St. 232 V Ljubljani, četrtek dne 10, oktobra 1918, Leto II. HflPREJ Ud jugoslovanske socialno iiotaii ilmli Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. Oredniitr* in npravnlitvo t Ljubljani, FrančiSkamka ulica itev. 6, L nadttr. Učiteljska tiskarna. Naročnina: po pofiti s dostavljanjem na dom za celo leto K 42'—, za pol leta K 21—, xa četrt leta K 10-50, za mesec K 3‘50. Za Nemčijo celo leto K 46, xa oatalo tujino in Ameriko K 54. Imeratl: Knostopna petit vrstica 30 ▼; pogojen pro*tor KI'—; razglasi in poslan« ▼rstica po 60 ▼; večkratne objave po dogovoru primeren popust Reklamacije ut list se poštnine proste. Posamezna Številka 20 vinarjev. Wisonov odgovor Nemiiii* W a s h i n g t o n , 8. oktobra. Nota državnega tajnika švicarskemu diplomatičnemu za stopniku kot odgovor na noto nemškega državnega kanclerja se glasi: Gospod! Čast mi je potrditi v imetri predsednika, da sem prejel Vašo noto z dne 1. oktobra, ki vsebuje sporočilo nemške vlade predsedniku, ter mi je predsednik naročil, da naj naj Vas prosim, da sporočite državnemu kanclerju tole: Predno odgovarja na prošnjo cesarsko nemške vlade in da bo odgovor tako odkritosrčen in brezdvomen, kakor zahtevajo to važni interesi, ki jih vsebuje prošnja, smatra predsednik Zedinjenih držav za potrebno, spoznati pravi smisel note državnega kanclerja. AH miši’ državni kancler, da sprejema cesarsko nem ška vlada pogoje, ki jih je predsednik v svojem sporočilu kongresu Zedinjenih držav z d.ic ostali deli entente pristali na premirje ali na mirovna postajanja, ali bodo zavrgli eno ali drugo, ali ako bodo l>iej zahtevali izpolnitev pogojev. Krik veselja in hvaležnosti za NVilsona bi prešinjal naše dežele, če bo odgovor Ugoden, če sc bo v resnici končalo krvoprclitje z enim udarcem in bi se vojna le še odigrala pri zeleni mizi mirovnega kongresa. Zakaj narodi vedo le to: Ce nastane ‘-■nkrat premirje in se ne posvetujejo le državniki in di-J|.(OI^at' (> In*ril< tmveč tudi narodi, potem ie izključeno, ni ‘ ™°Kla iz malenkostnih mirovnih vprašani v Evropi znova u7„i„ . . Vendar. vojna. zveze ne zadoni Z IkT°' ^ držav,,ikom seda"ic tr°-dovini Avstrije igrah ' S?"Gvlh ust bcseda> ki iu V ZR°' z n o! Seveda, mnog,, } .usodc|)oll,° vIoro: Prepo' jarkov in izven vsakega n*1*'’ **! Sct*e da*°^ od strelskih čaj pripravljen pregovorček-JNkai1ia.’ 'ma tlKii /,a t;l sl"" strijo, katerega pa ni nihče izvoin^' *volksrat‘ za Av' sam »z m i r n o odločnost) o«' yrp ° i/dal ’,kli0, , , , i J « zre v odločitev! Hin- denburga bo neznansko potolažilo, da hočejo profesorji (>eyer in Samassa z mirno odločnostjo nadaljevati vojno ,u> strani Nemčije, »do odločilnega konca« ... Gospodje °d »volksrata«, tako enostavno ne stoje stvari, kakor si jih predstavljate. V petem vojnem letu, pred peto vojno zimo, ne pomagajo bobneči govori več. Mir h o č e-j o narodi v Avstriji, oni ga potrebujejo, in ako bi se ponesrečil ta korak, za kar k sreči še ni povoda, potem se mora podvzeti drug korak. Ako ga Burian in princ Maks Badenski nista vstanu napraviti, potem morajo na površje drugi možje, pa naj se najdejo kjerkoli. Bila bi namreč grozna prevara, ako bi se v sedaj še vladajočih krogih domišljevali, da bo tudi takrat zadostovala le sama mirovna volja. Kakšno stališče zavzame Wilsoh napram centralnim državam seveda še ni gotovo. Vesti, ki prihajajo so pesimistične, vendar se je pa nadejati, da bo posredovanje milejše ter da bo sporazum ublažil svoje zahteve, ker naglasa, da ne mara poniževalnega miru za noben narod. Nemčija je predložila baje samostojno noto; zato tudi sklepajo listi, da je pustila Nemčija Avstro-Ogrsko in Turčijo na cedilu. V koliko je ta trditev resnična, ni danes še mogoče kontrolirati, res pa je, da za Turčijo nima obramba nikakega pomena. Naša želja je mir. Ce pregledamo neizmerno trpljenje delavskih slojev, ki so ga prestah in bi ga še v večji meri morali prestati ob nadaljevanju vojne, tedaj se z gnjevom obračamo od vojno in z vročim hrepenenjem k miru, ki nam prinese boljše življenje in svobodo. Wilson je odgovoril, med prvimi zahtevami je izpraznitev zasedenega ozemlja; naglašajo pa ,da hoče od-krtosrčno delati za mir, če bodo centralne države pokazale pravo voljo. Odvisno ie torej v prvi vrsti, da centralne države res sprejmejo pogoje in izvedejo zahteve, če hočemo deseči mir brez nadaljevanja prelivanja krvi. Delavske zbornice v Nemčiji. i. Socialnopolitični, pač najpomembnejši zakonski načrt, o katerem so razpravljali v uemškem državnem zboru, jo vladna predloga o ustanovitvi javno-pravnega interesnega zastopstva delavstva, zakonska predloga o delavskih zbornicah. Obravnavanje tega zakonskega predloga se ni končalo, ker vladajo med vlado in večino državnozborske komisije, ki je vzpostavljena, da pripravi te predloge, še precejšnja nesoglasja. Ta predloga je bila tretja svoje vrste. Prva se leta 1908. radi sklepa državnozborske sezije ni rešila, druga sc je leta 1910. izjalovila vsled odpora nemške vlade proti razširitvi veljavnosti delokroga zakona na državne prometne delavce (železničarje), kakor je hotel državni zbor, in volitve delavskih tajnikov v zbornice. V sedanji predlogi se vlada ne upira tema dvema točkama. Scdai naj se uvrstijo tudi železniški, prometni in delavci po delavnicah kakor tudi v državnih in privatnih obratih armadne in vojaške uprave zaposleni delavci. Tudi strokovni uradniki in delavski tajniki se smejo voliti v zbornice. V drugih važnih točkah so se pač pojavile nove težkoče. Vladna predloga si predstavlja strokovne zbornice, in sicer zbornice deln, to sc pravi tedaj skupno zastopstvo delodajalcev in delojemalcev. Raztezajo naj se zbornice na vse obrate, ki veljajo v zmislu obrtnega reda kot obrtne, dalje na one obrale v državi, v zvezni državi, občini in nadalje take komunalne zveze, katere bi bilo smatrali kot obrtne obrate v zmislu obrtnega reda, če imajo namen dobička. Izključene naj bodo v parobro-darstvu in poljedelstvu zaposlene osebe in dalje tudi obratni uradniki, delovodje, tehniki, trgovski nastav-lienci in vajenci iu njih delodajalci, za katere so namenjeno