Pofttnma otačan* * cotonm. Leto IX., St. 52. („jutro" xvm., st. 29««» LJubljana, ponedeljek tj. decembra 1937* Cena 2 Dir — • ■ -.juLijalui (VUaJiJeVfe i — teietoc 4t im iUi -Tr*in« Moeiek Ljunijana Selen- ourgi>v» .u lei u> i4H2 Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telet od dl <2455 Pouruziiji t< v-eije r»ocenov8 ulica 31 — ieieton 190 fodruznjra Jesenice. Pri Kolodvoru n uxj foaruzmc« Novo mesto: LjuoijansRa "!esia št 42 ♦'oonizn 1 iroovije: v niši dr Baum- g^rtnor^ja Ponedeljska izdaja »življenje in svet" Uredništvo. Ljubljana Knafljeva ulica 5. telefon Št 3122. 3123 H24 41Z5 U> 3U6 Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaj* vsaK ponedeljek zjutraj - Naroča ae posebej in velja po poštJ prejemana L)in 4.- po raznašai-cin dostavljena Oin 5-- mesečno Marihor, Grajski trg St. 7. Teleton St 2440 Celje: StrossmayerJeva ul 1 Tel 65 Rokopisi .«e oe vračajo — Oglasi po tarifu PRIHODNJE LETO DOBA SPORAZUMOV Božična psslanka predsednika čsl republike dr. Beneša — Nevarnost evropske vojne je minila, 1 1933. fes doba spravljivcsii med narodi Praga, 26. dec. d. Predsednik republike dr. Kuvara Leneš je na LOž.cni vecei govoril po radiu m so njegovo poslan.co češkoslovaškemu narodu pienasale vse češkoslovaške brezžične postaje. Svoj govor je prečital najprej v češkoslovaškem, nato pa tudi v nemškem jeziku. Božična poslan.ca predsednika češkoslovaške republike ugotavlja piedvsem, oa to l. v zunanjem političnem pogledu doba pogajanj, razprav, iskanja sporazuma in končno zakijučitve vsaj delnih ji začasn.h mednarodnih dogovorov. V notranjem političnem pogledu je ugotovil, da ima češkoslovaška republika za seboj leto koristnega cela Ln da je z uspehcm premagala sedemletno gospodarsko krizo. Preteklo leto je tudi prineslo temeljito izpiemembo v razmerju z manjšinami, ki že Kaže dobre sadove. Ob koncu je predsednik češkoslovaške republike počastil spomin pokojnega predsednika Osvoooditeija Ttmaža Ma-saryKa, pri čemer je poudaril veliko izgubo. ki je zaaela z njegovo smrtjo češKO-slovaški naiou in državo ter dolžnost ue-la v smislu njegovih načel. Med drugim je izjavil: V tekočem letu so se evropske dižave pod vplivom razvoja razmerja sil umaknile oa prejšnje svoje pio^tuvoijne ali neprostovoljne po.itike, ki se je izražala v ravnotežju Društva narodov, ter se očiaiu presie v dobo nekuan.,ega direKtnega tekmovanja in merjenja sil. L. 1936 preostavija dobo preloma in nove pridobitve moči v meunaroanem svetu na stiani avtoritativnih sil v skooo ostalih velesil in držav, 1. 1937 pa je vendarle prineslo izenačenje moči med obema taboroma. Ob koncu 1. 1937 vicumo, da je postalo francosko - angleško sodelovanje vnovič bolj intenzivno, da je prišlo uo zbiižanja z Zedinjtnimi dižavanu, Kakor tudi, aa se je ormlha napetost med Nemčijo in Sovjetsko unijo. L. 1937 je pač moralo prevzeti hudo mectnarouno krizo iz l. 1936, toaa Kmalu jo je pričelo pomirjevati m normalizirati. Ce smo govorili v L 1936 in v priče tku 1. 1937 o možaoati evropske vojne, so bili vendar poslednji meseci 1. 1937 tako izpolnjeni z diploma l-skimi pogajanji in izjavami, ki kažejo ne giede na izoruh nove vojne na Daljmm vzhodu, da je misel o kaki evropsiu vojni izključena, da je njena možnost mnogo manjša, kakor pa je oila v prejsnjin mesečin in letih. Vidi se, da so vse velesile brez izjeme pri primerjanju svojih moči prisie uo zakijučKa, da di vojna v Evropi rodila bilanco, ki bd pomenila Katastroio, zaradi česar ne bi prinesia nobene rešitve oostoječih vprašanj. Ce vidimo v 1. i936 dobo hudih kriz in v 1. 1937 dobo izenačenja moči, se mi zdi, da bo postalo 1. 1938 aoba pogajanj, razgovorov, iskanja soQ'lajja in ko.iL.no zakijučitve vsaj ueln.li in začasn.h dogovorov, ki bodo uovedii do končnega sporazuma o rruru vsaj v Evropi. Kogoji za taK razvoj so v Evropi podani. spanska revolucija m posredovalno vprašanje sta, kaKor vse kaze, po svojem mednarodnem značaju v likvidac.ji. iz tega co zopet postala povsem čista Spanska revolucija. Nemčija se osr«-ootoc.ije na svoja pogajanja z zapadnimi shanu Sovjetska unija pa se čim dalje bolj davi s svojimi notranjimi zadevami. Na sredozemskem morju obstoja še /edno napetost, toda položaj se je zalo >otavil zaradi izločitve španskega v^r&š mja. Pc-tovanje lorda Haluaxa Nemčijo je imelo tri važne uspehe. Pi .i jt olia ^a.-na ugotovitev, da so zapadne v.e v gotovih okoliščinah pripravljene --azpr tvljati t kolonij 3kih zadevah, da ima ,o zno močan interes pri ohranitvi .-niru v sr-iinji Evi- -pi. kar je bilo vnovič iZfj> no pc-uoarjeno s potovanjem francoskega zunanjega ministra v vzhodno in srednjo Evropo in da smatrajo pogajanja ter sporazum z Nemčijo za mogoča. Danes s j p j *am Pol„ši pogoji za diplomatske iazyovore. Tudi naša uržava je zanje pripravljena. Za nas bodo tem lažji, ker smo giede na dogodke v 1. 1936 in 1937 irvršil. pnprave tudi za man j mirne čase, kakor so se pričakovali za 1. 1938 Zadnja pogajanji v i onuonu, obisk francoskega zunanjega mmis.ra Delbosa v Pragi in reiuitati .eh dogodkov. kakor tudi stališče, ki sta ga zavzeli berlinska in praška vlaii po /sem tem, dokazujejo, da se je naša sxj oina evropska politika obnesla, da smo na dobri poti in da smo tudi, kakor upamo, na poti K sporazumu z vsemi našimi sosedi. Nato je predsednik češkoslovaške republike govoril o notranjem političnem položaju Češkoslovaške, pri čemer je poudaril. da sta bili 1. 1936 in 1937 zlasti pomembni za razvoj češkoslovaške vojske, ki se ji bo posvečala posebna skrb tudi v prihodnjem letu. Za razvoj notranjih razmer v češkoslovaški republiki smatra predsednik dr. Be-neš predvsem značilno, kar se je Izvedlo v sporazumevanju med manjšinskimi narodi ter češkoslovaško večino. Zgodovinskega pomena je bil za karpatsko-rusko prebivalstvo dan. ko je bil p oglašsn ter obenem izveden zakon o avtonomiji te pokrajine. Važen notranji politični činiteb v razvoju češkoslovaške republike predstavlja tudi sklep vlade o manj^nskih zadevah od 18 februarja 1. 1933. ki omogoča izvedbo vsega, kar je predpisano o teh stvareh že v češkoslovaški ustavi in kar izpopolnjuje, kar so češkoslovaške vlade izvršile od 1 1919 da^je. O tem je bilo no-veda no že vse kar ie b;1o treba povedati. Danes mhče več n* dvomi n*d u^emiče-niem tozadevivh ."»Hepov. ki se izvaiaio avtomatsko, dokler ne bodo popolnoma U-vršenL Da zahteva Izvedba re&tve takih zadev nekaj časa, mora biti vsakemu razumljivo. ki misli trezna p 1 t čno in ki pozna zaplet, nost vseh političn.h dogodkov. Popo'noma zaupam v naše prebiva^tvo, pa naj bo katerekoli narodnosti, ker je na visokem političnem nivoju, ker je dobre volje in si želi nrru mirnega sodelovanja ter spoštuje sodržavljane c'rurera jezika njihova nazir?n;'a niihova č rt a 'n tradicije. Pri tem svoje.n mnenju ne iz- ključujem nikogar, niti iz vladn? večine niti iz opozicije niti z levice niti z desnice. L. 1937 nam je prineslo veMko nepozabno žalost Dne 14 septembra nas je zapustil naš prvi predsednik D ia a n narod, ki sta imela takega moža n^- čelu, imata današnji generaciji 'n v~emu sv tu kaj povedati ter veliko do'žnost. da vodita nadalje svo^o rsnrlo v n^egoveri duhu Ne p -rabimo te svoje dolžnosti! Zadnji oapor v Teruelu Francovi pristaši se branijo samo še v treh zgradbah Madrid, 26 dec AA Tri dni po padcu Terueia so bile nacionalistične čete zaoari-kaduane sredi mesta le še v treh zgradbah. v seminarju, v podružnici Naiodne banke m v nekem večjem drugem poslopju. V semenišču se je zbtalu okiog 400 ljudi, med njimi tudi mnogo ^ena m otrok Republikansko poveljstvo jih je ponovno pozvalo naj se vdajo, nacionalisti pa co doslej vztrajali na teh svo h postojankah Msdtem se je v Teruelu pričelo normalno življenje Teruel ima že obnovljene cestne, telefonske in brzojavne zveze z Barcelono in Valencijo V mestu vladata popoln mir in red ter pričakujejo sedaj prihod vojnega ministra Prieta Na iaram?ki fronti je bilo danes prekinjeno premirje zadnjih dni Republikansko topništvo je hudo bombardiralo vse prehode. preko katerih so skušali nacionalisti prodreti proti P'ngronu Tudi južno od reke Ta^e in v Estremaduri ?o se razvili hudi topn ški boji Nacionalistično topništvo se je davi oglasilo tud; pred Madridom, vendar pa obstreljevanje republikanskih postojank ni ime^ posebnega uspeha Salamanca, 26. dec AA Po tukaišnjem radiu ie bil snoči objavljen naslednji komunike: Republikanske čete. ki so obkolievale Teruel. so neprestano obstreljeval naše postoianke Vsi sovražni napadi so bili odbiti Ceste, ki vodMo v Concudo. so popolnoma ra7deiali Rppnb^kpn^ka vo^ka ie zato ostala brez vsakega stika s svojim za- ledjem Nacionalistično letalstvo je medtem ponovno brmbardira'0 Barcelono in še nekatera druga rep''b,;kamka mesta Vrhovno poveljstvo generala Franca je objavilo davi naslednji komun ke Na te-rue1cki fronti se operaciie nadaljujejo Posadka v Teruelu še vedno odbiia vse co-VT-Pžne napade 'n ie republikancem prizadela že mnogo izgub Teruel psnol^mi v republikanski oblasti Pariz, 26 dec o Iz Va'encije poročajo, da ie prispela v Teruel skup'na inozem-=;k;h novmar^ev iz Barce'on° ki so se p-e-pričali. da ie mecto p"polnona v ob"a-ti repub^kan kih čet V«i novinarji potriu-jeio. da se ie repvb':kancem ooc,-ečilo odbiti vse hude napade nacionalistov. Uspeh republikanskih letalskih sil Madrid, 26. dec. o. Po službenih podatkih se je na božično jutro razvila severno-zapadno od Terueia krvava b^ka. v kateri so Francove čete skušale osvoboditi oble-gance v mestu Posebno hudi boji so bili ob cesti, ki vodi proti Saragossi Napad nacionalistov pod vodstvom fenerala Aran-de, bivšega povelimka Ovieda. se je končal z zma?o republikancev Zasluga uspeh rep^biikancev gre predvsem njihovim letalskim silam. Omilfenje napetosti med Ameriko in Japonsko Washingtonska vlada sprejema z zadovoljstvom na znan|e japonska opravičila, vendar pa vztraja na ugotovitvah svoje preiskave zaradi dogadkov na Jangceju Washington. 