Poštnina plačana v gotovini Maribor, sobota 13. oktobra 1934 IARIBORSKI Sto.. 233 vnl' ,xv- .. .. -j.JZ+taM' —. - c. gTTaiMBHEBMH oena 1 Din VECERNIK Uredništvo In uprava: Maribor, Oospoaka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprava 2468 Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan °b 18. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poSti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „jutra" v Ljubljani / PoStnl čekovni račun SL 11.409 H lili 1111,11 fl I III II firnilllllMIlilllll llllMI I 99 JUTRA 99 m „Cyva!te mi jygoslavi!o!“ V globoki tugi žaluje Jugoslavija za svojim velikim voditeljem, vitežkim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem, z nami vred pa sočustvuje tudi vsa Evropa, sočustvuje ves svet. Ostudno dejanje zločinca v Marseilleu je bolestno odjeknilo po našem kontinentu in preko oceanov do vseh ostalih celin. Dasi smo dobro vedeli, da naš veliki kralj ni imel nikjer sovražnikov, vendar tudi nismo pričakovali, da je imel toliko iskrenih častilcev. Vsi listi kulturnega sveta so z nepopisno pieteto do pokojnika obsodili marseillesko dejanje, vsi so pa tudi napisali tragično umrlemu heroju tople nekrologe. Ob tej priliki so pa spregovorili tudi na splošno o zločinstvu, ki se je pojavilo v zadnjih nemirnih in razdvojenih političnih časih ter seglo po morilnem orožju. Z grozo se vprašujejo milijoni človeštva: »Kam nas vodi ta divja, človeško dostojanstvo v blato teptajoča pot? Kaj hočejo doseči podli, zahrbtni morilci?« V teh vprašanjih globokega ogorčenja najplemenitejšega, kar je v človeku, je pa tudi vprašanje za nas, ki nas je tragična smrt junaškega kralja Aleksandra I. najbolj v živo zadela, vprašanje namreč: Kaj je hotel njegov podivjani ostudni morilec? Pogoditi s kroglami z njim vred tudi njegovo kraljevino Jugoslavijo in njegov narod jugoslovanski? Če je to hotel, je res zadel oboje, Jugoslavijo in njen narod, ki žalujeta v najgloblji boli nad nenadomestljivo izgubo velikega vla darja, toda stvarno je dosegel čisto nasprotno od onega, kar je menda nameraval. Ne, v Marseilleu Jugoslavija in jugoslovanski narod nista Padla, sklonila sta se z nepopisno bolečino nad mrtvim kraljem, toda z neomajno prisego, da bosta dalje vršila po njem započeto zgodovinsko poslanstvo. Jugoslovanski narod od Maribora do G j e v g j e 1 i j e ter od Subotice do Splita je v nepopisnem soglasju sprejel besede umirajočega heroja: »Čuvajte mi Jugoslavijo!« Štirinajst milijonov nas je vtisnilo to opo roko v srca, v najglobljo misel in voljo in vršili jo bomo vsi, pripravljeni pasti za njo po vzgledu velikana, ni k o 1 i pa se ji ne bomo izneverili. Ako je kdaj bil ves naš narod ene misli, potem je sedaj, ob krsti našega velikega voditelja. Pred nami vsemi je le ena sama jasna pot: po n j e g o v 1 h stopinjah! Čuvali boni o Jugoslavijo, ki }o je on ustvaril, delovali bomo po njegovih mislih, ustvarjali in gradili po njegovih načrtih. Ne, ako je atentator nameraval o-slablti našo voljo, potem se je strahotno zmotil. Ako je nameraval razbiti naše edinsivo, potem so bili njegovi nameni ne samo zločinski, ampak tudi blazni. Jugoslavija kralja Aleksandra je real-n o dejstvo, je in bo ostala. Ostala pa bo prav tako trdna tudi v mednarodni politiki, v svojem mednaodncm položaju, ki sl ga je ustvarila in utrdila prav po velikem, zgodovinsko trajnem delu vltežke-ga kralja Aleksandra I. Zedinltelja. Kakor se torej ite bojimo za svojo državno stavbo v notranjosti, ki je sedaj zlepljena za vse večne čase še z najplemenitejšo krvjo svojega najplemenltejšega sina. tako se tudi ne bojimo zanjo v zunanjosti. Stojimo trdno in bomo stali! Jugoslovani smo prestali v prošlostl in sedanjosti najtežje preizkušnje, tako težke. kakor Jih ni prestal nihče drugi v Evropi, prestali bomo tudi ta veliki udarec. Narod, ki je preživel Bizantince, Turke, Habsburžane In vse druge, narod, ki je šel preko Albanije In je kljub vsemu ostal, bo ostal tudi v bodoče. Id V Poklonitev italijanske vojne mornarice — Ogromne priprave za sprejem v Splitu - Program poklonitev v Zagrebu BEOGRAD, 13. okt. Italija je izkazala našemu velikemu mrtvemu kralju včeraj vojaške časti. Njena morna rica je odplula iz Messine nasproti jugoslovanski ladji »Dubrovnik«, s katero se je srečala na odprtem morju. Po predpisani častni salvi, se je italijanska mornarica pridružila žalnemu sprevodu ladij francoske mornarice, s katero potuje tudi mornariški minister Pietri. Ob 15. popoldne so ladje pasirale morsko ožino pri Messini. S trdnjave San Ranieri je zagrmelo 21 topovskih strelov, na stolpu pa sta se dvignili jugoslovanska in italijanska zastava na pol droga. Ob obali se je zbrala velika množica ljudi. Italijansko brodovje je spremljalo »Dubrovnik« do zahoda solnca. Na nadaljnji poti spremlja »Dubrovnik« samo italijanska križarka »Alberico da Chiu-sano«. Po poročilih iz Splita, se vse mesto mrzlično pripravlja, da čim dostoj neje dočaka in sprejme svojega mrtve ga kralja, katerega truplo bo prispelo v pristanišče jutri, v nedeljo ob 6.30 zjutraj. V pristanišču so že postavili velik katafalk, na katerega bodo položili krsto in bodo tam mimo nje defi-lirale množice z obal Jadrana, da se poslove od mrtvega vladarja. Vsa luka je v črnini. Vse svetilke so ovite s črno kopreno. S hiš plapolajo neštete črne zastave, hiše v pristanišču pa so še posebej prekrite s črnino. Od vseh strani prihajajo v Split množice ljudi. Prispela je tudi že velika delegacija vlade in narodnega predstavništva. Tekom dneva pa pridejo še večje skupine naših in tujih dostojanstvenikov ter zastopnikov domačih in tujih listov. Danes opoldne je prispel v prista nišče parnik »Karadjordje«, ki je pripeljal udeležence s Hrvatskega Primorja. Tudi v Zagrebu so v teku vse velike priprave za sprejem mrtvega vladarja. Včeraj je bil določen program defileja Zagrebčanov pred truplom po kojnega kralja. Na peron bo smelo poslati vsako društvo, katerih je okoli 600, le po tričlansko delegacijo. Ostali se bodo mogli posloviti od kra Ija v dvorni čakalnici. Defile bo trajal vso noč do 5. ure zjutraj. Častno stražo bodo imeli Sokoli. Vlak s krsto bo prispel v Zagreb jutri ob 21.40. Triumfalni sprejem kraja Petra II. PRESTOLNICA JE DANES IZKAZALA NEPOPISNO LJUBEZEN VDANOST NOVEMU MLADEMU KRALJU. IN BEOGRAD, 13. oktobra. Jugoslovanska prestolnica je sprejela danes z nepopisnim triumfom novega vladarja, Nj. Vel. kralja Petra II. Med kolodvorom in dvorcem na Dedinju se je razvrstila stotisočglava množica ljudi, ki je tvorila neprekinjen špalir. Ko je prispel na postajo vlak z Njeg. Vel. kraljem Petrom II. in spremstvom, je zaigrala gardna kapela državno himno. Kralj je izstopil prvi, za njim pa kraljica-vdova. Kralj je stopil k ministrskemu predsedniku Uzunoviču in mu dal roko, nato je poljubil roko patrijarhu, ki ga je blagoslovil. Mini- strski predsednik je pozdravil mladega vladarja s kratkim nagovorom; beograjski župan Petrovič mu je pa podal kruh in sol ter mu zagotovil zvestobo in vdanost prestolnice. Nato je stopil kralj pred častno stotnijo, jo pozdravil z besedami »Pomesti Bog, junači!