Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejemaš velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. ▼ »dnlnistraelji prejeman veljš: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 1 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne. Štev. V Ljubljani, v soboto 18. avgusta 1888. Letnik: XVI. Koroške razmere. A Slovenska bila je Koroška v časih davno minolih, a v teku stoletij skrčile so se meje slovenskemu jeziku vsled mnogostranskega pritiska. V grob se je vlegel slovenski oratar, vedno zvest veri in vladarju. Zeleni že ruševina na prostranem groblji, le na križu napis, vrhovi gora in bregovi voda, priča je, kje nekdaj je Slovenec pridno rezal brazde in čuval čede svoje. Kamor Krke, Drave, Žile val drvi, Slovencu bila je odprta pot iz starega domovja. Mrtvaški zvon odmeval je po dolih in poljanah, nezavednosti temna noč razgrinjala je krila svoja po zemlji slovenski. Oglašali so se redki, tužni glasovi iz povodnji valov na starem Korotanu, oznanjujoč, da še ni vsahnila lipa slovenska, ni se vlegel na oder mrtvaški zadnji Slovenec. Vstal je iz naroda mož pogumen, neizprosen in neumoren, v Svečah prižgal je svetilko ter iskal, budil iz spanja in zbiral brate svoje po veri in po krvi. Vzdramil se iz sna je narod, poslušal in spoznal domači glas vodnika svojega, nepozabnega Andreja Einspielerja. Od mrtvih vstajali so prerano zakopani, stiskali si roke iu spoznavali se kot brate. In ko že zemlja bila je razorana, ko vsejano seme narodne zavednosti je bujno zelenelo, omahnila je roka trudoljubnemu sejalcu, umolknil glas skrbnemu pastirju, obstalo je srce plamteče za vero in domovino preblagemu Andreju: vlegel se je k večnemu počitku po zaslužnem, plemenitem in pravičnem boji. A ko je Andrej ob zlati svoji maši lansko leto jemal slovo od svojih prijateljev in če-stilcev, govoril je: Obljubim vam, ako pridem po božjem usmiljenji v nebesa, ne pozabim vas, ne pozabim nad vse mi dragega naroda slovenskega. In narod ni se razkropil, kakor plašne ovčice, ko zatisnil je pastir oči. Zvest ostal je zlatim naukom, postavno se bojuje za pravice svoje, katere mu je potrdil dobrotljivi vladar. To je pokazala minoli torek slavna zmaga v Velikovci. Vest o tej zmagi razširila se je bliskoma po zemlji slovenski ter povsod vzbujala veliko radost. Sedaj vemo, koliko podlage imajo one vsiljene izjave proti slovenskim poslancem, ki so se potegovali v državnem zboru za svoje sorojake, ker sami nimajo zagovornika. Porezali so grebene nemško-liberalnim kalinom ter židovsko časopisje polili z mrzlo vodo. Kako tuguje „N. Fr. Pr.", da utegne njena stranka izgubiti v tem okraji tudi državnozborski mandat. To bi bilo tudi edino pravično, da Slovenec zastopa okraj, v katerem biva 45.200 Slovencev in le 7730 Nemcev. Slovenci bili so otroci, a postali so možje, ki ne segajo v tuje pravice, marveč branijo svoje domovje. Oprostiti hočejo se jarma, v kateri jih je vklenil nasprotnik, glave vzdigujejo in mirnim duhom ter bistrim očesom stavijo se v bran v pravičnem in svetem boji. Bledi že zvezda nemškutarije in krutega liberalizma. Odložil je mandat grof Goliš, slovo je dal poslanec Lai, in liberalci naj premišljujejo, da Slovenci hočejo svoje pravice. Izid zadnje volitve in razlika glasov dajeta nam upanje, da se v bližnji prihodnjosti pridruži gospodoma Gregorju Einspielerju in Muriju še tretji in četrti slovenski zastopnik. V edinosti je moč, dragi rojaki koroški; z železno voljo in neutrudno delavnostjo priborili si bodete še sijajnejše vspehe; zato vam kličemo: Bog in narod! Zborovanje „Slov. društva" v Konjicah. Dne 12. t. m. vršilo se je v prostorih gosp. Sutterja v Konjicah zborovanje političnega „Slov. društva" v proslavo 401etnice vladanja presvetlega cesarja. Zbralo se je okolu 150 vrlih slovenskih mož, društvenikov iz Konjic in okolice, in gostov. Gosp. državni poslanec dr. Gregorec, predsednik društvu, omenjal je v slavnostnem govoru, da so se za vladanja cesarjevega vrstile sreče in nesreče, žalost iu veselje. Mnogo se