Naj živi
29. november, Dan republike
A
LETO III. — ŠTEVILKA 9 IZDAJA SINDIKAT RUDNIKA VELENJE
CENA POSAMEZNI ŠTEVILKI 10 DIN
VELENJE, 29. K01/EMRA 1955
UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK KOČAR I-KANJO - g HKDMSTVO: KLDMK VELENJE. ČEKOVNI RAC. STEV. 622-T-4 PRI N. R. ŠOŠTANJ. TISK TFT ISKE TISK'K\h v i M il
Kako smo
Od januarja do vključno oktobra letošnjega leta je bila dinamika proizvodnje naslednja:
	n C			ir, CT>	m
	•o <u	C		F.H.	& trs a^ oi
	>			ii £3 r. o	"o i
	"o a.	S O	= CL-a	— T3 >•§	^ S c2
I	87.600	26	3.369	65.400	133.94
II	83.500	251''	3.533	69 330	129.15
III	92.300	27 s'2	3.336	79.400	116.25
IV	94.500	23-/»	3.544	68.SOO	137.16
v	93.400	252/«	3.639	60.400	154.64
VI	95.900	27	3.552	62.400	153.69
VII	91.300	26	3.512	64.980	140.50
VIII	95.600	272/»	3.455	75.620	126.42
IX	93.400	27	3.459	79.400	117.63
X	90.000	27-l>	3.253	89.500	100.53
I—X	923.500 2662/»		3.463 715.300		129.11
PredVd - 1,110.00319 no 1855
3.480883.500 125.64
...IN V PREJŠNJIH LETIH?
Razpolagamo s podatki o proizvodnji od leta 1917, torej še iz zadnjih dveh let življenja Avstroogrske monarhije. Podatki prejšnjih let žal manjkajo. Vemo le, da je bila proizvodnja majhna in da se je dvignila ob začetku prve svetovne vojne. Vojna konjunktura pač, ki je prav tako porasla tudi ob "začetku druge svetovne vojne, 1939. leta.
Razmeroma močno proizvodnjo je naš rudnik dosegel tudi v povojnem obdobju do 1931. leta, ko je z naraščajočo svetovno gospodarsko krizo začela proizvodnja zelo hitro padati.
Oglejmo si nekoliko, kakšna je bila proizvodnja:
1917	173.787 ton
1918	125.130 ton
1920	162.590 ton
1925	125.560 ton
1930	154.328 ton
1934	60.975 ton
1935	79.217 ton
1940	242.453 ton
1945	182.500 ton
1946	321.794 ton
1947	405.230 ton
1948	410.870 ton
1949	441.840 ton
1950	477.230 ton
1951	517.300 ton
1952	514.000 ton
1953	540.000 ton
1954	883.500 ton
1955	predv. 1,110.000 ton
proizvajali letos?
Od 1917. do 1940. leta so nakopali skupaj 3,242.603 tone, t. j. povprečno 135.108 ton letno. Najvišja proizvodnja je bila leta 1940, 242.453 ton, kar je, kot sem že zgoraj omenil, pripisati vojni konjunkturi, najnižja pa leta 1934 — 60.975 ton, ko je svetovna gospodarska kriza dosegla nijkritičnejšo točko.
Temu primerna je bila v letih gospodarske krize tudi zaposlitev in standard velenjskega rudarja.
Leta 1930 je rudnik obratoval 242 dni, mesečno povprečno 20,2 dni; 1931 203 dni, 16,9; 1932 199 dni, 16,6 dni; 1933 218 dni, 18,2 dni; 1934 203 dni, 16,9 dni; 1935 229 dni, 19 dni; 1936 212 dni, 17,5 dni; 1937 256 dni, 21,3 dni.
Torej v obdobju 1930—1937 povprečno 18,22 delavnikov mesečno, medtem ko znaša mesečni povpreček po osvoboditvi 26,25 delavnikov. Z drugimi besedami: naš rudar v navedenem predvojnem razdobju osem delavnikov v mesecu ni delal.
Zal jih je med nami še precej, ki to kaj radi pozabljajo.
V času okupacije (1941—1945) je velenjski rudnik dal 1,286.419 ton premoga, torej povprečno 257.284 ton letno. Proizvodnja je bila najvišja leta 1942, in sicer 322.626 ton, najnižja pa leta 1945 182.500 ton.
Skupna proizvodnja od 1917—1945, torej v 29 letih, je bila 4,529.022 ton, letni povpreček pa 156.173 ton.
Po osvoboditvi je bilo v letih od 1946 do vključno 1955 (predvideno 1,110.000 ton) nakopanega 5,622.000 ton premoga, kar je za 24,10% več kot vsa leta od 1917 do vključno 1945. Povprečna letna proizvodnja po osvoboditvi znaša 562.000 ton, kar je 260% več od povprečne proizvodnje 1917—1945. Najnižja proizvodnja je bila leta 1946 321.794 ton, najvišja pa bo lelos, saj predvidevamo — kot sem ži prej omenil — 1,110.000 ton.
Sindikalna podružnica Rudniha lignita Velenje ie napravita svoj letni obračun
V	nedeljo, 13. novembra je bila v kino dvorani DPD »Svoboda« redna letna skupščina sindikalne podružnice velenjskega rudnika.
Poleg polnoštevilno zbranih delegatov so kot gostje prisostvovali skupščini sekretar Okrajnega odbora SZDL tov. Jaka Zen, tajnik Republiškega odbora sindikata rudarjev in metalurgov tov. Piki, predsednik OSS Celje, tov. Medved in član odbora Občinskega SS, tov. Branko Primožič.
Po običajnih uvodnih formulanostih in volitvah raznih komisij je predsednik upravnega odbora 'sindikalne podružnice, tov. Tone Močilnik, podal zelo bogato in analitično poročilo o delu rudniškega sindikata v poslovnem letu 1955.
V	svojem poročilu je predsednik tov. Močilnik zelo podrobno prikazal uspehe dela sindikalne organizacije in samoupravnih organov, proizvodnji in izgradnji v tekočem letu in za več let nazai.
V	enajstih točkah zajet delovni načrt, ki si ga je za to leto zadal upravni odbor sindikalne organizacije na podlagi zaključkov lanske skupščine in po navodilih, ki jih je določil III. kongres sindikata rudarskih delavcev Jugoslavije. je bil zelo uspešno in skorajda stoodstotno izvršen. V delu je bilo nekaj nedostatkov, predvsem po krivdi pododborov, ki so delali slabše, kot bi morali oziroma bi bilo potrebno. Na splošno pa je podružnici uspelo doseči pravilno in pošteno gledanje članov na vse sodobne probleme našega gospodarskega in političnega življenja in rešiti mnoge pereče probleme v kolektivu.
V	svojem poročilu je tov. Močilnik ugotovil lepe rezultate v razvoju in krepitvi naših samoupravnih organov, ki so postali stvarni vodnik in pravo predstavniško telo podjetja. To razveseljivo dejstvo je v glavnem pripisati dvigu zavesti članov naših samoupravnih organov, ki se v polni meri zavedajo, da sta položaj in življenje neposrednih proizvajalcev odvisna od njih samih in da je treba s podjetjem in v podjetju delati in gospodariti kakor s
svojo privatno lastnino. Zal pa je neko število — sicer majhno — članov naših samoupravnih organov, ki se še vedno premalo zanimajo za svoje odgovorno •delo. Storiti bo treba vse, da se stanje popolnoma popravi.
Tudi v RLV so se pojavili nekateri primeri gospodarskega kriminala, ki jih je v glavnem pripisati premajhni budnosti kolektiva.
Predsednik je nato izčrpno analiziral proizvodnjo, delovni učinek, izostanke, tarifno politiko, norme in družbeni in življenjski standard našega industrijskega bazena. Prav tako je poudaril izredno kritično stanovanjsko problematiko, ki je najože povezana s perspektivo proizvodnje. Omenil je pomanjkljivo ter drago prehrano v naši menzi, ki jo upravlja gostinska mreža. Tudi naše trgovine niso povsem izpolnile svoje naloge, saj preskrba ni bila na potrebni višini.
Politično delo s kolektivom je bilo pomanjkljivo in je bilo vanj vloženega premalo truda. To bo v bodočnosti treba izboljšati. Člani so vidno napredovali pri organiziranju masovnih sestankov, kjer je bila zadovoljiva udeležba vkljub popolni prostovoljnosti. Pri obravnavanju raznih strokovnih vprašanj so vedno pomagali strokovni uslužbenci.
Tudi precej udarniškega dela so opravili, predvsem na stadionu in pri ureditvi Novega Velenja ob prihodu regionalne komisije OZN. Pri organiziranju teh akcij so se močno izkazali naši nadzorniki.
Veliko skrb so posvetili tudi higien-sko-tehnični zaščiti v podjetju. Za to so porabili veliko denarnih in materialnih sredstev, pa tudi uspehi niso izostali. Člane kolektiva so stalno poučevali o varnostnih predpisih. Veliko skrb so posvetili tudi individualni zaščiti delavca. V ta namen so med letom razdelili med rudarje 2.605 parov usnjenih rokavic, 580 parov golenic, 680 zaščitnih očal, 112 zaščitnih oblek itd. Za higiensko-tehnično zaščito so v tekočem letu porabili 19,488.948 din, kar je vsekakor velika vsota. Vkljub vsemu pa število nezgod ni padlo v zaželeni
25. KOUEMBER
zgodovinski dan valenjskega rudnika
1fooo.ooo ton
PRVIČ V ZGODO\lNI VELENJSKEGA RUDNIKA JE BILA DOSEŽENA PROIZVODNJA MI M JON TON PREMOGA, KI SO GA NAŠI PRIDNI RUDARJI NAKOPALI OD ZAČETKA LETA DO 25. NOVEMBRA
Petek, 25. novembra 1955, bodo velenjski rudarji s po:iosom vpisali v svojo, po osvoboditvi tako bogato, kroniko. Milijon ton! Vsekakor velik uspeh, s katerim so bili poplačani velikanski napori, ki jih je ves naš kolektiv vložil in jih še vlaga v dvig proizvodnje in dograditev svojega rudnika.
Z milijonom ton je naš kolektiv dosegel 95,24% letne proizvodnje, ki je v družbenem planu postavljena na 1,050 tisoč ton.
Diskusija
povečati za 500 do 700 ton, če bi imeli dovolj delavcev.
Še slabši pa so izgledi za prihodnje leto, če ne bo rešeno vprašanje stanovanj in v zvezi s tem nove delovne sile.
Po končani diskusiji so bile volitve, ki so pokazale, da članstvo priznava delo bivšega upravnega odbora in mu v celoti zaupa, saj je letos ponovno bil izvoljen ves lanski upravni odbor.
Volitve
Tudi v prihodnjem poslovnem letu bo tov. Toni Močilnik predsedoval naši sindikalni podružnici.
meri, kar je predvsem pripisati premajhni pozornosti in opreznosti delavcev in ostalim subjektivnim vzrokom.
Nato je tov. predsednik analiziral še organizacijsko obliko in delo podružnice ter njeno delovanje na kul-turno-prosvetnem in športnem torišču, s čimer je zaključil poročilo ter ga predložil skupščini v diskusijo.
je bila na splošno zelo konstruktivna in plodna. Udeležili so se je tovariš Slivar iz gradbenega obrata, podpredsednik podružnice tov. Uranjek, Zavasnik, ing. Kirn, ing. Ahčan, predsednik delavskega sveta, tov. Jamni-kar, Hajsinger ter direktor podjetja tov. Zgank.