nastavljenške zbornice. Delavske zbornice naj bi bile poklicane, da negujejo gospodarski mir. le naj bi sc pečale s skupnimi obrtnimi in gospodarskimi interesi delodajalcev in delavcev v njih zastopanih obrtnih panog kakor tudi iz teh strok izvirajočimi posebnimi interesi delavcev in enako s posebnimi interesi delodajalcev. Zlasti naj bi spadalo k nalogam delavskih zbornic naslednje: pospeševanje uspešnega nfzmerja med delodajalci iu delavci iu negovanje obrtne edinstvenosti. Te naj bi sodelovale v svojem okolišu na prošnje državnih in občinskih fiblastev ob poizvedbi o obrtnih iti gospodarskih razmerah v zbornicah zastopanih obrtnih panog, ter oddajale mnenje glede nameravanih predpisov za delavsko varstvo, glede tolmačenja pogodb v dotičnem okraju in glede izpolnitve obveznosti med delodajalci in delavci. Dalje naj bi obravnavale želje in predloge, ki se tičejo njihovih zadev, sodelovale pri sklepanju tarifnih pogodb in pri priredbah in odredbah, ki stremijo za po-vzdigo gospodarskega položaja in splošnega blagostanja delavcev, zlasti tudi za negovanjem naraščaja. Izpodbu-jale naj bi take odredbe in morebiti sodelovale pri upra- vi takih naprav. Nadalje naj bi pospeševale tudi neobrtni delavski razvid iu prcskrbljevanjc dela za vojne poškodovance in druge vsled vojne brezposelne osebe. Volilno pravico naj bi imeli vsi 21-letni Nemci obeh spolov, ki so zaposleni v okrajne delavske zbornice v onih obrtnih strokah, za katere je ustanovljena delavska zbornica. Voljeni smejo biti taki volilni upravičenci, ki so prvč dovršili 25. leto, drugiC, če pripadajo najmanj eno leto kot delodajalci ali delavci oni obrtni stroki, za katero so delavske zbornice ustanovljene, tretjič, če v, zadnjem letu niso dobivali nikake podpore za uboge, nadalje nastavljene! delavskih organizacij in onih delodajalcev. Stroške delavskih zbornic naj bi prevzele občine, ki jih od svoje strani zopet lahko zvrnejo na podjetnike in delavce v občini obratovanih obiatovališč. Predsednik zbornico bodi nestrankarski uradnik! Delavske zbornice naj za svoj okoliš ustanove po-ravnavalni urad, kateri se more poklicati v slučaju sporov, ki ne spadajo v področje sodišča v zmislu obrtnega zakona oziroma poravnavalnega urada v prepirih med delodajalci in delavci glede pogojev nadaljevanja ali novega delavnega razmerja. V obeh slučajih naj bi se pravo izpremenilo v toliko, da se v vseh slučajih more razsoditi, tudi takrat, če kaka stranka ne pride ali ne mara razpravljati. Kaka druga kot moralična obvezanost naj bi se vsekakor ne prisodila taki razsodbi. Vojna poročila. Avstrijsko vojno poročilo. Srbi v K I b a s a n u. . _ D u naj, 9. oktobra. Uradno sc razglaša: Na celi italijanski gorski fronti se ie artiljerijski ogenj znatno povečal. V Dolini Daone ob Adiži in vzhodno Brente so se raz v ili iriianterijski boji, ki potekajo ugodno za nas. V Albaniji so Francozi in Srbi vkorakali v Elbasan, katerega smo brez boja izpraznili. V Stari Srbiji'nič posebnega. - Včerajšnjih silnih bojev pri Verdunu so se avstro-ogrske čete uspešno udeležile. Silni boji na zapadu. Berlin, 9. oktobra. (Uradno.) Med Cambraijem in St. Ouentinom se je znova vnela velika bitka. Angleži so zastavili silovite mase artiljerije, združili oklopniške ■n letalske skupine ter v zvezi s Francozi in Amerikanci napadli našo fronto od Cambraija do St. Ouentina. Na severnem krilu je bil opoldne zlomljen sovražni napad ob cesti, ki vodi od Cambraija na Bohain. V večernih urah so se tu izjalovili ponovni napadi sovražnika. Ob obeh straneh v smeri Le Chateau držeče Rimske ceste se je posrečilo nasprotniku, da je globoko vdrl v naše črte. Prestregli smo njegov sunek na črti Walincourt-Flincourt iu zapadno Bohaina. Na južnem krilu je mogel dobiti nasprotnik le malo ozemlja. Vsled sovražnega uspeha v sredini bojne fronte v boku ogrožene so morale zvečer naše čete umakniti svojo fronto na zapadni breg Fresnoy le Granda. V Champagni so. Francozi iu Amerikanci med Suip-pesom in zapadno Aisne zopet obnovili svoje napade in razvijali veliko moč- Na obeh straneh St. Etienne je sovražnik vdrl v naše črte. V popoldanskih urah pričeti protinapad je vrgel sovražnika zopet nazaj. Na ostali fronti so se napadi sovržnika popolnoma izjalovili. Delni napadi ob Aisni in zelo silni napadi Amerikancev na vzhodnem vznožju Argonskega gozda in v dolini Aire so bili zavrnjeni. Na vzhodnem bregu Moze je napadel sovražnik med Brabautom iu Ornesom po močnem učinkovanju topništva. V gozd Consenvoye vdirajoči sovražnik je bil tamkaj ustavljen. Na ostali fronti smo ga odbili pred našimi bojnimi črtami. Berlin, 9. oktobra. Na bojni fronti med Cambraijem in St. Ouentinom smo se umaknili na zadaj se nahajajočo postojanke in opustili tudi Cambrai. Delni boji v Champagni. Na obeh bregovih Moso so se razvili novi sovražni napadi. Cambrai v angleških rokah. London, 9. oktobra. Reuterjev urad poroča: Angleško čete so včeraj zasedle Cambrai. Politični pregled. — Zasedanje delegacij Na konferenci načelnikov dc-legacijskih odsekov, katere so sc udeležili tudi vsi trije skupni ministri, se je sklenilo, da se sestane vojni odsek dne 14. oktobra, vnanji odsek pa 15. oktobra. Na to se bo vršila zgolj formalna plenarna seja. Obenem se bo pričelo tudi jesensko zasedanje ogrske delegacije. V vnanjem odseku bo podal grof Burian 15. oktobra svojo izjavo o položaju. Gosposka zbornica. V pondeljek se je na Dunaju vršilo posvetovanje načelnikov strank gosposke zbornice. Sklenili so, da ta teden gosposka zbornica ne bo imela nobene seje, in da počaka na odgovor predsednika VVilsona. Samostojna avstrijska nemška država. Na Dunaju sc je vršila seja Velikega nemškega narodnega sveta. Izdal se je oklic na nemški narod v Avstriji. Oklic naglasa v prvi vrsti neomajno dolžnost zavezniške zvestobe Nemčiji do odločilnega konca ter zahteva za avstrijske Nemce polno in neomejeno pravico samoodlo-čevanja. Ustanovi naj se samostojna avstrijska nemška država, kateri morajo pripadati vsi Nemci v Avstriji. Dokler traja vojna, naj Nemci izkažejo sebi in junaški zaveznici Nemčiji zadnjo