26. dec. AA Poslanik Zedinjenih držav v Tokiju je :zro5il japonski vladi no'.o o potopitvi top.ičarke »f'anay« na reki Jaiit^ce. Ameriška vlada pravi o njej med drugim: Vlada Zrdinjenih držav je sprejela z zadovoljstvom na znanje naglico s kaie o ,)3 japonska vlada kot odgovor na amer sko noto z dne 14. decembra spre e!a vso olgovor-,io-t za incident pri Nankingu. izrazila evo-ie obžalovanje zaradi potopitve tooni^arke s>Panay« in obenem ponudila primerno od-škodn no Vlada Zed;n;enih držav je mnenja. da ooročilo .jaiio.isk? vlade o odrejenih ukre ah ustreza zahtevam ki eo bi!e obrazložene v omenjeno ameriški noti. Kar se tiče okoliščin, v katerih jip nastal incident. fe ie japonska vlaia skl:cevala v svo-iem poročilu na zaključke svoj? pre;- kovalne kom siie Kar se teh zaklirikov tiče vztraja amer:.%ka vlada pri rezultatih svoie preiskave, kakor jib ie obrazložila v ome-j'eni noti Zato upa ameiška vladi, da bodo ukreni janonske vlade zadostovali da sa v bodo?e onemogo^';o sleherni napadi in tudi vsakršna nezakonita intervenevia iapon-skih oblasti ali čel. ki bi kakorkoli škMova-la interesom in imetju amer Akih držav. Ameriška .ioSa. ki io je poslanik Greew izroiil zastopniku iapon?ke vlade v Tok'pu. e po trditvah tukajšnjih po"tion'h krofov napravila konec napet;m oinoša;em mrj-d obema državama. vendar pa ine dent pri Nanki.isru še ni likvidiran. Vsekakor je treba določiti odškodnino ki io ho morala 'Tacati japonska vlada Na ameriški strani tudi še ni nov em izg n;lo nezauoanje nasproti Japonski in le pričakovati, da bo amer;5ka vlada tudi v botoče z .ia:veeio rozornosljo zasledovala akcijo .laronske na K;taiskpim. Odgovor japonske vlade na protestne note amer;ške vlade zaradi potopitve topn'čar-ke »I anay« je ameriška javno t spreiela dokaj prijazno, ameriški odgovorni krogi pripisujejo poseben pomej japonski razlagi incidenta, po kateri je bila ameriška voj-| na ladja bombardirana v zmoti, čeprav je ameriška preiskovalna komisija conovno proučila vse dokumente, ki jih ima na razpolago o tem incidentu od s-voje komisije ij japonske vlade da bi se vsa j bol j i po jasnile nekatere okoliščine. Listi pri tem ugo-tavl.ab. da je predsedniku Rooseveltu uspelo »?diniti ameriško iavno mnenje v tsj zadevi. tako da lahko razvije svojo nadaljnjo akcijo, ne da bi se mu bilo treba tati kakršnekoli kritike. »New Vork Herald« piše. da priča japonski odgovor, kako naglo po ušča japon ka agresivnost. S to noto se je ustvaril nov položaj. v katerem ja pričakovati še nadaljnjega popuščala napetosti m d obema silama. Argumenti, na ka ere se japonska nota opira. sicer nii-o v skladu z ugledom in dostojanstvom veles le. ki bi morala imeti popol noma iod svojo kontro'o delo posameznih svojih vojaških in ponorskih organov. Sodeč po izgovorih, ki jih navaja ta nota japonske pomor ik? :in vojaške oblasti na Kita :skem ne deluieo vselej v skladu z interesi vlade v Tokiju. prav zaradi tega pa mora Amerika zahtevali tem resnejša ;am-stva, da bodo njene zah'eva v bodo-e redno izpolnjevane Japonci zavzeli Hangčov Šanghaj, 26. dec. AA Japonci so končno zavzeli Hangčov Nj:hove prednje čete so prodrie že do Fujanga. ki leži 30 km južno od te luke. Poveljstvo japonske mornarice je izdalo kratek komumke, v katerem zagotavlja tujim državljanom popolno svobodo in prosto pot v vse kraje ju?no od S^nghaia do Surova Na ocnovi tepa ugotovila bodo tuja podi^t^a i?hko 'opet odva"ala blago iz svojih skladišč v tem področju Strašna nesreča na Savi pri Beogradu Beograd. 26. dec. p V soboto zjutraj okoli 2. ©e ie na Savi pri Obrenovcu zgodila huda nesreča. Osem fantov iz vasi Prosar cev je hote'o sredi noči preko narisi? Save da bi obiskali sobotni se:em v Obrenovcu Čeprav so bili dobri veMači, iih ie notegni) močni tok narasle reke s ^boj- Klicali so na pomoč, vendar iih n^e ni "lišal. ker sta oba bregova tam nanaseMena. Okrog 2 ziutrai seje čoln z vso silo zale' 'e b''o i^o l"io nv Jrž • nrh vre^no^nih pa.'nir''',,• t"r 50 P jon^v vrednostnih papirjev Narodne banke. Današnjo ponedeljsko številko, ki je zadnja v tem letu, dotijo na ogled tudi nekateri oniii naročniKOV redne izdaje »Jutra«, ki na ponedeljsko izdajo še niso naročeni. Številke ni treba nikomur vračati. Priporočamo pa vsem, naj se naroče tuči na ponedeljsko izdajo, saj so danes nedelje križem sveta tako polne dogodkov, da tudi v ponedeljek težko pogreši list, kdor hoče biti sproti informiran o vsem, kar se dogaja doma in v tujini. Ponedeljska izdaja bo i nela tudi v prihodnjem letu redno ilustrirano prilogo >:Ži\ljen;- in svet«, ki bo prinašala se vec aktualnega in splošno zanimivega gradiva lwi..or doslej. Skupno s prilogo »Življenje in svet« velja ponedeljska izdaja samo 4 Din na mesec za one, ki prejemajo »Jutro« po pešti, 5 Din pa za one, ki se jim dostavlja z raznašalci na dom. „ . Naročnino za ponedeljsko izdajo naj vsak pošlje kar skupno z naroenrno za vsakodnevno izdajo in san-o na zadnjo stran položnice naj pripise, da se naroča tudi na ponedeljsko izdajo. Mladina pri svojem kralju Beograjsko bivanje mladih kraljevih gostov — Prisrčna svečanost na dvoru Beograd 26 decembra p. Mladi gostje Nj. Vel kralja, ki prebivao te dni v Beo-graiu. so s1' v soboto dopoldne ogleiali vojni muzej. Katoličani med njun5 so bi i ronrei. ker e bil ta dan katoliški bo:ič skupno Dri maši v katol ik' cerkvi v K un--k: ulici, kamor so jih a r mili člani rodbin, pri kater h so v Beogradu nastanjeni. Petošolrem in petošolkam ki so zbrani iz vse države, je razkazal vojni muzej njegov upravnik general Voji lav Vukovič. Ganljiv je bil pr;zor ko je mlada dijaška družina prišla v oddelek kjer so shran. eni epo-m:n; na mirsjjsko tragedijo. Skoro vsi to odhajali od ted s solzami v očeh. Iz voinega muzeja so se dijaki odpeljali z avtomobili na Toč der in tam ch i-kali zavod za tipkan e bankovcev Zavod je bil v polnem ol ratu. ta'o da «o obiskovalci lahko na lastne oči vi deli. kako se tiskalo naši bankovci lo ogledu lovskega muz^ a na Košutniaku so d iaki v avtomobilih ogledali nekatere dale Beograda- popoldne pa so nr so i*vovali fokobki aikademi.fi v dramskem gledališču. Zvečer so bili zopet v operi. Danes so bili mladij kralevi gostje dopoldne na zakuski v Avtoklubu, odkoder so se odpeljali na zemun ko letališča, kjer so si ogedali hangarje in letala. Kdor je hotel, se .te lahko tudi popeljal nad Beograd. Opoldne so b;li vsi sprejeti na dvoru, kjer so jim priredili posebno gledališko predstavo in jih obdarovali z lepimi darovi-Tu sta iih sprejela tudi Nj. Vel. kralj in kraljica. Beograd, 26. dec. AA. Današnji praznik matere je bil na dvoru zelo svečano proslavljen. Velika dvorana starega dvora je bila popoldne ob 14. že vsa zasedena. Razen otrok, kraljevih gostov, ki se mudijo tu že štiri dni, so prišli k svečanosti tudi otroci osnovnih šol iz Beograda, ki so siromašni in odlično napredujejo Ob 15. so stopili v dvorano Nj. Vel. kralj Peter, Nj. Vel kraljica Marija, kraljeviča Tomislav in Andrej, kneginja Olga ter kneieviča Aleksander in Nikola. Ob njihovem prihodu je godba kraljeve garde intonirala himno. Deca pa se je oglasila z navdušenimi vzkliki. 2ivel kralj Peter II., Živela naša kraMica! Živel kraljevski dom! Ko je kraljevska rodbina zavzela svoje mesto, je dekletce Radmila Stojičeva. učenka IV razreda osnovne šole v Beogradu pozdravila Nj. Vel. kraljico Marijo Nato je pristopila k njej in jo t troboiko zvezala v imenu vseh prisotnih otrok Kraljica jo je vprašala po imenu, po domu in šoli. Nato je pozdravil kralja in kraljico študent Glasbene šole Bogdan Vorkapič. Pozdravu je sledila dramska scena »Jugoslavije«; podali so jo dijaki beograjskih gimnazij v narodnih nošah Sledili sta dve humoreski, ki so ju predvajali učenci ljudske šole »Starina Novak« Atristi so zatem predvedli še nekaj zabavnih točk. Ob koncu so predvajali nekaj slik iz filma o naši vojski in mornarici. Pri tem so otroci spet živahno vzklikali kralju, kraljici in naši vojski. Ko se je prireditev v veliki dvorani dvora zaključila, je mala Stojičeva spet pristopila k Nj. Vel. kraljici Mariji in jo razvezala. Otroci so odšli v rdeči salon, kjer so jih kralj, oba kraljeviča in kne;eviča obdarovali s svojimi slikami, s sadjem in raznimi slaščicami. Okrog 17. ure so se otroci zbrali v jedilnici, kjer so jih pogostili z južino. Po zakuski so se kraljica, kralj, kraljeviča in kneževiča še celo uro z njimi razgovarjali. Ob 18.30 so med novim navdušenim vzklikanjem vseh mladih gostov člani kraljevskega doma zapustili dvor. Sfrememba uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov Ministrski svet je na svoji 6©ii dne 23. t. m. sprejal tri uredbe, in sicer 1) ured >o o spremembah in dopolnitvah ured >e o likvi. daciji kmečkih dolgov, 2) uredbo o likvidaciji terjalev šumsko industrijskega podjel.a Dobrljin—Drvar, d. d. (šipad) za vzdrževanje javnega prometa na železniški progi Jajce—Milinišle in B) uredbo o sanaciji šumsko-iudustrijskega podjetja Dobrljin— Drvar. d. d. v interesu gospodarske delavnosti. Po izjavi kmetijskega ministra g. Sveto-zarja Stankoviča se z uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov izvedejo korekture, ki so postale potrebne glede na izkušnje v praksi, kolikor te spremembe niso bile še izvršene z letošnjim funančnim zakonom odnosno z avtentičnimi tolmačenji minist e^va pravde. Te korekture so izvedene na podlagi predlogov, ki so prišla od strani interesentov (dolžnikov in upuikov) kakor tudi od državnih oblastev. Med drugim daje nova uredba možnost pritožbe na okrožna sodišča zoper odločbe oblastev. ki izdajajo potrdila o svojstvu kmeta. Obiastva eo pri izdajanju teh potrdil zelo različno postopala, deloma na škodo kmelov, pa tudi na škodo upnikov in države. Posebne olajšave nudi uredba op anioni, ki so se priselili v našo državo. Njim priznava svojotvo kmeta brez ozira na glavni poklic. Dolžnikom iz čl. o. (ki imajo preko 50 hektarov orne zemlje) se podaljša rok, do katerega mora.o upnikom spo očiti, da se koristijo z olajšavami iz tega člena, in sicer do 31. marca 1938. Nadaljnje določba se na nanašajo na dožnika zadr eg za kmeti ski kredit. Končno je važna tudi določba, s katero se znova omogoča dolžiiikom-kmetom. da se spoiaiumejo z drnarn nii zavodi, da piačajn do'g le-tem (rok za sklepanje takih sporazumov. ki jih je omogočil finančni zakon za j tekoče prorač leto. je is potekel 1. junija i t- 1.). Sanacija „$ipada" Ostali dve uredbi se tičeta državnega lesno-industrij.