« ter sprejel raport visokih vojaških osebnosti. V čakalnici so pozdravili kralja ostali ministri, senatorji in poslanci. Ko se je pojavil na vratih, je bil nepopisno navdušeno pozdravljen. Nato se je odpeljal med špa lirjem vojakov, Sokolov, patriotičnih društev in množic na Dedinje. Rezultati prelskaue u atentatu SUK. ARETACIJA NJEGO- PETER KELEMEN BAJE TRŽAČAN RODOLFO VIH SOKRIVCEV. PARIZ, 13. oktobra. Kakor se dozna-va s strani oblasti, se je doslej ugotovilo, da ime atentatorja Kelemen ni pravilno. Pod tem lažnim imenom se je skrival v Trstu rojeni Rodolfo Suk, a aretirana sta bila tudi že dva njegova sokrivca. Po poročilih iz Aixen Provence sta tam prenočevala v nekem hotelu dva individija, kj sta bila vmešana v atentat. Policija ju je takoj začela zasledovati in ju je tudi res že prijela v Tono-nu pri Evianu. Prvi je bil opremljen s potnim listom na Ime Ladislav Beneš, izdanim po češkoslovaških oblasteh. Navedeno je v njem, da je bil rojen v Zadru 30. julija 1903; potni list je bil izdan v Trstu letos 18. junija. Pri njem so našli 1700 frankov in vozovnico II. razreda od Evlana do Fontaineblcaua. Tudi drugi aretiranec je imel češkoslovaški potni list, Izdan v Trstu na ime Jaroslav Novak. Po podatkih naj bi bil rojen 8. maja 1900. v Gorici. Njegov potni Ust Ima Iste vize, kakor Benešev, toda brez francoske vstopne vize. Pri sebi Je Imel Še več: priboril si bo tisto mesto na solncu, ki si ga zasluži. DUH VELIKEGA KRALJA ALEKSANDRA BO VEČNO ČUVAL NAD NAMI! 1600 frankov in enako vozovnico. Doslej se je ugotovilo nedvomno, da sta bila oba v zvezi z atentatorjem Sukom in sta se mudila ž njim skupaj tudi v Parizu. Nobenega dvoma pa ni, da imata ponarejene potne liste in da se tudi pišeta drugače. Obenem se je ugotovilo, da je bil s tema dvema v zvezi še neki neznanec, ki se mu je pa posrečilo pobegniti. Policija je doslej odredila vse potrebno, da ga izsledi. Mimo tega so pa ugotovljena še imena dveh drugih, in sicer leta 1910. v Reki rojenega Egorja Kramerja in nekega Silvestra Žalnega. Najbrže pa tudi ta imena niso pravilna. PRVO PRIZNANJE ATENTATORJEVEGA SOKRIVCA. ANNEMASSE, 13. oktobra. Aretirani Jaroslav Novak je priznal, da je v resnici Zvonimir Paspišll, ki je bil v procesu proti morilcem glavnega urednika Šle-gla obsojen in contumaclam na smrt pred sodiščem za zaščito države v Beogradu. Posplšil je Izjavil, da je po umoru Žle-gla pobegnil na Madžarsko, kjer se je pridružil teroristom skupine Pavellč-Per-čec in živel v taborišču Janka Puszta, Od tam je šel v Monakovo in Čiirlh, kjer je bil skupaj z atentatorjem Kelemenom. V Parizu se mu je pridružil tudi neki Ha- lug. Oba sta ostala v Parizu, atentator pa se je odpeljal v Marseille. Po vesti o uspelem atentatu je skušal pobegniti iz Francije, a mu ni uspelo. PARIZ, 13. oktobra. Zaradi suma soudeležbe pri atentatu v Marseilleu sta bila včeraj prijeta tu ruski Žid Einstein in Poljak Wodiczka, nadalje so pa prijeli tudi nekega Gradčana Ouickelanda, bivšega vladnega svetnika, a so ga zopet izpustili. Oba prva sta imela enako o”>'-je kot atentator. NOVI IZSLEDKI. PARIZ, 13. oktobra. Ugotovljeno je, da je bil atentator Klemen (Suk?) 48 ur pred atentatom v družbi nekega Kramerja in Malnyja. Neka ženska jim je pa nosila kovčeg in v njem najbrže orožje. Bila naj bi to baje neka Marija Vydrochova iz ČSR. BUDIMPEŠTA, 13. oktobra. V zvezi z izpovedjo Pospišila je madžarska vlada odredila obširno preiskavo med na Madžarskem živečimi emigranti. Ugotovljeno je namreč, da je Pospiš'1 živel na Madžarskem. ATENTATOR POKOPAN. PARIZ, 13. oktobra. Atentator Kele-men (Suk?) je bil sinoči na marseilleskem pokopališču naskrivaj pokopan na prostoru za samomorilce. Krsta je bila policijsko zapečatena za primer ekshnm» cije. SARRAUT ODSTOPIL. PARIZ, 13. oktobra. Notranji minister Albert Sarraut je zaradi očitkov, ki so bili izrečeni v francoski javnosti v zvezi s pomanjkljivo varnostno organizacijo ob priliki sprejema Nj. Vel. kralja Aleksandra I. v Marseilleu, podal včeraj demisijo, ki je bila sprejeta. Istočasno so bili po odredbi vlade suspendirani številni višji in nižji funkcionarji varnostnih oblastev. POSEBNI VLAKI Z ČSR. PRAGA, 13, oktobra. Iz Češkoslovaške so določeni za pogreb Nj._ Vel. kralja Aleksandra posebni vlaki, ki bodo vozil? v Beograd in nazaj. GEORGES BO OKREVAL. MARSEILLE, 13. oktobra. Zdravstveno stanje ob atentatu ranjenega generala Georgesa se je izboljšalo in' upajo, da ga bo mogoče rešiti. Dnevne vesti Navodila o žalostnih svečanostih Pod predsedstvom pomočnika bana g. dr. Pirkmajerja se je osnova! odbor za organizacijo žalnih svečanosti za blago-pokojnim vitežkim kraljem Aleksandrom Zediniteljem za dravsko banovino. Na svoji sinočni seji je po končanem posvetovanju izdal o žalni svečanosti naslednja navodila, ki so važna za vse upravne funkcionarje: 1. Po vseh občinah naj se osnujejo občinski odbori za organizacijo žalnih svečanosti, ki naj organizirajo vse podrobnosti v svojem področju v okviru splošnih navodil banovinskega odbora. Odbori naj imajo najkasneje do nedelje 14. t. m. svojo prvo sejo. 2. V času najgloblje žalosti,, to je do vključno nedelje 21. t. m., skličejo občinski odbori žalne seje in komemoracije dru štev, korporacij itd. Po možnosti naj ima vsako društvo svojo žalno svečanost. 3. V času globoke žalosti, to je do 21. novembra, naj se po možnosti na vseh hišah razobesijo črne zastave, ali državne zastave s črnim trakom. Občinski organi naj nosijo v tem času žalne znake (črne ovratnice in žalne trakove na levih rokavih, ali vsaj črn trak na desnih re-verjih sukenj). 4. Šole opravijo žalne svečanosti po že izdanih navodilih prosvetnega oddelka banske uprave. 5. Da se omogoči prebivalstvu dravske banovine, da se v Zagrebu v čim večjim številu zadnjič pokloni zemeljskim ostankom blagopokojnega vitežkega kralja, bo vozil iz Maribora vlak ob 1S.05, ki bo imel zvezo s posebnim vlakom iz Ljubljane. Za vse udeležence je zagotovljena polovična vožnja. Če se bo prijavilo pri »Putniku« v Mariboru zadostno število udeležencev, bo znašala voznina na progi Maribor-Zagreb in nazaj samo eno tretjino. Občinski odbori naj zberejo zadevne prijave in telefonično sporoče »Putniku« v Mariboru število udeležencev še tekom današnjega dne ali pa vsaj do nedelje zjutraj. Kot izkaznica za popust velja potrdilo pristojne občine. 6. K pogrebnim svečanostim in zaradi poklonitve zemeljskih ostankov blagopokojnega kralja v Beogradu pošlje vsaka občina vsaj po enega zastopnika, večjim občinam pa se priporoča, naj odpošljejo veččlanske deputacije. Po en občinski zastopnik ima pravico do brezplačne vožnje, vsi ostali zastopniki občin, kakor tudi vsi drugi, ki potujejo z njimi, pa imajo 50 odstoten popust. Popust se dobi na temelju potrdila pristojnih občin in velja za potovanje v Beograd v dneh od 15. do 17. t. m., za povratek pa do 20. t. m. Vabijo se tudi vsa društva in korporacije, naj pošljejo , skupno z občinskimi zastopniki svoje predstavnike. 7. Na dan pogreba 18. t: m. se bodo da rovale v vseh podeželskih župnih cerkvah ob 8. uri svete maše, ki se jih naj udeleže predstavniki krajevnih oblastev in uradov, društev in korporacij, vse šole in občani. Pri maši bo tudi primeren nagovor. Ta navodila so izdana v soglasju s cerkvenimi oblastmi. V mestih določi program dopolda ■ cerkvene žalne svečanosti krajevni c. bor v sporazumu s predstavnikom cerkvene oblasti. Od 14. do 14.30 bodo zvonili zvonovi po vseh cerkvah. Po končanem zvonenju bo 5 minutni molk po vsej banovini. V tem času se mora prekiniti tudi ves promet na vseh komunikacijah, izvzemši železnice. Nato bodo na prostem javne komemoracije, ki naj jih prirede občinske uprave ali društva in ki jim mora prisostvovali vsa šolska mladina. 8. Na dan pogreba morajo biti vsa trgovska in obrtna obratovališča zaprta ves dan, gostilne, kavarne in podobni o-brati, za katere ne velja nedeljski počitek, pa morajo biti zaprti od 8. do 9. in od 14. do 15. ure. Vsi kraji, ki imajo ulično javno razsvet ljavo, naj od 13. do 15. ure prižgo svetilke, ki naj bodo po možn^'-'' -fr*rte s črnimi koprenami. jadranska straža ob smrti vitežkega kra! a ŽALNA SEJA IN SOŽALNA BRZOJAV KA. POZIV K MANIFESTACIJI. Oblastni odbor Jadranske straže je imel včeraj pod predsedstvom g. dr. Li-polda svojo žalno sejo, na kateri je obsodil gnusen zločin, ki se je zgodil v Marseilleu nad našim nad vse ljubljenim blagopokojnim vladarjem kraljem Aleksandrom 1., ki je prešel kot naš zedinitelj v zgodovino Jugoslavije, katero je še z zadnjim dihom njej posvečenega življenja priporočil slehernemu Jugoslovanu, vsem jadranskim stražarjem z naročilom, da čuvamo njemu in sebi našo milo domovino, našo nad vse ljubljeno Jugoslavijo. To hočejo jadranski stražarji tudi izvesti in posvetiti kulturnemu, gospodarskemu in nacionalnemu razvoju Jugoslavije vse svoje sile, da se tako oddolžijo velikemu pokojniku in pokažejo njegovemu nasledniku, mlademu našemu pokrovitelju kralju Petru II., da mu stojijo z vdanostjo in zvestobo ob strani v teh težkih dneh preizkušenj in nadalje v vseh njegovih podvigih v dobrobit narodnega edinstva, sloge in napredka naše države pod slavnim žezlom dinastije Karadjordjevičev. Maršalatu dvora v Beograd se je odpo slal sledeči brzojav: »Oblastni odbor Jadranske straže v Mariboru se klanja v neizmerni boli nad težkim udarcem usode, ki je zadel ves jugoslovanski narod s smrtjo velikega viteškega kralja Alek- sandra I. Zedinitelja in izraža svojo neo-tnajeno vdanost in zvestobo svojemu pokroviteljstvu kralju Petru II. Predsednik dr. Lipold.