je izpremenilo v Avstriji po milosti cesarjevi — neomajani pa ste ostali cesarjeva ljubezen do narodov in teh vdanost svojemu vladarju. Govornik je dalje našteval cesarjeve plemenite lastnosti: neumorno delavnost, strogo pra-vicoljubnost in usmiljenost. Člen XIX. državnega osnovnega zakona jamči tudi Slovencem jednakopravnost v šoli, uradu in javnem življenji. Zato: „Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencev ne gane." Navzoči zapeli so stoje cesarsko pesem. Gosp. Mih. Vošnjak poročal je o deželnem zboru štajerskem, v katerem je namesto 19 le 8 slovenskih poslancev. Govornik se je potegoval v zboru, naj se omeji svobodna ženitev nemaničev, prenaredita domovinski zakon in lovska postava ter hranilnice znižajo obresti. Zadnje je dosegel. Navzoči volilci so bili z govorom popolnoma zadovoljni. O slovenskih šolah govoril je g. dr. Iv. Dečko vrlo dobro in prepričevalno. Navajal je, kako iu zakaj hočejo Nemci izpodriniti slovenščino iz šol ter jo nadomestiti z nemščino; da bi namreč Nemci pri nas službe dobivali, ne da bi se jim bilo treba učiti našega jezika. Gosp. dr. Rudolf je nato priporočal resolucijo, naj bi se Slovenci sami bolje zavedali svojih pravic, zajamčenih jim v členu XIX. Ta in dve druge re-solueiji bile so jednoglasno sprejete. Konečno je gosp. predsednik našteval glavne vzroke, zakaj propada kmetski stan, in je povdarjal dolžnost vsakega domoljuba delati na to, da se narod obvaruje te nesreče. Govor je kmete zelo zanimal. Resolucije, ki so bile sprejete, glase se: 1. „Z ozirom na Slovencem neprijazno postopanje deželnega zbora štajerskega in tistih državnih in avtonomnih uradov in raznih korporacij, ki njegove ponemčevalne namene mnogovrstno podpirajo, smatramo se Slovenci štajerski stiskane, zatirane in žaljene v svojih državljanskih pravicah, zajamčenih v členu XIX. državnih osnovnih zakonov. Zatorej poživlja „Slovensko društvo" vse domoljube, naj se onih pravic povsodi in vselej sami poslužujejo in nevpogljivo tirjajo jednakopravnost slovenščine v uradu, šolah in javnem življenji." 2. „Slovensko društvo" odobrava postopanje slovenskih poslancev, v državnem zboru zahtevajočih, naj naučno ministerstvo razveljavi ukaz deželnega šolskega sveta v Gradci z dne 22. februarija 1887, štev. 823, ker nasprotuje členu XIX. državnega osnovnega zakona, ter prosi, naj ne odjenjajo, dokler tega ne dosežejo. Do tiste dobe pa naj slovenske občine po zgledu šmarijske vlagajo pritožbe zoper LISTEK. Samotarjeva pisma. i. Ako so resnične Buffonove besede „Le style c'est riiomme", da se namreč človek spozna po pisavi, gotovo nisem postavil pismom svojim napačnega naslova, kajti bivam že mesec dolgo v pravem medvedjem brlogu, v naročji zelene narave, ali kakor pojo pesniki: v narave tihem okrilji, kjer se človek pomlaja, čisti in svojim mislim prepušča prost vzlet na domišljije lahnih perutih. Gospod vrednik, ne poznali bi me več, ko bi se Vam danes ali jutri poklonil v tihem Vašem domovji. Srce moje navzelo se je lepote in čistote, ki jo ponuja božja narava, človeku večno zvesta prijateljica. Prešinja me praz-niško veselje, v kojem se ognem s pota vsakemu keberčku, ki veselo razpne svoji peruti in Stvarnika hvali tako lepo, kakor najboljši pesnik v najlepši odi. Nesk' ni glasovi duše moje spojili so se v krasno hi lonijo, v kateri zvene glasovi vsega stvarstva — izvzemši človeka. Ali sem mari pesi- mist, ki je izrekel zadnjo ostro sodbo o rodu človeškem? Ne vem; sodite Vi! A mnenje moje je, da se je človek, najlepši izraz bitja božjega, izneveril idejalom svojim. Postojte z manoj in opazujte roj drvečega se človeštva. Vsak čas ima svoje otroke, ki so si tako malo podobni, kakor njihovi očetje. Jedni so zmeneta, drugi človeški angeljci; ljubljenci iu izgubljeni sinovi ; jedni ne poznajo ne matere ne očeta ter prosjačijo kruha pred tujimi pragi, a druge skrbne matere pitajo s sladčicami ter jih polagajo v pernate postelje. In kakošni so otroci sedanjega časa? Radikalizem, nihilizem, servilizem, in kdo našteje očetom