-kega podjetja »Šipada«. To podjetje, na kateio odpade ena petina vsega nagega izvoza mehkega rezanega lesa, je v letih krize na svetovnem trgu prišlo v precej težaven finančni po.o"aj Po izjavi r-.MMsi?? za gozdove m rudnike Bogoljuba Kuiund"iča je zadnja leta zlasti narasel dolg tega podjetja za gozdno tak*o na-proti ministrstvu za gozdove in rudnike Ta gozdna taksa je bila sploh v času krize previsoka Vrhu tega ie S:pad vr?il va*no funkciio za dr*avo s tem. da je vdr-?eva! javni p-r-met n? p-oei Taice - M'i-nište. k' p r-d tavba ed'no zve/o srednie Pn n" •> mo-i^m V~"d*""pvanie pro-! meta na ^i 0-0£'. k: nod'Ftui n p dn?1 v ek*p'o',1n',?; kn ~vhe in nnv"oA"o v-"ko 'o+r* <7. 26. dec. p. Z odlogom nrVstrstva trgovce in ;iridusi'riie ie bila razpuščena obrtnika zbornica v Sl-oolju. ki je bila iz-voliena v februarju t. 1. Za komisarja je bil določen taj.n'k barske uprave Brani.-lav Lazič. Do raz.pusta ie irišlo baie zaradi ogor-čen h ba se ie nadal evala še po volitvah v zbornici sa.tni- Gobbels gre v E^lpt K>to 26. dec AA L-sti poročajo, da bo 5. ia-Miana pr;sne! v Kuro nem^i nro-m;-"Ver dr Gobbels. Vaslednie-d e bi obiska' eTiVskefo mi :-t p1-«vrn predsed i'ka Nfl^as pa?o. Gobbe^ namerava ostati v Egiptu kakšne tri tedne. •JUTRO« poneaelisSa rzdaja Ponedeljek, JT„ XCL IflSfc Vesela mladinska MATINEJA Razkošna parada 6 VELIKIH MICKE7 IN SILLY SIMFONIJ v naravnih barvah danes ob 14*15 url nepreklicno zadnjikrat v ELITNEM KINU MATICI BOGAT DOPOLNILNI SPORED! CENE MATINEJSKE ! J Tvornica lepenke na Prevaljah je zgorela Požarna katastrofa je zahtevala dve smrtni žrtvi Škoda znaša okoli dveh milijonov dinarjev Guštanj, 26. decembra. Tukajšnje prebivalstvo je preživelo ie-tcinje božične praznike pod vtiskom požarne katastrofe, po obsegu največje v 50 letih. Pogorela je do tal tvornica lepenke na Preval.iah, last grofa Duglasa Thurna. Požar je zahteval tudi dve smrtni žrtvi. Tri kilometre od Guštanja in dober kilometer od Prevalj je stala pod cerkvijo sv. Barbare papirnica ob levi strani Meže v smeri proti Preval jam Na predbo-žični dan so tu nehali z delom opoldne, da je delavstvo lahko šlo na svoje domove pripravljat božična drevesca in malenkostne priboljške za praznike. Le nekaj delavcev je še čistilo obrat Okrog \ na 2 pa se ie začel valiti gost dim iz žage. Obratovodja tvornice g Enci se je lotil takoi gašenja, toda vsi poizkusi, da bi udušil ogenj, so ostali zaman, ker je bilo okoli vse polno suhe žagovine. k: se je nagle vžtgala Obratovodja se je močno opekel Stekel je do parnega kotla in odprl vse vodovodne ven tile. Sirena je zamolklo tulila in klicala na pomoč Na žalost se ni dobila telefonska zveza, ker so bili poštni uradi zaprti Ogenj je zaiel med tem z oliem prepojene tramove, vendar pa bi se še dal udušiti ker je nad žago bila železna streha od ostalih prostorov pa je bil prizadeti prostor ločen z zidovjem Prevalski gasilci so bili sicer prav kmalu na mestu in cevi kmalu položene, samo preden je pritekla voda po njih. je trajalo celo uro Kljub temu. da so imeli malo prej vajo in so vedeli, da je motorna bri-zgaina pokvarjena, je niso popravili, temveč pripeljali k požaru defektno Razumljivo je. aa je zaradi tega nestrpnost spravila vse iz ravnotežja, da je delal vsak na svojo roko in da sta padli žrtvi prav po nepotrebnem. Gasilci iz Guštanja so do- speli zaradi oddaljenosti mnogo pozneje, a so začeli gasiti mnogo prej, preden se je posrečilo prevaljskim gasilcem spraviti v pogon brizgalno Med tem pa se je ogenj razširil že na vso tvornico, da je bilo vsako reševanje nepomembno Razširil se je požar skozi mala okna pri železni strehi tudi na okoli stoieče objekte. V nevarnosti je že bila stanovanjska h;ša, ki so jo izpraznili, ogromno skladišče lepenke in naokoli naloženi ogromni skladi lesa Kmalu se je začela rušiti stavba, podirali so se tramovi, železna streha je zgr-mela k tlom in pokrila žareč' snov. čulo se je žvenketanie železnih strojev ki so Dariali s podstavkov Mot.orki pa sta blju-vali po srni h ceveh ogromne množine vode v oeeni Šele proti večeru se je posrečilo raie7ifi besneči element Nevarnost, da bi se vžeali stanovanjska hiša in skladišča, je minila Skoda je cenjena na okoli 2 milijona dinarjev saj so uničeni vsi stroji 40 delavcev je na ta način izgubilo zaslužek Ko so ljudje hodili k polnoČnicam — bila ie krasna zim^ks noč — se ie še vedno ža-rilo nebo Gasilci so se vsi premraženi z oledenelimi oblekami vrnili okrog 4. zjutraj domov Najbolj tragično ie na da sta se pone-sre*'ia iz Prevali Svetni Valentin Vezjak in 601etni Kert Prvi je bil edini sin velikega nocectnJka drugi pa upokojen železničar Na njiju se ie uničila streha na severni strani z višine Šestih metrov Pri oo-žaru sta bila Drisotna tudi gg dr. Flis in dr Aschenbrenner ki sta takoj prevzela oba ranienca v oskrbo Bila pa le vsaka pomoč zaman in sta oba kmalu pod-le?la smrtnim poškodbam na glavah. čez božične dni Ljubljana, 26 decembra Praznik božjega rojstva praznuje Ljubljana že po stari tradiciji v dvojnem znamenju- v znamenju dobrega dela in izletov v belo opojnost Skoraj lahko rečemo, da se je za praznike pol Ljubljane izselilo na deželo, deloma na obvezne božične obiske k svojim dragim, deloma na smuko, za katero je hladno vreme zadnjih dni terene odlično pripravilo Vlaki so bili od petka do danes v vseh smereh oblegani od tolikšne množice potnikov, da so morali potniškim in brzim proti Zidanemu mostu nekajkrat dodati druge garniture, na Gorenjsko in proti Rakeku pa so jih morali v dobršni meri ojačiti Prav tako so izletniški avtobusi odpeljali iz Ljubljane >8 praznike veliko število potnikov proti Italiji Po valu ostrega mraza je danes dopoldne prišel k nam spet sneg na kratek obisk, da je vsaj s tanko plastjo obnovil belo odejo. Božičmce Med božičnimi prireditvami, s katerimi je Ljubljana od nekdaj izkazovala svoje zlato srce, odprto vsem bednim in trpečim, je tudi letos odpadla velika božičnica, na kateri je mestna občina v povojnih letih za vsak božič obdarovala stotine siromašnih družin in posebej še najpotrebnejšo mladino Mestna občina je sicer tudi ietos razdelila nekaj podpor v živilih, obleki n denarju, a je opustila skupno prireditev ki )e nudila od nekdaj najboljšo priliko javne kontrole nad mestno socialno politiko. Izmed društev so naše vrle Kolašice skrbno pripravile nskaj obdarovanj, v splošnem pa so se božične prireditve letos omejile na interni okvir posameznih zavodov in ustanov Tako so imeli prav prisrčno slavje v zavodu za vzgojo pokvarjene mladine v jetnišnici. ki je prinesla mnogo žarkov čiste radosti prav najbednejšim in najbolj zapuščenim Na pobudo avtomobi-listov so Ljubljančani tudi letos organizirali obdarovanje prometnih stražnikov, teh popularnih simpatičnih predstavnikov naše policijske uprave. Na prometnejših križiščih so postavili preprosto okrašena božična drevesca in ljudje so nanosili toliko dobrih in koristnih reči, da bodo prometni stražniki deležni za svojo odgovorno službo v resnici dostojne nagrade. Darovali niso samo avtomobilisti, temveč tudi številni pešci Starokatoliki so za božič obdarovali 150 otrok V petek zvečer se je v Kazini vršila tiha božičnica, ki so jo pod vodstvom župnika g Ferda Lavrina in g Rada Jerina priredili starokatoliki ter na njej obdarovali nad 150 ubožnih otrok Na božični smreki, ki je bila lepo okrašena so zažgali svečice, pevci so zapeli »Sveto noč« nato pa je majhna deklica deklamirala dve pesmici. To je bil preprost a prisrčen spored ki se je zaključil z razdeljevanjem daril Otroci so bili zbrani iz vseh krajev Ljubljane in celo nekaj iz Kranja Z njimi so prišli njihovi očetje in matere oblečeni v svoje uboge nedeljske obleke in z obrazi, ki jim je beda vtisnila svoi neizbrisni pečat S to prireditvijo so starokatoliki pokazali mnoeo iskrenega socialnega čuta in marsikatero otroško srce se jih bo še dolgo ■5 hvaležnostjo spominjalo Razstava umetnin V prostorih arh. Mathiana aa Tyrševi evoletno darilo. Na razstavi kanarčkov je živahno petje V soboto dopoldne je bila odprta v prostorih učiteljišča na Resljevi cesti razstava kanarčkov. Razstavo je otvoril g. župan. V pozdravnem govoru se mu Je podpredsednik Društva za varstvo živaji g. Gaber prisrčno zahvalil za pokroviteljstvo kakor tudi za pomoč pri postavljanju božičnega drevesca v Tivoliju. G. župan je obljubil vsr svojo pomoč društvu, ki skrbi za naše največje zaveznike v pokončeva-nju mrčesa po naših vrtovih. Razstavljenih Je 27 kolekcij. Ocenjeval jih je znani evropski sodnik Ascher iz Munchena. Ugotovil je, da imamo v splošnem izredno dober material, tako da se lahko kosamo z Nemci, ki zavzemajo v tem oziru prvo mesto na svetu. V prvem razredu bo pri vzgoji letodnjih mladičev dosegli najlepše rezultate in bili odlikovani g. Miha Dobravec iz Celja, ki je dobil 324 točk in prehodno darilo — srebrni lovorjev venec, veliko zlato kolajno in diplomo. G. Štefan Gojznikar iz Ljubljane je dobil 318 točk in veliko zlato kolajno, g. Branko Konig iz Zagreba pa 312 toč m malo zlato kolajno Lepe uspehe go še dosegli Baje Franc (300 točk in srebrno kolajno)) in drugi, ki bodo prejeli častne diplome. V drugem razredu so bili starejši pevci lastne vzgoje. Rezultat je bil naslednji: G Mihael Dobravec iz Celja 318 točk in veliko zlato kolajno. Jože