« Sprejel se je soglasno sklep, da se imenuje dom Jadranske straže, ki ga namerava kupiti oblastni odbor v Bakru »Dom kralja Aleksandra L«, v katerem naj bi se naša mladina krepila duševno in telesno, da bo zamogla izpolniti oporoko velikega pokojnika. Sklenilo sc je tudi pozvati vse članstvo JS. članstvo mestnega odbora JS, odbora železničarjev in mornarske sekcije, da se danes korporativno udeleži žalnega obhoda, ki ga priredi Narodna obrana, kakor tudi žalnega zborovanja v veliki dvorani »Uniona«. Zbirališče za JS je določeno pri kavarni »Orient« na Trgu kralja Petra ob 17. uri. Tstotako se poziva vse članstvo, da sc udeleži žalne seje sokolske župe. ki bo v nedeljo 14. t. m. ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Poziv strelcem mariborskega okrožja. Na nedeljski žalni manifestaciji, ki bo ob 17. (5.) uri v Narodnem domu, bo govoril predsednik mariborskega okrožja polkovnik g. Putnikovič. Ponovno pozivamo na to žalno manifestacijo vse nacionalne organizacije in vse iskrene Jugoslovane, ki pismenega vabila niso dobili. Poseben vlak v Beograd »P u t n i k« v Mariboru priredi dne 17. oktobra 1934 ob približno 17. uri za občinstvo iz severnega dela dravske banovine poseben brzovlak za Beograd k pogrebnim svečanostim našega umrlega Viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja. Vstop v vlak bo o-mogočen na vseh železniških postajah na progi Maribor-Zidani most-Brežice. Od stranskih postaj do priključne postaje velja znižana vožnja. Prijave k udeležbi sprejemajo vse železniške postaje in je potrebno zaradi določitve prostorov, da najkasneje do torka dne 16, tm. udeleženci iz vseh krajev javijo najbližjim postajam število udeležencev. Cena vožnje tja in nazaj 140 Din. Prijave in informacije pri »Putniku« v Mariboru, Celju, Gornji Radgoni in St. liju. Potniki, ki vstopijo v ta posebni vlak ha postajah izven Maribora in Celja, plačajo vozni listek v vlaku. Natančni vozni red bo pravočasno objavljen. Žalna seja Društva odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru. Seja je bila 11. oktobra 1(J34 ob 18. uri v društveni sobi Delavske zbornice ob navzočnosti odbornikov in članstva. Društveni predsednik g. Dragotin Gilčvert je v svojem nagovoru zlasti naglasil veliko bol, katero občutijo vsi državljani po vsej Jugoslaviji in ki naša čuvstva pretresajo tudi v Mariboru ob hipni izgubi ljubljenega in neustrašnega kralja Aleksandra I., ki je bil na gnusen način dne 9. oktobra 1934 v Marseilleu umorjen. Navzoči so se v nemi žalosti dvignili ter zaklicali velikemu pokojniku 3-kratni »Slava!«, nakar je bil v znak visokega spoštovanja našega milega vladarja in globoke žalosti nad neutcšljivo izgubo odrejen par minuten molk. Nato je oila odposlana ministrskemu predsedniku brzojavka naslednje vsebine: »Gospod Nikola Uzunovič, predsednik ministrskega sveta, Beograd. V globoki žalosti se vse odvetniško in notarsko uradništvo po dravski banovini klanja manom našega4 ljubljenega vladarja in vitežkega kralja Aleksandra I. Z vso ' danostjo izrekamo najgloblje sožalje Njegovemu Veličanstvu :i!ju Pciru II. in vsemu kraljevskemu mm. Za Društvo odvetniških in novskih uradnikov v Mariboru. — Predsednik: Dragotin Gilčvert.« Barvni traki, karbonpapir, rabljeni pisalni stroji Legat, Slovenska ulica 7. * Kraljevska banovinska poslovnica Primorske banovine - Split 2»©se!šte M ZSTAVO splitskih preprog in narodnih vezenin, ki je v Mariboru v palači Hranilnice dravske banovine (preje Preis) od petka 12. oktobra do vključno nedelje 21. oktobra 1934. Izložba je odprta od 9. do 12. ure predpoldne in od 2. do 7. ure popoldne. Vstop prost. - Sprejemamo naročila na 24 mesečno odplačilo brez naplačila. Združenje Jugoslovanskih narodnih že- lezničarjev in brodarjev, podružnica v Mariboru, je imelo v torek dne 9. t. ni. lepo obiskan širši članski sestanek v mali dvorani Narodnega doma. Med živahno debato je pa butnila v dvorano kakor strela z jasnega grozna vest o zločinskem umoru kralja Aleksandra v Mar seilleu. Onemeli so zborovalci pri tem strašnem poročilu, katerega nikdo ni za-mogel pojmiti in verjeti. Predsednik tovariš Lukačič je nemudoma prekinil sestanek, pozval članstvo k parminutnemu molku in s trikratnim »Slava!« junaku-mučeniku zaključil sestanek. Žalna seja podružnice se je vršila v četrtek zvečer v podružničnih prostorih, ter je tov. predsednik v primernem nagovoru orisal katastrofalno izgubo in kratek življenjepis blagopokojnega viteškega kralja Aleksan dra I. Zedinitelja. Sklenjeno je bilo, da se vse službe prosto članstvo podružnice udeleži vseh javnih žalnih manifestacij. Z zaobljubo »Čuvajmo Jugoslavijo!« je bila zaključena žalna seja. Narodni železničarji člani Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev, podružnice Maribor, se pozivajo, da se polnoštevilno udeleže žalne manifestacije dne 13. oktobra t. 1. ob 20. uri v unionski dvorani, ki jo prirede narodna društva povodom smrti Nj. Vel. viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja Zbirališče železničarjev ob 19. uri na Kra lja Petra trgu, od koder krenemo s sprevodom na žalno zborovanje. Članstvo opozarjamo, da se pokori navodilom rediteljev. Odbor. Mariborska sekofja avtomobilskega klu ba je povodom svoje žalne seje dne 12. oktobra 1934 poslala maršalatu dvora v Beograd brzojavko naslednje vsebine: »Ob tragični smrti našega ljubljenega vi a durja izražam Nj. Veličanstvu kraljici Ma riji v imenu upravnega in nadzornega odbora in vsega članstva mariborske sekcije avtomobilskega kluba najgloblje s6-čutje in zagotovilo neotnajene vdanosti in zvestobe njegovemu nasledniku kralju Petru H. Predsednik Bi n ter Ferdo.« iCot atlet močan j čuti se, Kd- &kc bonbone je. iijeikai! sihodj f^.^povsodi, ■ -V,, avz-j, - PROIZVOD: »UNION«, ZAGREB Žalna brzojavka okrajnega odbora JNS za Maribor mesto. V prostorih okrajnega tajništva JNS v Cankarjevi ulici je bila sinoči pod predsedstvom podpredsednika g. dr. Lipolda žalna seja. Seje so sc v polnem številu udeležili vsi odborniki o-krajne organizacije. S seje je bila odposlana naslednja žalna brzojavka predsed niku vlade Uzunoviču: »Okrajni odbor JNS Maribor mesto se v globoki žalosti klanja voditelju, narodnemu velikanu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Obljublja neomajano zvestobo in vdanost kralju Petru II. in zagotavlja, da hoče z vsemi silami čuvati veliko našo Jugoslavijo.