razna imena, vžgali so pečat na čelo otrokom svojim. Razposajenci so, katerim so malo svete svetinje narodove. Najhujši so oni, ki z veseljem podirajo mnogoletnega truda plodne sadove, rušijo palače, a ne grade lesenih kočurjev; katerim ona sveta je domovina, ki jim ponuja za delo nečastno ljubega kruhka; ki zaničujejo brata svojega, ker nosi obleko raztrgano in spava pred tujčevo vežo: ki [si zidajo gradove krasne z žulji in znojem zapuščenega trpina. Zbirajo se sicer prijatelji miru iu reda v tesno falango, da branijo domovje, mirno družinsko ognjišče do zadnje kaplje krvi zadnjega moža; toda malo je število zvestih, izdajice so v njihovih vrstah, nasprotnik pa je močan, čilih udov in neomahljivo zaupa v prihodnjost. Na kateri strani bo zmaga? Ne vprašajte, kako se bo končal boj, marveč kje in kedaj. Vae vietis! V vsaki deželi širnega sveta vihrajo v zraku zastave na nasprotnih si taborih, glasno se razlegajo bojni klici, zmagovalci venčajo si glave in rajajo v divjem veselji, premaganci pa škrtajo zobmi in se zvijajo v groznih mukah. Boj pa se bije na prostranih planjavah in v nizkih sobanah. Tudi na Kitajskem razoralo je časa ostro oralo globoke brazde, in iz vsejanega semena dviga se zlatega klasja valovito morje. Vse tekmuje in sa oborožuje z uma svetlim mečem, in ni mi treba naštevati imen, kjer dejanja govore. Le delati in upati je treba, trebiti iz strni luniko in plavice škodljivi sad, odganjati od domače njive sovražnika, ki mej zlato zrnje seje osat in plevel. Bodočnost razgrinja svoje zagriujalo in kaže nam podobe, s katerimi varala nas je minolost. oni ukaz. Šmarijskej in vsem jo posnemajočim slovenskim občinam izreka v Konjicah zbrano »Slov. društvo" domoljubno priznanje in iskreno zahvalo." 3. „ Očivestno propadanje kmetskega stanu tudi v slovenskih pokrajinah preti vsemu narodu s poginom. Zatorej poživljajo se vsi domoljubi, zlasti vrli naši časnikarji, deželni in državni poslanci, naj blagovolijo tudi agrarnemu vprašanju zelo posebno posvetiti svojo pozornost in svoje sile ter pripomoči, da se ono vprašanje reši v ohranitev in ukrepljenje kmetskega stanu, med drugim zlasti po snovanji srednje-velikih, nerušljivih, le do neke mere zadolžljivih kmetij, ali pa tako zvanih — kmetskih domovih." Politični pregled. V Ljubljani, 18. avgusta. .Wotraiije dežele. Prestolonaslednik Rudolf bo prevzel, kakor trdi berolinska „Germanija", mesto kuma pri petem sinu nemškega cesarja. To se je že naznanilo avstrijskemu veleposlaništvu v Berolinu in osebam, ki bodo spremljale cesarjeviča. Premembe v orožni postavi, ki se bodo letošnjo jesen obravnavale v obestranskih parlamentih, postale bodo po trditvi nekega budim-peštanskega vojaškega lista takoj pravomočne, kakor hitro bodo rešene, istotako tudi nova določba o številu vojaških novincev za dobo desetih let. Ruski državni svetnik Ivan Ivinsky skušal se je predvčerajšnjim na Dunaji v svojem hotelu usmrtiti. Kot vzrok temu se navaja neozdravljiva bolezen. Tiianje države. V Srbiji je vedno večja negotovost za življenje iu premoženje. Iz notranje dežele se skoraj vsak dan poroča o izvršenih ropih in umorih. V Kuršumlji je bil umorjen okrajni uradnik Petar Mitrovič, v Prašiji občinski predstojnik Gjoka Nikolič. V Belemgradu so vjeli dva slovita roparja, za kojih glavi je razpisala vlada nagrado; imenujeta se Miloš Losič in Poznanovie. Prebivalstvo je jako zbegano. Orožniki na konjih jahajo od vasi do vasi po celi deželi. Znamenito pri vsem tem je to, da so vso žrtve roparjev znani odločni pristaši Risticevi. Bolgarski princ je podelil Stambulovu in Živkovu veliki kordon Aleksandrovega reda, ostalim ministrom pa dragocena darila. Generalnega štaba načelnik major Petrov, major Panica in podpolkovnik Liubutsky so avanzovali. Major Panica se je vzlic temu baje odpovedal službi. »Nordd. Allg. Ztg." odločno oporeka trditvi, da se bo sklenila nemško-ruska trgovinska pogodba. Pravi, da je največje važnosti za nemško gospodarstveno politiko gospodarstvena prostost, ki bi se kratila