Bitenc 2&1 točk in veliko srebrno kolajno. G. Omahna 216 točk in malo srebrno kolajno. Tudi v tem razredu je zastopan dober material. Hrano razstavlja, Sever, kletke pa, kiao izdelane strokovnjaško, g. Jurij Jugovič iz Ljubljane. Tajnik društva g. Ketaarič je Imel danes poučno predavanje o petju, boleznih in prehrani kanarčkov. Zvečer od 17.30 do 18. ure so pa prepevali kanarčki v radiu, da so njihovo božično petje lahko slišali tudi tisti prijatelji malih pevk, ki ne morejo v Ljubljano. Razstava je bdia ves čas lepo obiskana. Mah prijatelji pa skrbijo za to, da obiskovalcem ni dolgča«. Brez prenehanja se po razstavni dvor?»ci cglafea njihov čiv-čiv-fiu-flu ln rrr. Golčanje, odpevanje, klicanje In žvižganje ponehava samo takrat, ko drobni Jdjnmčki brskajo med aro jem ln semenjem ali pa zajemarjo kapljico vode. Ljudje se sprehajajo med kolekcijami, kupujejo srečke in včasih ta ali oni iztegne roko in spusti v hišico sredi dvorane dinar, dobrovoljnl prilog za prehrano ptic pevk v Tivoliju. Razstava bo zaključena v ponedeljek zvečer, zato si jo v teku ponedeljka lahko ogledajo še vsi, ki se zanimajo za varstvo malih živali. To zanimanje ie ni vkoreni-njeno v najširših plasteh naših meščanov, zato ima razstava tudi lepo vzgojno nalogo- Žrtve nesreč In prepirov Med prazniki je sprejela ljubljanska bolnišnica vrsto žrtev nesreč in prepirov. Tako se ie danes dopoldne polil z vrelo juho 2-letni Benedik Franc sinko čevljarja iz Novih Jarš, in se nevarno opekel po veero životu. V Spodnjih Bitnjah pri Stražišču je včeraj nekdo zabodel z aožem sina posestniee Jeraja Evgena v levo stran hrbta in ga hudo poškodoval. Na ledeni ceeti je v Muljavi pri Stilni padel 15-Ietni gostilničarjev sin Kočevar Metod tako nesrečno, da si ie zlomil levico nad komolcem. Danes proti jutru je posestnikov sin Oce-pek Viktor iz Zagorja iz neznanega vzroka zabodel z nožem v trebuh 15-letnega po-sastnikovega sina Groelja Milana iz Janš pri Zagorju. Grošelj ja nevarno poškodovan. Na Starem trgu v Ljubljani je padla 36-letaa poetrežnica Rej Seva Kati in si zlomila desno nogo. Mod prepirom je včeraj udari] delavec Intihar Ivan 52-lelno poljsko dninarico Krn-čevo Uršulo po glavi in jo budo ranil. V Notranjih Goricah ie posjntnik Rakovec Aleksander na sveti večer hotel hitro zažgati drva v peči, pa jih je poli' prej z bencinom. Po nesreči je švignil plamen iz peči vanj in ea ožgal po obrazu. Sluga v Kreditnem zavodu in hišnik na Miklošičevi cesti 15 511etni Markič Andrej RAD tO' aparati dovršene blagozooo-nosti - pn minimalni porabi toka saM® Radio Pega,\ LJUBLJ ASA — TVRSEVA 12 je padel z lestve kakšnih 5 m globoko. Pri padcu je dobil hude notranje poškodbe. Zidarski delavec Kotnik Anton, stanujoč Pod Kočno pri Gorjah, uslužben pri Slo- gradu na Jesenicah, je padel s Ftavbe kakšnih 7 metrov globoko in si zlomil hrbtenico. V bolnišnico so ga prepel.ali v kritičnem stanju- Vreča zagorske pošte z 12.000 din izginila Morda je padla z voza med prevozom na postajo, pa si jo je nekdo prilastil Zagorje. 26. decembra Ko je v četrtek pripeljala k večernemu vlaku zagorska pošta poštne poliljke ter jih izročila poštnemu ambulantnemu osebju, je to opozorilo pifumonoio Antona Gorenca, da manjka ena poštna vreča, v kateri je bil znesek 12.000 din. Pi»monoša se je zelo prestrašil, vendar je mislil, da je vreča ostala na poštnem uradu. Ta dan je biio treba naložiti več paketov na voz in je bila možnost. da je nastala pogreška, zlasti ker sta pomagala pri nalaganju ludi drugi pismono-ša in poštni voznik Vinko Vidmar- Ko se Je potem odpeljal voz s celotno postno pošiljat-vijo proti postaji, je pobral Gorenc že iz treh nabiralnikov pošto, katero je potem pri prihodu vlaka oddal- seveda brez vreče z denarjem. Po vrnitvi na 2elo$t ni našel v uradu pričakovane vreče. O nezgodi je šele drugo lutro poročal postni upraviteljici gdč. Karli Fliskovi. Ljubljanska poštna direkcija /e med tem t^lefonično zahtevala pojasnila. Obveščeno o rožni št vo je s komandirjem g. Bahorjem pričelo preiskavo. Po zaslišanju pismonoSe Gorenca in voznika Vidmarja ee je zadeva pojasnila v toliko, da je bila vreča oa potu proti postaji izgubljena z voza. Voz. ki vozi pošto, je čisto navaden voziček brez posebne »hramte in seveda tudi ne zapore. Ker so naložili precej paketov, je na vrh prišla tudi ta vreča. Voz se je po razorani in zmrzli cesti zihal in jc velika možnost, da je padla ta poštna pošiljka, ki je bila na vrhu na tla, ne da bi opazila vernik in pismomcŠ9. Na podlagi te domneve je orožništvo preiskalo ves okoliš Zago-rja do postaje, ako bi se našla kakšna sled, kajlii možnost je, da je nekdo vre«o našel, denar pobral, ostale pošiljke pa zavrgel ali kje zažgal. Celodnevna preiskava žal m dognali ničesar. S popoldanskim vlakom se je »e pripeljal inšpektor pošte dr. Kurbus iz Ljubljane in zaslišal vse prizadete, ki so mu pojasnili vso nezgodo. G. inšpektor si je ogledal tudi vozilo in vprašal, zakaj pošta nima predpisanega voza. Zaradi pogodb« samo za eno leto kakor tudi zavoljo vvakolftneca znižanja cene prevažanju, je nabava potrebnega voza nemogoča. Za tri vožnje dnevno na postajo in nazaj preime pošta le okrog 12 dinarjev. Javnost je bila že davno prepričana, da ss mora enkrat pri [»eliti kaj zlega. Ker je pošta velika, zaposiiije pa samo dve pisrnonoši. ki morata poleg uradnega posla vnšiti sna-ženje uradov, napravo drv in kuriti peci, je gotovo, da opravljata vse to delo v naglici in po 15 do 16 ur dnevno. Prej je imela pošta svojega posebnega slugo za ta dela. Naša javnost, posebno pa industrija, upa. d« se bo našla vsaj pisemska po^ta, ee £e' denarja ne bo mogoče več dohiti. Včeraj zjutraj sta prišla iz Ljubljane dva detektiva. Informacije sta dobila najprej na orožniški postaji in nošt-nem uradu. Potem eo poklicali na orožniško postajo pismonošo Gorenca. voznika Vidmarja in neko žensko, ki js sredi pota privedla in se pripeljala do postaje O poioku in izidu preiskave bomo še po t očal i. Izsledeni vlomilci v vinske hrame Poleg vina so kradli tudi druge reči Trebnje, 26. decembra Pred prazniki so bile Izvršene tod okoli razne tatvine. Zlasti kokošnjaki niso bili varni pred dolgimi prsti. Da bi pa doleo-prstnežem bolje teknila pečenka, se mora zalivati budi z dobro dolenjsko kapljico, ki pa je shranjena po samotnih hramih v vinskih goricah. Tja je pot dolga, pa saj imajo kolesa. Dva Člana te dodcopr~ pa po drvarnicah, in čeka/e. da jih bodo naslednji večer okrasili in razsvetlili Srež jih je posul s srebrom, kakor bi jih bil oblekel. Pa iim je bilo venda: hladno. V gozdu jim je zemlja skozi korenine prinašala tonloto. tu' pa je bil pod njimi hladen kamen Druga ura je odbila. Po trgu ie tion^ sem in t h 7v>* v dvo tftthe oh'e čen. da mu sko-aj rok in glave m bilo mogoče razločiti Časih je postal, pogledat na uro m šel pntem spet dalje. h kavarn $ o odhajali poslednji ljudje Čez trg je šel maiokao Druge pot t so imeli Izza univerze jo je plašno primahai droben deček Deset, enajst tet Pred kinom je malo počakal, se ozrl in potem zavil proti Zvezdi, za drevje Slabo oblečen, premražen Potem, kakor bi se bil vdrl v tla Paznik ni /e na trgu prižgal cigareto in neka; gode} sam vase Stopil sem k njemu. »Je mraz kaj?« »Hudičevo pritiskn. Ko, Je nocoj. Jutri V* ie .ve /jrax«*fc* »Kako je kupčija?« »Letos je bohe Ljudje imajo več denarja Samo cene zbijajo Skopariti so se navadili Veste a Iznenada je obstal sredi besed, se obrnil in skočil proti drevesom Pogledal sem za njim Deček, ki sem ga bil že skoraj izgubil iz spomina, se je pokazal iz teme S seboj ie vlekel smreko, ki je bila sicer majhna, a vendar večja od njega. Začel ie bežati proti Matici Paznik pa za njim Tam pri univerzi je nenadno izpustil smreko na tla Videti ie moral, da je ne bo zmogel in da ga bo paznik ujel. preden bo mogel dovoli daleč ubežati >'n se akriti. Potem se je izgubil v temi Počasi se je paznik vrnil na sredo trga. kier sem ga čakal »Seme tatinsko/« fe nekaj godeI sam vase »Pa koliko jih je letos .« Nek te daleč pa ie bil ie deček Praznih rok Morda je hotel domačim napraviti veselje in jim prinesti smreko, ker hi bili druffače brez nje. morda pa jo je mislil prodati in si z denarjem kupit' kaj majhnega za božič — kdo ve? * Polnočnica. Poslednji akordi orgel in ljudje se začno vsipati iz cerkve Trg, ki je bil prej čisto prazen, kakoe preddverje svetišča, ki se mu vsakdo, kdor ni svetih misli. ogne. se napolni. Pod stopnicami stoj! berač Ali pa je brezposeln delavec Ti in oni so enako oblečeni. ti in oni prosijo enako, te da so delavci i>ečji siromaki V mrazu stoji brez suknje in izteza roko. Velika je ta roka m nekoč je bila morda močna Mimo hite ljudje Vsi v svetih občutkih, zapeti in molčečni Nihče ne vidi te roke Zaman prosi. roti. »Ljudie, dajte kaj Bogu ste dali njegovo. zdaj dajte še človeku.. Doma čakajo drevesa, čakajo koline, otroci spe.. Hladno je. Doma puhti iz peči vročina Kdo bi mislil na roko. ki se izteza v mraz? Kdo bi mislil nanjo? Čeprav se morda nevidno iztezajo za njo se druge, uvele 1n mlade, premlade . * Nekje pojejo zvonovi v noč Daleč, da jih slih samo dobro uho Skozi meglice prihajajo glasovi Vse poti so izhojene. umazane Kje so nove? Kdo jih bo naSel? Kamor greš. povsod so enaka Toliko je božičev, toliko ljudi Nekje streljajo topiči. drugod s topovi Nekje se smodnik razgubi v hladnem ozračju, drugje trgata svinec ut železo zidove in telesa. Nekje Je miz. Stat mizar gre po cesti. Šestdeset jih šteje. Zvečer so ga po odgonu privedli čez mejo Delal je tam. v '.ujmi, zdaj ko ne more več, so ga poslali tja. odkoder je nekoi prišel. Bo še nai*.l koga tam? Ali mu bo dat kdo streho in žlico tople jedi m toplo besedo? Vsaj poslednje Za božič. Kdo ve? Starec gre po cesti. Umazana je, izho-iena Drugi so hodili po njej, tudi on nekoč Kam ga bo privedla? K prazni peči in prazni skledi? K ljubezni. Kdo ve? ★ Petletna Tonka pravi materi: »Mati, pri sosedovih so pekli potice.. .