« Podpredsednik dr. Franjo Lipold. Vsem gasilskim edinlcam. Uprava Gasilske zveze odreja: 1. do nadaljnje na-redbe se v vseh gasilskih edinicah ukinejo vse prireditve: 2. v počastitev spomina velikega kralja Aleksandra I. mora vsaka gasilska župa in četa prirediti za svoje članstvo žalno spominsko svečanost, na kateri naj bo predavanje o njegovem življenju in njegovih borbah za naše nacionalno osvobojenje in zedinjenje; 3. pri vseh prireditvah udeležba v gasilskimi znaki; 4. nadaljnje nared.be o gasilskimi znaki; 4. nadalnje naredbe o sodelovanju gasilstva pri pogrebu velikega kralja bodo izšle v dnevnem časopisju! Starešina Josip Turk 1. r. Narodna obrana poziva vse organizacije, da se udeleže žalnega obhoda in žalne manifestacije v počastitev spomina viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki bo v soboto, 13. tm. ob 20. (8.) uri. Zborno metsto sprevoda bo na Trgu kralja Petra L ob 19. (7.) uri, odkoder bo krenil preko mosta skozi Gosposko ulico, Slovensko ulico, Aleksandrovo cesto, Kolodvorsko ulico, Zrinjskega trg, Maistrovo in Ciril-Metodovo ulico, Trg svobode na Aleksandrovo cesto v unionsko rvorano, kjer bo žalno zborovanje. Ves sprevod se bo izvršil v največjem molku in prosimo vse občinstvo, ki bo prisostvovalo, da se pridruži tej manifestaciji v največji tišini, kajti le s tem izkažemo zadnjo čast velikemu pokojniku. Državni samoupravni uradi! Uradni žaGni papir in OVitke dobite v knjigarni UČITELJSKE KNJIGARNE v Ljubljani in njeni podružnici V MARIBORU ITyrševa ulica 44 Glasbena Matica Maribor, poziva vse svoje člane, da se strogo obvezno udeleže z znaki žalne manifestacije, ki bo danes zvečer. Zbirališče Matičarjev ob 19. uri na Ruški cesti v bližini Trga kralja Petra. Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu, pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri kata-ri, motne sluznice preidejo z uporabo naravne »Franz Joseiove« grenčice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Joseiovo« grenčico že desetletja pri odraslih in otrocih obeh spolov z največjim uspehom. »Franz Josciova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ' Mariboru, dne 13. X. 1934. i i~rE33X'.,LiJULiv.-«rjan Okrožnica vsem sekcijam Kluba kolesarjev in motociklistov »Perun« v Mariboru. Zaradi strašnega in gnusnega atentata na našega prevzvišenega vladar ja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. prosi odbor Kluba kolesarjev in motociklistov »Perun« v Mariboru vodstvo in članstvo Posameznih sekcij, da v znak žalosti ob Prebridki tragični smrti nad vse ljubljenega vladarja, opuste vsako kakršnokoli prireditev v imenu ali pod okriljem vodstva posamezne sekcije podpisanega kluba. Prosimo, da vzame vodstvo kakor članstvo to na znanje ter ima vedno in vsak čas pred seboj mile in globoke besede našega pokojnega, velikega in dobrega vladarja: »Čuvajte Jugosla vi jo!« Vodstvo in ravnateljstvo šolskih zavodov. Po odloku prosvetnega ministrstva bb na vseh šolskih zavodih spominska svečanost za blagopokojnim vitežkim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. — Slavnost naj bo, če le mogoče, skupna za vse učence in naj se opravi v ponedeljek ali v torek 16. t. m. Ta dan je pouka prost. Nacionalno delavstvo žaluje za svojim najvišjim pokroviteljem Nj. Vel. kraljem Aleksandrom. Sinoči je tukajšnja podružnica NSZ imela žalno sejo po pok. vladarju Nj. Vel. kralju Aleksandru, ki jo je vodil predsednik g. Bajt ter v daljšem govoru orisal zasluge našega pokojnega vladarja za nacionalno delavstvo, kateremu je tudi poklonil prapor. Navzoči so s trikratnim vzklikom »Slava!« počastili spomin nepozabnega vladarja. Predsednik je nato pozval navzoče naj vzkliknejo tudi novemu našemu vladarju Nj. Vel. kralju Petru II., nakar je zaključil žalno sejo. Podružnica NSZ, poziva vse svoje član sivo, naj se zanesljivo udeleži današnje žalne manifestacije. Zbirališče je na Trgu kralja Petra ob 19.30 uri. Člani Slovenskega lovskega društva, ki se bodo udeležili pogreba kralja Aleksandra, se obveščajo, da je za udeležbo predpisan lovski kroj. Nadalje se člani pozivajo, da svojo udeležbo najkasneje do torka, 16. t. m. javijo predsedstvu Mariborske podružnice SLD (tel. 21-01). Najvišjemu pokrovitelju našega lovstva, tragično preminulemu kralj« Aleksandru je bila posvečena sinočnja žalna seja mariborske podružnice Slovenskega lovskega društva v lovski sobi pri »Orlu«. Polnoštevilno zbrani odborniki so globoko ginjeni sledili pretresujočim besedam predsednika gosp. ravnatelja Pogačnika. Seji sta prisostvovala med drugimi tudi sreski načelnik dr. Senekovič in podpredsednik centrale lovskih društev v Beogradu gen. direktor v p. inž. Koprivnik. Nasi ribiči se klanjajo manom blago-pokojnega kralja Aleksandra. Ribarsko društvo v Mariboru je imelo sinoči pri »Orlu« žalno odborovo sejo, katere so se odborniki polnoštevilno udeležili. Ganljiv žalni govor predsednika g. prof. dr. F1 u-d e r n i k a je napravil na vse navzoče globok vtis. Blagopokojni kralj Aleksander je zelo ljubil ribiški šport in tudi naš novi vladar Nj. Vel. kralj Peter II. je ve-™ Prijatelj ribolova. Žalna seja Protituberkulozne lige v Mariboru je bila v petek zvečer v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje de lavcev. Polnoštevilno zbrani odborniki so stoje Poslušali spominski govor predsednika gosp. banskega svetnika v pok. dr. I p a v c a o žalotni in nezasluženi usodi našega viteškega kralja Aleksandra I., ki je bil velik prijatelj in dobrotnik naših trpečih bratov in sester. Privatnim nameščencem na znanje. Zaradi današnjega manifestadjskega obhoda odpade za danes sklicana žalna seja in bo v ponedeljek 15. trn. ob 20. uri v Poslovnih prostorih Sodna ulica 9 I. Mariborski športniki bodo imeli drevi °b 18. uri v Aljaževi sobi skupno žalno sejo. K seji naj pridejo vsi predsedniki mariborskih športnih združenj. Ruska kolonija v Mariboru sporoča vsem v Mariboru živečim Rusom, da |>o parastos za blagopokojnim kraljem jutri dopoldne ob 9. uri v pravoslavni kapeli. Pravoslavnim vernikom. Parastos za pokojnim vitežkim kraljem bo z liturgijo jutri dopoldne ob 9. uri v pravoslavni kapeli. Verniki pravoslavne občine naj se Parastosa udeieže v čim večjem Številu. Ob priliki smrti Njegovega Veličanstva j kralja Aleksandra I., je imel Kaajev steg skavtov v Mariboru žalni zbor ob polno- j številni udeležbi svojih članov. Tajnik. 1 Odbor Društva sodnikov kraljevine Jugoslavije sekcija Ljubljana, je imel v petek, dne 12. tm. dopoldne žalno sejo v spomin m učen iške smrti blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedmitelja. Obvestilo Strelske družine v Ljutomeru o nameravani veselici v nedeljo 14. t. m. in otvoritvi strelišča, ki nam je bilo doposlano še pred tragično smrtjo Nj. Vel. kralja Aleksandra, je prišlo včeraj pomotoma v list. Zaradi narodnega žalovanja seveda nameravane prireditve ne bo. Ruše žalujejo. Na povabilo pevskega društva Ruše se je sinoči zbrala vsa pev ska družina, da se oddolži in izreče svoje sožalje ob prebridki izgubi milega vladarja kralja Aleksandra I. Žalno sejo je otvoril trgovec g. Anton Požar, ki je z drhtečimi besedami sporočil težko izgubo in veliko nesrečo, ki je doletela jugoslovanski narod. Odbor pevskega društva Ruše poziva vse svoje pevce in člane ter ostale Rušane, naj se v čim večjem številu udeleže maše zadušnice, ki bo jutri v farni cerkvi v Rušah. Žalni pisarniški in konceptni papir ter koverte s črnim robom za urade pri tvrd ki Zlata Brišnik, Slovenska ul. 11. Smrt vzornega moža in človekoljuba. V ponedeljek 8. oktobra ob pol 10. uri zvečer je po kratki bolezni zatisnil oči na Cigonei pri Sl. Bistrici g. Cenon Dvoršak, čevljarski mojsiter in hišni posestnik. Skoro nismo mogli verjeti, da je odšel od nas tako hitro, kajti bil je šele v 63. letu starosti. Njegovo ime bo ostalo med ljudstvom slovenjebistriške okolice vedno v najlepšem spominu. Kdo ga ni poznal? Predvsem je bil nad vse skrben oče svojim šestim otrokom, katerim je posvetil vse svoje življenje. Bil je narodno zaveden mož, in 'udejstvoval se je pred vojno v raznih slovenskih društvih. Bil je človek, vsak čas in ob vsaki uri pri pravljen pomagati svojemu bližnjemu na ta ali oni način. Bil je kremenit značaj, značaj odkritosti in poštenosti, ter ga bomo kot takega pogrešali vsi. Naj mu bo lahka zemlja domača. Slava njegovemu spominu! Žalujoči rodbini iskreno sožalje! Razstava slik A. Trstenjaka. Naš akad. slikar Ante Trstenjak, ki se mudi nekaj časa v Mariboru, je nameraval prirediti jutri v pritličju Banovinske hranilnice razstavo svojih slikarskih del. Zaradi tra gične smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra pa bo otvoritev šele prihodnjo nedeljo 21. t. m. Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migljanju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Slovenska starokatoliška služba božja bo v nedeljo 14. t. m. ob 9. uri v mali dvo rani Narodnega doma. Praznik živali. Za nedeljo, dne 14. tm. določeni obhod z živalmi odpade. Društvo za varstvo živali. Program radiofonske oddajne postaje v Ljubljani od 21.—28. oktobra 1934: po napovedi. Za Meškovo 60-letnico: kupite Meško-ve knjige »Na poljani« (broš. 25, vez. 38), »Črtice« (broš. 14, vez. 24), »Legende o sv. Frančišku« (broš. 16, vez. 24). Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Zahvala. Namesto venca na grob umrlega g. Vinklerja je ga. Tyhijeva darova-la mariborski gasilski četi in njenemu reševalnemu oddelku 100 Din, zakar ji izreka odbor toplo zahvalo. Predvajanje uporabe novodobnega mo dernega vrtnega orodja. Tovarna Wolfo-vega orodja Betzdorf-Sieg priredi 18. okt. potom veščega strokovnjaka ob 10. uri na vogalu Aškerčeve in Prešernove ul. praktična predavanja. Gkj današnji inserat. »Angleški salon«. Diplomirani in v Lon donu odlikovani krojaški mojster Rud. Štiberc se je preselil na Meljsko cesto 1 in se toplo priporoča. Ogenj. Na Boču pri Selnici ob Dravi je pretekli torek izbruhnil ogenj, ki je vpepelil domačijo posestnika Rudolfa Vodnika. Zgoreli so. do tal stanovanjska hiša in dva hleva. Skoda je znatna, ker so zgoreli tudi vsi letošnji pridelki. Sumijo, da je bil požar podtaknjen. Kongres hotelirjev in gostilničarjev kraljev. Jugoslavije, ki bi se moral vršiti dne 23. in 24. tm. v Zagrebu, je odgoden za nedoločen čas. Sejem za prašiče. Na včerajšnji sejem so pripeljali 476 prašičev. Kupčija je bila slaba in je bilo prodanih 122 glav. Cene so bile naslednje: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 40 do 70 Din, 7 do 9 tednov stari 80 do 90 Din, 3 do 4 mesece 130 do 150 Din, 5 do 7 mesecev 250 do 300 Din. 8 do 10 mesecev 320 do 400 Din in leto stari 550 do 600 Din; kilogram žive-teže so prodajali 5 do 6 Din, mrtve pa 8.50 do 9.50 Din. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 16 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 9 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 15 stopinjah 742, reduciran na ničlo pa 740; relativna vlaga 78; vreme je jasno in mirno; vremenska napoved pravi, da ne bo nobenih bistvenih sprememb. C IK O R 11A Vrnitev IM j. Vel. kralja Petra 11. v domovino. PRAVI DOMAČI IZDELEK rmmmmtttmmmmBmmmmtmKaamBSEmsmmmaBmmm Mariom viteškega Scralja Zedinifefjas Motto: »Čuvajmo Jugoslavijo!« Globoka bol objema domovino, zastave žalne tužno plapolajo, drhtijo srca, ki le motno znajo, da res z a p u s t i 1 Oče je Družino. Kdo naj izmeri našo bolečino in kdo zadušeno sovražno grajo, — katero množice osvetno šepetajo — ;n naše tihe solze: bridko vino?! Umrl j c kralj, a duh njegov živi n vekovečno bo živel med n a m i, h nas predrami v zarjo slavnih dni... Vsem bodi sveta Tvoja oporoka! (o nas poklical boš v mrki jami, na m e j d a n pojdemo do slednjega otroka! Maistrov borec. Dalmatinske preproge in narodne vezenine DELO PRIMORSKE BANSKE UPRAVE ZA RAZŠIRJENJE DOMAČE OBRTI. Po osvobojenjui smo imeli v Mariboru večkrat priliko obiskati razne razstave preprog in vezenin, toda* tako zanimive kakor je razstava splitskih preprog in narodnih vezenin in tako privlačna še ni bila nobena. Brez bučne reklame je zastopnik poslovalnice primorske banovine g. Gal preprosto in okusno priredil razstavo v trgovskem lokalu palače mariborske banovinske hranilnice v Tyrševi ulici. Sočne in harmonične barve preprog in narodnih vezenin delajo najlepšo rekla mo za razstavo in vabijo občinstvo, ki ne more mimo, ne da bi vstopilo in si o-gledalo razstavljene preproge in narodne vezenine. Prav gotovo bo zanimalo naše čitale-lje, zlasti pa naše skrbne gospodinje, ljubiteljice lepih in udobnih stanovanji odkod so te preproge, te vezenine in kdo jih je izdelal? Primorska banovina s sedežem v Splitu je takoj po svojem nastanku ustanovila na iniciativo znanega strokovnjaka, banskega inšpektorja gosp. Tončiča banovinsko poslovalno centralo za raziskovanje in napredek domače delavnosti. Namen te poslovalnice je raziskovati domačo narodno ornamentiko in pospeševati ročno delo med podeželskim ljudstvom ter nuditi na ta način zaslužek v prvi vrsti pridni Dalmatinki, ki ji rodna gruda rodi le skromen košček kruha. V Livn-em, Konjiču, Stolcu in Splitu, kjer so nekake centrale, prireja banska posloval nica strokovne tečaje o izdelovanju preprog in narodnih vezenin. V te tečaje se sprejemajo preprosta podeželska dekleta, ki se izurijo o vseni, kar jim je potrebno za nadaljnje samostojno izdelovanje preprog in vezenin. One so pozneje učiteljice med narodom in od njih se uče druga dekleta. Poslovalnica jim preskrbuje ves potrebni material in odkupi od njih izde-lone preproge in vezenine. Vse to, kar vidimo na omenjeni razstavi v Mariboru, je rc^Sno delo, čeprav se zdi lajiku na pr- vi pogled nekaj nemogočega. Kdo bi pri- sodil preprosti kmečki ženi in dekletu to spretnost, te finese, ta občutek za zlivanje najrazličnejših barv, ki dihajo tako osvežujoče iz narodne ornamentike prejšnjih stoletij. Poudarili smo že, da so razstavljene preproge ročno delo. Posebno pozornost vzbujajo kninski, vrliški, drniški in hercegovski motivi.'Vsi ti motivi so tkani, do-čim so orientalski vzorci vozlani. Dalmatinke vozlajo orientalske preproge na tri načine, in sicer tako, da uvozlajo na e-nem kvadratnem metru preproge po 40.000, po 62.500 ali pa po 90.000 vozlov. Po vozlanju se loči tudi kvaliteta preproge. Nekaj nenavadnega pa je kopija preproge, ki jo je kupila splitska banska u-prava od nekega grškega ^večenika. — Preproga je stara nad 200 let in je shranjena v splitskem etnografskem muzeju. Po njej so kopirani nenavadni motivi, ki jih občuduje vsakdo. Privlačne so nadalje tudi lepe narodne vezenine, ki so jih sešile pridne roke preproste Dalmatinke. S temi vezeninami naj bi naše gospodinje okrasile svoje domove in z dalmatinskimi preprogami naj bi napravile udobnejša svoja stanovanja, ker bodo s tem podprle propagando za narodno ornamentiko in pomagale tudi gmotno siromašnemu ljudstvu ob naši jadranski obali, ki se pretežno preživlja le od dela svo jih žuljavih rok. Splitska banovinska ix>slovalnica pa ima tudi te zasluge, da to prekrasno blago nudi občinstvu pod takimi pogoji, da si najlepše preproge takorekoč lahko pri vošči vsakdo. Razstava pa je tudi poučna in vzgojna, ker nazorno kaže, kakšna mora biti lepa preproga in lepa narodna vezenina. Priporočljivo bi bilo, da bi si razstavo splitskih preprog in narodnih vezenin, ki bo odprta do vključno 21. tm., ogledale tudi mariborske šole. Vstopnine ni nobene in je razstava odprta dopoldne od 9. do 12., popoldne pa od 14. do 19. ure. Senator B a n j a n i n, drugi namestnik, se je rodil 5. januarja 1876. v Gospiču v Liki, kjer je dovršil tudi gimnazijo, v Zagrebu pa vseučilišče. Pokončanih študijah je postal novinar in jo kot tak deloval v Novem Sadu in Zagrebu. Postal je tudi član hrvatskega sabora in delegat zbornice v Budimpešti. Za časa svetovne vojne je bil član Jugoslovanskega odbora v Londoniu. Po vojni je urejeval iSlobod no Tribuno« do konca njenega izhajanja. Ob proglasitvi nove ustave pa ga je kralj imenoval za senatorja. Tretji namestnik, senator dr. Nikola Zec, se je rodil leta 1881. v Koruzari pri Glini v Liki, gimnazijo je dovršil v Zagrebu, medicinsko fakulteto pa v Inomo-stu. Kot zdravnik je deloval v Zagrebu; za časa vojne je bil vojaški kirurg v srbski vojski, po osvobojenju pa je postal upravitelj bolnišnice v Gospiču, odkoder je bil poklican za predsednika oblastne uiprave v Karlovcu in nato za senatorja. K..’ rinil skozi vrata in sunil vefi. Niti doma nismo varni. Nedavno sem šel po travo in ko sem se vračal, sem opazil, kako se mi s treh strani približujejo fašisti z namenom, da se legitimiram. Ker pa po travo ne grem z legitimacijo, 3em se jim moral skriti. Toda prijeli so m«. Saj pa je tu moj dom, moj travnik, jim pravim. Doma mi ni treba imeti v žepu legitimacije. A tega si niso dali dopovedati in so me odgnali. Če me tam doli k sreči ne bi t>ekdo poznal, bi bil še dolgo zaprt. O davkih pa sploh ni, da bi govoril. Če bi hotel zaklati prašiča, bi moral za to plačati trideset lir. In tako visoko je obdavčeno vse!