Diskutanti so govorili predvsem o ekonomskem položaju ter v zvezi s tem o trenutnem in perspektivnem življenjskem standardu na osnovi zaključkov gospodarske konference pri tov. Titu, o proizvodnji in problemih delovne sile, predvsem kvalificirane, o učin- [ kih in dvigu storilnosti teij produktivnih na račun neproduktivnih dnin, ki jih je v podjetju še vedno preveč.
Izčrpno so diskutirali o pomanjkanju stanovanj. Ze sedaj jih manjka nad 200, za predvideno novo delovno silo, ki je potrebna za perspektivno proizvodnjo, pa bi jih morali samo v bodočem letu zgraditi 600. Ponovno in zelo energično so poudarili, da brez stanovanj ne bo delovne sile, brez nje tudi ne predvidene proizvodnje.
Diskutanti so kritizirali tudi rang rudarstva v plačilni lestvici našega gospodarstva, kjer stoji rudarstvo šele na sedmem (!) mestu, kar je nepravilno in krivično, saj bi po potrebah našega gospodarstva in težini ter nevarnosti dela moralo zavzemati eno najvišjih mest.
Direktor tov. Zgank je v diskusiji poudaril važnost strokovnih kadrov v velenjskem rudniku posebno sedaj, ko uvajamo popolno mehanizacijo. Za RLV je najboljši in končno edini izhod, da se v Velenju ustanovi rudar,ska šola, ki naj bi bila rezervoar potrebnega kadra.
V šolo bi bilo treba sprejemati predvsem sinove rudarjev. Instalirana kapaciteta rudnika je premalo izkoriščena in bi dnevno proizvodnjo bilo mogoče
Rezultati volitev:
Upravni odbor:
1.	Kovačič ing. Ljubo	118 glasov
2.	Uranjek Karel	117
3.	Mavsar Rudolf	117
4.	Škorc Franc	117
5.	Kos Franc	115
6.	Holešek Alojz	115
7.	Škarja Franc	114
8.	Močilnik Anton	113
9.	Škorjanc Jože	112
10.	Kortnik Rudolf	109
11.	Zrimšek Aleksander	108
Nadzorni odbor:
1.	Koren Martin	117 glasov
2.	Zavasnik Anton	112 „
3.	Grčar Jakob	110 „
Delegati za republiško skupščino sindikata rudarjev in metalurgov
1.	Kovačič ing. Ljubo	110 glasov
2.	Uranjek Karel	106 „
3.	Koren Martin	103 „
4.	Močilnik Anton	100 „
Delegati za skupščino	Občinskega sindikalnega sveta:
1.	Aljaž Jože	116 glasov
2.	Krofi Jože	116 „
3.	Pirš Ivan I.	116 „
4.	Korošec Slavko.	114 „
5.	Meh Jože	114
C. Zrimšek Aleksander	113 ' „
7.	Zavolovšek Berto	113 „
8.	Mavsar Rudolf	113
9.	Uranjek Karel	113 „
10.	Blatnik Anton	112 „
11.	Drev Franc	112 „
12.	Sknlovnik Ivan	112 „
13.	Kovačič ing. Ljubo	112
14.	Škorjanc Franc	111 „
15. Glagovšek Henrik 109 IG. Močilnik Anton	109
17. Škorjanc Jože	108 „
Po končanih volitvah je skupščina soglasno sprejela naslednje sklepe, ki jih ob;avljamo v celoti, da bi se z njimi spoznal ves kolektiv:
Sklepi
Če ne bo prišlo do kakih nepredvidenih zastojev ali drugih motenj v proizvodnji, bomo' letos dali skupnosti 1,110.000 ton premoga, s čimer bomo za 5,70% prekoračili postavljeni letni proizvodni načrt.
Kolektiv velenjskih rudarjev je dokazal, da je vreden zaupanja skupnosti, ki je vložila ogromna sredstva v dosedanjo izgradnjo našega rudnika in jih bo še vlagala, da bi dosegla 3,000.000 ton premoga letne proizvodnje.
1.	Sindikalna organizacija naj preko svojih pododborov poživi politično dalo v kolektivu. S sestanki in preko časopisov »Velenjski rudar« in »Delavska enotnost« naj seznanja in daje smernice svojim članom o vseh tekočih gospodarskih m političnih problemih doma in v svetu.
Po možnosti naj poišče in prouči oblike sodelovanja s sorodnimi inozemskimi organizacijami.
2.	Delavsko samoupravljanje naj se še bolj poglobi in razširi. V ta namen jo treba poiskati novih oblik dela in dati predloge za izboljšanje. Predvsem je potrebno, da člani delavskega sveta poročajo svojim volivcem o vseh problemih in sklepih delavskega sveta.
Sindikalna podružnica naj skrbi za dorf.edno izvajanje slklepov delavskega sveta in upravnega odbora posebno, glede tarifne politike.
3.	Z ozirom na kritično stanje preskrbo potrošnikov s premogom naj sindikalna organizacija kot celota stalno išče možnosti za povečanje proizvodnje in proizvodnosti dela. V ta namen je treba dvigati strokovno raven vsega kolektiva, in sicer preko splošno-izobraževalnih tečajev, tečajev za učne kopače, kopače ter visokokvalificirane delavce.
Posebno pereča za strokovni dvig in številčno povečanje kvalificiranih kadrov je ustanovitev in izgradnja rudarske šole.
4.	V cilju izboljšania plačnega sistema po načelu — vsakemu po svoiem delu — naj se izdela predlog, formiranja plačnega fonda v podjetju na enoto mere, kar naj bi bila osnova za nov plačni sistem v jugoslovanskem merilu. V tem cilju je treba sodelovati z vsemi sorodnimi podjetji v ostalih republikah.
5.	Sindikalna organizacija mora res vztrajno delati na nenehnem izboljšanju tehnične zaščite ter iskati novih oblik zaščite delavcev pred nezgodami, predvsem s strokovno v7«oin. n^b^vo individualnih zaščitnih sredstev itd.
6.	Za izboljšanje življenjskih pogojev in dvig življeniskega standarda je treba čimprej urediti vprašanje rudarske menze ter okrepčevalnic po obratih v lastni režiji.
Najti je treba način pomoči individualnim graditeljem hiš, kar bi zelo olajšalo pereči problem stanovanjskega fonda.
Redne letne dopuste je treba izkoriščati v okviru zakonitosti, sindikalna organizacija pa mora skrbeti, da gre na oddih čim več rudarjev.
7.	»Velenjski rudar« naj izhaja vsaj enkrat mesečno.
Sindikalna organizacija bo moralno in materialno podpirala prosvetno in športno društvo.
8.	Članom kolektiva je treba omogočiti, da z ekskurzijami spoznajo gospodarski rjapredek in prirodne lepote bližnje in daljnje okolice.
9.	Za članstvo sindikalne organizacije je treba pridobiti toliko članov, da bo vsaj 90% kolektiva sindikalno organiziranega.
Moderna separacija v nekem ameriškem rudniku.
-
-


29. november 1955
Noši rudntlci
in jamski les
Prav sedaj smo na sredini odkupne sezone za jamski les. Do zime mora imeti vsak rudnik dva- do trimesečno zalogo jamskega lesa, če hoče nemoteno proizvajati in dajati zadostne količine premoga naši industriji, termoelektrarnam, naši železnici in armadi, ustanovam, šolam in individualnim potrošnikom. Zato je vprašanje redne in zadostne oskrbe z jamskim lesom izredne važnosti ne le za rudnike, temveč za vse naše gospodarsko življenje. Tega se moramo zavedati p-av vsi, posebno pa naša gczdno-go-spodarska podjetja in zadružna trgovska podjetja, ki trgujejo z lesom, ter KZ, ki odkupujejo in zbirajo na te-e-„nu z.a svoja zadružna podjetja jamski in d"ug les. Prav zato je važno, da vlada na tem področju našega notranja tržišča solidnost in discipliniranost. Tu ne smemo trpeti nobenih šoekulativnih posegov ali poskusov, ker lahko povzročijo nedogledne škod-liive posledice vsemu gospodarskemu življenju. Naša skuona dolžnost je, da zatremo takšne pojave že v kali in brez odlašanja, ne na šeie notpm. ko so nosledice že tu. Naše gozdno in lesno gospodarstvo mora pri uravnavanju le snega težišča in politike cen u"OštP-vati rudnike kot potrošnike jamskega lesa ter vlogo, ki jim gre v našem gospodarstvu. Upoštevati mora, da je cena p-emogu plafonirana. 2e samo to dejstvo zahteva, da jamski les ne sme in ne more biti v lesni trgovini predmet šoekulacije ali »kome-cialne sposobnosti« tega ali onega »lesnega strokovnjaka« ali pa celo sredstvo, s katerim se kriie izguba, nastala zaradi bolj ali manj ponesrečenih poslovnih prijemov v podjetju med letom.
Državni sekretariat za gospodarstvo LRS je lansko leto uredil reffistracijo odkupa in nakupa lesa in ostalih gozdnih so-timentov. Številni nakuooval-ci so zginili s terena, stabilizacija tržišč je pokazala prve pozitivne rezultate. Direktorji slovenskih rudnikov so p-avilno razumeli ta ukrep naših gospodarskih organov, ko so na svojem sestanku v Trbovl;ah, dne 1. marca 1955, soglasno sklenili, da ukinejo svojo m-ežo nakupovalcev jamskega lesa za vse rudnike v Sloveniji.
Enoten nastop slovenskih rudnikov se ie tedaj rod'1 iz želje, da nrispevajo tako svoj delež k stabilizaciji našega lesnega trga.
Na nedavni skupni konferenci direktorjev slovenskih, rudnikov v Za-go-ju so direktorji podrobno analizirali dosedanie rezultate skupnega nastopa za nabavo jamskega lesa in po vse=transki razpravi osvojili naslednje sklepe:
Po Državnem sek-etariatu za narodno ro-pod-irstvo LRS izvedena registracija odkima in nakupa v lanskem letu je pozitiven ukrep za stabilizacijo lesnega trga, čep-av so še primeri, da neka'ere KZ ne upoštevajo registracije in »divje« proda:,ajo jamski les komurkoli. To nediscipliniranost je treba od-p-.aviti. Obla?tni o-gani naj tem kršilcem registracije odvzamejo pravico odkupa in jo povedjo podjetju, ki je solidno in disciplinirano.
Rudniki odklanjajo uvedbo 3—5 % marže na dosedanjo ceno 7000 din za m3 franko vagon, ker je neutemeljena in za rudnike nesprejemljiva glede na plafonirano ceno premogu. Ugotoviti je treba, da večina podjetij iz zadružnega sektorja ne zahteva te marže, ostala podtjetja pa sploh ne. So to le redka podjetja iz zadružnega sektorja kot n. pr. Zadružno podjetje Kranj, Maribor, Postojna in Murska Sobota, ki utemeljujejo svojo zahtevo z »občutno izgubo« ali pa celo s tem, češ da zahtevajo povišanje cene KZ kot zbiralci jamskega lesa (Trg. podj. OZZ Maribor). Kolikor ta podjetja res niso sposobna dobavljati jamskega lesa po sedanji ceni, naj se pooblastijo KZ, da izvrše poleg odkupa in zbiranja še prodajo neposredno rudnikom kot njihovi komisionarji.