* Molk »Mati. . x »Kaj hočeš?c Glas je ujedljiv, a vendar \'dno nežen. »Mati. zaka, jih pa vi niste ippkti"> Vsaj eno.. .* Mati molči Ali naj pove otroku, da ni denar a. Kaf bo pomagalo? •Saj jih bom za veliko noč.* »Zakaj ne zn božič?* Mati molči. Da, za veliko noč Morda jih bo takrat res spekla. Morda bo takrat kaj moke v h*i! ''pi sladkor ia kaj rozin nifm ki upajn O veliki noči '< o božiču ne veliko noč. Borit (. Celje, 26. decembra. Božični prazniki so potekli v Celju brez posebnih dogodkov. Zelo velik promet je bil na železniški postaji. Smučarji so pohiteli v velikem številu iz Celia, da se na-užijejo lepot belega športa v zimski pri-rodi. Celjske kavarne in oba kinematografa je v soboto in nedejlo obiskalo izredno mnogo ljudi Vreme je bilo oba dneva še dokaj ugodno, le v soboto zvečer in nedeljo dopoldne je malo snežilo. Kakor smo poročali, je bil zaradi velikih tatvin železnine v skladiščit tvrdke Rakusch aretiran trgovski pomočnik Valter H. iz Celja. Pozneje je celjska policija aretirala še eno osebo. Mehanik Anton B. je bil tik pred aretacijo pobegnil v Zagreb. Na božič zvečer pa se je vrnil v Celje in se je prostovoljno prijavil policiji. Preiskavo bodo zdaj pospešili. Afera zavzema vedno večji obseg in sega celo v kraje izven celjskega sreza. Pričakovati je še več aretacij. Te dni sta se zgodili dve nesreči. V Goričici pri St. Juriju ob južni železnici je padla šestletna posestnikova hčerka Alojzija Solinčeva na domačem dvorišču tako nesrečno, da -Ji je zlomila levo nogo nad kolenom. Ko je 31 letni kočar Josip Breznik iz Letuša sekal v gozdu drva, je j padlo nanj deblo in mu zlomilo levo nogo v stopalu. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici. Pododbor UROIR v Celju vabi vse člane, da pošljejo tajniku pododbora Vrečku ▼ cinkarni zanesljivo do torka 28 t. m. železniške legitimacije zaradi podaljšanja za prihodnje leto. Priložite dva dinarja za železniško taksa Zunanji člani naj pošljejo poleg tega osem dinarjev za poštnino in odpremo. — Mestno poglavarstvo v Celju opozarja vse rezervne oficirje, ki imajo stare železniške legitimacije, da jih čimprej predložijo vojaškemu oddelku zaradi podaljšanja. S seboj morajo prinesti železniško markico za dva dinarja. Oni, ki doslej še niso imeli legitimacij, naj se javijo zaradi izposlova-nja nove. Objave Uprava Elitnega kina Matice opozarja danes cenjeno občinstvo, da se bo vršilo veselo silvestrovanje v vseh prostorih kina Matice Po končanem rednem filmu, torej po polnoči bo velikomestni kabaretni program in lahko izdamo samo to. da bo za prijetno razpoloženje kakor za duševna in telesna okrepčila v obilni meri preskrbljeno. Nadaljnje podrobnosti bomo le obja- 27« TO. VST« Prva tekma v hokeju na ledu Hokejsko moštvo SK Ilirije je imelo včeraj svoj prvi nastop in je z dvoštevllčnim rezultatom zmagalo nad zagrebškim Marathonom Ljubljana, 26. decembra V športu za letošnji Božič ni bilo velikih dogodkov. In je v splošnem tudi prav tako! Saj se redko dogaja, da bi bili pri nas v teh dnevih zadovoljni s športnim sporedom, ker je že stara navada, da so zastopniki letnih panog ta čas popolnoma na odmoru, pristaši zimskih športov pa zaradi vremenskih prilik ali nepriltk še ne morejo razviti svojega delovanja. Tako se pač ponavlja leto za letom, da z ostalimi miroljubnimi državljani praznujejo lepi zimski praznik tudi športniki vseh panog in icategorij . . . Rekapitulacija prazniškega športa doma je potemtakem prav kratka. V Ljubljani smo imeli edino športno prireditev, prvo tekmo v hokeju na ledu, ki je kljub skromni reklami privabila mnogo gledalcev ln prinesla dober šport. V Zagrebu so tekali za žogo številni nogometaši iz nižjih razredov, v Beogradu pa iz solidarnosti * ostalimi sploh niso priredili ničesar. Bask je šel na dvodnevno gostovanje na Sušak. Jugoslavija pa samo čez Dunav — v prijazni Zemun. Zaradi nogometa . . . Smučarji so imeli vremena in priložnosti dovolj, pa se za športno prireditev* oh tem zgodnjem terminu še niso mogli zedlnitL Zdaj se bo pa začelo takoj! Ilirija s Matathon 14:0, (3:0, 6:0, 5:0) Dober led, dober šport, dober obisk Mrzlo vreme zadnjih dni, živo srebro se je stalno gibalo okoli 5 stopinj pod ničlo ali še nižje, je omogočilo Iliriji, da je neobičajno zgodaj otvorila sezono v hokeju na ledu. Doslej so bili njeni gosti zmerom tuji klubi, tokrat pa si je izbrala za svojega partnerja zagrebški Marathon, ki je lani premagal razen Ilirije vse domače nasprotnike in je zato veljal za neoficielne-ga prvaka Zagreba. Zaradi južnega vremena lani razpisanega državnega prvenstva ni bilo in je vprašanje najmočnejšega hokejskega kluba v Jugoslaviji ostalo do danes odprto. Današnja tekma, čeprav prijateljska, je zadevo razčistila. Ljubljančani so prepričevalno dokazali, da jim Zagrebčani v tej panogi niso kos in se jim od te strani še dolgo ni bati enakovredne »konkurence. Ilirija je z lahkoto dosegla ?ori, vendar ne v tol;kšni meri kakor prejšnja leta. Tokiat so nam pokazali igro zgrajeno po vsem moštvu, ki je tipična za kanadska moštva, šele v *ej obliki je hokej zares igra moštva ta ne jx>-sameznikov. Tudi taktično so precej pridobili. Napade so Izvajali iz cbrarr.V"". in sicer zmerom s strnjeno trojico kompletne napadalne vrste. Le v ne^en: so grešili — po izgub.icni »p"ck« ni^j vračali baš prenaglit no. Morda jo bil temu kriv šibek nasprotruk, ki je bil zadovoljen, da je srečno odbil napad in ni mislil na nasprotno akcijo. Napredek smo opadli tu di v pogledu streljanja. V začetku so bili sicer le nizki streli, ko pa so igr3.1ci »poznali, cli je za te nasprotni vi d ;ar raz. me roma siguren, so začeli pošiliati visoke strele in so goli padali v redkih presledkih. Najboljši mož domačih je bil Pavletič. V začetku igre se je omejil na razdeljevanje plošče, proti koncu pa je menda hetel gostom pokazati, kaj je solo akeMa. V velikem loku dobil zalet in n?.t* Švignil milno nasprotnikov do njihovega gola, kjer pa s svojimi streli ni imel sreče. V splošnem je prvi napad znatno prekašal drugega. Obramba je imela le malo posla. Kačič je bdi lakomen na gole in se je sprehajal v napadu ter prepustil obrambo Pogačniku, ki je svojo nalogo temeljito opravil. Ice v golu je le dvakrat posegel v dogodke. Zagrebški gostje eo bili v primeru z domačimi skoraj začetniki. V njihovem moštvu so bili najboljši naši stari znanci Slovenci Košak, Starman *in Bajde, četudi so tudi ti zaostajali. Prav priden je bil vratar, ki pa bi bil moral imeti deset rok, če ba bil hotel obraniti vse, s čimer so ga nenehoma obsipali nadležni Ilirijani. Prav v črno je zadel, ko je po končani igri izjavil: »Kaj hočem, kad su se lopte redale kao muhe. Jednu si uhvatil, a druga je več bila u golu! Lepo igra ju dečki!« Gluhak je v začetku pokazal dovolj sigurnosti pri nizkih udarcih, nasproti visokim pa je bil brez moči. Opustiti bo moral napako, da ee meče za vsako ploščo in jo skuša odbiti z loparjem namesto da bi češče uporabljal roko. Tako pa je zakrival le spodnjo polovico gola in je gornji del ostal nekrit. Kratek potek Tekma se je začela z nekoliko zamude ob 10.15. Led je bdi gladek kakor ogledalo in je dovoljeval razvijanje polne hitrosti. y prvi tretjini se prvi napad Ilirije ni {preveč naprezal in je prepustil aktivnost drugemu napadu. Moštvo se dolgo ni znašlo, nafto pa je v 3. minuti otvoril serijo golov Svetic, kateremu sta do odmora pridala Aljančič in Kačič še vsak po enega. V drugi tretjini je šlo zares. Zagrebčani so bili popolnoma potisnjeni v obrambo. V tem delu se je zlasti izkazal prvi napad domačih, v streljanju pa še posebno Gogala. K prvim trem se je pridružilo še 6 nadaljnjih golov po Gogali (3), Mor-bacherju (2) in Pavletiču. Kačič je bil nekoliko preveč ognjevit in ga je sodnik poslal na s hladno«, kakor še pozneje v zadnji tretjini. V zadnji tretjini je Grego-rič zvišal najprej na 11 : 0, nato je zabil Gogala še svoj četrti gol, končni rezultat 14 : 0 pa je postavil Kačič z dvema zaporednima goloma. Občinstva je bilo nekaj sto, za začetek sezone dovolj. V začetku druge tretjine je začelo jx> malem snežiti, proti koncu pa je kar gosto naletavalo in plošča ni več drsela dovolj gladko. Pršič je sicer smučarjev ideal, pri hokeju pa precejšnja ovira. Sodil je z mnogo avtoritete g. Vodi-šek — zadovoljivo za obe strani. Kaj pripravlja hokejska Dirija? Hokejska sekcija SK Ilirije je v agilnl režiji g. Vodiška pripravila za prihodnje tedne prav pester spored, s pogojem seveda, če se bo toplomer sukal v višinah, kjer se v zadnjih dneh. Tako je za konec tedna, v dnevih 30. in 31. decembra, dokončno sklenjeno gostovanje odličnega hokejskega moštva »Telefon-cluba Romana« iz Bukarešte, ki je trenutno na prvem mestu v Rumuniji. Ekipa, v kateri igra tudi rumunski princ Canta-cuzenu, je že pred 4 leti nastopila v Ljubljani in je ostal njen takratni nastop našemu športnemu občinstvu v najboljšem spominu. Se teden dni poaieje, dne 5. odn. 8. januarja bo prišel v goste celovški KAC, bivši avstrijski državni prvak v hokeju, ki je tudi že dvakrat nastopil v Ljubljani in bil Iliriji vselej resen m prijeten nasprotnik. Za njim bo na vrsti, vse to kajpak, če bo temperatura najmanj na ničli, drugi predstavnik iz Avstrije. Villacher SV iz Beljaka, s katerim je dogovorjeno dvodnevno gostovanje v Ljubljani v dnevih 8. in 9. januarja. Sredi januarja namerava Ilirija vrniti obisk Avstrijcem ter odigrati po eno revanžno tekmo v Beljaku in Celovcu. Termina 22. in 23. januar pa sta odrejena za finale za državno prvenstvo, v katerem bodo razen Ilirije igrala še tri moštva iz zagrebškega medklubskega odbora. Onstran Sotle je vsega šest klubov, ki se trudijo tudi s to športno panogo, so pa. po današnjem nastopu enega izmed njih sodeč po kvaliteti še daleč za našim. Toda najboljši trije bodo do tedaj vendarle nekaj pridobili v formi in tako se za takrat obeta prav zanimiv