odločilno službo. — Deset let od aneksije. V soboto, dne 5. oktobra, ju minulo deset let od proklamacije, ki je proglasila aneksijo Bosne in Hercegovine. Kdo bi si mislil, da je bila ta kal svetovne vojske? Kotor in Marlaros- Sziget. »Arbeiter - Zeitung« piše: Pred trdnjavskim sodiščem v Kotoru je obtoženih 384 mornarjev radi različnih prekršitev vojaške discipline. Obtožence brani trideset častnikov. Glavna razprava ima trajati tri mesece. Po velikem številu obtožencev in dolgi- dobi razprave moremo pravdo primerjati ravnokar ustavljenemu proccsu proti poljskim legionarjem; le da moramo kaznjiva dejanja, katerih so obdolženi mornarji, tudi s čisto vojaškega stališča veliko mileje presojati nego ona poljskih legionarjev. Tudi olajševalnih razlogov moremo za mornarje v Kotoru innogo več navesti nego za Poljake: predvsem hrepenenje po miru in izredno trde življenjske pogoje. Kljub temu se s procesom v Kotoru'vse drugače postopa nego z onim v Marmaros-Szigetu. O le-tem so prihajala časnikom dol-va poročila; o pravdi v Kotoru- se po odredbi cenzuie ne sme poročati, čeprav se javno razpravlja in čeprav ni nezanimiva in čeprav sovražnik iz pravdnih poročil ne bi mogel ničesar zvedeti, česar že dolgo ne bi vedel.. Važna je pa še druga razlika: proces v Marmaros-Szigetu so ustavili; proces v Kotoru gre dalje. Poljaki, ki 50 se hoteli pretolči k tuji, dejansko sovražni armadi, so prosti; mornarjem, ki so naravnost na otroški način izrazili svoje hrepenenje po miru in svojo lakoto, groze najtežje kazni. • Konflikt med Rusijo in Nemčijo. Razmerje med Rusijo in Nemčijo je postalo jako napeto in izključeno ni, da utegne nastali konflikt med obema državama dovesti do resnih posledic. Ruski poslanik v Berlinu, Joffe, je izročil nemškemu vnanjemu uradu ostro noto, v kateri ruska socialno demokratična federativna republika pro-testuje proti rekvizicijam in evakuacijam na premoženju ruskega ozemlja, ki se izprazmije. V mnogih krajih so Nemci prebivalstvo docela oropali, tako da so ljudje iz strahu pobegnili v gozdove. Rusija zahteva od nemške vlade za škodo polno odškodnino. Zdi se, da je nota priprava na nadaljnje odločne korake. — Tudi Hindenburg se je uklonil. Iz informiranih berlinskih krogov se javlja, da se ni stavila zadnia mirovna ponudba VVilsonu samo z izrecnim pritrdilom maršala Hindenburga, marveč da jo je v gotovem smislu provzročil sam. Z maršalovo intervencijo soglaša popolnoma tudi Ludendorfi. Poročilo, da je general Luden-dorff obolel na živcih, se odločno zanika. — Češka poslaništva v ententnih državah. Kakor znano, je ententa že oficialno priznala suverenost češkega naroda, kar je velikega pomena za nadaljnji razvoj dogodkov. Seda prihaja poročilo, da so bila s 1. oktobrom ustanovljena v Londonu, Parizu in VVashingtonu češka poslaništva, katerim je ententa priznala vse mednarodne diplomatske privilegije. Pri vsakem poslaništvu se nahaja tudi posebni vojaški ataše kot zastopnik vojaških interesov češke armade. Neodvisna poljska država. Kakor smo že poročali, je izdal poljski regentski svet na poljsko ljudstvo oklic, v katerem povdarja, da mirovna načela Wilsonova morajo dovesti z ozirom na Poljsko do ustanovitve neodvisne poljske države. V to svrho je regentski svet sklenil: razpustiti državni svet; sestaviti tako vlado, ki bo «‘‘Stavljena iz širokih slojev ljudstva, in naložiti tej vladi obveznost, da izdela volilni pravilnik na širokih demokratičnih načelih za poljski deželni zbor. Ta pravilnik mora biti predložen regentskemu svetu najpozneje tekom enega meseca. Neposredno na to sc skliče deželni zbor, kateremu se izroči ureditev najvišje državne oblasti v katerega roke položi regentski svet svojo oblast. Lord Churchill o nemški mirovni ponudbi. London, 8. oktobra. Na shodu v Glasgovu, katerega sc .ie udeležilo nad 5000 ljudij, je izjavil minister lord Churchill: Mogočna nemška armada je poražena, a najpomembnejši pojav je ponosni cesar, ki se skriva za navidezno parlamentarno vlado ter ponižno prosi za mir one, katerih najdražje zaklade je uničil ali omadeževal. Bilo bi nespametno, podcenjevati nemško ponudbo; misel na mir mora sovražniku brez dvoma bolj ugajati, kakor nadaljevanje boja. Nobene priliko ne sinemo zamuditi, da prepričamo nemški narod, da se ne bojuje za svoj obstoj, ampak za ponos svojega cesarja. Gotove temeljne pravice se Nemčiji morajo priznati, naj si bo naša zmaga še tako velika, a zadnji nemški predlogi so vzbudili dvom in sumnjo. Na Nemškem je bila sestavljena nova__ vlada. Jc-li to vlada skesanosti, aTi spokorjenja, ali pa potuhnjenosti, to je vprašanje. Ne sprejeti sladkih besed kot pokoro za hudodelstva. Brez garancij ne moremo niti korak naprej. Wilson, Clemenceau in Lloyd George ne pojdejo v past! — Kaj zahtevajo Zedinjeno države. Znani uplivni senator Lodge, načelnik komisije za vnanje zadeve, je zastopniku pariškGga »Matina« sporočil naslednje oficialno mirovne pogoje Zedinjenih držav: 1. Ustvaritev položaja, ki onemogoča Nemcem še kdaj pričeti napadalno vojno. 2. Obnovitev Belgije. 3. Brezpogojni odstop Al-zacije-Lorene Francoski. 4. Izpolnitev italijanskih zahtev v tem zmislu. da pripadajo Italiji vse one pokrajine, ki so po večini prebivalstva italijanske. 5. Obnovitev Srbije, Grške, Crne gore in Rumunije, katerim je zagotoviti popolno neodvisnost. 6. Rešitev Rusije. 7. Osvoboditev Ceho-Slovakov, Poljakov in Jugoslovanov, ki morajo imeti pravico ustanoviti tri neodvisne države. 8. Internacionaliziranje Carigrada v rokah zaveznikov. 