Državni sekretariat za narodno gospodarstvo LRS naj izvede ponovno revizijo izdanih registracij. Ob tej priliki se naj krog nakupovalcev za grad-
beni les zoži ali celo ukine s tem, da gre tudi ta les do potrošnika iz istega zadružnega podjetja ali gozdnega go-spoderstva, kot gre sedaj celulozni in jamski les. To podjetje bo tako razdeljevalo les v okviru družbenih planskih obvez. Takrat ne bo več mogoče izigravati oddaje hlodovine, celuloznega in jamskega lesa pod imenom »gradbeni les« po neplaniranih kanalih kot se to dogaja sedaj.
Okrajne uprave za gozdarstvo naj zaostrijo kontrolo o izdajanju in uporabi izvoznic. Onemogočiti morajo, da bi koristnik z izvoznico za določeni sor-timent izvažal druge sortimente. Kontrola s pooblastili za zaplembo bi bila najuspešnejša.
Za prispevke v sklad za obnovo gozdov se naj izdelajo novi predpisi. Pri tem se naj izenačijo prispevki v gozdni sklad za .»drug tehnični les« in »gradbeni les« s prispevki za hlodovino smreke in jelke. Tako bo izračun prispevkov in gozdni sklad odločno poenostavljen.
Sekcija za premog pri zvezni industrijski zbornici v Beogradu naj nemudoma prouči predlog naših rudni-
kov o oskrbi rudnikov FLRJ z jamskim lesom v zveznem merilu. Nujno je namreč, da tudi rudniki iz ostalih lepublik povedo svoje končno stališče do tega problema, ker še vedno preplavljajo njihovi nakupovalci tukajšnje področje, preplačujejo in dvigajo cene jamskemu lesu, četudi velja predpis o plafoniranju cene za premog za vse rudnike.
Uprave naših rudnikov so in bodo storile vse, kar je v njihovi moči, da zajamejo vse količine jamskega lesa pii naših prodajnih podjetjih socialističnega in zadružnega sektorja, da si tako omogočijo nemoteno obratovanje, ker se živo zavedajo svoje pomembnosti v našem gospodarstvu. Zajete in dobavljene količine bodo porazdeljene v okviru ugotovljenih potreb na posamezne rudnike. V primeru nezadostnega dotoka jamskega lesa pa bedo rudniki prisiljeni hkrati omejiti ali pa celo ustaviti proizvodnjo.
2e lansko leto započeto menjalno akcijo premoga za jamski les bodo naši rudniki v bodoče nadaljevali in še bolj uveljavljali. Glavna zadružna zveza naj to akcijo še bolj kot doslej podpre na vasi.
Ko naši rudniki seznanjajo našo javnost s temi ugotovitvami in sklepi, sprejetimi na konferenci direktorjev naših rudnikov v Zagorju, želimo, da jih dobro jrouče naši gospodarski organi in ustanove, zlasti pa vsi tisti či-nitelji, ki vodijo in delajo v našem gozdnem gospodarstvu.	K. V.
ki jih ti stebri svojo vrednost za
obratne naprave, varujejo, izgubile proizvodnjo.
Po vsem, kar sem navedel, je bilanca razpoložljivih zalog našega lignita naslednja:
Celokupna zaloga lignita v šaleški kadunji 612,000.000 ton; odšteti stebri za naselja 40,00-0.000 ton; torej trenutno razpoložljivo največ 572,000.000 ton; steber ob talnini proti vodi znaša ca. 100,000.000 ton; torej lahko računamo s
skupno zalogo lignita 472,000.003 ton, če se triada ne osuši, oziroma 572 milijonov ton, če bi triado osušili.
K doslej omenjenim izpadom na razpoložljivih količinah našega lignita moramo prišteti še odkopne izgube proti talnini, ki znašajo približno 9 % celotne premogovne substance, kar da približno 55,000.000 ton lignita, iz česar rezultira, da ostane za odkop le še 517 milj. ton premoga in to le v primeru, da se bo triada osušila.
Zgodovina Rudnika lignita Velenje
flli poznamo vsi noš rudnih?
Lignitne zaloge velenjskega rudnika ležijo v približno 8 km dolgi in 1,8 km široki kadunji, ki se razprostira s svojo daljšo osjo skorajda točno v smeri vzhod —■ zahod, in sicer od našega rudarskega naselja Novo Velenje do približno 700 m vzhodno od zdravilišča. Topolšica. Površina kadunje znaša približno 10 milj. m2.
Da bi točno določili lego in bogatost sloja, so bila sistematično od vzhoda proti zahodu izvršena globinska vrtanja, in sicer doslej 75 vrtin na površini 5,55 km2, kar pomeni, da je v popolnosti raziskano slojišče na nekaj več kot polovici skupne površine premogovne kadunje. Dosedanje vrtine so nam pokazale, da se sloj lignita nahaja v kadunji v jakosti do 117,6 m. Prerez kadunje v smeri sever — jug kaže hitro jačanje sloja proti sredini ležišča, kjer doseže sloj največjo debslino. Profil vzhod-zahod ima sorodne lastnosti, le s to razliko, da je največja debelina v drugi četrtini, merjeno z vzhoda. Na skrajnem vzhodu je nad slojem debeline 8,9 m le 7 m krovnine, v sredini kadunje je 100 m premogovni sloj pokrit s 452 m debelo k-ovnino, v najzahodnejši preiskani točki pa je nad slojem jakosti 42,JI:m še vedno 244 m krovnine.
Lignit je v sloju pomešan s ksilitom, čigar količina se manjša cd vzhoda p-oti zahodu in je na splošno brez ja-lovinskih vložkov, ki se pojavljajo samo na skrajnem vzhodu kadunje. Količina lignita v kadunji je izračunana na podlagi mreže trikotnikov, katerih oglji-šča so položena v vrtine, oz. tvorijo vrtine. Ploščine trikotnikov so točno izmerjene, debelino sloja pa so izračunali z aritmetično sredino jakosti sloja, ki so ga dobili z vrtinami. Na ta način je bila ugotovljena kubatura sloja v območju vrtin. Specifična teža lignita je 1,2 toni, kar pomeni, da smo z množenien prej dobljene kubature sloja s specifično, težo, t. j. z 1,2, dobili zalogo našega premoga v tonah. Na področju pa, kjer raziskovanje še ni bilo izvršeno, se je zaloga ocenila na osnovi nekaj vrtin ter se je vzel pov-preček debeline sloja, in sicer konkretno 30 m.
Na ta način je bila ugotovljena na 5,55 km2, kjer so bile izvršene točne meritve, zaloga približno 40 milj. ton. Na ostalem ozemlju oziroma delu kadunje, ki še ni bil sistematično raziskan, pa je verjetna zaloga 152 milj. ton, torej skupaj 612 milj. ton. Zaradi točnejše ugotovitve verjetne zaloge na še neraziskanem ozemlju je potrebno z
Prva raziskavanja našega šaleškega premogovnega bazena segajo v leto 1873, ko je sudetski Nemec Franc Ma-geš navrtal v skoraj skrajn-m vzhodnem delu slojišča 177 m g'oboko v-lino in ugotovil 102 m krovnih plasti in skoraj 38 m debelo plast premoga. Ma-geš je predvideval premogovni sloj v šaleški dolini na osnovi izdankov, ki se pojavljajo na večih mestih na skrajnem vzhodnem in severo-vzhodnem delu šaleške premogovne kadunje. Nekaj let kasneje je Mageš prodal svoje rudarske pravice Danielu von Lappu, dunajskemu gradbenemu tehniku, ki je od takratne avstroogrske državne uprave zlicitiral izgradnjo proge Dravo-gra—Celje. Šele gradbeni podjetnik Lapp je leta 1884 začel smotrnejše in širokopotezno raziskovati naše premogovno slojišče. Na podlagi njegovih raziskav in dobljenih rezultatov je bil zagnan v sloj 100 m globok šaht v neposredni bližini sedanjega vzhodnega (Rudolfovega) zračnega šahita.
Produkcija, ki je bila pridobljena iz tega jaška, je bila malenkostna ter so premog odvažali z vozovi po najbližji okolici, kasneje pa se je krog odjemalcev razširil že do Celja. Železnice Celje—Dravograd takrat še ni bilo.
MS
Ogromen bager na dnevnem kopu enega ameriških rudnikov.
Podjetni Lapp je kmalu sprevidel, da z obstoječo kapaciteto ne bo mogel racionalno povečavati svojega podjetja zlasti še zato, ker je bila kvaliteta premoga v tem delu slojišča dokaj slaba. Zato je začel leta 1888 poglabljati bolj proti zahodu nov šaht globine 156 m, sedanji stari šaht, ki nam še danes služi kot izvozni jašek.
Leta 1892 je zgorel prvi šaht, v njegovi neposredni bližini pa je Lapp poglobil in izdelal nov, 90 m globok, še danes obstoječ vzhodni zračni ali Rudolfov šaht.
S tem sem na kratko opisal razvoj velenjskega rudnika, kakršen je bil ob prelomnici stoletja in je z manjšimi spremembami ostal vse do konca druge svetovne vojne.
Z razširjenjem jame proti zahodu od obstoječega šahta se je predvsem iz potreb zračenja pokazala nujnost poglobiti še en šaht. To je bilo napravljeno leta 1896, ko je bil zgrajen sedanji Glišnikov zračni šaht.
Omenil bi še, da je vdova Daniela von Lappa, ki je umrl 1912. leta, prodala rudnik leta 1914 avstrijski državi a vsemi premičninami in nepremičninami. Po končani prvi svetovni vojni leta 1918 je prešel velenjski rudnik v last države SHS z nazivom Državni rudniku Velenje v Velenju, in sicer v sklopu Centralne direkcije državnih rudarskih podjetij v Sarajevu. Z,a časa okupacije, t. j. od aprila 1941 do maja 1945 je rudnik prevzel okupator in ga uvrstil v sklop E. V. S. (Energiever-sorgung Sudsteiermark A. G. Graz). Leta 1945. ' je po osvoboditvi bil naš rudnik z nazivom Državni rudnik Velenje vključen v sestav Ministrstva za industrijo in rudarstvo LRS v Ljubljani. Leta 1946. je dobil rudnik sedanji naziv Rudnik lignita Velenje v kompetenci Ministrstva rudarstva FLR Jugoslavije — Generalne direkcije za premog, Beograd, nato pa je z istim nazivom leta 1947. prešel v sklop Ministrstva za industrijo in rudarstvo LRS — Glavne direkcije rudarstva LRS v Ljubljani. V tem okviru je velenjski rudnik ostal do decentralizacije državne administrativne uprave v letu 1950., ko je z Zakonom o upravljanju državnih gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih bil predan v roke kolektiva. S tem je bil tudi v Velenju uresničen davni sen proletariata, da sam unravlja s proizvodnimi sredstvi.
(Se nadaljuje)
Delo na investicijah v velenjski jami.
novimi vrtinami izpopolniti m-ežo trikotnikov in napraviti točen izračun.
Zaloga 612 milj. ton je celotna zaloga lignita v šaleški kadunji, te številke pa ni smatrati za količino, ki jo je mogoče eksploatirati. V tej zalogi so zajeti že varnostni stebri, ki jin bo treba pustiti neodkopane, da se zavaruje železnica, naselja in industrijske naprave.