« Gospodar še govori o vojni, kaže kraje, kjer so bila bojišča, izprašuje o razmerah pri nas in si želi k nam. kjer ima, tudi brata, ki je zadovoljen. Marsikaj bi še povedal, da ni bilo treba iti dalje. Natakne si nizke okovanke in vzame dolgo palico. Ločiva se od žene ter sina. Previdno stopava po gozdni stezi, da naju nikdo ne vidi in mirno lahko opazujeva vojaško pot daleč pod nama. Nemoteno prideva do Koritniške koče po Mangartom, kjer je njegova sestrična oskrbnica. Hitro se odžejam z malinovcem, kupim limone, si pritisnem v notes za spomin italijanski pečat, pa že vstopi prvi Italijan s fašistovskim pozdravom. Sumljivo me pogleda, ker ne dvignem roke v odzdrav. Brž se odpraviva in kmalu srečujeva še druge italijanske turiste, ki gredo na Mangart. Ko mi naznači smer prehoda pod Pončo, se posloviva. Želi mi srečno pot in pravi: »Kakšen užitek bi bil za njih, če bi vas prijeli. Pomislite, po pet mesecev, pa tudi vse leto gredo zastonj na mejo. če koga ujamejo, posebno še Slovenca, si gredo fašisti iz vseh okoliških vasi ogledovat ,špijona’. Kako je počaščen ta, ki se lahko potrka na prsi, češ, moj ujetnik je! Ne, tega jim pa ne privoščim!« Neumorno se vzpenjam po neskončnih serpentinah. Edino po tej poti še lahrver pridem čez' mejo. Tromeja, Bela peč, Klanška jezera, vse je močno zastraženo. Severna meja pa je v skrbeh zaradi Dollfussove smrti. V zraku že brnijo letala, vijug pa noče biti konec. V skalovju so mestoma odtrgane žice, izruvani klini in čudim Se, da so lahko imeli tukaj lani vojaške vaje. Nič nenavadnega ni, da je takrat nek vojak zgrmel s strojno puško vred v globino. Oprezujoč, kje bom zagledal Italijana, stopim mimo žičnih ovir. Za njimi pa straži le visok mejnik, ves v solncu. Naslonjen nanj se poslavljam od prelepe dežele onkraj Jalovca. V jasnem solnčnern dnevu pa je ležal nad njo teman oblak. V MarlSoru, 'dne 13. X. 1934. ■hbp.-, i i i—ii—mamil n . A. K. Griii: Bogastvo Roman. Prijatelj mu je šaljivo odgovoril, da pozna samo dvoje poti, ki privedeta gotovo do cilja, prva je oglas v časnikih, kateremu sledi vsakokrat odgovor, druga Pa poizvedba pri policiji, kjer se za vse zasebne zadeve prav posebno zanimajo. Ta način obravnavanja zanj tako resnega primera je Degrawa ozlovoljil. Ko pa ie pozneje premišljeval o stvari, se je čudil, da se ni sam domislil, da bi se bil obrnil do policije, ki bi najbolje poskrbela za rešitev in varnost deklice, ako bi bila izvabljena s praznimi obljubami, česar se je najbolj bal. Iz raznih vzrokov se ni mogel odločiti za ta načrt in gotovo bi ga bil opustil, ako bi se ne bil pravočasno spomnil, da je bil njegov bivši znanec Byrd po okolščinah primoran prevzeti službo tajnega policista in je zdaj med najdelavnejšimi uradniki. Spoštoval je Byrdovo rahločutnost in pošteno mišljenje; podal se je torej poln zaupanja v glavno pisarno policije, vprašal tam po gospodu Byrdu in ga počakal. Mariborski »V e Č e r n 1 k« Jutr: khbmk! jsaasacevi-t«’';-:'- Ko se je Byrd prikazal po daljšem čakanju, je takoj spoznal umetnika in mu z največjo ljubeznivostjo ponudil svojo pomoč. Degrawu se je odvalilo težko breme od srca, in ker je bil prepričan, da najde tu najboljši svet, je sklenil razodeti policistu vso resnico. »Hotel sem vas prositi za pomoč; mlado dekle, katerega usoda mi je posebno pri srcu,« je rekel z navidezno brezbrižnostjo, »je izginilo — zakaj ste osupnili?« Policist se je zdrznil. »Nič posebnega, le nadaljujte!« »Čeprav sem videl mlado damo le enkrat, se vendar zanjo tako živo zanimam, da ne moreni prej mirovati, dokler ne izvem za njeno sedanje bivališče. Imenuje se Selina Valdi, vendar je njeno pravo ime Jenny, priimek mi je zamolčala.« »Jenny,« je ponovil policist s posebnim zanimanjem. »Kakšna škoda, da ne veste za njen priimek! Ta je izginila, pravite? Pripovedujte mi vendar, kako se je to zgodilo.« Degraw je pripovedoval svoj doživljaj. »Da bi mogel vsaj slutiti, kaj se je zgodilo s signorino!« je vzdihnil, ko je končal. ,»To bomo poizkusili dognati. Da bi le izvedeli njeno ime! Temne oči, pravite, temni kodrasti lasje in velika, krasna postava! Osebo, s katero se ujema vaš opis, so našli danes v neki oddaljeni ulici na tleh mrtvo. Ta vendar ni...« »Ne, ne, to ni ona. Vem, da ni signo-rina. Saj to ni mogoče.« »Iz srca želim, da ne bi bila resnica; toda v zavoju, ki je ležal poleg trupla, so našli žepni robec, označen z imenom Rogers.« »Toda ona se imenuje že več let Selina Valdi.« »To ni dokaz. In vendar se da vprašanje hitro rešiti; vi me spremite do prve policijske postaje, in en pogled...« »O, to bi bilo grozno — tega ne morem storiti. In vendar — liočem jasnosti! Pojdite Byrd! Pojdiva!« En pogled na mrtvo, in Degraw si je oddahnil. Ni bila ona. »Čudno, da se obe Jenny imenujeta,« je mrmral Byrd. Ko sta se vrnila v glavno pisarno, sta zaslišala pri vhodu v poslopje, kako je neki glas v ostrem tonu izgovoril besede. »Vi mi sporočate, da pogrešate eno izmed svojih učenk. Kako se glasi njeno ime?« stran "i »Jenny se imenuje — Jenny Rogers.« »Opišite mi njen obraz, njene lase.« »Je plavolasa in ima modre oči.« Byrd in Degra\v sta se začudeno spogledala ter hitro pristopila, da slišita pogovor policijskega nadzornika z neko gospo. »Sirota je,« je nadaljevala gospa, »zato mi teži njen odhod tembolj srce. Dekle je tudi zelo lepo in tako ...« »Je res plavolasa?« je vprašal zdaj Byrd in pomenljivo pogledal nadzornika. »Da, in bela kakor lilija: tr li nobena druga deklica v šoli nima ■ drih oči.« »In se imenuje?« »Jenny Rogers.« Byrd se je.umaknil. »MrIv* omne lase, torej ne more biti ista,« je rekel De-grawu. »In vendar, kako čudno — dve deklici istega imena in istega dne na našem seznamu, pa še povrh ...« Tu jih je prekinil starejši policijski urad nik, čigar oster, vendar dobrodušen pogled je vzbudil pri umetniku pozornost. »Potrebujemo vas,« je zašepetal mlajšemu tovarišu, »gre za važne novice.« (Se bo nadaljevalo.) Skrivnosti starih perzijskih preprog IZ BAGDADA, CENTRA TRGOVINE S PREPROGAMI. Bagdad, glavno mesto in sedež nove kraljevine Iraka, je obenem glavno tržišče za najrazličnejše blago, prihajajoče iz Perzije in namenjeno dalje v Malo Azijo in Evropo. V Bagdadu pa ne vidiš več onega sijaja, kakor za časa Haruma al Rašida in njegovih naslednikov, ko je štelo mesto 2,000.000 prebivalcev in imelo 100.000 mošej. Navzlic vsem težkim udarcem usode, ki so padli skozi stoletja na Bagdad, pa živi v mestu še 145.000 prebivalcev in večina je še vedno premožna. Njihovo blagostanje izvira po pre težni večini iz trgovine, izvoza volne, žita in preprog. Preproge prihajajo večinoma iz Perzije, pa tudi iz Turkestana, Afganistana in Kitajske. Najdražje so perzijske preproge. V Perziji živi mnogo Arabcev, ki se ukvarjajo večinoma z izdelovanjem preprog. Ti umetniki v izdelovanju preprog ne poznajo enoličnosti, mehanične točnosti, in zato ne bomo nikoli dobili perzijske preproge, ki bi bila na obeli straneh Povsem enaka. Gre samo za lepo harmonijo in učinkovitost barv. Arabski izdelovalci preprog nikoli ne gledajo po vzorcu, ki leži pred njimi narisan, marveč imajo vzorec v glavi, in če šine temu ali onemu naenkrat v glavo kaj novega, kakršnakoli izprememba v vzorcu, ki bi bila odločilna za lepoto preproge, se takoj odloči zanjo. Rože, listi ali vejice na preprogi naj ponazorujejo najrazličnejše variacije in ustrezajo lepoti, Poljubni lepoti brez vsakih predpisov. Kvadratni čevelj preproge izdeluje Arabec dolgih 25 dni. Vsaka preproga in vsak vzorec preproge je drugačen in ravna se P° namenu, ki naj mu preproga služi. V