vsled take pogodbe. Iz nemške prestolnice se poroča, da z Moltke-jevim odstopom še niso končane premembe v višjih vojaških krogih. Kakor piše „Voss. Ztg.", prišel bo Alvensleben na mesto poveljnika gardnemu koru, pl. Papeja. Odpovedal se bo neki tudi poveljnik sedmemu koru in načelnik vojnemu ministerstvu, general Albedyll. „Berl. Tagbl." pravi, da bo tekom tega leta vsega skupaj umirovljenih ali premeščenih devet generalov pehote in konjiče, ravno tako tudi mnogo generalnih majorjev. Kot bodoči vojni minister je izbran sedanji generalni poročnik pl. Hahnke. Francoski delavci so začeli tudi v Nord-departementu razsajati. Nekoji listi trdijo, da jih hujskajo Boulangerjevi agentjo. Boulanger je predvčerajšnjim prišel v Abbeville. Vršile so se razburjene izjave za in zoper generala. Orožniki so morali posredovati. Več oseb je zaprtih. Vendar, ne bom se prenaglil, marveč stegnil ude svoje po resasti rušini in prepustil vso prihod njost kaznujoči in plačujoči previdnosti. Modrijan, kar pa jaz nisem, zvodi sam sebe na nevarna pota, ki vodijo do brezdnov. Kolo zgodovine se vrti; jedni oprimejo se pesta, in ti kolovratijo dalje na uglajeni cesti človeškega izboljševanja, a drugi vlegajo se na pot, hoteč ustaviti velikansko kolo, a po njih je, stre jih neizmerna sila. Upam, g. vrednik, da se s časom seznaniva, ako mi ne odrečete prostorčka pod črto. Svet je pust, ako človek nima prijatelja, ki ga razume ter ž njim deli veselje in trpljenje. So ljudje, ki znajo umetnost, biti dolgočasni; in mej te prištevam i sebe. Duševne njihove proizvode berete lahko tudi od zadnjega konca proti začetku, in zvedeli bodete isto. Hodijo po hoduljah in dolge ure delajo duševno toaleto, predno napišejo droben listek prijatelju svojemu. Umetnost pa ni v tem, da človek na dolgo in široko opisuje, kar čuti in misli, ter stokrat ponavlja, marveč da vzbuja misli. Vaš Tihomil. Italijanski ministers&i predsednik Crispi je odpotoval čez Turin v Valdienir da se posvetuje 8 kraljem. — Nemški veleposlanik v Rimu je odšel r Nemčijo na odpust. Angleška preiskovalna komisija v Parnellovi zadevi zoper list „Times" bo imela svojo prvo sejo duč 16. oktobra. „Times" ugovarja pristojnosti škotskega sodišča. Govori se, da bo Parnell odložil svoj mandat, dokler ne bo pravda končana. »Standard" je izvedel iz Aten: V Fpiru so bili resni nemiri. Po nekaterih krajih razsaja grozna lakota. Albanska posadka v Mecovu, ki že dlje časa ni dob -jla od Turčije svoje plače, je več hiš oropala in zažg ala ter pomorila mnogo kristijauov, ki so se z orožjem branili. Gubernator Ejub paša je odposlal vojake, da napravijo red. Iz Kajira poroča »Havasovo izvestje": Madi-jevi pristaši so zažgali mesto Gondar. Dan, koji se je to zgodilo, ni znan. Izvirni dopisi. Iz Prage, 15. avgusta, češki listi toplo poživljajo dan za dnevom sokolska društva, da se v mno-gobrojnein številu vdeleže 251etnice ljubljanskega Sokola". Kakor so meni zadeve in razmere tukajšnjih »Sokolov" znane, bode češko »Sokolstvo" dostojnim načinom povrnilo ljubezen jugoslovanskih bratov, koji so pri vsaki priliki, in baš zadnje dni po deputacijah k slavnosti plzenskega »Sokola" iz Ljubljane in Mozirja pokazali svoje odkritosrčno in bratovsko prijateljstvo. »Sokol" pražki in mnogo-brojna druga sokolska društva vdeležili se bodo 251etnice v impozantnem številu, in delajo se v ta namen velike priprave. Vdeležniki s Češkega se odpeljejo iz Prage dne 6. septembra, pomude se dva dni pri slavnosti, potem pa obiščejo Trst in Benetke. »Izletni listi" k temu izletu izšli so včeraj. Znano Vam je gotovo, da imajo sokolska društva tii svoje glasilo »Sokol". Vredništvo tega lista poslalo je pred mesecem dnij prirejeni higijenski zdravniški izložbi v Lvovu posebno zbirko češke telovadne literature in načrte telovadnih poslopij pražkega »Sokola", češkobrodskega, roudniškega in karlinskega. Ta zbirka vzbudila je v strokovnjaških krogih posebno pozornost, in časopis »Sokol" prejel je odlikovanje prve vrste, t. j. častno diplomo. Deželni šolski