Šaleška dolina je geološko povsem raziskana. Zaradi ostro zač-tane geološke meje šaleške premogovne kadunje v neposredni bližini ni pričakovati nadaljnjih premogovnih nahajališč. Ni pa še preiskana sosednja Savinjska dolina, kjer je bil premog na nekaterih mestih povsem slučajno najden in je torej sklepati, da se ležišča, o katerih jakosti seveda ne moremo vedeti še ničesar, nahajajo tudi v Savinjski dolini.
Kot sem že prej omenil, moramo pri določitvi razpoložljivih zalog premoga upoštevati varnostne stebre, v kate ih je odkop ali povsem prepovedan ali pa omejen, v določenih primerih pa časovno pomaknjen v poznejšo dobo.
Med prve, t. j. za odkopavanje prepovedane stebre, spadajo po trenutnih vidikih stebri pod naselji in javnimi napravami, n. pr. pod železnico. V naši dolini uživajo to zaščito Velenje, Pesje, Šoštanj in Topolšica. V naši kadunji je omejeno tudi odkopavanje v stebru premoga ob talnini, ki varuje jamo pred vdori vode iz triade, ki jo tvorijo hribi ob severovzhodnem delu kadunje. Ti hribi so sestavljeni v glavnem iz apnenc-a, ki je zelo porozen in propušča vodo ter se lahko predvideva, da se v masivu teh hribov nahajajo večje podzemeljske kadunje, napolnjene z vodo, ki bi, če bi se odko-pali sloji, naslonjeni na triado, lahko vdrla v jamo. Varnostni sloj, ki loči naše odkopne revirje od triade vsebuje okrog 100 milj. ton lignita. Ta varnostni steber pa bo odpadel, če bo ugotovljeno, da ne obstaja nevarnost vdorov triadne vode, oziroma če se bo triada osušila.
Stebri v varstvo industrijalnih objektov, kot n. pr. starega jaška z elektrarno, industrijskega tira Pesje — stari jašek ter Pesje — novi jašek, industrijskega lira Šoštanj — novi jašek itd. so le začasni ter jih bo mo-mogoče odkopati, ko bodo naštete
Po neprevidnosti so zanetili požar na Glinšhovem jašku
Pri spravilu lesa v jamo zaposleni delavci zunanjega obrata Krk Ferdo, 2erdoner Milan in Dobnik Ludvik so v zaprtem prostoru Glinškovega jaška kadili v neposredni bližini vrat v jašek.
Iz nerazumljive neprevidnosti je eden od navedenih odvrgel ogorek, ki je padel na presušene in z oljem napo-jene podnice, ki so se vnele. Požar, ki je povzročil le neznatno materialno škodo, je uspelo po sreči kmalu zadušiti.
Če bi se ogenj razširil — kar je bilo le z največjo težavo preprečeno —- bi mogle biti posledice nedogledne.
Ta primer naj bo resen opomin vsem članom kolektiva, da se najstrožje držijo požarno-varnostnih predpisov, ker v nasprotnem primeru spravljajo v največjo nevarnost naš rudnik in življenja sotovarišev.
Krivci so bili .predani sodišču.
Brutalen izpad
Ob oktobrskem izplačilu smo izplačevali tudi dobiček za I. polletje. To smo opravili tako kot običajno izplačujemo mesečne prejemke. Vsak delavec se mora izkazati z izplačilnim kartončkom, na katerega se pritisne pečat kot potrdilo, da je izplačilo izvršeno. Uslužbenec mezdnega oddelka, ki izplačuje, je osebno odgovoren za pravilni potek izplačevanja.
Večkrat se dogodi, da kak delavec vzame plačo za enega ali več sotovarišev. Seveda mu ti izročijo kartončke, na podlagi katerih lahko dobi njihove plače. To je velika nepravilnost, ki je uslužbenci mezdnega oddelka ne bi smeli delati. Po uredbi ne more plače dvigniti nihče drug kot tisti, ki jo je zaslužil. Tudi žena ni upravičena, da dvigne plačo svojega moža, če ji mož ne da pooblastila. To se pravi, da mora vsak delavec, ki pooblasti nekoga drugega, da dvigne njegovo plačo, izdati pismeno pooblastilo, katerega mora lastnoročno podpisati.
Ker pa je naš rudnik uvedel izplačilne kontrolne kartončke, vsak uslužbenec, ki izplačuje, tvega sam, če izplača nekomu brez izplačilnega kartončka.
Navedenega dne je prišel po izpla-
čilo viška tudi delavec Franc Jovan, doma iz St. Janža. Izplačilnega kartončka ni imel, zato mu je šef mezdnega oddelka tov. Jože Tekavec izplačilo odklonil. Jovana je to ujezilo ter je tov. Tekavca prostaško napadel z besedami: »K ... a hudičeva, meni ne izplačaš, prašiča, jaz sem dalj časa na rudniku, kot si pa ti! Take prasce imamo v pisarni! Take svinje nam obračunavajo plače.«
Vsi navzoči so strmeli nad prostaškim in žaljivim izpadom, Jovan pa je še naprej kričal in zmerjal. Med ostalim je tudi dejal: »Ti svinja si mi požrl 9000 din.« Tekavec je navzočim delavcem pojasnil, da je Jovan pred nekaj meseci prišel in zahteval, naj Mihi Gmajnarju ne izplačajo zaslužka, češ da mu Gmajnar dolguje 16.000 din.
Razumljivo je, da brez odločbe sodišča ni mogoče nikomur zadržati ali zapleniti zaslužka, zato mu tega tudi Tekavec ni mogel narediti.
Mislimo, da spada ta primer pred disciplinsko sodišče, ki naj bi s primerno kaznijo poučilo suroveža, kje so meje dovoljenega in s tem preprečilo, da bi se podobni primeri v bodoče ie kdaj dogajali.
J. T.
Delo RK v Velenju
Letos v mesecu septembru se je organizacija RK preoblikovala. Tako se je okrajni RK razdelil v mestne, občinske in vaške RK. Delovanje posameznih odbornikov seveda zato ni manjše. Samo povezanosti na podeželju je manj.
Velenjski RK nadaljuje svoje delo pod vodstvom odbora, ki je bil izvoljen v septembru. Velenjska organizacija RK ima okrog 350 članov, kar je pri takem številu prebivalcev odločno premalo. To je organizacija, ki mora dvigniti zdravstveno raven prebivalstva, se boriti proti tuberkulozi, proti pijančevanju, skrbeti za varnost pri delu itd. Organizacija RK je vnesla v svoj delovni program tudi propagando za prostovoljno dajanje krvi v transfuzijske namene. Zato mora z RK delati vse ljudstvo. Na žalost pa je precej članov RK, ki mu je vse delovanje v tem, da plača letno članarino, še to morda z negodovanjem, vse ostalo pa ga prav nič ne zanima. Tak odnos do RK ni pravilen. Vsi člani naj pomagajo, kadarkoli in kjerkoli je to mogoče. Le povezani člani in odborniki bodo mogli opraviti tako veliko delo.
Letos naša organizacija RK zbira tudi 'abolka in jih pošilja v kraje, kjer so jih otroci željni. V Velenju samem, ki je skoraj izključno industrijski kraj, smo nabrali približno 30 kg jabolk. Pri-
zadevnejši je bil Št. Ilj, ki je zbral okrog 1000 kg in Skale, kjer so jih nabrali 300 kg. Ta jabolka so že odposlali na mestni RK v Šoštanj, od koder jih bodo poslali, tja, kjer je potreba.
V	tednu RK so odbornice obiskale nekaj tuberkuloznih bolnikov po domovih, da jim z dobro besedo prinesejo malo razvedrila. Odborniki so zbrali tudi podatke o vojnih invalidih in sirotah ter se pozanimali za njihovo socialno stanje.
V	tednu RK je dr. Leopold Budna predaval »O boleznih želodca«, ki ga je obiskalo okrog 30 ljudi. Poslušalci eo z zanimanjem sledili predavanju, kar ie bilo razvidno iz diskusije.
Dne 17. IX. 1.1. se je pričel nadaljevalni tečaj RK za žensko mladino, ki ie obiskovala tečaj že lani. Kljub dobri organizaciji se je letos odzvalo komaj 10 deklet od 22 lanskih. Kje je vzrok? Res je, da je nekaj deklet po raznih šolah izven Velenja, nekaj je letos poročenih, vendar tako znižano število ni opravičljivo. Letos se obravnava zdravstvena zaščita nosečnic, novorojenčkov in dojenčkov, pouk o zakonu in družini, nega bolnika doma, prva pomoč itd. Nerazumljivo je, da se taka dekleta in mlade poročene žene tako malo zanimajo za vse to, kar jim bo danes ali jutri v pomoč. Upajmo, da je samo začetek tako slab. M. J.
Spoznajmo škrlatinko
V Velenju je nastopila epidemija škr-latinke. Zato so me piosili, da Vam napišem nekaj o škrlatinki o njenem poteku in o zdravljenju te »otroške« bolezni. To v naše pomirjenje, ker poznan sovražnik ni več nevaren, in v opozorilo, da te kožne bolezni vendar ne ^emljete prelahko.
Povzročitelj te otroške bolezni je posebna klica s prav določenimi lastnostmi. Vedeti je treba, da ima lahko vsakdo v grlu te povzročitelje, ki jih potem pri govorjenju trosi, ne da bi vedel, da je kliconosec. Največkrat je torej kapljična infekcija vzrok — to se pravi: Kadar komu kaj posebno važnega pripovedujemo, je lahko v zraku, ki
ga pri tem izdihamo v smeri poslušalca, nešteto kapljic, ki morejo vse vsebovati klice škrlatinke. Čemu? Zato, ker imamo v grlu mandelje, kakor jih imenujemo, in ki so sedež — gojišče klic, ki se tu razvijajo. Poleg tega prenašamo te klice s predmeti, igračkami, hrano in seveda tudi s poljubljanjem.
Vedeti morate, da je bolnik kužen ves čas svoje bolezni in še dalje časa po bolezni. Seveda se bolezen ne pokaže takoj po okužitvi, temveč v 1—7 dneh.
Mnoge bo namreč pomirilo dejstvo, da so novorojenčki in mlajši dojenčki odporni proti tej bolezni. Najraje pa napade škrlatinka otroke od 2—10 leta.
Prebolela bolezen pušča tudi imuniteto, t. j. odpornost proti novi okužbi.
Škrlatinko spoznamo po naslednjih znakih: Bolezen srednjega in težkega poteka se začne naglo; z glavobolom, zvišano temperaturo, bruhanjem in z bolečinami, ki so podobne bolečinam ob angini; žrelo je močno rdeče in oteklo, mehko nebo je pegastordeče, jezik je belosivo obložen, ki se 2. ali 3. dan očisti in postane malinasto rdeč. Po 1—3 dneh, včasih po 4—6 dneh, se pojavi škrlatični izpuščaj, ki je sestavljen iz gosto posutih pegic — velikosti bucikine glavice — in so nekoliko dvignjene, tako da se koža pod prsti čuti mehko hrapava — baržunasta. Teh izpuščajev pa je največ na pregibih kože. Po obrazu, ki je ves rdeč, jih ni, le zgornja ustnica je zelo bela. Upoštevati morate, da je izpuščaj lahko lahen ali močan in da more trajati nekaj ur ali več dni. Temperatura gre nekako vzporedno s težavami v grlu in po enem tednu pade na normalno. Končni znak vsake škrlatinke je luščenje kože po vsem telesu.