najkrasnejših barvah izdelujejo Arabci poročne preproge, ki so tudi najdragocenejše. Povsem drugačen vzorec ima preproga, namenjena sprejemanju gostov, zopet drugačen vzorec vidimo na preprogah, določenih za pokrivanje mrličev. Tudi grobove namreč pokrivajo z dragocenimi preprogami. Na perzijskih preprogah vidimo večkrat ponazorjene ptice, živali in človeške podobe. Turške preproge nimajo nikoli človeških podob, kajti to bi pomenilo kršitev korana, ki prepoveduje upodabljanje človeka kot božje podobe, kajti to velja za malikovalstvo. (Sedaj v moderni Turčiji ne več.) Krasne barve vidimo na orientalskih preprogah vedno kot najvažnejše in naj-merodajnejše. Barve imajo tudi simboličen pomen. Za muslimana pomeni rdeča barva radost, zato so poročne preproge večinoma rdeče. Za Perzijca je modra barva najkrasnejše nebo, muslimanu je pa zopet zelena barva sveta, ker pomeni nesmrtnost. V Bagdadu leže preproge na ulicah, da hodijo po njih ne samo ljudje, marveč tudi živali. Če zagleda tujec dragocene preproge na ulicah in če ni poučen o razmerah v Bagdadu, bo seveda mislil, da je mesto tako bogato, da leže dragocene preproge kar po ulicah. Toda preproge ne leže po mestni zato, da bi hodili ljudje in živali po mehkem, marveč zato, da bi se umazale in ogulile, ker jih potem spravijo na trg kot stare, ki so mnogo dražje od novih. In tako kupujejo tujci nove perzijske preproge v trdnem prepričanju, — da so stare... Snažni etiopski prrnc ZANIMIVA PUSTOLOVŠČINA V BRU SLJU. V Bruslju, so jmeli škandal s črnim sleparjem Jalimom, ki se je predstavljal za abesinskega princa in delegata Društva narodov. Seveda so ga povsod navdušeno sprejemali, zlasti ko se je začel zanimati za lepa bruseljska dekleta in ko je namignil, da bi se rad poročil. Najbolj všeč so mu bila dekleta bogatili družin, kajti siromašne po njegovem niso rojene, za princese. Tako je prišel v rodbino nekega bogatega meščana in se globoko zagledal v oči njegove hčerke. Takoj ji je povedal, da ga v Abesi-niji ni nobeno dekle tako očaralo. Navadno ima tak veljak valutne težave, denar ima na pošti in ga ne more dvigniti. Zato bi mu bilo primerno posojilo kaj dobrodošlo. Nikomur noče tega omeniti, če Mu pa ponujajo ljudje denar na posodo, jih ne more razžaliti s tem, da bi posojilo odklonil. Saj je princ, in princu se žo lahko posodi denar. In tako so nekega dne prijeli podjetnega princa, ko je hotel zopet prekoračiti belgijsko mejo. Mož ni imel vidiranega potnega lista in na policiji se je hudo jezil, da si dovoljujejo zadržati njegovo visokost. Grozil je, da utegnejo nastati iz tega težki mednarodni zape tl ja ji. Toda belgijska policija je mislila, da je Abe-siindja predaleč od Belgije, da bi mogli nastati zapetljaji, zato je spravila podjetnega pustolovca pod ključ. Oblasti so kmalu nato dognale, da imajo opraviti s premetenim sleparjem, o katerem ve Društvo narodov prav tako malo, kakor abesinska kraljevska rodbina. Lepo bruseljsko dekle ne bo princesa, njen oče pa je še bolj žalosten, ker ne bo nikoli več videl denarja, posojenega pustolovcu. Robot politični govornik. Po 40 let trajajočih poskusih se je posrečilo angleškemu mehaniku Arturju O^istu izdelati govorečega in hodečega robota. Dal mu je ime Charlie. Robot govori brez prestanka pol ure, hodi po sobi, se pripogiba, smeje in kriči. Izumitelj Ouisto je povabil londonske novinarje, da bi si prišli ogledat robota v njegovo vilo v Renninton Parku. Ouisto je predsta vil svojega mehaničnega moža, ko se je pravkar vračal iz sprehoda po vrtu. Največjo važnost je polagal izumitelj na material, iz katerega so napravljene robotove mišice na obrazu in po vsem telesu. Obraz je izdelan tako precizno, da lahko robot dela celo grimase. Robota ženo trije električni motorčki. To je popoln model sinkronizacije, kretenj in zvo kov. Če se raztegnejo robotova usta v smeh, se zasmeje tudi njegov obraz. Izumitelj je zadovoljen s svojim robotom in hoče ga samo še prilagoditi posebni služni javnosti. Charlie bo prodajal namreč v neki trgovini blago. 'ločno bo navajal cene blagu in hvalil poedine predmete. Ouisto se pa ne bo zadovoljil s tem napol manuelnim tipom robota, ampak bo izdelal takega, ki bo popoln politični govornik, ki bo lahko govoril celo xiro, ali pa še več točno po programu stranke, ki ga bo najela. Radio v avtomobilih. V New Yorku so izločili iz prometa okrog 17.500 avtotaksijev, ker so imeli radioaparate. To se je zgodilo na odredbo policijskega ravnatelja Bolana. Lastniki avtomobilov seveda protestirajo proti tej prepovedi, češ, naj se prepusti ta zadeva sodfifcu. Pofitijski ravnatelj pa utemeljuje srtjoj odlokfs tem, da pomenijo radioaparatii vavtomobilih nevarnost za ljudi. Prepoved je izšla neposredno po nesreči, ko je avtomobil povozil nekega priletnega meščana. Mož je hotel čez ulico, pa je pridrvel avtomobil in ga podrl. Nesreča se je pripetila zato, ker je bil šofer pravkar zaposlen z radioapa- ratom in je navdušeno poslušal veselo popevko, za volan se pa ni dosti zmenil. Odlok policijskega ravnatelja prihaja prav v času, ko so se začeli avtomobili z radioaparati močno razširjati. Tudi oni lastniki avtomobilov, ki niso hoteli o tej modernizaciji ničesar slišati, so jo morali uvesti, ker so jo zahtevali ljudje. Mar sikdo v Ameriki sede v avtomobil zato, da lahko posluša po radiu glasbo in petje. Policijski ravnatelj se pa ne da pre-pričati, da je njegova zahteva neumestna. Mož pravi, da radioaparati v avtomobilih ne motijo samo šoferja, temveč tudi mimoidoče pešce, ki se ustavljajo in poslušajo godbo in petje, kar zakrivi mno go prometnih nesreč. Previdnost mati modrosti. Med nevihto pride potnik na parniku iz kabine in zagleda drugega potnika, kako stoji ves prestrašen na i krovu v ženski srajci in s čepico na ‘glavi. »Kaj pa počenjate tu?« ga vpraša začudeno. »Pravočasno sem ukrenil vse potrebno, dragi moj. Kaj ne veste, da spravijo na varno najprej ženske in otroke, če se ladja potopi?« Mojster in vajenec. Mojster (vajencu); Letos še ne dobiš nobene plače, čez leto dni boš pa dobival 300 Din na mesec. Vajenec: Torej pa pridem čez leto dni nazaj, gospod mojster. Nista se razumela. Dama iz dobrodelnega društva pra- vi priletnemu gospodu: »Priredili smo loterijo za ubogo vdovo. Ali ne bi hoteli kupiti nekaj srečk?« »Obžalujem, gospa, pri meni bi se ubogi vdovi ne godilo dobro, če bi jo zadel, saj še sam komaj živim.« 9 vsako slovensko io Ni lepa. Jurček sedi z mamco v parku na klopi in pravi: »Mamica, ti nisi tako lepa, kakor naša vzgojiteljica.« »Kako to?« »Saj sediva tu že dolgo, pa ni šc noben gospod prisedel k nama, da bi te vščiiinil v obraz ali poljubil.« Mali oglasi Razno ZIMA JE TU! Peči, štedilnike, zelo v dobrem stanju prodaja in kupuje po zeio ugodni ceni Justin Gustinčič, Tattenbachova ul. 14. 4227 JOS TICHY IN DRUO. Konces. elektrotebnnlčno podjetje, Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 27—56, izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga po kon-kurečnih cenah TRGOVIVO na periferiji Maribora, even-tuelno z gostilno, na prometni točki, lep lokal in stanovanje vzamem v najem ali kupim. Ponudbe pod »Promet na točka« na upravo »Večer-nika«. 4249 PREDELAVO ŽIMNIC na domu prevzame najceneje Ferdo Kuhar, Vetrinjska ulica 26. 1934 SAMSKA ŽENSKA dobi brezplačno stanovanje in zemljišče za vrtnarstvo proti majhnemu posojilu. Dopise na upravo »Večcrnika« pod »Prva intabu lacJja«. 4277 P- N. TRGOVCEM! Najboljše bučno oiie od nove žetve ponudi tovarna buč nega£ olja I. Hochmiiller v Mariboru, Taborska 7. 4206 LHrik"! VELIKA POJEDINA DIVJE-GA ZAJCA bo v soboto in nedeljo. Vsak dan ocvrte in pečene piške ter račke. Komad Din 15.—. Porcija purana in goske Din 8.—. Abonente sprejmem, opoldne m zvečer Din 11.— (po karti). Prvovrstna črna in bela vina. Gostilna »Jeruzalem«, Vetrinjska ulica 3. 4258 Z Din 50.000. se udeležim k špeceriji ali podjetju, ki mi najde kupca za novo hišo tik kolodvora v najlepši okolici Maribora. Pismene ponudbe pod »Vsestransko sposoben« na upravo »Večernika*. 