hokejski turnir, na katerem bodo v šestih tekmah nastopila štiri moštva — za naslov državnega prvaka. Ilirija je v tej konkurenci skoraj nedosegljiv favorit in bo to tekmovanje imelo v glavnem ta namen, da bi zagrebški klubi dobili nekaj več tekmovalne rutine. Naše športno občinstvo pa sredi zime nekaj lepih športnih prireditev. Upajmo, da nebeški vremenarji letos s tem našim hokejem ne bodo tako krivič-kakor so bili lani! ni Smučarski klubski dan v Celju Dne 9. januarja 1938 bodo v 'zvedbl vseh smučarskih klubov v Celju tekme za smučarsko prvenstvo Celja in tudi posameznih kluibov. Da bodo mogli nastopiti tudi mlajši tekmovalci (stari od 14 do 18 let), bodo imeli posebej določeno progo, dolgo 6 km. Skoki bodo popoldne na skakalnici v Zagradu, ki dopušča skoke do 18 m daljave. Objava rezultatov in razdelitev daril bo po končanih tekmah v restavraciji Stegu. Nogomet Pred tekmami za zimski pokal Začele se bodo v nedeljo 2. januarja — Ljubljana bo igrala s Haškom ljana in Hašk, ki se morata predvsem sporazumeti, ali bosta prvo tekmo igrala v Zagrebu ali v Ljubljani. Kočljivo je tudi vprašanje delegiranja sod nikov, glede česar pa se morajo prav tako zediniti klubi sami. Čeprav smo glede brezhibnega poteka teh tekem nekoliko skeptični, ker je bil dogovor kljub vsej dobri volji sklenjen nekoliko »na brzo roko«, upamo vendar, da bodo koristno izpolnile vrzel med jesenskim in spo* mladanskim tekmovanjem v ligi ter tako za igralce prinesle dobre sadove, za nogometno publiko pa nekaj nadomestila za ligaški spored. Beograd, 26. decembra. Samo tukajšnja Jugoslavija je bila pred prazniki še med vsemi, za katero sc ni vedelo, ali bo sodelovala v tekmovanju za zimski pokal ali ne. BSK, ki je sprožil ta predlog, je po drugem načrtu nekoliko spremenil propozicije toda, kakor se je pozneje izkazalo, samo pomotoma. Šlo je za sre čanja med beograjskimi ligaši, med katerimi hoče Jugoslavija v prvem kolu imeti za nasprotnika Jedinstvo. Zdaj je ta nesporazum urejen in tekme za zimski pokal so sklenjena stvar. Začele se bodo s tritedensko zamudo po prvem načrtu, v nedeljo 2. januarja, toda še vedno zgodaj dovolj, da bodo lahko zaključene do začetka spomladanskih tekem v ligi. Razpored tekem v prvem kolu je ostal nespremenjen. Tako se bodo v prvem kolu srečali naslednji pari: BSK — BASK Jugoslavija — Jedinstvo Gradjanski — Concordia in Hašk — Ljubljana. Haiduk in saraievska Slavija sta v tem kolu prosta. Tekme se igraio po vseh pravilih in pravilnikih JNS. Pravico igrania imaio vsi igralci, ki imajo v svojih klubih pravico nastopa v prijateljskih tekmah. Vse podrobnosti slede organiziranja teh tekem so prepuščene klubom sa-nrm. Rcograiski in zagrebški klubi bodo to uredili lahko ustno, edina dva ki bosta morala imeti pogaiania nre-cej na hitro in pismeno, sta naša Ljub Izidi na »zelenem« polju Sušak: Bask : Orijent S : 0 (2 :0), Bask : reprezentanca Sušak 4:0 (3:0). Zemun: Jugoslavija : Sparta 6:1 (2:0) Dubrovnik: Sašk (Sarajevo) : Gošk 3 :2 (2 : 0), Dunaj: Božični turnir: Austria : Wak- ker (VViener Neustadt) 6 : 0, \Vacker (Dunaj) : Sporiklub (Gradec) 8:1, \Vak-ker (Dunaj) : \Vacker (\Vicner Neu-stadt) 9 : 0. Austria : Sportklub (Gradec) 2 : 1, Beuthen: Poljska Gornja Šlezija : Nemška Gornja Šlezija 4 : 2 (2 : 0), Rim: Pokalne tekme: Ambrosiana : Barv 5:1, Venezia : Atalanta 1 : 1, Napoli : Roma 4 :2, Liguria : Milan 0 :0, Brcscia : Genova 3 :1, Juventus : Alessandria 1 : 0, Budimpešta: U i pest : Venus (Bukarešta) 2 : 1 (1 : 0). Maribor, 26. decembra. Maribor je božične praznike praznoval v znamenju starih tradicij. Na sveti večer so bile kavarne pretežno zaprte in tudi nekatere gostilne in restavracije. Prvi božični praznik nam je naklonilo nebo lepo vreme, preko noči na Štefanovo pa se je vremensko stanje nenadno preokrsmilo in se je Maribor danes prebudil v belem pršičiu, ki je dvignil številne Mariborčane dilcarje iz stanovanj ter jih izvabil na bela poljane v bližni in daljni okolici. Maribor ni doživel za praznike nikakš-nih posebnih dogodkov. Mariborsko gledališče je priredilo na prvi praznik premiero »Cvrčka za pečjo«, nešteta društva so pripravila svojim članom in deci prijetno presenečenje, danes je bilo pri »Zamorcu« obdarovanje gluhonemih in tudi mestna občina se je kakor vsako leto spomnila pomoči potrebnih občinskih siromakov in Mariborska božična kronika hiraleev v Ptuju in Muretincih in jih primerno obdarovala. Premiera v gledališču Sinoči je bila v nabito polnem gledališču premiera znane vedre božične pravljice > C vrček za pečjo«, polne prisrčne in tople domačnosti. Igralci so v pocameaiih vlogah dosegli veCik uspeh, predvsem Pavle Kovdč kot Galeb. Režija je bila v rokah J. Koviča, Iti je tudi uspelo podal lik kočijama Johna. V ostalih vlogah so se odlično uveljavili Elvira Kraljeva kot Do tka. Danilo Gorinšek v vlogi Tackleto-na, Nakrst kot Edvard, Danica Saivinova kot Berta, Etna Starčeva kot Mistres Fie-dUng In Branika RaSbergerjeva kot May Fiedling. Mariborsko občinstvo je sprejelo to veselo in prijetno komedijo a toplim aplavzero. Glitni kino MATICA telefon 21 24 Lillaa Harref ia Will7 Birgei v krasnem veleti I mu plesa, glasbe ia ljubezni cfanntj Stssler Najnovejši tarnal • Romantika divjega zapada itd. Pr^,, ob 1«- I®15 »L««! Zbor mariborskih jadralcev Na prvi božični praznik je Ml v lovski sobi pri »Orlu« redni občni Zbor naših delavnih mariborskih jadralcev, združenih v posebni jadralski skupini tukajgnJUi »Naših kril«. Zbor je vodil predsednik g. Roman VaAes. Vsa poročila ao pričala o živahni -vnemi in delaivnoett mariborskih jadralnih letalcev. V pretekli poslovni dobi je sekcija pomnožila svoj jadralni park za dva aparata. V sekciji je včlanjenih 98 članov in jc bilo 36.895 dinarjev dohodkov in 31.485 Din izdatkov. Pri volitvah so bili izvoljeni: vodja Roman Vales. prvi tajnik dr. Martin Horvat, drugi tajnik Miha Novak, blagajnik Kon-ceta Griomi, tehnični referent inž. Milivoj Humek, šef letalske službe Milivoj škofič, vodja delavnioe Drago Munda, knjižničar žarko Majcen, odbornika Jože Papov in Prane Rojko, V nadzornem odboru so Tomo Kralj, inž. Marjan škofič, inž. Dušan Cejan in prof. Franc Kos. Zbrane jactraine letalce je pozdravil častni predsednik oblastnega odbora ravnatelj dr. Tominšek, nato pa še g. Edgar Košak v imenu oblastnega odbora in predsednika oblastnega odbora ravnatelja g. Krejutja. Za program v novi poslovni dobi so ai postavili mariborski jadralni letalci: gTad- njo novega hangarja, gradnjo lastne lope na Pohorju in nabavo dveh novih visoko-modnih letaL Vrsta nesreč Prva letošnja žrtev poledice je portat strugaj Aleksander Marčinko iz Fochove tffce. V Magdalenah! ulici mu je spodrsnilo, pri čemer si je stri levo nogo, da so ga morali preoeljati v bofcrfSnioo. V mlinu si je anečkal' levico 16-letni posestnikov sin Franc Lah iz Osojnice pri Veliki NeddjL Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico. — Pri vožnji je treščil s kolesa 41-letni uslužbenec mestne klavnice Janko Mariso--vič in obležal s strto ključnico. Tudi njega ao morali odpremiti v bonašnico. — Prva letošnja žrtev smučanja je postal 18-letni Friderik Oberkut iz Radvanja. Pri smučanj« pri Mariborski koči so se mu smuči zataknile ob neko grmičevje in je priletel tako nesrečno na tla, da si je zlomil desno nogo v gležnju. Na saneh so ga tovariši prepeljali do ceste, nato pa ga ja neki privatni avto prepeljal v botevtemico. Žepna tatvina Na božič je neznan žepar izmaknil posestniku Rudolfu H. iz Spodnje Dobrave denarnico s 350 dinarji v gotovini. Policija vrši poizvedbe. Na mrtvaškem odru se je zbudila Velik preplah, ker je mrlič oživel Vrhovine, 26. decembra V Vrhovinah, vasi blizu Otočca, se je pripetil dogodek, ki je povzročil med praz-novernimi vaščani velik preplah. 701etna kmetica Mirka Radičeva je bila pred dnevi na sejmu v Ofcočcu. Deževalo je ves dan in stara ženica se je počutila zelo slabo. Ko se je proti večeru vrnila domov, Je šla kar brez večerje spat. Ko zjutraj stara ženica ni vstala v času kakor običajno, sta šla v njeno sobo nje-n sinova ta sta jo našla v postelji — mrtvo. Prišle so vaške ženske in rajnko položile na mrtvaški oder, nato pa po stari navadi posedle okoli odra. Nad glavo rajnke je gorela sveča m. osvetljevala njen obraz. Zdajci pa je zavladal med ženskami preplah. Dozdevno mrtva kmetica je odprla oči in začela začudeno gledati okoli sebe, nato pa je uprla pogled v ženske, ki so med krikom ia vikom zbežale skozi vrata na prosto. Sele oba sinova in nekaj pametnejših vašča* nov se je upalo v sobo. kjer so ubogo ženo vzeli z odra in jo spravili nazaj v posteljo. Sprva »od mrtvih vstala žena ni mogla niti govoriti, v nekaj dneh pa se ji je stanje toliko izboljšajo, da bo ost*-la pri življenju. čez dm in stra... Odstotki na Ruskem Pri nedeljski volilni komediji so votit-ci potrdili vsega skupaj 1143 članov novega vrhovnega sveta sovjetske države. Teh 1143 članov je z ozirom na stan in skupino. kateri pripadajo, razdeljenih takole: 320 poslancev v novem vrhovnem svetu pripada komunistični stranki, strankarskim voditeljeri ter visokim državnim uradnikom. Ta skupina, ki je številčno najmanjša v državi, je dobila največji odstotek zastopnikov, to je 30 odstotkov. Pokrajinske komunistične, strokovne, mladinske organizacije so dobile 218 poslanskih mest, to je 20 odstotkov. Rdeča vojska 95 mandatov ali 88 odstotkov. Industrijsko delavstvo, v čigar rokah je po trditvi komunističnih prerokov vsa oblast v sovjetski Rusiji, je dobilo 63 poslancev, to je 5 odstotkov od celotnega števila. Kmetje v sovjetski Rusiji, ki jih je 140 milijonov ali skoraj 90 odstotkov vsega prebivalstva, bodo imeli vsega 144 poslancev ali 12 odstotkov in pol. Sovjetska tajnu policija GPU, ki predstavlja pol odstotka prebivalstva, je dobila 66 odstotkov, torej skoraj polovico toliko. kakor vse kmečko ljudstvo. (»Slovenski dom«. 