Naj vas opozorim, da ne smete posvetiti manj pozornosti tistim pacientom, katerih bratci ali d-užina je prebolela škrlatinko, in jih boli samo grio, nimajo pa niti temperature niti izpuščajev. Možno je, da je povzročila to angino klica škrlatinke, pa ni bila dovolj močna, da bi se razvila v vsej moči. Škrlatinka torej lahko poteka v obliki, ki je le malo opazna, paziti pa je treba, da se otrok znova ne prehladi in postane tako še manj odporen.
Zdravljenje škrlatinke se vrši v bolnišnici običajno 7 dni. Tu jih zdravijo s penicilinom in s sredstvi, ki so potrebna. Nato morajo doma 1 teden strogo mirovati in se še naslednjih 14 dni čuvati pred večjimi napori.
Današnji način zdravljenja je povzročil, da pri pojavu škrlatinke ne zahtevajo več karantene — hišnega zapora za svojce — niti zapora šol ali prepovedi združevanja.
Moram pa opozoriti, da lahko zbolijo tisti otroci, ki so imeli škrlatinko, v najkrajšem ali daljšem času za vnetjem srednjega ušesa, revmatizmom ali podobnim, in da je treba zdravniku povedati, da je pacient prebolel škrlatinko in kdaj jo je prebolel.
Upam, da bodo te vrstice pomirile preveč zaskrbljene; malim pacientom pa da bodo pripomogle k pravilnemu zdravljenju in k popolni ozdravitvi.
Dr. Prejac
Otroci in otroške posvetovalnice
Včasih so govorili o ptičkih brez	zazrli v otroške oči, ki dostikrat to-	zdravstveno prosvetljene, da bi čutile
gnezda, o otrocih, ki so zaradi kakršnih	liko prosijo, da bi bili z njimi nežni	potrebo zdravniškega posvetovanja kot
koli pogojev izgubili svoje starše, ali	in dobri ter bi prisluhnili tem majhnim	nekaj tako nujnega, kot so nujne ple-
—s: —rv,--	cvsi™„,	n h-or^o-	ničke za novorojenčka. Sele ko bo ta
pa so starši pozabili, da morajo skrbeti zanje. Ti otroci so živeli svoje po-tepuško življenje, brez nadzorstva in brez pomoči so jadrali skozi svojo mladost in dostikrat končavali svoje neurejeno življenje v ječah ali pa v poboljševalnih zavodih. Brez zaščite in brez prave zvgoje so bili prepuščeni samim sebi, ali pa so bili dob-o uporabljivo orodje v rokah starejših, že prebrisanih potepuhov, ki so znali te otroke izkoristiti za svoja umazana početja. Namreč tudi sodnik za mladinske kriminale vedno omahue v tem, koliko je bilo v otroku, ki je zagrešil kaznivo dejanje, res prave osebne krivde in koliko so krivi predvsem starši, vzgojitelji, ckolic-a ter celotni d-žavni sistem, ker ni bilo pravočasno potrebnih ukrepov in načinov, da bi vzgojili mladino v zd-av narod, ki naj bi bil nosilec vseh tistih odlik, ki so potrebne za telesno in moralno zdrav človeški rod. Preveč je te problematike, da bi se spuščal v vse podrobnosti pravilne nege in vzgoje. Kajti nobena knjiga ne bi mogla objeti vsega ogromnega bogastva, ki ga nudijo otroci- s svojm začetnim življenjem in vpelja-vanjem v življenje zrelih ljudi. Zavedati pa se moramo, da so otroci tisti steber države, ki bo prevzel nase vso odgovo-nost naše države v bodočnosti, in še nekaj, da bomo v svojih onemoglih letih dobili vrnjeno za svoj trud le toliko, kolikor bomo vložili danes dobre volje, trudov in naporov v nego in vzgojo svojih otrok.
Ali je kaj lepšega na svetu kot v krogu družine opazovati mlado življenje, ki se že kot nebogljen novorojenček bori z vsemi svojimi močmi za svoj obstanek, obenem pa z jokom in pozneje s smehom napolnjuje vso svojo okolico?
Ni preveč rečeno, če ponovim že tolikokrat napisano mišljenje, da so otroci v družini kot sonce, ki napolnjuje vse kotičke domače družine. Ali ne čutimo vsi v družini, ki je brez otrok, da manjka nekaj velikega, pa če so stanovanja še tako moderno opremljena? Ali se ti ne zdi, da diha od vseh strani in iz vseh kotov nekak boleč očitek: pri nas ni pomladi, pri nas ni sonca, pri nas ni mladosti, ker ni zvedavih otročuh oči in ni smeha z brezskrbnih otroških ustnic. Pa saj vemo, da je brez sonca tako tiho in mrtvo in da se počutimo vse preveč stare. Vsi se zavedamo, da imajo tudi maihni otroci velike zahteve in si morajo starši velikokrat v marsičem prikrajšati, da le niso otroška usta lačna in da zima ne prodre do njihove občutljive kože. Vsi poznamo matere in očete, ki so jim otroci povzročili premočne gube na obrazu in da so starši morali velikokrat brez besed skloniti svoj hrbet samo zato, da so otroci lahko večerjali in sanjali lepe sanje. Vendar smo naredili malo, če smo samo nasitili te kljunčke, nismo pa se
srčkom in možgačkom, ki tako hrepene tudi po materini in očetovi ljubezni. Prav nežno se moramo skloniti, da razumemo vse tiste majčkene želje in hrepenenja, ki se v teh srčkih kuhajo, vrejo in kipijo v objem pravilne nege in vzgoje svojih staršev.
Ko je mati porodila otroka in ga prvikrat poljubila na umita lička, je razdelila svoje življenje napol, polovico ga je namreč poklonila otroku. Nobena materina minuta ni več popolnoma njena; pa če je kdaj še tako daleč od svojega otroka, ji kljuje v srcu nemir in bojazen, kako neki je sedaj _z njim.
In ne bi rad govoril o tistih majhnih grobovih in pretresljivih bolečinah, ko mati polaga na tak grob cvetje, vlažno od solz ki zastonj kličejo, da bi se življenje zopet povrnilo v njen objem.
Pa ne samo matere, tudi očetje so tisti, ki izpolnjujejo družinski krog, in ne bi bilo prav, če ne bi tudi očetom priznali vsega truda napora in ljubezni, ki jo morajo vlagati v svojo družino. Očetje ljubijo po svoje. Kolikokrat morajo krepkeje stisniti svoje orodje in kolikokrat delajo pozno v noč ter si kradejo čas od svojega spanja, da bi družina ne trpela pomanjkanja. Sicer so se danes tudi žene pridružile svojim možem, da s skupnimi napori lahko režejo debelejše kose kruha vedno odprtim otroškim ustecom.
Ptičkov brez gnezda bi danes pri nas ne bi smelo več biti. Z ničemer se ne morejo starši opravičiti, če so njihovi otroci prepuščeni samim sebi, če njihova usteca zastonj prosijo kruha, če njihove očke zastonj iščejo ljubezni. Z ničemer se ne moreta opravičiti pomanjkanje in beda tam, kjer starši sproščajo svojo živalsko raz-brzdanost po zakajenih gostilniških prostorih, otroci pa doma lačni in v temi pričakujejo novih prepirov, ko se bodo ti starši vrnili. Za vsakega pridnega je pri nas dela dovolj in ne bi smelo biti otrok, ki bi lačni prosjačili kruha. Tudi država je s svoje strani priskočila na pomoč bodisi v obliki raznih dajatev, uslug in podobnega ter skuša družinam pri težki nalogi nege in vzgoje otrok na vse načine pomagati.
In prav o enem takem ukrepu sem imel namen spregovoriti, namreč o otroških posvetovalnicah. Otroške posvetovalnice so ustanove, kjer naj dobijo matere najpotrebnejše nasvete oziroma navodila za pravilno nego in prehrano svojih otrok ter podatke o njihovem napredovanju. Te ustanove so še nilade. Pravzaprav so nastale šele po osvoboditvi, vendar opažamo, da bodo počasi prodrle v življenje in da bo vsaka mati smtrala za potrebno da bo redno s svojim malčkom obiskovala posvetovalnico. Da so otroške posvetovalnice še daleč od svoje idealne in misli, je več vzrokov. Eden velikih vzrokov je tudi premajhna zainteresiranost prebivalstva za take ustanove. Matere že niso toliko
zavest prodrla med vse matere in bodo vse matere tudi sodelovale pri problemih, ki jih imaio otroške posvetovalnice bodisi s kadrom, bodisi s prostori, bodisi z drugimi finančnimi težavami, bomo laže z združenimi močmi uspeli, da bomo lahko imeli potrebne posvetovalnice na taki višini, ki bodo stoodstotno dosegle svoj namen. Vsak začetek je težak, težak je tudi začetek ustanavljanja in razširjanja omrežja posvetovalnic na terenu. Vendar si je današnja moderna medicina postavila za cilj, da mora uspeti tudi z idejo posvetovalnic, kajti stoletne izkušnje so pokazale, da je obolevanje, invalidnost in razne nesreče veliko laže in ceneje preprečevati kakor pa zdraviti. Zavedati se moramo, da se zdravstveni nivo v državah ocenjuje po umrljivosti otrok v starosti od 0 do 1 leta. Ti c^roci so namreč najbolj izpostavljeni vsem bolezenskim vplivom in ta lahko zapušča pri nepravilni negi največ bolezenskih posledic.
Če hočemo torej res storiti za svoje otroke vse kar je možno, potem začnimo z našimi najmlajšimi. Od rojstva naprej jih imejmo pod stalno kontrolo zdravstvenega kadra, kajti če bo cvet zdrav, lahko pričakujemo, da bo zdrav tudi sad. In le v zdravem rodu sta moč in bogastvo, le v zdravem rodu so lahko gospodarske prilike dobre. Bodimo dobri starši in nudimo svojim otrokom čim lepšo mladost. Otroci nam tega ne bodo pozabili.
Ptičkov brez gnezda pa naj ne bo več.	Dr. Budna Leopold
Prva seja novega upravnega odbora rudniške sindikalne podružnice
Dne 24. novembra se je novoizvoljeni upravni odbor naše sindikalne podružnice sestal na svoji prvi seji.
Izvoljen je bil nov izvršni odbor, ki je ostal z ozirom na lansko leto ne-izpremenjen. Vse funkcije so bile ponovno poverjene starim, preizkušenim sindikalnim delavcem. Tudi letos bodo našo podružnico vodili predsednik tov. Močilnik Tone, podpredsednik Uranjek Karel, tajftik Mavsar Rudolf in blagajnik Kovačič ing. Ljubo.
Upravni odbor je sklenil, da je treba temeljito poživeti delo pododborov, ki v preteklem letu niso zadovoljivo izvrševali svojih nalog. Za vsak pododbor je bil imenovan en član uprav-
nega odbora, ki bo odgovoren za pravilno delo pododbora. Občni zbori pododborov morajo biti do 15. decembra 1955.
Mnogo so diskutirali o strokovnem dvigu kadrov po splošnoizobraževalnem tečaju, ki ga bo priredila »Svoboda« in po strokovnih tečajih. »Svobodi« je pri organizaciji tečaja treba nuditi vso možno pomoč in podporo.