svet naš je že meseca julija imel posvetovanje o katehetskem zakonu, kojega je potrdil tudi cesar, t. j,, da se ima na več nego trorazrednih šolah, počenši s četrtim razredom, plačevati veronauk, zajedne pa tudi, kaka nagrada se ima dati duhovnikom za pota v omenjenem poklicu. Sklenilo se je predlagati, da bi se ta nagrada odmerila za 1 kilometer po 8 do 12 kr. glede mestnih razmer, in se ima računati pot tja in nazaj. Ta premenjena osnova bila je poslana ministerstvu, koje v prihodnjem deželnem zboru predloži vladno predlogo. V našem mestu se te dni nahajata dva zelo redka gosta. V soboto dospel je sem misijonarski škof, msgr. Eusebio Sem p rimi, apostolski Tikar iz Hunau na Kitajskem ter se nastanil v frančiškanskem samostanu, kajti tudi on je frančiškan. Škof Semprimi porodil se je v Dongu poleg kom-skega jezera v Lombardiji, vstopil je v Arku na južnem Tirolskem v red sv. Frančiška in šel za misijonarja na Kitajsko, odkoder se je vrnil prvikrat po 32 letih povodom papeževega jubileja, nameravajo zajedno oskrbeti velike potrebe škofije svoje, koja broji 11 milijonov paganov in samo šest ali sedem tisoč kristijanov. Semprimi, drugi škof v škofiji, nahajajoč se v sredini kitajskega cesarstva, ima 14 duhovnikov, izmed kojih je 10 domačinov, deško semenišče s 30 gojenci, sirotišče s 670 otroci, koji so bili oteti smrti, odkupljeni in morajo biti vzgojevani do 16. leta. V celi provinciji, koja je tako velika, kakor laško kraljestvo, je samo 16 kapel. Kot škof nima nobenega kapiteljna in svojo stolno cerkev s tremi altarji postavil je za 2000 frankov. Umeje se, da so vse te stavbe ubožne. Pri taki revščini je njemu največje bogastvo: otetba duš, zlasti smrti izpostavljenih otrok, v kojo svrho gotovo izpodbudč te vrstice krščanska srca tudi po Slovenskem za milodare. Vsprejema jih pa vratar pri frančiškanski cerkvi Marije Snežnice. Drugi gost pripeljal se je pa včeraj z Dunaja v Prago in se imenuje M.-U.-dr. Eguci Noboru, je štabni zdravnik japonski in sodni fizik v ozemlji Tokio na Japonskem. Najprvo pohodil je »rotovž", potem g. Niiprstka obrtni muzej in vse zgodovinske znamenitosti po mestu. Odtodi popelje se nazaj na Dunaj, potem v Švico in se vrne nazaj zopet v r/ci o. Rekel je, da mu je zelo všeč Praga. Vsled rsvao iskanega izveoija* «c. kr. osmega armadoega k©*a v Pragi glede mcM a č e n j a na Češkem* za leto 188S. potrjenih j»- bilb na Češkem vkupo 15.289' mladeoičev k redni* raj ski, 1529 k rezervi in 2815 k deželni brambi.. Te dni pregledoval je tukajžojo- p< isadko dva dni naivojvoda Albreht. ZaniiiSljivo'j e bilo gledati v »jegovi- prisotnosti, kako tra^ :i bataljon pijonerjft* (zakopaikov) zgradil in položili most čez; Veltavo tik mofeta avstrijske stfvefo-zapai Ane železnice na fevi breg Veltave do holesovi&ks planjave. Most bil je razdeljen na 21 p^lj,. v&i ko poljo 6 metrov dolgo, in p o 1 o ž e n v- jiodi 11 i uri. Korakala je čezenj generaliteta zn.aiw o j vo d o-Albrechtom, konjiča in vsa !&.> brigada (11.,. 75. in 100. polk). Most so potem-zložili- v jpol ure.. Po dovršenem delu rekel je nadvojvodi AJbrecht majorju Blondaimi, koji je vse delo-vodil: „Gratu-lujem Vam, položenje mostu izvršilo se je v največji hitrosti in mirno!" Obiskal jo tudi eeško gledišče, vse višje dostojanstvenike in- danes se odpeljal v Galicijo, da ondi pregleda vse armadne oddelke. Iz Trama, 16. avgusta. Dne M; avgasta praznovali smo slavnost 401etnega vladanja Nj. veličanstva presvetlega cesarja Franca Josipa- I.1. Že pred ta dan okrasila se je vsa vas s cesarskimi- in narodnimi zastavami. Visoki maji in majici okrašeni z zastavami oznanjevali so okolici veseli dan. Komaj pa se je umaknil dan temni noči, bile so vse hiše lepo razsvetljene. Ob 9. uri svirala jo domžalska godba med pokanjem topičev po vasi; do grada g. barona Lichtenberga. Prihodnji dan zjutraj ob ur> b''0 Je blagoslovljenje šolske zastave ;: kumica gospa Kme-tičeva pripne zastavi lep trak s primernim napisom. Otroci zapojo cesarsko pesem. Po blagoslovljenji šolske