9. Kompenzacije za vojne odškodnine v prvi vrsti s pridržanjem nemških kolonij, kar pa ne zadostuje, da se popravi vsa škoda, vsled česar je določiti še nadaljne odškodnine. — Ti pogoji tvorijo minimum, preko ka.terega ni mogoče iti. V najkrajšem času se bo nemški vladi sporočil ta minimum. Izpred pritožbene komisije v Ljubljani. Včeraj, v torek dne 8. oktobra 1918, se je vršila pod predsedstvom e. kr. podadmirala Begnini obravnava pri c. kr. pritožbeni komisiji 11 v Ljubljani, in sicer glede na zahteve delavcev vposlenih pri tvrdki Panfilli in Co. v Trstu. — Skedenj, v tovarni za asfaltne kantone. Dosedaj so bile plačilne razmere v tej tovarni prav sramotne, in sicer so imeli: delavci 60 vin. na uro ob 9 urnem delavnem času, to' je K 5:40 na dan, vojne doklade K 2, družinske doklade K 1, skupaj torej K 8:40 na dan; za mladostne delavce je znašala plača 44 vin. na uro, to je K 3:96, vojna doklada K 1. skupaj K 4:96 na dan; delavke so imele po 50 vin. na uro, to je K 4:50, vojne doklade K 1, sktinaj K 5:50 na dan. Organizacija kemične industrije, podružnica Trst, pri kateri so vsi delavci organizi- rani, je stavila sledeče zahteve: 1. Povišanje plače za 100 % za vse delavce. 2. Povišanje družinske doklade, in sicer K 9 za ženo (soprogo) in K 8 (tedensko) za vsakega otroka. 3. Povišanje vojne doklade mladinskih delavcev in delavk od K 1 na K 2 na dan. Komisija je sklenila: 1. Povišanje plač za 100 V se odklanja načelno. . . 2. Družinska doklada se dovoli, in sicer K 5 za ženo, in K 3 za vsakega otroka. 3. Vojna doklada za delavce se zviša od K 2 na K 6:50 dnevno. 4. Vojna doklada za mladinske delavce in delavke se zviša od K l na K 2:50 dnevno. Komisiji je predsedoval c. kr. podadmiral vitez Benigni; prisednika sta bila gosp. Pam-mer za delodajalce, sodr. Zorč za delavce. Delavce je zastopal sodr. Vaupotič iz I r-sta. Tvrdka Panfilli ni odposlala zastopnika. Ta odlok stopi v veljavo z dnevom 9. septembra 1918, to je z dnem, ko se je organizacija obrnila na pritožbeno komisijo._______________ — Omejitev prometa z brzovlaki. Ogrski trgovinski minister namerava v kratkem izdati odredbe glede omejitve prometa z brzovlaki zaradi pomanjkanja premoga. — Bilanca dunajskega kreditnega zavoda. Prvo polletje t. I. znaša čisti dobiček tega kreditnega zavoda 14.642.000 kron; v primeru s čistim dobičkom iz lanskega leta se pokaže 700.000 kron prebitka. — Ponovno zvišanje osebnih voznih tarif. Kakor se čuje, bodo zvišali, za enkrat le na Ogrskem, osebne tarife prvega in drugega razreda zopet za 15, tretjega razreda pa za 30 odstotkov. ■ Povsod zapirajo šole zaradi hudo razširjene španske bolezni. Na Dunaju in njegovi okolici so ustavili pouk do 20. oktobra, v Pragi so zaprli vse srednje in predmestne šole. Med bolniki se poraja precejšnje število smrtnih slučajev. ■ Stavka dunajskih cestnih železničarjev končana. Z ozirom na to, da je bil di^l stavljenih zahtev že preje izpolnjen in da obljubljajo izpolniti še nekatere druge zahteve dunajskih cestnih železničarjev, so ti sklenili, da gredo zopet na delo. Socialno demokratični zastopniki so izjavili, da sicer niso popolnoma zadovoljni z rešitvijo plačilnih vprašanj delavstva, vendar so glasovali za končanje stavke z ozirom na celotni položaj. — Zloraba gostoljubnosti K neki ženi v Trstu sta prišla dva vojaka in vprašala, ako ju hoče vzeti na stanovanje. Žena ju je res sprejela, toda že drugi dan sta vojaka izginita in ž njima iz omare dva kožuha ter nekaj rjuh, v vrednosti 12.000 kron. • Aretacija mladega dekleta. Poslanec sodr. Pon-gratz je vložil v državnem zboru naslednjo interpelacijo: Dne 13. avgusta t. 1. so privedli 161etno deklico Jo-sipino K., veščo le ogrskemu jeziku, na povelje c. in kr. eskortnega detahementa v Gradcu graški varnostni oblasti z naročilom, da naj odpošljejo deklico, aretirano zaradi »dezertacije« in »tatvine« na vojaško zbirališče v Gemono (v Benečiji), dotlej pa naj jo zapro. Privedli so jo iz Krouštata in poslali preko Gradca v omenjeno zbirališče. Kakor se jo pozneje zvedelo, so vlačili deklico na potu od Krouštata v Gradec po raznih vojaških zaporih, ki so ji služili za prenočevanje. Neglede na to, da ženska oseba sploh ne more biti kriva dezertacije po zakonskih določbah, je opisano ravnanje z mladim dekletom med transportom nedopustno. Civilne osebe so podvržene, tudi kot vojaške ženske moči, civilni juris-dikciji in jih je treba oddati najbližji sodni oblasti. Na noben način pa se no bi smele »prevažati« od enega konca monarhjje na drugi, da izvedo tam za svojo usodo. Le mimogrede bodi omenjeno, da stanc tako vozar-jeuje visoke stroške. Deklico so faktično tudi odposlali v Gemono. — Pet milijonov za javno prehrano. Na Dunaju obstoji že peto leto dobrodelna akcija, ki oddaja siromašnemu dunajskemu prebivalstvu brezplačno hrano. Vodi jo grofica Bienerth-Schmerlingova v zvezi s črnožoltim križem. Vsakoletne zneske oddaja družba občini in znašajo sedaj že nad pet milijonov kron. Leta 1914. je bilo deležnih javne prehrane 10.000 oseb, sedaj pa že skoraj 120.000 ,in med temi je 80.000 otrok. — »Narodni Listy« prično z današnjim dnem zopet izhajati. Politični položaj se je torej v zadnjem času bistveno spremenil. — Za kolero v Berlinu jc obolelo do 8. t. m. 17 oseb. M katerih jih je upirlo 13. 15 oseb je obolelo, ker je uživalo okuženo konjsko meso; pri dveh slučajih se izvor bolezni ni dalo dognati. Razen teh sta oboleti še dve osebi na neki ladji v cesarja Viljema prekopu pri Ma-rienvvetder. Dopisi. Dnevne vesti. — Umetniška razstava slik in kipov se otvori v si boto, dne 12. t. m. v Jakopičevem Pfvili°"“; dunaiski — Umrl ie Adolf Franzot. ognjičar v rezervni bolnici dne 5. t. m. Pokoimk ,e bil prav priljubljen v tovariških tiskarskih krogih. Rodovm, so- — Predsednika ljubljanskega deželnega sodišča Elsnerja je cesar povišal v plemiški stan. Obljube rudarjem v Idriji. Gotovo so še vsem znane zahteve, ki so jih stavili idrijski delavci v stavki od 6. do 8. julija t. 1. Gotovo je tudi, da je smatral vsakdo, ki je te zahteve čilal, da so opravičene. Toda danes po dveh mesecih stavke moramo žal konstatirati, da se jim je le delno ugodilo. V večini pa jih gospod dvorni svetnik Billek še vedno zadržuje. Dne 30. septembra so člani rudarske zadruge kot legitimni delavski zastopniki delavstva zopet intervenirali pri rudniškemu ravnateljstvu glede delavskih Plau kuriva, obutve, obleke, živil in i>reny^anK' P° službenih letih, ker je cela vrsta delavcev ,e vedno pridržanih v onih h] ‘ ‘ Dvorni svetnik Billek je odgovarjal na vse. Glede kuriva je dejal, zahteva delav- stvo ravno drva, ker se lahko dobi premog Delegati so mu pojasnjevali, da je delavskih