17. XII.) Rusija je v resnici ena največjih držav na svetu pa je čisto preprosta zadeva, da ima tudi njen vrhovni svet nekaj več poslancev kakor drugi navadni parlamenti. Številke »Slovenskega doma« nam povedo, da jih iieje nič manj ko nekaj nad 200 odstotkov članov. Nesreča s samomorom V nedeljo se je cbesila v Zagrebu Rtižn Cvijetkovič. žena direktorja pisarne Stola sedmorice v Zagrebu. Ruža je najprej svojega moža napadla tet mu \Tgla v obraz sodo, ker ni hotel z njo nadaljevati zakonskega življenja. Takoj nato se je odpeljala v svoje stanovanje, kjer se je obesila. Čeprav je bil samomor ob pravem času odkrit. vendar ie že bila mlada žena mrtva. (»Slovenec«, 21 .XII.). Da, tukolc žalostno se utegnejo končati reči. še celo v primeru, da ljudje ob pravem času odkrijejo samomor. Zemljepis slabo Danes. ko preživlja Zveza narodov težko krizo, more biti vsekakor samo v korist vse Evrope in svetovnega miru. da si Jugoslavija, vogelni kamen dveh mednarodnih miroljubnih tvorb, Male zveze in Balkanske zveze, prizadeva, da razširi krog svojih prijateljev v tako kočljivem delu evropske celine. Jugoslavija meji ob štiri države in absolutno nima interesa. da bi živela v dobri soseščini le z dvema mejašema. (»Slovenec« in »Slovenski dom«, 22. XII). Kolikor utegne biti cenjenim čitateljem ie iz osnovne šole v spominu, meji Jugoslavija v resnici na sedem držav. Kako sta »Slovenec« in »Slovenski dom« prišla do tega. da sta to številko skrčila na štiri, bi se dalo razložiti najbrže samo s pomočjo Freudove metode, tri izmed njih namreč pripadajo pravoslavju. pa sta jih prijatelja v podzavesti zatajila. Nesreča na progi Sava je vdrla na bosansko stran in preplavila vasi Krepšeč, Vučilovac. Kopanič, Vidoviči in še nekaj manjših. Voda stoji v teh vaseh tako visoko, da se ne vidijo več niti strehe hiš. Večje Hevilo hiš je voda izpodkopala in jih bo odnesla, še preden se odteče. (»Slovenski domc, 22. XII.) Velike so katastrofe, ki nam jih ie pri-. nesla ta zmedena zimo, a Se strahotnejša I hi bila v resnici vtta reč, ia hi t»oda od- našala hibe, recimo, šele potem, ko i* m že poprej odtekla. Aleksander se ga je bit nekoliko nalezvi, in pri neprevidni hoji zašel na železniška progo. Takrat pa je izza njegovega hrbta pridrvel brzovlak m sunil delavca v bok, da Je odnesel le težke poškodbe ob padcu. Jovanoviča so prepeljali v bolnišnico, vendar se že tri dni ni prebudil iz nezavesti. (»Slovenski dom«, 23. XII.) Da, tale Aleksander Jovanovič v resnici lahko hvali boga, da je ob padca odnesel samo težke poškodbe. V Zagrebu in v Ljubljani Posebno društvo, ki ima nalogo, boriti se proti sejanju rasnega sovraštva in proti bedi člo\>eštva, se je ustano\-ilo v Z,a&v~ bu. Društvo se imenuje Harand in sicer zo~ to. ker je gibanje sprožila ugledna dunajska gospa Irena harand... V Ljubljani pa Harand-društva za enkrat še ni in ga kar gotovo tudi ne bo... (»Slo*>enxki dom«, 24. XII.) človeku je kar težko razumeti od kod ta poudarek, da ga v Ljuljani ie ni in da ga tudi izlepa ne bo. Ljubljana, ta prestolnica najbolj katoliške dežele na svetu, borbe proti sovraštvu in bedi najbrž *e prenese. — kra — Premestitve v prometni službi K ljubljanski železniški direkciji je pm-meščen višji svetnik prometno-komercial-nega oddelka Josip Jošt, doslej pri beograjski direkciji. Iz Celja je premeščen le IX. sekciji za vzdrževanje proge v Ljubljani višji kontrolor Martin Novak. V signalno delavnico v Ljubljani je premeščen višji kontrolor Rajmund Roth. doslej p« II. sekciji v Ljubljani. Novi grobovi V ljubljanski bolnišnici je med prazniki po dolgi bolezni preminil g. Jože Levstek, davčni upravitelj v pokoju. Štel je šele 52 let. Zapušča žalujočo vdovo, dva sinova in dve hčerki. Blagega pokojnika bomo spremljali na zadnji poti k Sv. Križu danes ob 94 na 16. iz bolnišnične mrtvaške veže. Po dolgi bolezni je umrla v Ljubljani, Podmilščakova ulica 26, ga. Fani Cimper-manova, rojena Bizjanova. Pogreb dobre rajnke bo danes ob 14. iz hiše žalosti. —. Rajnka zapušča užaloščenega soproga in hčerko. Dalje je preminila v Ljubljani, Rožna dolina, Cesta II, 2., ga. Marija Skrabčeva, rojena Pollackova. Pogreb blage pokojnice bo danes ob 14. na viško pokopališče Vsem pokojnikom blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! FOTOAMATER Fotoklub Ljubljana: VII. večer zaftet-niškega tečaja v sredo 29. t. m. poveča vanje. — članstvo naprošamo, naj de pred občnim zborom odgovori na okrožnico Št. 5. gleue osebnih podatkov. - Knjižničar pot"va vse člane, ki imajo dalj rasa k^k/nc knjigo ali revijo iz klubske knjižnice, naj jo čim prej vrnejo, da bo mogel zaključiti svoje poročilo za občni zbor. Litijske amaterje opozarjamo na skioptično predavanje, ki ga bo imel v prvi polovici januarja g. Karlo Kocjančič te Ljubljane. Okrog 120 diapozitivov, med njimi tudi posnetki v naravnih barvah. Trije slavni zvezdniki v isti filmski opereti V kratkem se nam obeta filmska opereta, o kateri piše ves svetovni tisk, da po svojih uspehih presega še celo priljublje- no »Rosemarie«. »španski bezeg« se imenuje in za podnaslov so ji dali precej splošen naziv »Valček strasti«. V glavnih vlogah igrata Jeanette Macdonald in Nel3on Eddy, dva velika pevca, poleg njiju pa se pokaže v mojstrski vlogi eden najboljših ameriških karakternih igralcev John Ba-rymore. Film se odigrava v teaterskem vzdušju in Macdonaldova ima vlogo slavljene pri-madone pariške opere, čeprav je še v začetku svoje slave, ve zanjo že ves svet. Za vse to se mora zahvaliti svoji prirojeni nadarjenosti za petje, še več pa svojemu dobremu učitelju petja. Toda cena, ki jo Nazarov, njen učitelj petja, zahteva, je zelo velika. Po svečanostih na carskem dvoru, kjer je Marcla — to ime ima Macdonaldova v filmu —, doživela ogromen uspeh, jo namreč vpraša, ali ne bi hotela postati njegova žena. Marcia, ki še ne ve, kaj je ljubezen, iz hvaležnosti ne odkloni. In potem se je zgodilo to, ka. je \ podobnih primerih pogosto dogaja Spozna se s človekom, ki ga v pivom trenutku vzljubi. Tako nastane v njeni duši boj med ljubeznijo in obljubo, med mlado strastjo in dolžnostjo Kako se ta boj konča' Ne bomo vam povedali ,da vam ne izdamo vse vsebine in da vas ne prikrajšamo za užitek, ki ga boste imeli, ko boste film gledali. Rečemo vam samo, da je film po vsebini in po igri vreden mojstrov, ki so ga istvarili, in da boste mnogo izgubili, če si ga ne boste ogledali. Pri filmih, kjer ima veliko vlogo petje, ubije navadno to petje vsebino. če je film še tako dober. V tem filmu kj je odlično režiran, pa tega ne boste opazili, in to njegovo ceno še zelo poveča. Vsekakor si ga oglejte! Jean Harlow v svojem zadnjem filmu Za Silvestrovo nam obeta kino Matica Veselo komedijo, polno zapletkov in komičnih situacij. Naslov je prav preprost, in ne pove mnogo, zato pa ie ta film v drugem oziru pomemben. »Ona je moja« je bil poslednji film slavne Jean Harlovv, ki ga je dovršila Za njim so začeii delati z njo še velefilm »Sarato-ga«, toda sredi snemanja je veliko umetnico doletela nenadna smrt. Foslednjikrat boste torej še lahko videli slavno Jeano, ki je imela toiiko milijonov prijateljev po vsem svetu Posled-njič boste culi njen poslednjič obču- dcvalj njeno živost, lazigranost. ln to če ni vse. Poleg nje boste videli še ljubljenca Ljubljančanov P„oberta Taylora, ki je v zaonjem času postal idol vsega sveta Saj se ga še spominjate iz »Dame s kamelija-nr;:i« in drugih filmov, ki ste jih gledali v zadnjem času? Dva velika umetnika in slavni režiser W. S. Vain Dyke — ti trije so ustvari^ film, ki bo moral biti pač vsakomur všeč in ki zasluži, da ga pridete pogledat. T E L I J A Nove znamke po vsem svetu Afganistan: Izšla je nova fnankovna »namka po 2 p-ula v črni barvi. Belgija: Letošnje dobrodelne znamke za pomoč boJnemu otroku imajo sliko princese Josipine - Šarlote. Vrednota po 10 + 5 cenrimov je eivosin.;o. po 25 + 5 centimov ij&va, po 35 + 5 centimov zelena po 50 + 5 centimov olivno zelena, po 75 + 5 centimov temno r:eča. po 1 frank + 25 centimov sinja in po 2.45 franka + 2.55 franka lilaeto rd^ča. Belgijski Kongo; Izšli sta novi fionkov. ni znamki, in sicer po 1.50 franka olivno Siva in po 2.50 franka sivo sinja. Britanska Ind ja: Sinje zelena znamka po © piesov je dobila zdai tudi pretisk »SERVICE«. Chamba: Frankovna znamka Britanske Indije po 6 anov v rumeno olivni barvi je dobila pretisk »Chamba state« Češkoslovaška: Izšla je nova frankovna znamka po 1 60 krone s sliko katedrale na Kutni gori Znamka je olivno zelene barve Dominikanska republika: f7šla je priložnostna serija letalskih znamk za paname-riški polet Serija obsega osem vrednot, in sicer rdečo po 10 centov, vijoličasto po 15 centov, temno sinjo po 20 centov, rdeče lilasto po 25 centov, svetlo zeleno po 30 centov, rjavo po 50 centov, olivno zeleno po 75 centov in rdeče oranžna po 1 peso. Francija: Zaradi izpremenjenih tarif je izšla nova znamka po 30 centimov v temno rdeči barvi s starim črtežem Japonska: Izdali so novo znamko po % jena v vijoličasti barvi Kolumbija: Izšli so novi provizoriji s pretisk] novih vrednosti na stare, in sicer po 1 na 3 cente v zeleni barvi (serija za i olimpijske igre 1937).. po 2 na 12 centov i v sinji barvi (frankovna znamka iz leta i 1936., 5 na 8 centov v temno sinji barvi 1 (frankovna znamka iz leta 1932.), in 5 na 8 centov v temno sinji barvi (frankovna znamka iz leta 1926.) Libanonska republika: Izšli sta dve novi frankovni znamki kot dopolnilo k dosedanji seriji, in sicer viioličasta pr 3 piastre in rdeče rjava po 4 piastre Llechtenstein: Spet nove prepotrebne znamke To pot dve novosti, in sicer črno zelena frankovna znamka po 15 centimov in riava znamka po 25 centimov za nekakšno razstavo Nabha: Frankovna znamka Britanske Indije po 8 anov v rdeče lilasti barvi je dobila pretisk »NABHA STATE / SERVICE« Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedro zapustila naša nad vse ljubljena soproga, mamica, hčerka in sestra, gospa FANI CIMPERMAN roj. BfZJAN previdena s tolažili sv. vere za umirajoče. Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek 27. decembra ob 2. popoldne iz hiše žalosti, Porimilščakova ul. št. 26. na pokopališče pri Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 25. decembra 1937. IVAN, soprog: Žalujoči ostali: ALICA, hčerkica; starši, sestre in ostalo sorodstvo. V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem težko vest, da nas je danes za vedno zapustil po dolgi, mučni bolezni naš dobri soprog, oče. sin in brat. gospod JOŽE LEVSTEK DAVČNI UPRAVITELJ V POKOJU v 52. letu starosti. Dragega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti v ponedeljek, dne 27. t. m. ob % na 16. iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Idrija, dne 25. decembra 1937. Žalujoči: ?£ATI, žena; MARJAN, MILENA, KATINKA in NIKO, otroci; MARIJA, mati; BOŽIDAR, višji žel. kontrolor, brat. Nizozemska Indija: Izšle so dobrodelne znamke m sicer po 2 + 1 cent temno rjava in rumena, po + 1^4 centa sinje siva, po 7^s + 2x/z centa temno zelena in rumena, po 10 + centa rdeča in rumena in po 20 + 5 centov sinje barve. Znamke so zelo lepo izdelane. Nizozemska: Tudi letos so izšle posebne znamke za zaščito otroka. Serija obsega pet vrednot, in sicer temno sivo po 1% + 1% centa, temno zeleno po 3 + 2 centa, rdeče rjavo po 4 + 2 centa, temno zeleno po 5 + 3 cente in sinjo po 12% + 2Vt centa. Ruanda - Urundi: V tej belgijski koloniji sta bili prav tako kakor v Kongu izdani novi vrednoti po 1.50 in 2.50 franka. Prva je vijoličasta, druga temno siva. Združene države: V spomin na obletnico priključitve raznih kolonij sta bili izdani dve znamki, in sicer za Aljasko temno vijoličasta znamka po 3 cente s sliko Mount Mc Kinleya in za Portorico znamka po 3 cente vijoličaste barve s sliko guvernerjeve palače v prestolnici te kolonije Straits - Settlements: Izšli sta novi frankovni znamki s sliko Jurija VI., in sicer rjava po 5 centov in vijoličasta po 10 centov Švica: Kakor vsako leto so izšle tudi letos pred božičem znamke za mladino z napisom » Pro juventute«. Letos je jubilej te serije, saj je izšla že petindvajsetič Na zeleni znamki po 5 + 5 centimov je slika generala Dufourja. na viioličasti po 10 + 5 centimov je Nicolaus von der Fliie, na rdeči in srebrni po 20 + 5 centimov glava dečka in na sinji m srebrni po 30 + 10 centimov glava deklice. Znamke so bile letos zelo hitro skoraj vse razprodane, čeprav je bila njihova naklada prav zaradi jubileja dosti večja kakor druga leta. Gdansk: S stoodstotnim pribitkom je izdala gdanska poštna uprava posebno spominsko serijo z dvema vrednotama Naklada je znašala 100 000 serij — Razen tega izide v kratkem serija za zimsko pomoč, ki bo imela pet vrednot, in naposled posebna spominska znamka za 150!etnico rojstva filozofa SehopenhaueHa. ki se je rodil 12 feb^uaria 1788 v Gdancku Island: Rumeno zelena in rdeča znamka po 1 eir je izš^a zdai kot Drilo*no«tna znamka brez vodnega znaka. Naklada znaša 315.00 kosov. Truplo v kristalni krsti Mavzolej bogatina v parku sredi Cannesa Neki bogati inostranec, baron C-, je svojo posest v središču Cannesa posvetil spominu svoje pokojne žene. V parku njegove vile leži s privoljenjem oblasti krsta z baronico, ki je umrla pred neko'iko leti. Zakonca sta kupila to vilo pred kakšnimi 15 leti. Po nekoliko 3rečnih letih je balon svojo družico iaiuhii in ker se ni ho-tefl ločiti od nje, si je izprosil dovoljenje, da ji sme postaviti edinstveno grobnico. Dal je truplo balzaonirati in p o lož i v kristalno krsto. Na nekem kraju parka, od koder je posebno lep razgled na morje, stoji mavzolej. V tem mavzoleju je rov, v katerega so krsto spustili z dvigalom Majhen pritisk zadostuje, da dvigne naprava krsto iz rova. Grobnica je tujcem nedostopna. Letala za sto potnikov Pravi vzrok Lindberghovega potovanja v Ameriko Aljehina bi radi premagali Komaj je dr. Aljehin malo sedel na la-vorike svetovnega šahovskega prvaka, že dobiva od vseh strani pozive ve'emojstrov ki bi sami radi sedli na šahovski prestol. O Flohru, ki ga je mednarodna šahovska zveza imenovala za svojega oficialnega kandidata za to mesto smo žr poročali, da mu je poslal poziv za dvoboj, ki se bo pa vršil šele 1.1940 — ali pa sploh ne. Računajo s tem, da se bo tudi bivši svetovni mojster Capablanca oglasil s podobnim pozivom, saj je že sporočil, da bi lahko izvršil finančne obveznosti, ki so zvezane s takšnim dvobojem. Oglasil pa se je že sedaj tudi lastnik znanega hotelskega koncema na Semerniku Zimdin, ki je sporočil dr. Aljehinu, da je pripravljen položiti 10 tisoč dolarjev, če bi hotel svetovni mojster sprejeti borbo z estonskim mojstrom Ke-resom. Ta borba naj bi se odigrala že prihodnje leto na Semenrku. Zimdinu pa je šlo v tem primeru bržkone bolj za reklamo za lastna podjetja nego za kaj drugega. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Prvotno so menili, da se je polkovnik Lindbergh vrnil v A.meriko samo z namenom, da bd preživel božične praznike pri svoji tašči, ge. Morrowi. Kakor pa sedaj poročajo ameriški listi, ima njegov prihod v domovino še druge vzroke. Neposredno po njegovem povratku je družba za zračni promet Pan-American Airways, kakor smo že poročali poslala osmim podijetjem ki izdelujejo leta'a, poziv, naj ji pošljejo ponudbe glede letal, ki bi mogla prevažati po sto potnikov in ki bi imela 5000 milj akcijskega radija. Ta letala bi imela nadalje spalne kajute, jedilno dvorano, brzino 200 milj na uro in bi mogla prenašati bremena po 13.000 kilogramov vsakokrat. Pan-American Airwavs je obenem spo-ročiJa, da je pcslati ponudbe na njenega tehničnega svetovalca, polkovnika Lind-bergha. ne pa nanjo samo. Med tem je Lndbergh nekoliko ponudlb že prejel in jih pregledal. Ali je med načrti dobil že kaj primernega, ni znano. Istočasno |e tudi francoska družba Air France naročila prvo letalo, ki bo opra. ljalo redni zračni promet z Ameriko. To leta"o bo imelo šest motorjev, ki bodo razvajali 1500 k. s. in brzino povprečno 217 milj na uro, po potrebi pa tudi 260 milj. Na severni progi bodo takšna letala prevažala po 20 potnikov, na južni pa po 40. Na tisoče neveljavnih ločitev Ameriški triki za pospeševanje tujskega prometa Mesto Reno v severnoameriški državi Nevaui si je pridobilo svetovno slavo s svojimi posebnimi paragrafi, ki omogočajo ne samo aomačJiom, ainpak tudi tujcem ločitve zakonov brez težav. Za i.ujce zadostuje. da prebijejo š^st tednov v Renu, potem jim zakon ločijo brez posebnih forma-litet. Mestni očetje Rena so do.go časa gledali z zavistjo, kako so polovau razprti zakonski pari v mesta in mesteca ob mehiški meji, kjer jim je bilo mogoče, da so se ločili po nekoliko urah. Prav tako jim je bilo mogoče, da se v nekoliko urah zopet poroče. Tujski promet v teh mehiških krajih je bil zavoljo tega nad vse živahen. Nevadčani pa so si reKli, da pr naša takšen tujski promet velike dobičke in tako so se odločili, da napravijo iz Rena takšen ločitveni paradiž. To so napravili s pristno ameriško propagando in kmalu je bilo mesto prenapolnjeno z dvojicami, ki so se hotele ločiti. Ti zakonci so prihajali po večini iz Nevv Yorka, Chicaga in Los Ang lesa oziroma Hollywooda Samo zavoljo njih je bilo treba graditi nove hotrle, dohodki iz »tujskega prometa« so bili ogromni. Tako je bilo še pred nekoliko tedni. Tedaj pa se je zgodilo, da se je neka ga. Dorothy Ferguson Jardineova pritožila na sodišče v Illinoisu proti svo;'emu možu Charlesu F. Jardineu in zahtevala, naj nje zakon z njim ločijo, češ da sta se poročila potem, ko se je Jardine ločil od svoje prve žene v Renu, ta ločitev pa da je bila sleparska. Po paragrafih severnoameri- ških držav se morajo v posameznih državah ločiti namreč samo domačini, izjemni paragrafi Rena pa ne morejo biti veljavni, ker se n. pr. nekdo, ki je državljan v Illinoisu, po šestih tednih bivanja v Renu ne more spremeniti v nevadskega državljana. Ulinoiško sodišče se je priključilo tem razlogom in ie razsodilo, da so vse ločitve zakonov v Renu za Illinois neveljavne. Tudi v državi Nevv Yorku so kmalu potem razsodili na podobrn način in zdi se. da se bodo tudi druge unrske države izjavile o ločitvah v Renu, da so zanje neveljavne. To je za nevadsko mesto težak udarec, saj se je razvijalo največ zavoljo svojih posebnih paragrafov. Nevada se bori sicer z novim propagandnim nastopom za svoje pravice, a to ni moglo preprečiti, da bi ne postali tudi najbolj vneti interesenti za ločitev nezaupni. Namesto da bi se dajali sedaj po kratkem postopku ločiti po oblasteh v Renu, se zadovoljujejo rajši z daljšimi procedurami v svojih domačih krajih. Ločitveni paradiž je izgubil svojo privlačnost. ne glede na to, da žive sedaj tisoči mož in žena, ki so se ločil v Renu, v velikem strahu, da jim domače opasti ne bodo priznale teh ločitev, in se zato boje novih zakonov oziroma se trese;'o za usodo zakonov, ki so jih po ločitvi sklenili v Renu. Mestni očetje v Renu si bodo morali izmisliti kakšrn drug trik, da bi se dvignil tujski promet v njih kraju. f Vsemogočni je danes poklical k Sebi našo ljubo mater, staro mater in teto, gospo Marijo škrabec roj. PoUack Pogreb bo v ponedeljek 27. decembra ob 2. popoldne iz hiše žalosti, Rožna dolina. C H/12., na pokopališče na Viču. Ljubljana, dne 25. decembra 1937. Žalu joča rodbina PIŠKUR in sorodstvo. -v •■v' '.''lj ■ . -' ' . r Naš ljubljeni soprog in predobri oče, stari oče, tast in brat, gospod veleposestnik je danes, 23. t. m., po dolgem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo 26. t. m. ob 2. uri iz hiše žalosti na domače farno pokopališče. ŽELEZNIKI, dne 23. decembra 1937. Žalujoče rodbine: GLOBOČNIK, BAUER, DEMŠAR Urejuje 0a7«nn tUviiea. — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoll Ribnika*. — Za Narodno tiskarno d. d kot Uakaruarja Fran Jeran. - Za inseratni del te odgovoren Alojz Novak. — Val t Ljubljani