Na prihodnji seji, ki bo 1. decembra, pa bo upravni odbor razpravljal o delovnem načrtu za prihodnje leto, obravnaval bo pravilnik letnih dopustov in podrobno analiziral vse probleme, ki so v zvezi z dvigom strokovne ravni našega kolektiva.
Neuspeh na aprilskem festivalu je bil zelo vzpodbuden
Dne 17. aprila 1.1. smo imeli v Velenju kulturnoprosvetni festival rudarskih »Svobod«. Na tem festivalu smo se lahko vsi prepričali, da je kultumo-prosvetna dejavnost slovenskih rudarjev na visoki stopnji. Nastopale so godbe na pihala, orkestri, dramske sekcije, pevski zbori itd.
Tudi naši velenjski rudarji so nastopili in pokazali, da se kolektiv trudi, da bi se čimbolj dvignil na kulturno-prosvetnem torišču. Za ta trud smo dobili lepo priznanje, saj se je naša dramska sekcija pri ocenjevanju uvrstila na drugo mesto. Toda žal, le dramska sekcija ...
Vkljub temu, da smo dosegli na festivalu lepo priznanje, smo nekateri občutili, da smo na tem festivalu poleg priznanja doživeli tudi neuspeh. Neuspeh mislim zato, ker nismo bili organizacijsko toliko sposobni, da bi nastopili s pevskim zborom. Nastopil je sicer naš pevski oktet, ki je za svoie izvajanje dobil tudi priznanje, vendar je bilo človeku težko pri srcu, ko je videl, da drugi številčno mnogo šibkejši kolektivi nastopajo z močnimi pevskimi zbori. Naš kolektiv, ki je številčno zelo močan, saj šteje preko 2100 delavcev in uslužbencev, pa je nastopil samo z oktetom.
Ta pomanjkljivost nas je vzpodbudila in takoj po festivalu smo v okviru sindikalne podružnice začeli zbirati prijave za pevski zbor. Kmalu smo imeli preko 100 prijav. Pogovorili smo se s povevodjo tov. Beuennannom, ki je takoj in rade volje pristal, da nas bo vodil. Sklicali smo sestanek vseh prijavljenih in imeli 31. maja 1.1. prvo vajo. ___'
Naš prvi nastop s štirimi pesmimi je bil že 3. julija, na praznik rudarjev. Vsi poslušalci so bili ob uspešnem nastopu prijetno presenečeni, kajti mso si predstavljali, da bi se mogel številčno tako močan zbor v tem kratkem času že česa naučiti. Prestali smo ognjeni krst. Pevci so bili zelo zadovoljni, ker so dobili od poslušalcev priznanje, ki ga v toliki meri niso pričakovali. To jim je dalo novega poleta.
Takoj po rudarskem prazniku smo se dogovorili, da bomo še marljive je vadili ter se začeli pripravljati za koncert. Pevski odbor in pevovodja tov. Beuermann pa so sestavili program.
Najtežavneje pri vajah je bilo, da je večji del pevcev bil zaposlen v treh
izmenah, zaradi česar se jih ni mogel redno udeleževati.
Tudi pevci, ki so zaposleni v Termoelektrarni, na železnici in drugod, so zaradi svoje službe imeli težave pri rednem obiskovanju vaj.
Neredno posečanje vaj je bilo krivo, da smo morali vaditi dalj časa.
Kljub vsem težavam je naš pevski zbor imel svoj prvi koncert 10. 9. 1953 torej po dobrih treh mesecih obstoja. Res je, da so v izvajanju bile še pomanjkljivosti, ki se bodo morale v nadaljnjem delu odpraviti, vendar je to velikanski uspeh, posebno zato, ker ga je naš pevski zbor dosegel v tako kratkem času. Dobri volji in požrtvovalnosti pevcev, delavnosti obeh glasovnih vodij, tov. Janka Lukmana in Ludvika Glavnika, ter izredni požrtvovalnosti pevovodje tov. Riharda Beuer-manna, gre zasluga, da smo dosegli tak uspeh.
S koncertom smo nastopili, tudi v Ravnah na Koroškem 1. oktobra t. L ter v zdravilišču Topolšici 6. novembra 1.1.
V Ravnah in v Topolšici smo za svoje izvajanje želi vse priznanje.
Sicer smo v kratkem času svojega obstoja preživeli majhno krizo, ki pa ni imela posebnih posledic. Nekaj pevcev je zapustilo naš pevski zbor, vaditi pa je začelo nekaj novih. Ne vem, kaj si predstavljajo tisti, ki so nas zapustili. Ali mislijo, da se bo naš pevski zbor razšel, če ne bomo imeli njih? Vprašal bi jih, če smatrajo ignoriranje ali morda celo miniranje pevskega zbora za kulturno dejanje. Morda mislijo, da bi morali imeti v družbi neke predpravice, če sodelujejo v pevskemu zboru? Če mislijo tako, potem je bolje, da so nas zapustili. Naš pevski zbor ima dovolj poštenih tovarišev, ki hočejo s svojim glasom in pesmijo doprinesti delež k skupnim naporom za kulturni uspeh našega delovnega človeka.
Trdno sem prepričan, da se bo naš pevski zbor izpopolnjeval, da se bo kvalitetno in številčno še dvigal, ker stoji na zdravih temeljih. Naši pevci, dasiravno kot pevci mladi, imajo izredno veselje do petja, to pa nam je porok, da bomo v bodoče — če bo potreba — nastopili z drugačnim številom, kot smo nastopili 17. aprila t.l.
Pogled v tvDom cicibanov"
Zapuščen izgleda čez dan »Dom cicibanov«, odkar so se naši najmlajši odselili v druge primernejše prostore. Samo napis nad vhodom, osamele gu-galnice in vrtiljak na poznem jesenskem travniku nam nemo govore, da je bil tu še pred nedavnim paradiž naših cicibanov.
V večernih urah zažare v prostorih luči, okrog zgradbe odmevajo akordi harmonike, v nekdanji »Dom cicibanov« prihajajo odrasli fantje in dekle-
Ekipa velenjskega RK
dr. Budna, tov. Tratnik in zaščitna sestra pri terenskem delu.
ta, žene in možje. Kaj se le tu dogaja? Naše DPD »Svoboda« je osnovalo folklorno skupino, ki pod spretnim vodstvom tov. Branke Mravljakove vsak torek od 17. do 19. ure vežba narodne plese in se pridno pripravlja za samostojen nastop.
Petnajst parov mladih ljudi prestavlja svoje nožice. Koroški narodni ple3 sledi makedonskemu kolu, na resnih obrazih vidimo voljo, da bi čimprej obvladali ritmične gibe narodnih plesov. Salejev Jožek pa vleče harminiko, pridno in neumorno in ga skoro ni videti izza njegovega ogromnega instrumenta.
Prijatelji umetnih plesov — pridite pogledat — morda tudi vas pritegne veselje med plesalce.
Ne samo v torkih, tudi v petkih je živahno vrvenje v tem domu. Harmoniko je zamenjal enostavnejši tralala, ki 'pa se tako neumorno ponavlja, da nas radovednost le spravi v dvorano. Ugledamo znane obraze: tov. Dominikova daje takt — dlan ob dlan — ena dva tri — štiri, instrument je še vedno: tral-la-la po znanih napevih. Tako dela baletna skupina 25 deklic, ki so nas že nekajkrat razveselile s samostojnimi celovečernimi nastopi. Se vedno so tu Mika, Emica, Sonja, Greta, Janka in še toliko drugih, ki nastopajo že od lanskega leta ter mnogi učenci, ki so se vpisali šele letos. Tov. Dominikova upravičeno toži nad osamljenostjo pri njenem delu, nezadostnimi rekviziti, najpotrebnejšo glasbo. Zeli si ▼ okvir DPD Svobode. Kdo ve, če bo tam res bolje. Nekaj pa je vsekakor potrebno storiti. Toliko upornosti v delu, toliko volje in ljubezni do koreografije, ki so jo te deklice pokazale na svojih nastopih, prav gotovo ne smemo pustiti usahniti.
• » • spori • • • • o Kaj je vzrok?
Vendarle je uspelo
Rudar jesenski prvak vzhodne slovenske lige
Letošnjo jesen so bili naši nogometaši v zelo nestalni formi, kar je številnim ljubiteljem nogometa v Velenju povzročalo mnogo skrbi. Kako tudi ne bi?
Ze v prvi tekmi je novinec in nedvomno najslabše moštvo v skupini — Partizan iz Ljutomera — v prvih minutah igre vodil proti Rudarju z 2:0. Res je, da 'so naši napadalci kasneje napolnili mrežo gostov kar z osmimi zgoditki, vendar pa je moštvo zaigralo tako raztrgano in nezrelo, da je bil vsak pesimizem popolnoma umesten.
Vsi smo pričakovali poraz v Storah proti večnemu rivalu Kovinarju. Vse prognoze so stale v korist kovinarjev. Toda naši »knapi« so prekosili najbolj optimistična pričakovanja ter v premočni igri gladko opravili s scdni-kom Plibeškom in stranskim sodnikom Ambrožem »ojačane« Štorjane s 5:3.
V	Brežicah so »zablesteli« le na trenutke, vendar pa jim je s pičlim rezultatom 4:3 uspelo pobrati ves izkupiček. Hudarin je sam štirikrat pretresel mrežo nasprotnika.
V	tekmi proti »Proletarcu« v Zagorju, ki bi po vseh teoretskih pro-pozicijah morala odločiti jesenskega prvaka, se je Rudar popolnoma zatajil. Posebno ožja obramba z vratarjem na čelu. Sreča, da nasprotnik ni bil najbolje razpoložen. Kljub temu pa rezultat 1:4 pove vse.
Tudi proti metalurgom iz Kidričevega je močno škripalo. Posebno v napadu, kjer je naš kvintet kar tekmoval v slabšem odkrivanju, netočnem podajanju in nesmiselnem streljanju. Z enim točnim udarcem z glavo je Sine poba-sal obe točki s pičlim rezultatom 1:0. Celo vrsto stoodstotnih priložnosti pa naši napadalci niso izkoristili. Da je naša mreža ostala nedotaknjena, se imamo zahvaliti le solidni ožji obrambi z neumornim Fišerjem na čelu. Tudi Vrečar je imel priložnost dokazati, da nekaj zna, če hoče. Igral je v »avstrijski formi«.
Krize ni hotelo biti konec, kar so verjetno z velikim zadovoljstvom ugotovili tudi mariborski kovinarji, ki so po igri v polju in priložnostih pred njihovim svetiščem sodeč, plačali z 1:4 svoj zapitek zelo poceni.
Po tihem smo upali na ugoden rezultat v Račah. Toda s 5:0 so nas fantje
nad vse prijetno presenetili. Tega rezultata ni nihče pričakoval. Prav tako ne vseh grdih dogodkov, ki prav gotovo ne delajo časti našim gostiteljem, račkemu Partizanu, niti našemu športu. Pozabimo na to! Ob spomladanskem gostovanju v Velenju bomo tovarišem iz Rač pokazali, da smo boljši gostitelji in športniki — predvsem pa, da smo jih pri vzgoji športne publike precej prehiteli.
Odličen vrrvlar in neefekten balet našega napada sta simpatičnim in borbenim Ftujčanom pripomogla, da so zapustili naš lepi stadion z zelo častnim porazom 1:2. Vse nade za prvo mesto bi s tem bile pokopane, če ne bi štorskim kovinarjem uspelo, da so poleg prejetih šestih nasuli našim stanovskim tovarišem iz Zagorja kar štiri gole in jim s tem močno pokvarili razliko v golih. Hvala ti, »Kovinar«! Mnogo smo ti dolžni, vendar upamo, da ne boš v spomladanskem srečanju ob Jezeru od nas zahteval, da se ti re-vanžiramo s kako točko. Preveč bi bilo.
Preostali so še v zmago prepričani celjski železničarji. Sicer nam bi zadostovala minimalna zmaga, toda — žoga je okrogla. Uspelo je. Po mlačni igri in mršavem rezultatu 0:0 v prvem polčasu so knapi po odmoru zagrabili stvar za res in .. . podzvezni reprezentant Ograjšek je štirikrat pobral žogo iz mreže, kamor so mu jo ljubeznivo ser-virali Hudarin dvakrat ter Ivenčnik in Zagorc. Miki je imel slab dan in kljub vsemu prizadevanju ni našel Ograjšku primerne zaposlitve. Potolaži se, Miki, saj šo ni vseh dni konec! Pa spomladi ob »Jezeru«. Levji delež za uspeh ima pravilno postavljena taktika tov. Ja-kaše in dobra igra vsega moštva (samo v drugem polčasu!), predvsem Grešnika, ki je dal eno svojih najboljših iger.
Jesenska tablica izgleda takole:
Rudar	9	8	0	1	34:14	16
Proletarec	9	7	2	0	34:16	16
Aluminij	9	5	1	3	25:14	11
Brežice	9	5	1	3	29:19	11
Kovinar (Štore)	9	5	1	3	26:21	U
Kovinar (Mrb.)	9	3	2	4	25:18	10
ZŠD Celje	9	2	2	5	21:34	6
Drava (Ptuj)	9	1	2	6	14:19	4
Partizan (Rače)	9	2	0	7	12:23	4
Partizan (Ltm.)	9	0	1	8	11:53	1
Tudi v Velenja bo letos smucarshi šport zaživel
Športna dejavnost se je po izgradnji stadiona razmahnila v pospešenem tempu. Koliko je mladine, ki igra vsak dan nogomet na igrišču, pa tudi druge športne panoge kot odbojka, košarka, lahka atletika itd. se razvijajo. Vključuje se vedno več članov in s tem krepi zdrav razvoj naše mladine.
Za razvoj športa poleti so torej že ustvarjeni temelji, dočim za razvoj zimskega športa do sedaj še ni bilo dovolj storjenega, pa čeprav je zanimanje zanj med našo mladino zelo veliko. Zato se je letos resneje pristopilo tudi k reševanju tega problema. V okviru SD Rudar se je osnovala smučarska sekcija, ki bo vključila vso mlad:no, ki se zanima bodisi za alpsko smučanje, smučarske skoke ali teke. Sele na ta način bo mogoče organizirano izvesti razna tekmovnja in se udeležiti različnih prvenstev, kar bo omogočalo dvig kvalitete v pospešenem tempu.
Na iniciativo tov. direktorja Zganka Nestla se je pristopilo tudi že k gradnji 40 in 20 metrske skakalnice. Z dograditvijo teh objektov bo zelo ustreženo naši mladini, pa tudi vsem ostalim, ki bodo sigurno z užitkom in občudovanjem gledali drzne fante, kako se bodo pogumno poganjali v globino. Imeli bodo doma pril ko občudovati to, kar je dosedaj večina videla le v filmih. Dovolj je že sedaj v Velenju mladih fantov, ki so izkoristili vsako priložnost in trenirali v Šoštanju ter si pridobili osnovno znanje. Na gimnazijskem prvenstvu, ki je bilo to zimo na Mo-zirskih planinah, so se v močni konkurenci že kar dobro odrezali. Letos, ko bodo možnosti za trening doma, bodo nedvomno še boljši.
Skakalnici bosta zgrajeni na prostoru, ki ima zares idealno lego, in sicer v kotanji pod gradom za vilo Bianco, komaj dobrih 50 m oddaljeno od glavne ceste. Pobočje je obrnjeno proti severu in se tu sneg ztelo dolgo drži. Posebno ugodno za publiko pa je, da je ta kotanja nekakšen naravni amfiteater in bedo gledalci v polni meri prišli na svoj račun, saj bodo s skoro poljubnega mesta lahko zelo dobro opazovali skakalca od vrha zaleta do konca izteka. To je ugodnost, ki jo ima le malokatera skakalnica. Posebno dobro pa se bo dalo opazovati skoke z gradu. Sploh daje pojava gradu in izza njega porajajoče Nove Velenje s temnimi gozdovi v ozadju izredno mičnost pogledu z vrha zaleta in bo verjetno skakalnica tudi poleti zelo obiskana sprehodna točka.
Da bosta skakalnici pomenili precejšnjo pridobitev za Velenje, verjetno ni potrebno posebej omenjati. Toda delo je šele na začetku, dosti truda bo še treba vložiti in tudi garati, da bosta
skakalnici pred zimo gotovi. Ni mala stvar graditi takšen objekt, vendar ob vsestranski podpori vseh podjetij v Velenju — posebno rudnika — in vse mladine, pa tudi ostalih delovnih ljudi, katerim je pri srcu razvoj Velenja, bomo s gurno uspeli in nas sneg ne bo presenetil na napol gotovi skakalnici. Vsakdo, ki bo žrtvoval kakšen prost popoldan na izgradnji, bo lahko imel pozimi, ko bo gledal, kako skače mladina, prijetno zavest, da je tudi on prispeval svoj delež k temu razvoju.
Kot omenjeno, lega skakalnice je zelo ugodna, toda profil terena je drugačen, da bo treba izvršiti precej zemeljskih del, da se zagotovi zadostna varnost skakalcev. Samo v spodnjem ra-diusu je potrebno izkopati preko 3000 kubičnih metrov zemlje, kar predstavlja tudi za buldožer precej dela. Tudi vrh zaleta bo še treba nasuti v višino za okoli 5 metrov, dalje bo treba zgraditi še primeren sodniški stolp itd. Ob koncu del pa bo treba celo skakalnico pokriti še z rušo, da ne bodo vremenske neprilike raznašale kar so pridne roke napravile.
Zadnja leta opažamo močno poživ-ljeno delovanje vseh članov tukajšnjega DPD Svoboda, ki se kaže ne samo v kulturnoprosvetnem udejstvovanju, ampak tudi v tem, da društvo pritegne v svoie vrste čimveč članov, ki jih skuša izoblikovati v vsakem oziru v kulturnega človeka. Pri izbiri članstva društvo ne dela nikake razlike in so nam dobrodošli prav vsi — možje in žene, dekleta in fantje — ki imajo namen aktivno delovati v katerikoli sekciji ali pa tudi biti samo društveni podporni člani. Razveseljivo je, da smo prav v tem letu osnovali nove društvene sekcije moškega pev. zbora, šaha in folklore, ki vsi uspešno delujejo, prav kmalu pa bo v okrilju »Svobode« tudi baletna skupina. Razgibala se je tudi naša mladina, ki pod vodstvom inž. Armiča v zboru ca. 30 mladink in mladincev pridno vežba ter prepeva in se pripravlja za prvi samostojni vokalni koncert.
Zavedajoč se svoje osnovne naloge — dvigniti človeka iz kulturne zaostalosti, razširiti mu čimbolj njegovo duševno obzorje — je tukajšnja »Svoboda« sklenila to svojo nalogo izpolniti preko raznih, večinoma brezplačnih tečajev. V splošnem izobraževalnem tečaju, ki bi ga vodila dva naša poznana šolnika, profesorja Arlič in Šmajs, bi s pomočjo ostalih šolnikov pridobili splošno znanje iz zemljepisja, zgodovine, matematike in slovenščine zlasti naši delavci, ki bi to znanje s pridom uporabili pri izpitih za učne kopače. Stopnja načrta ne bi presegala obsega osnovne šole ali dveh razredov srednje šole. Do danes se je prijavil vsega en rudar, in še ta na osebno prigovarjanje funkcionarjev sindikata. Za žene in dekleta smo namenili prikrojevalni tečaj. V ta namen smo se posvetovali s poslovalnico »Singer«, ki je voljna prevzeti organizacijo tečaja in dati na razpolago učitelje in potrebne šivalne stroje. Tečaj bi trajal tri mesece, 2 do 3-krat tedensko po dve do tri ure. Učnino za ves tečaj v znesku 1500 din za osebo bi plačevale tečajnice, »Svoboda« pa bi dala brezplačno na razpolago potreben prostor. V tem tečaju bi se poučevalo šivanje na stroj, krojenje, pletenje in rezanje, obenem pa bi tečajnice spoznale delovanje in sestav šivalnega stroja. Do danes je prijavljenih 22 tečajnic.
Posebno v Novem Velenju je mnogo deklet, ki po končani šolski obveznosti ostanejo, doma in to večinoma brez poklicev in pripravljenosti za bodoče življenje. Nekaj let pohajkujejo, nekatere zaidejo na stranpota ali pa se poročijo. Ko postanejo gospodinje, pa nimajo niti osnovnih pojmov o vzdrževanju reda in higiene v stanovanjih, o telesni in duševni higieni, o spolni vzgoji, o negi dojenčkov, o vzgoji otrok, o kuhanju, pranju, likanju, krpanju, olepševanju stanovanja, negi cvetic, o kulturnem obnašanju, okusu v oblačenju, ekonomiki itd. Organizacijo te sekcije je »Svoboda« zaupala tov. Kmeclovi, ki je že pripravila podroben načrt predavanj. Prijavilo se je 26 tečajnic, s katerimi se bomo v prihodnjih dneh sestali in se z njimi o vsem pogovorili. Za učenje esperantskega jezika se ni prijavil nihče, za stenogra-
fijo prav tako, za knjigovodstvo pa 4 tečajnice z nezadostno predizebrazbo.
Verjetno je to problem na vsem našem podeželju. Zato so vzgojo naših ljudi razpravljali kot boleč in pere; p-oblem na Kongresu »Svobod« 22. in 23. oktobra letos na Jesenicah. Tudi naša »Svoboda« želi po svojih močeh reševati to vprašanje, zato poziva ljudi v kinu s plakati in z osebnim prepričevanjem na obiskovanje tečaiev, da bi si izpopolnili svoje znanje in razširili relativno ozko duševno obzorje. Rezultat vpisovanja sem navedel in se
mi zdi odločno prenizek za Velenje, ki ima blizu 10.000 prebivalcev. Kje so vzroki za tako nezainteresiranost za osebno izobrazbo? To je zlo vseh nas, to je zlo naše družbe. DPD »Svoboda« ima najboljši namen doprinesti kak delež k tej plemeniti nalogi, vendar mora v tem najti močno oporo v vseh masovnih organizacijah, kar je poudaril tudi prof. Šmajs na ob:nem zboru SZDLS. Tako pa se velike- odgovorne naloge prepuščajo samo »Svobodi« in še tu samo nekaterim funkcionarjem, zato tudi ne more biti pravih uspehov. Vsaka organizacija naj skuša tudi v tem pogledu storiti, kar je dolžna do svojih članov in do skupnosti in člani »Svobode« prav gotovo ne bodo zadnji pri' delu preobrazbe našega industrijskega delavca in kmeta.
i)!i nošo dromifsha sekcijo spi?
Konec novembra je, čas, ko bi se tudi v naši dvorani morala odvijati odrska umetnost živahneje in bolj vidno. Pri nas pa je mrtvo, nobenih objav o kaki igri ali nastopu dramske sekcije. V lanski sezoni pa smo imeli kar osem premier!
Skoro je res tako! Pa vendar naša dramska sekcija ne spi. Samo začetek letošnje sezone se je malce zavlekel. Imeli smo lep program za letošnjo sezono. Z odhodom tov. Furlana pa je odložena za nekaj časa nastopna drama, ki je bila predvidena za otvoritev letošnje sezone, t. j. »Mladost pred sodiščem«. Ker je stvar prišla skoro nepričakovano, smo trenutno res ostali praznih rok. Za Dan republike bo naša dramska sekcija nastopila z odlomkom B. Kreftove »Velike puntarije«. Naš znani igralec tov. Dermol se vam bo v tej igri prvič pokazal kot režiser resnih del, med znanimi odrskimi obrazi pa se bo v tej igri prvič predstavil tov. Laznik, ki ima na tem polju obilo izkušenj.
Naša dramska sekcija pripravlja tudi opereto »Pri treh mladenkah«. Tudi za odrsko neizkušenega človeka je jasno, da je treba v prvi vrsti časa. dela in dobre volje, dokler nastopajoči obvladajo pevsko sicer prijetne, vendar zahtevne Šukertove arije. Odrska obdelava ni ravno lahka — in vse to zliti v objem orkestralne glasbe — je za naš ansambel zahtevna naloga, ki pa so se je vsi igralci tako resno oprijeli, da lahko upamo, da bo naše občin-
Tudi naši gimnazijci
Mešani pevski zbor velenjske gimnazije je pod vodstvom tov. Kmeclove v čitalnici »Svobode« ponovil svoj koncert, ki mu je dodal nekaj novih pesmi. Koncert je lepo uspel in trditi smemo, da ima tov. Kmeclova srečno roko pri izbiri progj-ama in dobre živce, da spravi v sklad nad 70 grl. Posebej moramo pohvaliti Barbko Vrečkovo za uvodne pozdravne besede in soliste (Bajde-Emica-Hudovernikova). Za uspeli koncert vsem iskreno čestitamo in želimo tako vodji kakor tudi izvajalcem še obilo uspeha.
Ma-vec
stvo s to novostjo na našem odru zadovoljno.
Sekcija tudi na naše male ni pozabila. Ze sedaj misli na »Novoletno jelko«. Za ta dan pa ie vsa v delu Trac-nikova igralska družina, ki pridno vežba in pripravlja otroško igro »Princeska in pastirček«. Dvakrat tedensko pričarajo ti ljudje podobe iz sanj otroške domišljije in pod spretno režiserjevo roko pripravljajo presenečenje za naše male. Vloge igrajo večinoma odrasli igralci, kar nam daje tem več garancije za dober uspeh.
To so trenutne priprave za dela, ki bodo po vsej verjetnosti uprizorjena na našem odru do novega leta. Vsekakor pa upamo, da letošnja sezona ne bo na uprizoritvah revnejša od lanske. Saj se naš kader iz leta v leto izpopolnjuje, ki bo s samostojno naštudiranimi deli obogatil tudi naš letošnji repertoar.
Kratke kulturne novice iz Velenja
Dne 19. in 20. 11. 1955 je gimnazijski zbor v čitalnici DPD »Svoboda« ped vodstvom tov. Bože Kmecl z uspehom ponovil koncert, ki je bil izveden ob koncu šolskega leta. Koncert je bil posebno v soboto dobro obiskan. Akustika je bila v čitalnici mnogo boljša kot v kino dvorani. Zbor je učinkoval enotno in ubrano. Koncert so priredili ob proslavi 10. obletnice proglasitve republike ter 10. obletnice obstoja tega mladinskega ansambla, s katerim se tov. Kmecl že ves čas neumorno ukvarja — in tudi žanje uspehe. Čestitamo!
Ustanovljen je mladinski mešani pevski zbor, ki je že pričel delovati pod vodstvom tov. Mirka Armiča. Vabimo vse mladince in mladinke, da vstopijo v ta zbor. Prijave sprejema mladinska organizacija in DPD Svoboda.
Glasbena šola Velenje pripravlja dne 26. 11. 1955 v počastitev 10. obletnice proglasitve republike komorni koncert, ki ga izvajajo učitelji glasbene šole. Koncert bo v prostorih šole in nanj opozarjamo ljubitelje komorne glasbe.
Načrt za skakalnico je napravil naš priznani strokovnjak tov. ing. Stanko Bloudek, kar je porok, da bo skakalnica res kvalitetna in se bodo lahko na njej izvajale tudi važnejše tekme. Imeli bomo možnost, da bomo prej ali slej tudi v Velnju videli Polo, Roglja in druge naše najboljše skakalce. Vendar do tega je še daleč in samo s skupnimi napori bomo ta cilj lahko dosegli. Posebno vabljena je mladina, da se odzove v čim večjem številu — bodisi dopoldne ali popoldne — in zgrabi za delo, saj bo delala zase, za svoje razvedrilo in športni napredek.
OBJAVE IN PREKtlCI
Med velenjske rudarje se je vgnezdila roparska tolpa
Velenjski rudnik potrebuje že dobro leto novo delovno silo, ki jo zahteva stalno povečanje proizvodnih kapacitet. Večinoma so novi delavci dobri in voljni, da se v Velenju stalno zaposlijo. Nekaj pa jih je, ki jim je naše podjetje le ena mnogih postaj na njihovi brezciljni poti. Ti večinoma le prezi-mijo ali pa se ustrašiio trdega rudarskega dela in soet odidejo.
Ogromna večina naših rudarjev je dobra, marljiva :n poštena in daje od sebe vse, da bi se naš rudnik čimprej uvrstil med najboljše in največje v državi.
Prav zato je vzbuc^o med nami veliko ogorčenje dejstvo, da rs je pod krinko poštenih rudarjev dolge mesece skrivala med nami prava, dobro organizirana razbojniška tolpa, in sicer Brečko Albert, Malec Ivan 'in Hriberšek Franc.
Ti so vršili v Velenju in okolici sistematsko večje in maji j še tatvine. Najraje so si prilaščali kolesa, ure in drugo. Ukradli so tudi 110 metrov električnega kabla v Novem Velenju. Vendar pa je to bil le en del njihovega zločinskega udejstvevanja.
Večkrat so napravili tudi izlete v konjiško občino, kjer so z orožjem v rokah (Brečkovo pištolo) ustavljali ljudi in jih izropali.
S tatvinami in ropom so si pridobili denarja in materiala v vrednosti okrog pol milijona din. Čedna trojica čaka v zaporih mariborskega okrožnega sodišča na zasluženo kazen.
Bolniški dopust si je podaljšal
Kopač Pinter Edo je često boloval — za vsem; mogočimi boleznimi. Bil je stalni gost v jamski obratni pisarni in obratni ambulanti.
Ko ir«u je upravnik tov. inž Kirn odklonil dopust, ki ga je zahteval, je ubral spet svoj staro, preizkušeno pot. Dvignil je boinišiki listek in odšel v ambulanto. Obratnega zdravnika mu je zaradi pogostih bolovanj uspelo prepričati, da je popolnoma izčrpan in si na ta način pridobil tri dni strogega počitka.
Nmesto v posteljo, pa je Pinter odšel na vlak in se odpeljal k sestri v Zemun. Ob dobri kapljici mu je bivanje v Zemunu postalo prekratko in je začel razmišljati, kako bi si dopust podaljšal. Kaj hitro je našel rešitev. Vzel je bolniški listek in si odobreno bolovanje podaljšal za dva dni. Dobra
Izplačilne kontrolne kartončke razveljavljajo in preklicu je jo:
Stanko Plaznik št. 1318, Jože Pečpč-nik I. št. 1153, Alojz Sušeč št. 1167, Josip Artner št. 3502, Alojz Kbtnik št. 413, Franc Rednak VI. št. 547, Mako Svetina št. 1565, Franc Lemež št. 448; Ivan Tajnik št. 844, Anton Klavžar št. 753, Jože Jurko II. 1011, Jože Lanko št. 135, Ludvik Skornšek št. 828, Alojz Suha št. 598, Ivan Doblšek II. št. 691, Janez Emeršič št. 1481.
Deputatne nakaznice razveljavljajo in preklicujejo:
Jože Kotnik IV. št. 642, Jože Lanko št. 885, Jožica Močilnik št. 962, Franc Dolinar II. 1909.
Podpisani Pire Ivan, rudar na rudniku Velenje, preklicujem in obžalujem vse žalitve in obdolžitve, katere sem raznašal o tovarišu O k o r n u Maksu, strojnemu poslovodji v Velenju ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
Pire Ivan
Podpisani Švarc Franc, upokojenec v Šaleku 26, preklicujem žalitev in obdolžitve, katere sem doslej izrekel o tov. Ilču Iliji, upokojencu v Velenju ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od nadaljnjega pregona.
Šalek, dne 14. septembra 1955.
Švarc Franc upokojenec, Šalek št. 26, pošta Velenje
ZAHVALA
Podpisani Luka Matij evič se izskre-no zahvaljujem sindikalni podružnici RLV za tovariško pomoč, ki mi jo je nudila za časa moje bolezni.
Luka Matij evič
zamisel, ki je ni poizkušal izvesti in se mu tudi ni povsem ponesrečila.
Prevara je bila odkrita, Pinter pa nagrajen s takojšnjim odpustom iz podjetja.
d
Preklicujem kot neresnično in žaljivo vse, kar sem 15. oktobra 1.1. ob priliki izplačila govoril o tov. Tekavcu Jožetu, šefu mezdnega oddelka RLV.
S tem se tov. Tekavcu javno opravičujem in iskreno zahvaljujem, da je odstopil od sodnega pregona.
Lipje pri Velenju Franc Jovan, rudar,
Podpisani Lovro Rebec, delavec v celjski Cinkarni, preklicujem kot neresnične govorice, ki sem jih iznesel o tov. Martinu Verbotnu iz Novega Velenja, blok B. Tov. Verbotnu se zahvaljujem, da je odstopil od sodnega pregona.
Rebec Lovro
Podpisana Grm Nada, gospodinja iz Konovega št. 10, preklicujem kot neresnične govorice, ki sem jih iznesla o svojem svaku Grmu Marku, rudarju pri Rudniku Velenje, stanujočem v Šaleku št. 3. Obžalujem, da sem kaj takega iznesla ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega pregona.
Grm Nada, 1. r.
Kako je z obveznicami posojila za zgraditev nove šole?
Mnogo je bilo govora o finančnih virih za zgraditev nove šole v Velenju. Eden od teh je bilo tudi posojilo. Ljudje so razumeli potrebo po novi šoli in težave glede denarnih sredstev. Zato so se radi odvzali pozivu za pomoč ne samo s prostovoljnim delom, ampak tudi z denarjem, ki so ga deloma poklanjali, deloma pa posodili. Ze dolgo so tiskane obveznice tega posojila, vendar jih ljudem še do danes niso razdelili. Kdo bi nam mogel to pojasniti?
Mavec