laihinj le malo, kjer bi se lahko uporabljal premog namestodrv. Drv ,e dejal dvorni svetnik pa ni, dokler jih povodenj ne priplavi. Glede obleke je dejal, da je bila na razpolago po 80 K cela obleka, pa jo je samo par delavcev-vzelo. Delegati so ostali na stališču, da obleke iz papirja po 80 K delavci ne morejo kupovati, Kei ni nič trpežna. Glede plač je izjavi, a je mi nistrstvo vse ukrenilo. Toda kaj dena ,, z lavce je glavno živež, obleka in obutev. De Štev. 232. NAPREJ. Stran 3. * legati so to priznali, toda brez denarja delavstvo vseeno ne .more vztrajati, ker se s potrebščinami zadostno ne preskrbuje. Glede zahteve 15 delavcev, ki niso stopnjevali v višje plačilne stopinje izjavi, da je to njih krivda, če so bilj kaznovani ali pa, če se niso zglasili 0 pravem času, kot je bilo ukazano. Delegati so to zanikali, da je dovelj, če je -bil delavec kaznovan, ne pa da se ga še v premikanju zadržuje. Sicer pa je prizadetih več kot 15 de- lavcev, torej tudi taki, ki niso imeli pretrgane službene dobe. Na stavljeno vprašanje delegatov na dvornega svetnika, kaj pravzaprav mi-sil glede obljub delavstvu, ki zahteva odgovor v 14. dneh, se je izjavil, da magari, če štrajkajo, saj je bilo objavljeno, naj se priglasijo glede premikanja, prišlo pa jih je komaj polovico. Delegati so izjavili nato, da je vse vpisano, od kdaj kdo dela in na podlagi tega naj se ga uvrsti. Temu upa dvorni svetnik, da ho ministrstvo ustreglo, ker tako dolgo časa ni odgovora. Glede plačevanja zaslužkov v službenem času, kovert in kontrolnih knjižic pa pravi, da to ni mogoče, ker ni papirja, vprašalo se je pa pri več tvrdkah. Ce delavstvo s temi odgovori ni zadovoljno, naj se organizira in potem štrajka, kot je dejal g. dvorni svetnik. Več delegati ne morejo povedati, še manj pa storiti. S Save na Gorenjskem. Tukajšnja organizacija kovinarjev je sklicala v nedeljo, dne 6. oktobra dopoldan pri Jelenu na Savi društveni shod, ki ga je pa c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici zopet prepovedalo. Ne vemo, kaj ima okrajno glavarstvo proti nam organiziranim delavcem na Savi, da nam neče dovoliti shodov. Ali misli, da bo delavstvo na željo okrajnega glavarstva molčalo in prenašalo vse težkoče in bridkosti kot neumna živina, ali pa hoče delavstvo izzivati s teni. To nam je res uganka, poskrbeli pa bomo, da bo tega tudi enkrat konec. Vršil se je samo sestanek po & 2. zborovalnega zakona. S. Gabriel je otvoril sestanek in je v daljšem govoru pojasnil položaj delavstva, in uzroke inizcrije prehrane in plačilnih razmer ter topio priporočal delavstvu, naj kdor še ni organiziran, stori to v najkrajšem času, in naj delavstvo vztraja trdno v svoji organizaciji. S. Marčič je med drugim bil mnenja, da je, okrajno glavarstvo pač imelo z ozirom na dnevni red shoda, ki se je imel glasiti, delavske življenske razmere, vzrok prepovedati shod. ker ako se ozremo nazaj, kako nas je pretečeno leto preskrbovalo s krompirjem in mlekom, ima ono glede na življenske razmere tukajšnjega delavstva precej ob-težilnega na vesti. Priporočal je tudi, naj se delavstvo zanima za politčne in kulturne organizacije, kajti časi so resni. S. Zugvitz jo pojasnil, kako je z dobavo krompirja in drugih življenskih potrebščin; težkoče, ki se pojavljajo pri dobavi istih, je v največji meri zakrivila vojna in špokulacija. S. Hlebš iz Ljubljane je pojasnjeval delo prizivnih komisij in potrebo močnih delavskih organizacij. posebno sedaj, ko se nam približuje mir. Moramo biti tesno združeni, ker ne vemo, kaj nas čaka. (ilede prehrane pravi, da je pač splošna mizerija, kajti ker avstrijska vlada da preveč svobode špekulantom in ic sploh avstrijski šimel zavozil pod cesto. Govorilo je še več drugih sodrugov in vsi so želeli to, da se delavstvo od prvega do zadnjega organizira. Končno je sodr. Gabriel z apelom na delavstvo, naj ne pozabi storiti svojo dolžnost, zaključil sestanek. iz Kanfenberpa. Zo])et vam morem poročati nekaj vesti iz našega kraja. Ze zadnjič sem poročal, kako je sklenilo delavstvo firme ooliler, da čaka na rešitev plačilnih zadev od strani c. kr. pritožbene komisije v Leobnu sa-n]° do 1. oktobra, a v sredo 24. septembra je “‘k* sklicana konferenca, na kateri je povedal s- 1 ichler, da je pritožbena komisija odgovo-nla, da bo do 8. oktobra razsodila o naših zahtevali. Razvila se je pri konferenci tudi živahna debata o mirovnem predlogu zunanjega ministra. Vse delavstvo tukaj, kakor povsod, je ogorčeno, da se tako meče pesek v oči in ,ne ?tori n‘česar za resen mir. Razmere v tovarni so vedno slabše, posebno za kotnandi-taivo vojaštvo. Delati mora, a hrana — sama t oda. Dopusta ne dajo, ker potrebujejo delavec, ce pa se kdo samovoljno odpelje, da si prinese od doma kaj živeža, ga kaznuje firma btlani »Blaumachen« z denarno globo, pose-7 zaoorne ™v?'istvo kompanije, kamor spada, bi (delit se mora potem 12 ur biti v služ- 01 '•UUd se tlamre* ,„l r. ,i„ ..... posebno težkal0 ()d 6- do, 6-> sarno> kjer JC a v “kakšnem zaporu^ 8 Ur)* l2 ,U17V zaporU’ odejo, o kateri človek "a Sa" 1 dcskah z eno ali se z njo odel. Ker ioC VC’ na rde-i *ez:d popolnoma mokre od vlaSP°,r v klc.ti’ .so st.ene da človek nima še tisto mam steJ!