zastave bila je slovesna sv. maša, kojo je daroval č. g. pater Sajevic; Pri sv. maši peli so šolski otroci prav pohvalno. Popoludne ob 7. uri vršila se je slavnost pod milim nebom in sicer na g. Narobeta vrtu. Tu nas-je počastilo s svojim pohodom več gospodov in gospic, baron Lichtenberg s svojo gospo soprogo, katehet č. gosp. Anton Koblar, župan g. Leveč in poštar gosp. Degischer is Mengiša, več učiteljev iz okolice. Tudi društva bila so zastopana: požarna bramba domžalska s svojo godbo in veteransko društvo domžalsko po deputaciji. Slavnost bila je lepa. Sploh se je govorilo:: kaj tacega še ni bilo v Trzinu. Sledili so slavnostni govori in deklamacije, med posameznimi točkami je pa svirala godba razne komade. Ker je bil tudi sklep šolskega leta, bili so obdarovani pridnejši otroci z molitvenimi knjigami ter slavnostno knjižico »Naš cesar Franc Jožef I." Otroci bili so tudi pogoščeni s kruhom, pečenko in vinom, delili ste otrokom jedila gospi Pšeničnikova in gdč. Janušova. Potem bila je prosta zabava, pri kateri nas je domžalska godba pohvalno z raznimi komadi razveseljevala. Zvečer bil je umetelni ogenj. Da se je slavnost tako lepo zvršila, gre v prvi vrsti hvala vrlim občanom, potem pa dobrotnikom in prijateljem šolske mladine: baronu Lichtenbergu, nadžupniku č. g. Zorcu, ki je razun za zastavo še podaril 40 zvezkov slavnostne knjižice ter celo leto podpiral uboge učence z zvezki, č. g. M. Narobetu, župniku v Zapogah, ter sploh vsem onim, ki so z večjo ali manjšo svoto pripomogli kupiti šolsko zastavo in darila za otroke. Bog plačaj Vam! -e—. Dnevne novice. (Presvetlega cesarja rojstni god) praznuje se po vsem širnem cesarstvu jako slovesno. Vsi avstrijski narodi tekmujejo v udanosti in ljubezni do svojega blagega cesarja in kralja. Tudi naše stolno mesto ne ostaja za drugimi. Danes dopoludne darovali so prevzvišeni gosp. knez in škof slovesno sv. mašo z zahvalno pesmijo; navzoči so bili gosp. deželni predsednik baron Winkler z uradniki deželne vlade, finančnega ravnateljstva, finančne pro-kurature in pošte; deželna odbornika g. ces. svetnik M urnik in g. dr. Vošnj a k , deželnega sodišča predsednik gosp. Kočevar z mnogimi svetovalci, župan g. Grasselli z mestnimi odborniki, kup-čijske zbornice predsednik g. Kušar, okr. glavar g. Mahkot, mnogo profesorjev, učiteljev s šolskimi vodji in sploh mnogo občinstva. Glavne dele svete maše naznanjali so streli z grada. — Danes zjutraj ob 5. uri je bila budnica, z grada pa so streli top-ničarske baterije naznanjali praznik avstrijski. Pod milim nebom na travniku poleg kolizeja bila je vojaška sv. maša. Vdeležili so se je domači peš-polk baron Kuhn št. 17, peš-polk kralj Milan št. 97, dva batalijona brambovcev, batalijon lovcev, sanitetnih vojakov oddelek, ulanci, topničarji in kranjski veteranski kor. Navzoča sta bila tudi ekscelencija F.M.L. vitez Keil in G. M. pl. S ch i 1 c h aus ky. (Presvetli cesar) daroval je krajnemu šolskemu svetu pri sv. Trojici v kamniškem okraji za šolsko poslopje 150 gld. (Poročil) se je due IG. t. m. na Eadeljici pri Bučki baron Wahrlich-Bubna, tajnik v poljedelskem ministerstvu, z visokorodno grofico Marijo Barba, hčerjo pokojnega grofa Barbo. Poročal ju je ter govoril poročencema krasen govor preč. gosp. kanonik dr. Janez Kulavic. Med gosti bil je tudi dobro znani grof Lamezan. (Oselma vest.) Davčni nadzornik in vodja davčni lokalni komisiji v Ljubljani, g. J. Verderber, dobil je naslov in značaj finančnega svetovalca. (Procesijo k sv. Roku) v Dravlje so 1. 1836. ob razsajanji hude kolere obljubili Ljubljančani ter so to pobožnost mnogo let tudi zvesto opravljali. Zadnja leta tega skupnega romanja iz Ljubljane v Dravlje ni bilo več. Po prizadevanji nekaterih bo-goljubnih duš bode letos zopet omenjena zaobljubna procesija. Verniki se zbero prihodnji torek, 21. avgusta, v mestni farni cerkvi sv. Jakoba, od koder ob štirih zjutraj odidejo k znani romarski cerkvici sv. Roka, kjer bode več sv. maš. (Novi zakon o tlavku žganih opojnih pijač) stopi v veljavo z dnem 1. septembra. Po tem zakonu podvržene so vse žgane opojne tekočine dopolnilnemu davku 24 kr. za liter alkohola. Davka prostih pa je 20 litrov žganja pri obrtnikih, ki se pečajo z razprodajo žganja, in 10 litrov pri hišnih gospodarjih. Dalje je prosto davka žganje po § 6. nove postave, ako se strinja s pogoji državnega zaklada. Kdor ima torej due 1. septembra t. 1. v svoji zalogi nad 20, oziroma 10 litrov alkohola, naznani naj pismeno najpozneje do dne 3. s ep t., koliko ima žganja in koliko alkohola je v njem. Naznanila morajo biti dvojna ter se vložiti pri do-tičnem oddelku c. kr. finančne straže. Tiskovine dobivajo se po 1 kr. pri vseh davkarijah. Kdor ne bo vložil naznanila, kaznoval se bo z osmerim do dvanajsterega zneska prikrajšanega davka. Druge neresničnosti v naznanilih kaznovale se bodo z 2 do 20 gld. (Umrl) je včeraj v Duplici pri Kamniku 831et stari č. g. Matej Lipovšek, bivši župnik v Št. Lenartu nad Loko. V pokoji preživel je nad 30 let vedno bolehen. N. v m. p.! (Gimnazija v Pulji.) Pričetkom šolskega leta 1890/91 ustanovila bo vlada v Pulji popolno državno gimnazijo z nemškim poučnim jezikom in obli-gatnim risanjem na spodnji gimnaziji. (Patrijotično gospejno društvo.) Gosp. deželni predsednik baron Winkler je za 1. 1888 razpisanih 12 štipendij iz nabiralnega zaklada patrijo-tičnega gospejnega pomočnega društva v Ljubljani v zneskih po 39 gld. 90 kr. razdelil danes v spo-razumljenji z vodstvom omenjenega društva v spomin rojstnega dne Nj. veličanstva nastopnim invalidom: Janezu Kalanu z Visokega, Janezu Gre-gorinu iz Ljubljane, Janezu Jeretiču iz Rude-čega Kala, Jož. Korelcu z Vinega Vrha, Franu Gerdenu iz Martinje Vasi, Martinu Skoku z Brega, Josipu Ladihi iz Trebnja, Fr. Zalokarju z Blata, Jarneju B r a nd s te 11 er j u iz Vel. Loke, Jan. Šušteršiču iz Toplic, Matevžu Travnu iz Vodic in Janezu T umu iz Zlatega Polja. Dalje je gospejuo društvo podelilo danes še 33 invalidom, vojakom in vojaškim vdovam izjemoma za 1. 1S88 vsakemu podpore po devet goldinarjev. (Na Igu) bode v nedeljo, dne 19. t. m., slovesnost v proslavo štiridesetletnice presvetlega cesarja. Dopoludne bo slovesna sv. maša. Popoludne po cerkvenem opravilu bode pa na vrtu gostilnice pri „Jelenu" v šotorih veselica s slavnostnim govorom , deklamacijami, igrami, tombolo in godbo, zvečer z umetaljnim ognjem. Čisti dohodek iger namenjen je tukajšnji revni šolski mladini. — Pričakovati je mnogo-brojue vdeležbe. (Vabilo) k slavnosti, katero priredi občina Aržišče v proslavo štiridesetletnice v 1 a d a n j a n a š e g a presvetlega cesarja Franca Jožefa I. dne 26. avgusta v I z 1 a k a h pri g. županu Jožefu Bregarji z naslednjim vspo-redom: 1. Dne 25. t. m. zvečer velik kres na „Slovniku". —• 2. Dne 26. avgusta ob 10. uri slovesna sv. maša. — 3. Ob 1. uri skupen obed (za osebo 60 kr.). — 4. Ob 3. uri ljudska veselica. Kegljanje za dobitke, tombola. — 5. V mraku umetelni ogenj. — Pri veselici svira rudniška godba iz Zagorja. Odbor. (Za slovensko šolo) odposlala je prošnjo na dež. šol. svet oziroma ministerstvo občina Griže v Savinjski dolini. Vivat sequens! (Orts- und Reise - Lcxikon der Jisterr. - ung. Monarchie.) Tega dela izšel je ravnokar 11. snopič (a 30 kr.) do črke H. Obseza v alfabetičnem redu vse vasi v državi z opazko dežele, občine, političnega okraja, poštne, železnične in brzojavne postaje. Raznoterosti. — Svetinja v spomin papeževe slavnosti. Sv. Oče je ukazal, da se napravi svetinja za one gospode in gospe, ki so se vdeležili petdesetletnice kot araužerji. Ta svetinja izdelala se bo v podobi osmovogelnega križa, v kojem bodo štiri lilije. Križci iz novega srebra, srebra in zlata nosili se bodo na prsih. Trak bo rudeč ter belo-rumeno obrobljen. — Naraščanje blaznih. Statistično je dognano, da se množi število zblaznelih veliko hitreje, nego ono prebivalstva. Iz Češke se poroča, da so sedaj tam norišnice prenapolnjene ter je sklenil deželni odbor, da bo sprejemal blazne bolnike le še v posebno ozira vrednih slučajih. Telegrami. Dunaj, 18. avgusta. V proslavo cesarjevega rojstnega dne je bila ob 5. uri zjutraj budnica vojaških godb ter se je streljalo iz topov. Dopoludne je bila v vseii cerkvah slovesna služba božja. V votivni cerkvi, kjer je bila sv. maša za posadko, bili so navzoči nadvojvodi Viljem in Rainer, generaliteta in kor častnikov. Pri slovesni službi božji v cervi sv. Štefana so bili dvorni in državni dostojanstveniki in načelniki oblastij. Parada na Schmelzi je zaradi slabega vremena izostala. Praga, 17. avgusta. Deželni odbor je danes potrdil proračun za 1. 