4278 HRANILNE KNJIŽICE državne vrednostne papirje kupujemo in prodajamo ku-lantno in po najugodnejših cenah. Bančno kom. zavod, Maribor, Aleksandrova c. 40. Za odgovor Din 3,— v znam-Jsah. 4269, Stran 8 Mariborski »V e čer ni k« Juu, V Mariboru, dne 13. X. 193. BRIČNI 13-15., XIV, C. S. R, v laitnl novi palači na oglu Gosposka - Slovenske ulice RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Centrala: MARIBOR Na/bol/ varna naložba denar/a, ker lamll Ia 'e/ hranilnici Oravskajban^vlna s celim svo/lni^prcmožen/em In i vso »vojn davčno moč/o —- — Hranilnica la v r i u / e vse v denarno stroko spadajoče posle točno in k u I a n t n o nasproti pošte, prej Jušnoštajerska hranilnica Podružnica: CELJE vloffe In kn/lšlce na tekoči račun po najugodnejšem obrestovanju moiiiii r. z. z o. r. im. hrrbdhi dok USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranilnih ylog 60 milijonov dinarjev Rezervni zaklad 9,668.000 Din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje KROJAŠTVO ZA GOSPODE. Izdelava prvovrstna in poce-ni. Vrbanova ui 4. 4231 KAM V NEDELJO? V gostilno »Mesto Trst«, nasproti bolnici. Odojki na ražnju, purani, pristna škofijska •'ina. Se priporoča gostilničar Lakoše. 42S6 ( f T. SOKLIČ ) —^^eksandrov^/ Zastopnike sprejmem PREVZEL SEM GOSTILNO v Cvetlični ulici 11 v Mariboru. Otvoritev bo 15. oktobra 1 očila se bodo izvrstna štajerska in dalmatinska vina Na razpolago razna jedila ter vsaki dan sveže morke ribe po zmernih cenah. Vljudno vabim cenjene goste in obiskovalce Maribora, da obiščejo mojo gostilno. Mileta Mate, prejšnji vodja gostilne Ka prtanovič, gostilničar »Vinski hram«. 4288 Od ponedeljka naprej zopet' redno vsak dan sveže pristne1 KRANJSKE KLOBASE pri Z. Anderie, Maribor, Gosposka 20. 4290 Posest HIŠO z vrtom in njivo proda takoj Jugoslovanska hranilnica in posojilnica, Kralja Petra ti g. 4286_____________________ Pobrežje: hišo petstanovanj-sko, lokal 56.000 Din. — Dvo sobno, vrt, klet 26.000 — Maribor: petstanovanjsko hišo 75.000, iiinadstropuico 600.000. — Posestva od 2 do 300 oralov. — Gostilne od 55.000 naprej. — Pekarije, vib prodaja Posredovalnica Maribor, Slovenska ul. 26 1292 Ku&šm SPALNICE, kuhinjske opreme, stole in vse za Vaša stanovanja nudi najceneje F. Novak, Koroška c. 8, Vetrinjska 7. 4262 DOBRO STARO VINO od 5 litrov naprej liter po 5 Din toči Sok, Meljski hrib .30. _________________4281 NOVO PRISTNO DALMA-TINSKO - ŠIBENIŠKO VINO se prodaja v »Dalmatinskem vinskem hramu« Jakoba Kapi-tanoviča v Vetrinjski ulici 2 po Din 9.— in čez ulico pa po Din 8,— liter. 4282 Sobo odda ODDAM SOLNČNO SOBO in kuhinjo eni ali dvema osebama. Komenskega trg št. 1 4274 LEPO, CISTO. OPREMLJENO SOBO oddam. Maistrova ulica 18-11.. desno. 4379 ZRAČNO, ~S OiTn C NO parketirano sobo •' uporabo * kopalnice na Kralja Petra 1 trgu oddam takoi boljšemu j gospodu. Vprašati v dr. Ver- j stovškovi ulici 6-11 vrata 19 4134 Službo išče FRIZERKA zmožna trajne, vodne, železne^ ondulacije in »nanikerka j išče stalne službe. Naslov v i upravi »Večernika«. 4251 Službo dobi STANOVANJE z dvema lepima solnčnima sobama, kuhinjo in predsobo oddam. Naslov v trgovini, Koroščeva ulica 54. 4275 ~ STANOVANJE, soba in kuhinja, manjše za 2 mirni osebi se odda s 15 novembrom. Aleksandrova 12. Krčevina. 4294 Pouk SOLOPETJE poučuje Skvarča. Maistrova ulica 19. 4280 Solidni elegantni okusni NEMŠČINA v 6 mesecih! Individualna metoda. Uspeh zajamčen celo pri jezikovno nenadarjenih! Naslov v upravi. 4284 | v najvecji izberi KRZNO vsake vrste od najcenejše do najfinejše kvalitete in izpeljave priporoča trgovina s krznom J. ŠOFER, Glavni irg- 9 zraven manufakture Majer Popravila izvršujemo točno po solidnih cenah 4212 Kit o zelje prvovrstne kakovosti ter zeljnate glave za „sarmo“ priporoča sta-roznana tvrdka M. Berdajs, Dalibor Vetrinjska ulica 30 Soomnite se CMD i za MIHCU" Mat ibot ZLATO. datnike in platino kupuje po ajvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata Drož--ova ulica 8. 2642 Prodam SPALNICE politirane najmodernejši vzor ci, iz mehkega in trdega lesa ter razno drugo pohištvo po znižani ceni prodam. Priporočam se za vsa mizarska in pohištvena naročila- Mizarsko podjetje Rudolf Kompara, Aleksandrova cesta 48. 1641 TEHNIČNI URADNIK GRADBENE STROKE z daljšo prakso pri visokih in nizkih zgradbah, verziran tudi v upravnih poslih, z ab-solvirano tehnično stednjo šolo ali pa stavbeniškim iz-potom, dobi siužbo pri večjem podjetju. V poštev pridejo samo dokazano prvovrstne moči. Zaposlitev ‘e v slučaju zadovoljivega službovanja trajna. Pismene ponudbe z navedbo zahtev je poslati upravi lista do dne 20. t. m. pod značko »Dokazano prvovrsten«. 4293 Hrano odda Krzno za obšiv?, klobuki Maribor. Ulica 10. oktobra kakor krzneni Blešči za letošnjo sezono dospeli. Tigovina s krznom in kožuhovino PUITL MOR 4179 priznanih znamk: „Widder“ 50 gr Din 6'- „Kluft“, 100 gr Din 14- „Gelhschild“, 100 gr Din 18 -4 kratna za dolge in kratke nogavice „Fuldanija“, šport 50 gr Din 10'-,Drei Zinnen“, športna volna, živobarvna za lepe puloverje 100 gr Din 14- nadalje fina labodja volna znamke „Bukett“,„Perl*,„Ba-by“ in „i>hetland“ i. t. d. v največji izbiri. Prav tako priporočamo tudi partijsko volno no zelo ugodnih cenah. 4207 [.EDdeleldi fflaribor.eorposkau. JABOLKA oddaja na drobno po nizkih cenah Kmetijska družba skladišče Maribor. Telefon št. 2083. __ 4255 SEMENSKO PŠENICO | rž in ječmen dobite ori Kmetijski družbi Maribor, Tele-1 fon št. 2083 42561 PAR ABONENTOV sprejmemo na dobro domačo hrano Din 300 -400 V isti hiši se odda lepa. separirana soba. Frančiškanska 21. pti-tličje.____________ 4289 SPREJMEM NA HRANO. Naslov v upravi lista. 4263 GOSPODA sprejmem na hrano in stanovanje Frankopanova 23. 4291 Stanovanje DVOSOBNO STANOVANJE ali sobo s kabinetom in ku- hinjo išče mirna stranka brez za odgovor takoj na naslov: otrok s 1. novembrom. Naslov v upravi »Večernika«. 4261 MUDIM PRILIKO da razrešite in dobite eno navedenih nagrad za pravilno rešitev teie zagonetke: t. nagrada: zlata moška ura 2. nagrada: zlata ženska ura 3.—10. nagrada: moška ročna ura 11,—20. nagrada: ženska ročna ura 21,—30. nagrada: moška žepna ura. Razdelitev nagrad teh glavnih dobitkov c avl javni notar, 1000 različnih nagrad razdelim jaz sam. IV - V prazna polja tega četverokota vpostavite številke od 1- 16 tako, da bo znašala vsota vseh številk v vseh smereh 34. * S pošlljatvljo te rešitve se ne obvežete do ničesar. Rešitev pošljete s priložitvijo mednarodnega poštnega kupona E. BERGER. BRNO Citalte »Veternik Ce bi moral mož ribati pod gotovo ne bi trpel mučnega dela svoje žene in bi raje kupil ceneno 1 blago za tla KARTOLEJ kateri se da z lahkoto čistiti, se lahko položi brez tuje pomoči, ker ni potrebno, da ie prilepljen ali pritrjen in se pri preselitvi lahko vzame seboj, Hišne gospodinje so navdušene za kartolej. ker se isti da dobro uporabiti ne samo v kuhinji, predsobi, temveč tudi v sobah s slabim podom Samo tvrdka W£K& MARIBOR skrbi za hišne gospodinje, da imajo snažna stanovanja in malo dela. 379 Dne 30. oktobra 1934 ob 9. uri se bo vršila pri Sreskem sodišču v Prevaljah SODNA DRAŽBA KMEČKEGA POSESTVA v izmeri 86 ha. Najnižji ponudek Din 68 000. Kupnina se more eventuelno plačati v celoti z dobro-metji (hranilne vloge) Ljubljanske kreditne banke. Nadaljnja pojasnila daje uprava lista. Predvajanje uporabe moderne?® praktičnega vrtnega in poljedelskega orodjja. Na vogalu Aškerčeve in Prešernove ulice bo 18. oktobra ob 10. uri predvajanje uporabe modernega vrtnega in poljedelskega orodja tovarne Wolfovega orodja dr. z o. z. Betzdorf/Sied, združeno s predavanjem veščega strokovnjaka, h kateremu vljudno vabi Podružnica D. Rakusch, Maribor hitra« v Ljubljani; predstavnik izdnjf ,,r» urenniK: r^nDlVOJ REHAR 5TANK.0 DETELA v Mariboru, Mariboiru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik