveljavlja kot pripomoček pri pouku z uporabo didaktične programske opreme. Tak način omogoča medsebojno komuniciranje, skupno reševanje problemov, medsebojno pomoč in učenje. Nadomešča in bogati klasične učne pripomočke ter oblike dela z interaktivnim delom in multimedijo, pa tudi s sprotnim vrednotenjem dosežkov učenca. Pouk ob računalniku oblikujem in izvajam skupaj z učiteljem predmeta. Tudi letos bomo nadaljevali s seminarjem za učitelje, ki si želijo pridobiti osnovna znanja za uporabo nekaterih programskih orodij. Sodobnost in odprtost šole kažeta vključevanje v omrežje Internet. Osnovne informacije o delu šole za javnost so dostopne na naših spletnih straneh http://o-beltinci.ms.edus.si ali http://www2.arnesi.si/~obeltincims Dokončujemo projekt »Moja Slovenija« v sodelovanju s pedagoško fakulteto Maribor (http://mojaslo.pfmb.uni-mb.si), ki poteka preko Interneta. Vključili smo se v projekt »Strupene zdravilne rastline« v sodelovanju z OŠ Gorje (http://os-gorje.s5.net). Projekt vodi učiteljica Marija Poredoš z učenci 8. razreda. Sproti vzdržujemo, nadgrajujemo, posodabljamo strojno in programsko opremo ter spremljamo vse novosti, ki se pojavljajo na tem področju. Naredili smo prve korake zdaj pa želimo začeto delo uspešno nadaljevati. Matija GABOR ŽIVETI V RITMU INFORMATIZACIJE ŠOLE Nada Forjan, učiteljica nemškega in slovenskega jezika: Vsaka sprememba ali novost prenese v vzgojno izobraževalni proces razgibanost. Tako sem se skupaj z učenci razveselila računalniške učilnice saj smo z zanimivimi programi popestrili učenje nemškega in slovenskega jezika. Preden sem začela z učenci zahajati v računalniško učilnico, sva z našim računalničarjem pregledala program in se dogovorila za način dela. V začetku smo začeli z vajami za utrjevanje, zlasti pri nemškem jeziku, pri slovenskem jeziku pa tudi že z zahtevnejšimi vajami in različnimi oblikami pisnega sporočanja. V začetku sem bila malo v dvomih, kaj bodo delali učenci, ki še ne znajo dobro uporabljati računalnika, poleg tega pa imajo še slabo znanje. Nad rezultati sem bila presenečena, saj so ravno ti učenci delali z velikim navdušenjem. Šolski zvonec je vedno kar prehitro odzvonil konec ure. Zato so bili malce razočarani, pa vendar hkrati že z veselim pričakovanjem na- slednje ure. Da pa delo ne bi bilo samo igra, se njihovo delo sproti preverja in potem oceni. Učenci kar tekmujejo kdo bo imel več odstotkov, več točk, čigavi pisni izdelek bo boljši, lepše oblikovan, vsebinsko bogatejši in pravopisno pravilen. Kaj naj še rečem? Delo v računal- niški učilnici je prijetno, koristno in zabavno. Matija in jaz sva dober timski par. Lepo nam je! Učence pri krožku navajam na pravilno uporabo računalniške opreme. V mladih, ki se še razvijajo povzročiti pravilen dostop do programiranja. Logo je programski jezik za zgodnje učenje programiranja. Na enostavnih primerih ga razviti v programerja, ki se preizkuša v drugih programskih jezikih. Učenci pridobivajo znanja, spretnosti, naučijo raznih trikov in prispevajo svoje ideje. Z njihovo vedoželnostjo, ki je v teh letih prisotna iščemo nova znanja in nove rešitve. Po nekajletnih izkušnjah ugotavljam velik porast za to dejavnost. Nataša Belec, učiteljica za razredni pouk: Poleg individualnih interesov, ki jih kažejo naši učenci za računalniško opismenjevanje, se z navdušenjem poslužujemo računalnika pri pouku. Na začetku te prakse sem še tudi sama spraševala, kako je mogoče izvesti učno uro oz. snov o računalniku. Pa je! Celo zelo uspešno in enostavno. Kar je najpomembnejše pri tej stvari, je dobra pripravljenost in sodelovanje med učiteljem računalništva in učiteljem, ki snov poučuje, v tem primeru menoj. Uskladiti je potrebno tehnično in snovno plat izvedbe. V začetku je pomembno seznanjanje z računalnikom, njihovim delovanjem, funkcionalnostjo in namenom (delo računalničarja), saj se nekateri učenci prvič seznanijo z računalnikom. Moram povedati da so učenci od prve ure, ko smo obiskali računalniško učil- nico, zelo uživali, se maksimalno potrudili in bili navdušeni nad delom. Tudi sama sem vesela, da se lahko poslužujem takega načina in zadovoljna z rezultati, saj to naše delo bogati in popestri, prinese nove izkušnje, nove načine reševanja problema, ki njihovo znanje nedvomno dvigne na višjo raven.