1889. ter sklenil povišati deželno podporo nemškemu gledališču za 5500 gl., češkemu pa za 17.000 gl. Pariz, 17. avgusta. Večina delavcev je sklenila, da se zopet povrne k delu, ker jo denarja zmanjkalo v podporni blagajnici. IJmrli so: 15. avgusta. Filip Wagner, agentov sin, 61/, leta, Turjaški trg št. 1, daviea. — Pavla ilacoratti, polirjeva hči, ll/a leta, Poljanski trg št. 5, jetika. 16. avgusta. Zamlen, hlapec, 46 let, Kravja dolina št. 11, Pjo Pneumo. tliorax. — Franc Šeinee, postrešček, 47 let, Kravja dolina št. 1, spridenje želodca. — Jožefa Srarekar, postreščekova hči, Križevniške ulice št. 9, božjast. V bolnišnici: 15. avgusta. Anton Padar, posestnik, 63 let, otrpnenje črev. Vremensko sporočilo. o s» a Čas Stanje Veter Vreme t» opazovanja zrakomera t mm toplomera po Colziju s O 906{>«<>9{}8{}ffl080»0»0»<>#« 9 V 0 Zalivala. S j, _ Za prijateljska voščila prigodam zlate maše, T V došla mi od brezštevilnih blagih, čestiteljev, zaliva- V ® ljujem se vsem iz dna srca. • V G m Dr. Anton Jarc. « <>a <> a <> e <>e <> <>»<>•<>•<>•<> o<Ž PTf JiTW 81 > Ilglcl. 38 a.v.: ' -s-T^sj. (glej podobo), naj- blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi 111 dolgimi franžaini iz blaga, izdeluje po — 3S gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene Amimi Obreza, tapecirar in dekorater v Ljubljani, Šelonburgove uliee št. -A, Uzorei blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroee na peresih (Federmadratzen) lO pl. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge. g^T" Ceniki s podobami zastonj iti franko na zalitevanje. Srednja temperatura 22'8°C., za 3-8° nad normalom. Ustanovljena leta 1847. n ji J. J. NAGLAS-A Lj iib 1 j ana, Turjaški trg št. 7, priporoča se za napravo vseh v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa cerkvene, hišne in gostilni-čarske oprave po najnižjih cenah. (67) Črnilniki gratis in franko. T n j c i. 16. avgusta. Pri Mal.iču: B. Ehrlioh, potovalee, z Dunaja. — Diitl, zasobnik, iz Budimpešte. — H. Mayr, poštni oficijal, z Dunaja. — Petermandl, zasobnik, iz Gorice. — Dr. Benuth, profesor, iz Trsta. — Vettach, gimnazijski vodja, iz Trsta. — Peternel, stotnik, iz Inomosta — pl. Ober-eigner iz Šnmbrega. Pri Slonu: Lončarič, stavbeni podjetnik, iz Selc. — F. Martinak, vojaški uradnik, iz Trsta. — Bonetieh, iz Trsta. — Sehweiger, zasebnica, s hčerjo, iz Starega trga. — A. Jenič, tajnik, iz Rudolfovega. — Eisler, trgovec, z Ogerskega. — Achatz, Letz, Rutar, učitelji iz Nemčije. Lonček iz Nemčije. — Sardotseh, zasebnik, iz Trsta. F. P. VIDIC & Co. priporočata p. t. občinstvu za salone, kavarne, gostilne, privatna stanovanja itd. lepe lončene peči po jako nizki ceni ter iz najboljšega blaga izdelane. o 1F sjojrovih ulicah Kr M vrtu Kozlerjcve pivanie. Jutri, v nedeljo, dne 19. avgusta v proslavo rojstnega dneva Nj. veličanstva cesarja FRANCA JOSIPA L VELIKI KONCERT s sodelovanjem polnoštevilne godbe 97. pešpolka U I j i ■ ■■ ■ - Začetek oh 5. uri. Vstopnina 20 kr. Otroci prosti. (l) Gospodom šolskim predstojnikom in učiteljem priporoča trgovina z železnino in orodjem mestni trg lO., vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za sadjerejo in obdelovanje sadnih dreves, in sicer: drevesno sterguljo, škarje za gosenice, ročno lopatico, drevesno žago, sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesno ščetko; orodja so vsa na lepo po-pleskani leseni plošči vrejena, po prav nizki ceni. (24) Nič več mokre no