‘V tollko: ga po težkem delu užil na trdhi^h ct’ .kar..hl sam sem ga izkusil 4 dni, ker sem /•ir-mu - r mojega znanca s. Mlinarja v Celju si podaljšal za dva dni svoj dopust. Pa tudi sicer družna ravna jako čudno z delavstvom. Dne 21. septembra je prišlo semkaj 18 mladih deklet iz zasedenega ozemlja na Italijanskem. Nabrali so jih tamkaj agenti firme pod pretvezo, da jih rabijo za lahka pomožna dela. A tukaj so jih hoteli prisiliti, delati pri oddelku za 15 cm granate, pri katerih sc še trden mož celi dan celo izmuči, ne pa nežno sestradano dekle. Poprej pa so jim še pobrali denar in dokumente, da bi jim nobena ne ušla. Seveda niso hotele delati teli del in so zahtevale primerno delo. Ker tega niso dobile, so šle iz tovarne v njim določena stanovanja, odkoder jih je pa firma zvečer z njihovo prtljago vred postavila na cesto. Seveda je takoj tukajšnje italijansko delavstvo kakor tudi vodstvo organizacije ogorčeno nastopilo proti temu in zahtevalo, da je morala firma takoj vrniti jim denar in dokumente ter jih ne več nadlegovati. Zopet en zgled, kako mora delavstvo ravnati. Pri nas na Slovenskem pa, ako kakšnega delavca preganja firma, mogoče še malo milujejo tovariši, a boje se odločno se postaviti zanj. Da, še vedno prevečkrat manjka med slovenskim delavstvom najbolj potrebnega, namreč poguma, samozavesti, edinosti in bratoljubja. Kako genljivo je videti tukaj, ko sodrug pobira prostovoljne prispevke za bolnega tovariša in kako z veseljem dajejo vsak po svoji moči. Dan za dnevom lahko čitam po oglasnih tablah v tovarni zahvale, kako se ta ali oni bolni delavec ali vdova zahvaljuje za darovano ji podporo. lega nisem dosedaj nikjer še videl na Spodnjem Štajerskem. Obenem bi pa tudi omenil, da se tukaj nihče ne sramuje svetu pokazati, da je delavskega stanu, kar je tolikokrat slučaj na Spodnjem Štajerskem, posebno med ženskim delavstvom in marsikatera slovenska delavka bi se že dala organizirati, toda boji se, da bi kdo zvedel, da je delavka, lega tukaj ni. Z veseljem pogleda človek lepo število organiziranih delavk, žen in deklet, ki se pridno zavedajo svojega poklica, obiskujejo vedno polnoštevilno shode in odločno zahtevajo in branijo svoje pravice. Slovenski delavci in delavke, kaj spite! Na dan, pokažite, da ste tudi vi svobodni. Vadite se biti samozavestni. To boste pa,samo, če sc organi žirafe. Torej, vi ki ste že v organizaciji, vztrajajte krepko v njej, kateri pa še niste, vsi vanjo, da pridemo tako na boljši glas med delavstvom, sami pa do svojih pravic. O naši obravnavi pred pritožbeno komisijo bom pa že poročal. Shodi. Javen shod podružnice »Unije« so bo vršil v Idriji v nedeljo, dne 13. oktobra t. I. v plvarni pri »Črnem orlu« in sicer točno ob 9. uri dopoldne z dnevnim redom: 1. Kaj naj stori delovno ljudstvo z ozirom na bodoče čase. 2. Splošne delavske razmere. — Delavci - rudarji! Ta shod je sklican na željo vas. Vršil se bo, če boste prišli o pravem času iu vsi na shod. Če sc hoče sklepati važne reči, mora priti na shod vse, kar jc delavskega, torej no samo vs^ delavci, ampak tudi vse njih žene! Trbovlje. V nedeljo, dne 13. t. m. se vrši na dvorišču Delavskega doma velik javen rudarski shod, na katerem poročata sodrug Kopač iz Trsta in Sitar. Ker je shod velike važnosti, je treba, da se ga delavci v polnem številu udeleže. Deželna organizacija jug. soc. dem. stran- I ke na Goriškem sklicuje v nedeljo, dne 13. t. m. ob 10. zjutraj zaupni sestanek, ki se bo vršil v Gorici, ulica Teatro štev. 20. I, Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo, zato pa se priporoča vsem sodrugom, da se sestanka udeleže v čim večjem številu, ker sc bo razpravljalo o posebno važnih zadevah. Umetnost in književnost. Narodno gledališče v Ljubljani. »Morala gospe Dul-ske« je tudi snoči napolnila slovensko Narodno gledališče. Vidi se. da se ie ta satira udomačila na našem odru, saj pa nam nudi vsakdanje tipe malomestne družbe, ki iih živi v obilici' tudi v vsakem velikem mestu. In kar '<■ ela^no. naši igralci znalo nrav dobro nogoditi to rn».-lične značaje in temperamente, ki nastopajo v igri. Buk-šekova je v svoji vlogi gospe Dulskc res mojstrska moč. Človek bi si težko mislil boljšo predstavitcljico te vrste domače gospodinje. Njen nastop, njene kretnje in njen govor, je tako naraven in neprisiljen, da bi se je gledalec komaj mogel misliti drugačno. In vendar smo jo videli tudi že v drugih vlogah — na svojem mestu. Peček jc dobro pogodil, kakor navadno, tudi sinoči sina-ponočnjaka in nasprotnika malomestne morale. Naravna je bila tudi razposajena vloga Danilove in vloga naivne deklice, ki jo je igrala Šaričeva. Simpatično igranje Marjanovič-Markove in lini, malo koketni nastop Lon-"''cmiovc ki ga igra zahteva sta močno nrinomn- gla prav dobro uspeli predstavi. Da ni bila Longhenova tnalo hripava, bi bil efekt njenega nastopa seveda še večji. S polno zavestjo lahko trdimo, da imamo dobro dramo. Iz gledališke pisarne. Bolezen se loteva tudi že gledaliških članov. Včeraj sta obolela g. operni pevec J. Levar in ga. Ksenija Longhenova, ki je na nujno prošnjo ravnateljstva le z največjim premagovanjem sinoči še igrala Julijaševičevo ter s tem omogočila predstavo. Danes, v četrtek zvečer ob pol 8. se uprizori igra »Laterna«, ki je pri premijeri dosegla izreden uspeh. Poskrbljeno je, da se izvrše izpremembe naglo. Ulogo Klaskove jc prevzela za obolelo go. Longhenovo gdč. Vera Danilova. Predstava se vrši za B abonente. — V soboto, 11. t. m. sc vrši predstava »Divji lovec« za C abonente. Zaradi novega podraženja papirja je gledališko ravnateljstvo prisiljeno podražiti gledališki list ter stane vsak izvod 50 vin. Gledališka pisarna tudi naznanja, da nujno potrebuje več odrovskih delavcev. Nastop takoj! Vsi reflektanti naj se priglase v pisarni v gledališču! Izvrsten }e slovenski huoristični list »Kurent«. V zadnji številki priobčene slike; Kako se sovražnik Jugoslavije zaganja v knezoškofa Jegliča; kako se hitijo nemškutarji učit slovenski; zakaj Nemci v Ljubljani hiše prodajajo itd., so izborne in vsak Slovenec se od srca smeji. Takega lista nam je res bilo treba. Priporočamo »Kurenta«, da si ga naročite. Stane za letos 10 K. — Naroča se pri upravništvu v Ljubljani, Stari trg štev. 19. Državni zbor. Dunaj, 9. oktobra. Predsednik dr. Gross je otvoril danes sejo državne zbornice ob 11. dopoldne. Nadaljuje se dnevni red prejšnjih sej, namreč debata o vladni izjavi z dne 1. oktobra in o nujnih interpelacijah, vloženih dne 8. oktobra. Domobranski minister feldmaršal v. Czapp je odgovoril v imenu ministrskega predsednika in vrhovnega poveljstva na interpelacijo dr. Korošca, glede mornariškega procesa in izjavil, da so zagrešili mornarji, proti katerim sc je pravkar obravnavalo, najtežji prestopek proti obveznostim vojaške discipline. Njih dejanje osvetljuje najbolj dejstvo, da so ogrožali znaten del nenadomestljivih ladijskih enot. Z ozirom na to, da spremlja dejanje težka krivda in hudodelstvo, ni mogoče prekiniti in ustaviti procesa. Kar se tiče zadeve stotnika \Voli-ganga, je domobranski minister izjavil, da je vložil vojaški pravdnik proti oprostitvi stotnika VVoliganga ničnostno pritožbo, o kateri bo razpravljalo sedaj najvišje vojaško sodišče. Nato je opozarjal na govorice, češ, da prevladuje v armadi razpoloženje proti državi, katero onemogočuje pričetek vsake ofenzive. To so brezvestne ncosnovane govorice in nasprotno je prepojena naša vojska zvestobe in požrtvovalnosti napram domovini. Naša armada je ljudska armada in splošna bratnbna dolžnost je demokratična uredba. (!?) Poslanec sodr. Seitz: Ekscelenca, govorite vendar resno, sedimo na resnem zborovanju. Ni dostojanstveno, zbijati šale. Smo resni možje, ne delajte vicov. »Demokratična uredba«, to je slab vic, to je razžaljenje ljudskega zastopstva! Poslanec Angcrmann (poljski klub) je izjavil: Poljaki z navdušenjem pozdravljajo poziv poljskega regent-skga sveta. Vsegamogočna pravičnost naj skoro reši našo sveto stvar in naj nas izenači kot proste brate v družino narodov z drugimi brati. Obvari Bog novo iu neodvisno Poljsko. Poslanec Zahradnik (češki agrarec) je izrazil željo, naj bi bil to njegov zadnji govor v parlamentu. Z našimi nemškimi brati na Češkem sc bomo že sami pogodili. Sedaj je vsa vsa Češka polna hujskačev proti Cehom, toda opozarjam, da so za to osebno odgovorni. Vse, kar nas je šo vezalo z državo in Avstrijo jc razvozlano. Poslanec dr. Ficdler (češki svaz); Narodna avtonomija, kakor si jo predstavlja vlada, nam ne zadostuje. V sedanjih časih ne gre za rešitev velike ustavne krize, temveč za rešitev velikega državnega in narodnega problema. S pritrditvijo deseti točki NVilsonovega programa jc skupna vlada tudi pripoznala, da je treba o avstrijskih narodih razpravljati mednarodno iu da so postala notranja politična vprašanja mednarodna. To je zasluga avstrijske in nemške vlade. Ne pričakujemo sanacije od avstrijskega parlamenta, od avstrijskih vlad. Revizijo dualizma more udejstviti le kaka vis major. K vprašanju o hudem razširjenju španske bolezni je izjavil minister za ljudsko zdravje, dr. Morbaczcvski, da je dala na razpolago nemška vlada večje množine zdravilnih sredstev, med drugim 1000 kilogramov aspirina. V celem imamo sedaj na razpolago 3000 kilogramov aspirina. Vojaškim zdravnikom v zaledju bo omogočeno razširiti svoje službovanje tudi na civilno prebivalstvo. Prihodnja seja jutri dopoldne. Zadnje vesti. Hrvatsko-srbska koalicija za Jugoslavijo. Zagreb, 9. oktobra. Hrvatsko-srbska koalicija je izdala danes naslednji komunike: Hi vatsko-srbska ko- alicija spoznava potrebo ustanovitve Narodnega sveta v sedanjem času ter je poverila petero svojim članom, da v to svrho stopijo v dogovor z ostalimi strankami. — Časopisje poroča, da se je današnja strankina konferenca bavila z najaktualnejšimi političnimi in skupnonarod-nimi vprašanji ter z bodočim postopanjem brvatsko-srb-sko koalicije. Strankino sporočilo javlja, da so na merodajnih mestih koalicije prišli do prepričanja, da je saborska adresa, sprejeta leta 1917. sedaj žo absolvirana. Razgovor z dr. Kramarem. Budimpešta, 9. oktobra. Zastopnik »Az tista« je imel v Pragi razgovor z dr. Kramarem, ki je izjavil: Kako ponižni so bili Cehi poprej, danes pa govore zanje topovi. Politika centralnih držav je provzročila današnji položaj. Naravnost smešno je, če se pošlje grofa Tiszo v Sarajevo, da reši jugoslovansko vprašanje. Kramar je izrazil svoje prepričanje, da se bodo gornjeogr-ski komitati, kjer prebiva slovaško ljudstvo, združili s samostojno češko državo. Avstrija naj bo federacija svobodnih narodov. Dunaj, 9. oktobra. Krščansko-socialna zveza je na svoji današnji plenarni seji sklenila resolucijo, ki priznava pravico samoodločcvanja slovanskim in romanskim narodom, zahteva pa enako pravico tudi za nemški narod v Avstriji. Na tej podlagi naj se vrše pogajanja z ostalimi narodi, da se Avstrija preuredi v federacijo svobodnih narodnih skupin. Resolucija končno zahteva, da se vsa nemška ozemlja v Avstriji združijo v narodno skupino, ki je poklicana, da izvrši samoodločbo nemškega ljudstva v Avstriji. Spor med Hrvatsko in Ogrsko. Zagreb, 9. oktobra. Saborski predsednik dr. Me-dakovič sc je vrnil iz Budimpešte, kjer je konferiral z ministrskim predsednikom NVekerjejem. \Vekerle je vztrajal na stališču, da mora biti Unkelhiiuser novi hrvat-ski ban. Medakovič je v imenu koalicijo izjavil, da je ta zahteva nesprejemljiva. Pogajanja v Schiogradti prekinjena. Dunaj, 9. oktobra. Dunajski listi poročajo, da so se gospodarska pogajanja med Avstro-Ogrsko in Nemčijo včeraj končala. Udeležniki so zapustili Solnograd. Pogajanja so se menda razbila. VVilsonov odgovor Nemčiji. W a s h i n g t o n, 8. oktobra. Predsednik VVilson sc je zjutraj umaknil v svojo študijsko sobo. Pozneje ie poklical k sebi državnega tajnika za vnanje zadeve, Lansinga, polkovnika Houseja in svojega privatnega tajnika Tumultyja na posvetovanje, po katerem se je ofi-cielno naznanilo, da se ob štirih popoldne izda važno sporočilo. Berlin, 9. oktobra. VVoIffov urad poroča: Odgovora predsednika Wilsona tu še ni v uradnem besedilu. Natančno presoditi besedila za enkrat še ni mogoče. Vendar pa izhaja iz besedila, da bo treba s strani nemške vlade nadaljnih pojasnil. Za to je treba skrbnih posvetovanj vlade. Odgovor na zadnje vprašanje je dan z govorom predsednika Fehrenbacha v državnozborski seji z dne 5. oktobra, ki je v imenu nemškega naroda in državnega zbora izjavil, da državni zbor odobrava mirovno ponudbo in jo sprejema za svojo. D u n a j, 9. oktobra. VVilsonov odgovor na nemško mirovno noto je napravil na merodajne kroge mučen učinek. Pogoji so težki. Vslcd sprejema VVilsonovih pogo-iev bi bila Alzacija-Lorena iti Poznanjska že odstopljene. Enako bi bile izgubljene kolonije, če se glede niih ne dosežejo za Nemčijo kake garancije. Še tcjji je pogoj brezpogojnega izprazncnja vseh zasedenih pokrajin. V slučaju, da izpolnijo Nemci ta najtežji VVilsonov pogoj, se pričakuje, da se prenese vojna na nemško ozemlje in vrh vsega še, da bodo potem šele stavljeni še težji pogoji kot garancije za izvedbo eventualnih mirovnih pogojev, in to še prej prodno se mir podpiše. W a s h i n g t o n, 9. oktobra. Uradno se razglaša, da trenotno ne mislijo na odgovor na avstro-ogrski mi-’ rovni predlog. Mirovna pogajanja so bodo nadaljevala. Berlin, 9. oktobra. Odgovor predsednika VVilso-na na nemški ;nirovni. predlog je dospel danes v Berlin. V političnih krogih se sodi, da bo nadaljevanje mirovne akcije mogoče. B u d i m p e š t a , 9. oktobra. »Az Est« poroča iz Berlina, da zahteva po izpraznitvi zesedenega ozemlja ne bo ovira 'za nadaljnja pogajanja. Brez pretiranega optimizma se lahko reče, da smemo upati na mir. Poljaki iu Ukrajinci. D u n a j. 9. oktobra. V sinočni pinarni seji Poljskega kluba je bd sprejet predlog poslanca Kleszkega, ki pooblašča načelstvo, da prične z ukrajinskim klubom pogajanja v svrho sporazuma. Ludondorir v Berlinu. B e r 1 i n , 9. oktobra. Prvi mojster glavnega stana, Ludendorff, je prispel iz glavnega stana v Berlin k važnim razgovorom. « Novi vojni minister Nemčije. Berlin, 9. oktobra, (iencrallajtnant Scheuch, do-slej generalni major in šef vojnega urada v vojnem ministrstvu, je imenovan državnim in vojnim ministrom. Dogodki v Turčiji. Carigrad, 9. oktobra. Veliki vezir Taalat-paša je podal sultanu demisijo kabineta. Sultan je demisijo sprejel. Vodstvo poslov do sestave novega kabineta je bilo izročeno prejšnjemu veleposlaniku v Londonu Tev-fik-paši. Berlin, 9. oktobra. Iz Carigrada prihaja poročilo, da je padel kabinet Taalat-paše in ž njim generalisimus Enver-paša. Naslednik mu bo Teufik- paša, nov generalisimus pa Albanec izet-paša. Francoski socialisti za mir. Ženeva, 9. oktobra. Francoski socialistični kongres je na- svoji prvi seji sprejel spomenico, ki se je brzojavno sporočila predsedniku \Vilsonu. Ta manifest poživlja Wi!sona, naj upošteva mirovno prošnjo centralnih držav, ker pomeni zmago demokracije. Španski kabinet podal ostavko. Madrid, 9.^oktobra. Celotni španski kabinet je podal demisijo. Japonci pred Samaro. Moskva, 8. oktobra. Japonski oddelki so dospeli pred Samaro. Aprovizacija. Krušno komisije bodo uradovale v petek, dne 11. oktobra od 8. do pol 1. ure popoldne. Izdajalo so bodo izkaznico za kruh in kavino mešanico. Izkaznice za ka- vlno mešanico, ki bodo numerirane no dobe člani vojne zveze in stranke iz občin Zgornja Šiška, Moste in Vič. Kje in kodaj se dobi kavina mešanica, je objavljeno v listih. Kdor ne pride h krušni komisiji, dobi izkaznice za kruh in kavino mešanico šele v sredo na magistratu. Stranke, ki še niso dobile sladkornih kart jih dobe v soboto, dne 12. t. m. na magistratu. Prihodnjič se zamudnikom sploh ne bodo več izdajale izkaznice na magistratu, ker je vsacega dolžnost, da pride ali sam h krušni komisiji, ali pa da pošlje s svojo legitimacijo kako drugo osebo po karte. — Gg. krušni komisarji dobe svoja navodila v vpisnikih. Pšenični zdrob za otroke do 3. leta se bode oddajal v vojni prodajalni Gosposka ulica po sledečem redu. Na vrsto pridejo stranke z izkaznicami: Štev. 1 do 300 dne 14. oktobra, štev. 301 do 600 dne 15. oktobra, štev. 601 do 900 dne 16. oktobra, štev. 901 do 1200 dne 17 oktobra in od 1200 naprej dne 18. oktobra. Za vsakega otroka se dobi 1 kilogram pšeničnega zdroba, ki stane 2 K 80 vinarjev. — Veljavne so le nove izkaznice. Stranke naj se strogo drže določenega reda, da ne bode nepo-trbnega postajanja. Drobiž je pripraviti. Petrolej za obrtnike (O karte štev. 500 do 600). Na vsak prvi odrezek O karte se dobi po en liter petroleja in sicer: Na štev. 500 do 600 pri Jermanu Poljanska cesta. Kje se dobi petrolej na štev. 1 do 500 je bilo že ob- javljeno v listih. — —.........................—»- ................... Razno. * Socialno demokratični arhiv v Nemčiji. Sodrug Drsel in se peča v eni izmed zadnjih številk »Neue Zeit« z arhivom stranke. Poroča, da je predlagal sodr. Bcbel že leta 1878. ustanovitev arhiva in leta 1882. je sprejela' stranka ta predlog. Začetek arhivu je bil v Zurichu. Že v začetku leta 1883. je štel arhiv 288 številk, v letu 1887 že 3200 številk. Kmalu nato je bil prenešen arhiv v London; po odpravi socialističnega zakona so se preselili ž njim leta 1893. v Berlin. Danes obsega strankini arhiv 14.000 del iti razen tega še na tisoče zvezkov časopisov, in zelo mnogo dokumentov in rokopisov. Vojna literatura je zastopana v arhivu z dvema tisoči številkami. Koncem članka poživlja pisec še vse pristaše stranke, da naj pošiljajo strankinemu arhivu vse akte, ti-čoče se nemškega delavskega gibanja.. Česar nihčo ne vč: Koliko imamo res dolgov. Kaj jo to časten mir. Kohkrat srno zmagali. Koliko vagonov žita je prišlo iz Ukrajine. Koliko generalov ie padlo v vojski. Koliko je ujetih naših vojakov. Koliko uši prenese človek. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. II IRBOVLJAH vpis. zadr. z o. poroštvom. Vabilo na redni občni zbor Občnega konzumnega društva, ki se bo vršil v nedeljo dne 20. vinotoka 1918 ob 4. uri popoldne v prostorih ■...- DELAVSKEGA DOMA. = Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Računsko poročilo. 3. Poročilo nadzorstva in predlog za podelitev odveze. 4. Sklepanje o prebitku. 5. Volitev treh članov v nadzorstvo in enega namestnika. 6. Razni predlogi in nasveti. Nadzorstvo. STARE ZOBE tudi zlomljene, kupujem kos po 2 do 10 kron, ZOBOVJA (zlata) do 400 Im. um- Poštne pošiljatve se takoj rešijo, -mu Prva ljubljanska kupovalnica zob Stari trg 15. ifu&lfana 2.nadstropje. Naivečia slovenska hranilnica! Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. je imela vlog koncem leta 1917................K 66,800.000*— hipotečnih in občinskih posojil .„ 27,000.000 — rezervnega zaklada............................. 2,000.000 — Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po n — večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupiiarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5#/0, n KVflniskfi na' nroti 5v-* °/® obrestim in proti najmanj 1°° izven Kranjske pa proti 5v-0/® obrestim m proti najmanj oziroma v0/« odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo.